Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, President Augustin Kuk, Dr. Jur. For the Editorial Board: Rudolf čuješ, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription ratcs: $ 3,- per ycar, 25^ per copy. Advcrt. 1 column x 1" $1.68 sLovensk^ FOR AFREE SLOVENIA . . . Into the world they go, and foreign countries boats of their hand's \vork and skill. There — in America, there — in Westphalia they're lost to us, beyond the reach of sight. Where art thou, native land Here in these fields beneath Triglav Among the Karavanke Midst fumaces and in the mineš beyond the Ocean — thou who hast no bounds Oton Župančič; "Duma." LETNIK X. — VOLUME X. TORONTO 1. FEBRUAR 195? ŠTEVILKA.3. —NUMBER^ " __& Vzroki neuspelih revolucij Zgodovina nam govori o mnogih uspelih in neuspelih duhovnih in fizičnih uporih in prevratih. Kadarkoli postenejo razmere v kakem narodu nevzdržne, v ostrem naprostotju z mnenjem večinskega, večkrat tudi manjšinskega dela naroda, tedaj se ljudje, potem ko so bila navadno izčrpana vsa druga de-mokratično dovoljena sredstva za odpravo nezdravih razmer, zatečejo k orožju kot edinemu zumanjemu činitelju: nasilju in pokolju! Večkrat se ta "nevzdržnost" umetno povzročuje, izrablja za sleherni narod neugodne čase, kot je vojna, okupacija in podobno, kar je lastno v pretežni meri vsem komunističnim revolucijam (Slovenija in druge dežele med zadnjo svetovno vojno!) Takrat ljudje uveljavljajo "svojo postavo", svoje živjenjske poglede brezobzirno, v potokih krvi. V primeru nevarnosti od zunaj je zadeva povsem drugačna. Narodna zavest in ljubezen do domovine narekujeta, da se taki nevarnosti skupno upremo in jo obranimo! Popolnoma razumljivo je, da v nasilnih prevratih vedno odpore zdrava razsodnost, stvarnost za človekove duhovne in tvarne dobrine, pač pa privrejo na dan in pridejo do izraze človeka nevredne sile, ki bi v urejenih razmerah nikdar ne prišle. V vseh preobratih je važen predvsem človek, njegov odnos do sočloveka, družbe, duhovnih in tvarnih dobrin, do Boga! V vseh zavestnih spremembah v narodu in človeški družbi sploh, gre predvsem za odpravo krivic. In ker je v revoluciji razsodnost zamegljena, čut za stvarnost in resnico otopel, pride do izraza osebno maščevanje nad resničnimi in izmišljenimi krivicami. Prav s tem ravnanjem se vedno povzroče nove krivice, često nedolžnim ljudem in tako zopet vrže seme, pripravi ugodna tla za bodoče, nove razdore in nesoglasja ter nasilne prevrate. Ravno zaradi tega razloga je pravilno pojmovanie človeka najvažnejše! Od tega zavisi uspeh aH neuspeh vsakega gibanja, vsake revolucije NASTAVEK REFORME Komunisti hočejo uvesti "razredni boj" med duhovniki Jugoslavije ! Po poročilih iz Dunaja in nekaj slik stavbi ki so bile (NC) je prešla borba proti veri ritve poedincev kot je n. pr. ;zgrajene po tem datumu. Dru- v Jugoslaviji v tretjo obliko. gi primer je "bivši član de I Prva .ie bila očitno preganjan-lavnih brigad", ki se pritožuje je duhovnikov, zapiranje v je-v Kanadski Ameriški domovi- j če, obsojanje na prisilno delo, ni (13. januarja), ko trdi na- fizično napadanje in podobno Človeške stvaritve sa krhke in kažejo vedno bolj ali manj očitne sledove človeške nepopolnosti. To velja že za sto da je komunistična, ker pač ima tudi nekaj gospodarskih podatkov iz dobe po 1. 1945 Odmevi knjige "THIS IS SLOVENIA" ustvaritev kakršne koli umetnine, še bolj seveda za storitve, ki so plod skupnega de la, podpiranja in istočasnega nasprotovanja mnogih osebnih nosilcev in kolektivnih silnic. Poleg dalših člankov o knji-1 "This Is Slovenia, published gi, ki so izšli v Amerikanskem by the Slovenian National Fe-Slovencu in Amriški domo- deration of Canada, tells the vini ter Slovenski državi smo opazili še nekaj krajših ko- story of the land now under Yugoslavia which is located slednje: "Zaupanje v dobočnost". V smislu gornjega naslova je pisec članka objavljenega v manj rednih raz- 'S. D. dnes 24. novembra 1958 Če so reforme potrebne že v bolj ali merah, ko imajo oblikovalci |pod naslovom "Knjige in re-javnega mnenja bolj ali manj j vije" razvijal svojo misel o naravi človeka in družbe odgovarjajoče poglede na življenje in se vsaj do neke mere držijo moralnih načel pri doseganju svojih ciljev, je povsem naravno, da bo potreba po reformi še v toliko večji meri dana v družbah, v kolikor bolj se prevladujoča filozofija, vladajočega sloja oddaljuje od pravilnega vrednotenja človekove osebnosti in njegove družbene pogojenosti. Da je dosegel komuniz ta-kov teoriji kot v praksi največji možni odklon od prave smeri, ni treba šele dokazovati nikomur, kdor je ohranil vsaj še nekaj zdrave pameti. Kolikor tudi je reforma razmer kjer, koli zlasti pa rečimo v Sloveniji pod komunističnim režim om-zaželena, toliko je ali pa bi vsaj moralo biti vsakemu tudi jasno: če hoče biti reforma uspešna, mora začeti z analizo dejanskega stanja kakršno je, brez ozira na to, ali je bilo to stanje doseženo na pravilen način, pravilnimi srestvi, ob upoštevanju človekovega dostojanstva in osebne svobode ali nastanku in razvoju novozgrajene Slovenske države . . ." (podčrtali mi). Ko bi imeli vsi bralci Ameriške domovine na razpolago SD, ne bi bilo vredno na tako streljanje mimo cilja niti odgovoriti, ker bi lahko primerjali poročilo v SD in ta izpad. Tako pa naj navedno nekaj najbolj očitnih "mimostrelov". Pisec sam pove, da je bil objavljeni članek priobčen pod poglavjem: Knjige in revije. Za vsakega pismenega človeka bi moralo biti jasno, da gre torej za POROČILO O NEKI KNIJIGI, ne pa za Druga oblika je bil gospodarski pritisk, ko niso vzeli Cerkvi le premoženja, marveč so celo kontrolirali darove vernikov svojim dušnim pastirjem. Ker obe sredstvi nista bili dovolj učinkoviti, je osrednji odbor komunistične stranke začel uvajati tretjo obliko — netenje "razrednega sovraštva" med duhovniki in hierarhijo/. Duhovnike silijo v "duhovniške strokovne organizacije" in trdijo, da imajo velik uspeh zlasti v Sloveniji, kjer cenijo, da se je 75% dohovnikov včlanilo v te strokovne organizacije. Namen komunistov je izsiliti po ovinku priznanje komunistične države kot najvišje oblasti ne samo v političnih, marveč tudi v verskih zadevah. Država imenuje v te strokovne orga-nizacie "politične svetovalce". V Jajcu v Bosni je politični svetovalec Resad Salanovič iz- mentarjev v slovenskem in tu- i i the "Ljubljana Gap", one of Europe's famous historical passageways". Clevelandski devnik PLAIN DEALER pa je posvetil knigi 4. januara v svoji nedeljski izdaji celo uvodnik: RAZVIJANJE SVOJE MISLI ro5il duhovnikom besedilo pri-o nastanku in razvoju novo-jf]jge. ki bi jo morali pridigati zgrajene Slovenske države, če pa poročevalec v SD iz knjige povzame, da lahko "zremo z zaupanjem v bodočnost in razvoj slovenskega gospodarstva", bi bilo naravno, da deli z njim to upanje sleherni Slovenec. Če ne smemo upati v ugoden razvoj slovenskega gospodarstva, potem tudi nima veliko smisla, "da . . . danes . . . ohranjamo sloven- v svojih cerkvah. V tej "pridigi" je bila tudi naslednja opomba o papežu: "Sveti Oče gleda obupan v nebo, kajti tam, kjer je pričakoval, da bo videl angele, je mogel videti samo psa — Laiko, ki je potoval v Sputniku". Razpad Jugoslavije? Dodatno k poročilu v prejšnji številki SD moremo sporočiti, da je o tem vprašanju jcjezicnem časopisju: Ameriška domovina je omenila knjigo v šenklerskih novicah in govoricah: "V zadnjem času smo dobili o Slovencih in Sloveniji dve knjigi v angleščini: Arneževo "Slovenia in European Af-fairs" in "This is Slovenia". Obe knjigi se dopolnjujeta in spadata v vsako slovensko hišo v Ameriki in Kanadi, pa naj v njej govore še slovensko ali pa že samo — angleško!" Dopisnik iz Mihvaukeja jo je omenil v rubriki: Besede iz naroda, Kulturni dogodki in pripombe (23. decembra 1958): "Zadnje dni sem prebral dve zanimivi knjigi, This is Slovenia in drugo Dr. živago. Knjiga "This is Slovenia" je napisana v lepi in razumljivi angleščini, s krasnimi slikami iz naše stare domovine. V knjigi tolmači Zgodovina našega naroda, ter delovanje na kulturnem in gospodarskem polju. Knjiga zasluži, da jo ima vsaka slovenska rodbina. Za naše prijatelje Amerikan- "SLOVENIA SURVIVES THE TRIALS OF TIME AND DICTATORS "What is rare at any time, but especially significant in this age of dietatorship and supression, is the publication in English of an historical survey of Slovenia, the home-land of thousands of Cleve-landers or their parents. "This Is Slovenia", the title of this \vork, tells the story of this remarkable little cout-ry up to the time, as part of Yugoslavia, it fell under the dietatorship of Tito. "Historians have called the surival of Slovenia in its ex-posed position in Europe no-thing short of a miracle. It has only a milion and a half inhabitants. It has been in-vadeu by Ava.o, forcefullj" Germanized by the Germans, devastated by the Franks and then ground down bv the com- stvo in ljubezen do materinske ne. Vse tožbe o krivičnih po- j dediščine". Tudi gospodarstvo I ™orifna" londonskem radiju bojih, nasilnem odvzemu la- je namreč del slovenstva in tud- uvednik angleškega "Ec- stnine, prisilnem delu in podobnem, kolikor so tudi potrebne za zagotovitev pravilne slike o dejanskem zbo-dovinskem dogajanju, ne bodo materinske dediščine. conomista" John Midgley, ki Krog odgovornih oseb okoli je bil pred kratkim na obisku SD je lahko zagrešil mnogo napak. Težko pa bi mu bilo očitati, da je bilo njegovo delo pravi pojem o človeku, ohraniti njegovo odrešeno dostojanstvo, njegovo vzvišeno mesto v stvarstvu, če uveljavi v narodu medsebojno razumevanje. spoštovanje in strpnost, nenademestljivo ljubezen do bližnejega ter z vzgojo u-veljavi socialno pravičnost kot vsakdanji dejavni, praktični izraz resnice v javnem, zasebnem. in družinskem življenju, in ne krši božje postave, tedaj bo revolucija uspela in narodu ter po njem celemu člo pomagale bodočemu rodu nič,! opravljeno v upanju ali priča-kadar bo imel priliko, da sku- kovanju, da bo povabljen do-ša zopet urediti svoj dom po m0V( kadar bo narod mogel božjem in naravnem pravu. ;ZOpCt svobodno krojiti svojo Le objektivna analiza trenut- usodo. če so te upe gojili dru-nega stanja more nuditi trd- s\t lie vemo, zase lahko po-no podlago vsakega reformne- Vemo, da jih nismo in jih ne. Kdor bere SD, bi bil lahko to opazil že večkrat, ker tega nismo prikrivali. Zato je natolcevanje in zlobno podtikanje trditi, "da se bodo vrnili" graditelji slovenske države" iz tujine in prevzeli vladno krmilo, da bo neizučena raja lahko garala naprej". V poročilu o knjige je bilo ga dela. Ker živimo že dokaj let odrezani od doma in poznamo razmere doma le v delnih podobah, večinoma pobarvanih če zna revolucija ohraniti p0 osebnih podatkih posredo- valca, si moremo zagotoviti kolikor toliko odgovarjajočo sliko lc, če upoštevamo kolikor mogoče veliko virov. Pri je lastni grob, (zopet navajam primer Slovenije in najnovejše dogodke v Kubi!) pripeljala is Slovenia ne bo kupila, češ veškemu rodu prinesla lepšo j ja v}gje §0ie> da knjige This bodočnost, polno miru in zadovoljstva! V nasprotnem primeru pa si revolucija izkopala svoj tem seveda ne moremo prezre-1 tudi dovolj jasno povedano, ti uradnih podatkov trenutnih Ida je knjiga izšla v Ljubljani oblastnikov v Sloveniji, čep-;kot Politična knjižica št. 30. rav je oblast v rokah komu-|Upam, da je to dovolj jasno nistov in so tudi njih statisti-: za vsakega označilo, da je ke mnogokrat propagandnega knjigo odobrila vsaj Slovenska komunistična stranka. Upi torej niso bili grajeni v Kanadi, marveč v Ljubljani — in da je ironija še večja, česar pa pisec članka v KAD ni mogel vedeti — smo dobili poročilo o tej knjigi iz slovenskega obmejnega ozemlja. Brez izira na hoteno ali nehoteno nerazumevanje bomo še v naprej objavljali poročila o razmerah doma iz vseh dosegljivih virov v stre- znacaja. Nekateri tega očitno ne morejo razumeti.. Primerilo se je n. pr. v Torontu, da je izjavila neka gospa, ki je konča- narod do duhovnega in snovnega uničenja ter pripravila pot ponovnemu nemiru in nasilnemu prevratu! L. Jamnik v Jugoslaviji. Omenjal je bol garske in albanske težnje po delih Jugoslavije in omenil, da je več narodov sicer možno v daljši dobi pretoniti v en narod, toda zdi se, da Jugoslavija nima tega časa. V govoru je tudi omenil, da hočeta Hrvatska in Slovenija doseči gospodarstvo bolj napredne zapadne države, da pa osrednja vlada hoče, da prispevata več kot svoj delež za gospodarski dvig juga . Ustanovitev macedonske pravoslavne cerkve, ki se ji je srbska cerkev doslej uspešno ustavljala, je verejetno tudi politična poteza, dati večji povdarek jugoslovanski Ma-cedoniji. Zanimivo je bilo, da pri slovesnosti ustanovitve ni bilo nobenega predstavnika srbske pravoslavne cerkve, pa tudi, da so poslali s proslave brzojavne pozdrave Titu, ne pa tudi srbskemu patriarhu. ce pa je ta knjiga najlepše da- Turks_ A]1 tMg before ^ rilo - ne samo za Bozic -j ingofthe Nazis and the Com-tamvec za vsako priliko . . Torontski The Daily Star je objavil 27. decembra v delu za knjižne ocene: "SLOVENIA Were you avvare, until just this minute, that among the many cultural institutions in Toronto is something called "Research Centre for Slovenian Culture?" Were you avvare, to come down to it, that there was a Slovenia? There is, and this little na-tion of one and a half milion population is deseribed in a new English-language book published in Canada, THIS IS SLOVENIA. A Glance at the Land and Its People. "Slede Irugi podatki o knjigi. Drugi popoldnevnik The Te-egram je omenil knjigo v coloni Leonarda Kossarja 2. januarja pod naslovom CA-NADIANA: "Ethnic document — Canadian Siovenes have ,he 40th anniversary of the liberation of their former homeland in Europe with the publications of a 200-page English-language record of the history and culture of Slovenia. munists. Yet it survives. "One of Slovenia's greatest contributions to civilization was the establishment in the seventh century of the uni-versal ballot. Every peasant voted for the ruler. That was stopped by the foreign over-lords, of course, but the inspi-ration which gave it birth has never deserted the Slovenian people. "Dormant today under Bel-grade's rule, the špirit smol-ders as this history prediets: "But this small nation will remain. / And one day she vvill be free again to govern herself as she pleases. There will be a truly free Slovenian republic in a truly free world. Perhaps the State of Slovenia may be one of the United States of Europe". "Its people, highly educat-'cd, creators of a great culture, marked determined - as we know from our neighbors who have their roots there — this hope is neither fanciful nor far feteh-ed. Slovenia has survived for more than a thousand years. It stili has a great role to plav in theh affairs of men." mljenju, da ohranimo kar najbolj stvarno podobe dejanskega stanja, čudimo se samo, da Ameriško vrhovno sodišče oprostilo Artukoviča Dne 15. januarja je vrhovni sodnik ameriškega sodišča Theodore Hocke izrekel dokončno odločitev v zadevi bivše vedno čuti kdo poklicanega šega ministra NDH Andrije spotakniti se ob SD, da pa se Artukoviča. Sodnik je izjavil, nihče ne obregne n. pr. ob publikacije Slovenske kulturne akcije ali ob Zbornik Svobodne Slovenije, ki tudi poročajo o v Ljubljani izdanih knjigah. Urednik da je obtožba nautemeljena in da je zgolj politične narave. Proglasi? je Artukoviča za prostega. Njegovi prijatelji so dr. Artukoviča na ramenih odnesli iz sodne dvorane. Ta- ko je propadla dokončno zahteva jugoslovanskih komunistov po dr. ArtukoVičevi izročitvi. To zahtevo so podpirale tudi skoro vse srbske organizacije sirom sveta. Nov dokaz, da v svobodni Ameriki nič ne veljalo komunistične obtožbe. • Atomske ure, ki temelje na nihanju atomov cezija, kažejo, da se dan daljša za pol tisočinke sekunde na leto. KANADSKf SLOVAK, u-ardno glasilo Kanadske Slovaške Lige, je poročal že 29. novembra na 4. strani o proslavi 40 letnice 29. oktobra in o knjigi pod naslovom: BLAHOŽELAME BRATOM SLOVINCOM "Bratom Slovincom treba blahoželat' pri tej to priležito-sti aj z inej pričiny. K 40. vyročiu vyhlasenia samostat-nosti vydali nadherne dielo "This is Slovenia", v ktorom na 220 stranach velkeho formatu predstavuju cudzincom svoju vlast a jej kulturu . .." Uvodnik je posvetil knjigi tudi dnevnik THE OTTAWA CITIZEN iz Ottawe 19. januarja 1959 kot ga navajamo: "Slovenia's Astonishing Survival "Why Canadians of Slovenian origin like their adopt-ed country, with its free way of life, but retain an intense love of their homeland is made clear in "This Is Slovenia", a copiously-illustrated book published by the Slovenian National FprterafioiuT.be authors, Rudolf Cujes and Vladimir Mauko, deseribe a culture that has survived a thousand years of oppression. The pietures show Canada in miniature, with parallels to British Columbia's rugged coast and loftv mountains, Southern Ontario's rolling or-chards and vineyards, and the rural beauty of the St. John River Valley. 4,The Siovenes live with the Croats and Serbs in Yugo-slavia, land of the South Slavs. But their language differs from Serbo-Croat and they have more in common wit,h Western Europe than with the Balkans. "Because of the Ljubljana Gap, running from the Adria-tic into Central Europe, they have endured a succession of conquerors. They called on Bavarians for help against Ašian invaders in the Dark Ages, and the Bavarians stay-ed to rule. 'Then the Austrian empire expanded through the Gap to the port of Trieste, for which Italy contended. During WorId War II, Slovene nationalists suffered terrible losses — in-cluding hundreds of destroyed villages — while resisting Nazis and Communists. "Though not independent today, the Siovenes are said to be better off in some way than in pre-war times. They publish more books per capi ta than do any other people. An-cient Ljubljana — studded \rith statues to poets and thinkers, rather than soldiers — has its music, opera and theater. As well as tourist resorts among snovv-capped peaks and farms in the broad valleys, Slovenia has mineral and power resources for its growing industries. It has survived, and is determined to flourish."____,__k NOVONASELJENCI V KANADI V nekem govoru v Montrea-lu je ga. Ellen Fairclough, minister za državljanstvo in vseljevanje, nanizala nekaj zanimivih dejstev. Po drugi svetovi vojni je prišlo v Kanado približno 2 milijona novonaseljencev. Mnogi od teh so bili odvisni od sorodnikov, ki predstavljajo nove potrošnike za kanadsko gospodarstvo. Podatki za 1. 1958 kažejo, da je bilo od 124.700 novonaseljencev 61. 000 odvisnih članov družin in 63.100 delavcev, toda, v tej drugi skupini je bilo 25.000 oseb, za katere je nekdo jamčil delo in stanovanje ter 19.500 oseb, ki so se lotile gospodarstva na svojo roko bodisi na farmah, v manjših podjetjih ali pa v sbobodnih poklicih. 4.700 delavcev je spadalo k poklicom, ki jih v Kanadi primanjkuje. Iz uradnih ust smo enkrat slišali priznanje, ki ga površne časopisne debate navadno prezro: "Druga važna točka, ki je ne smemo pozabiti, je dejstvo, da pridobi Kanada vsako leto dragocene izuče-ne delavce in strokovnjake, za katerih šolanje in učenje ni naša država ničesar prispevala in da njihova prisotnost pomaga delno kriti izgubo iz-učenih Kanadčanov, ki jih izgubljamo z izselitvijo". Po podatkih ZDA se je med 1955 in 1957 izselilo iz Kanade v ZDA 2.472 inženirjev, 1.073 učiteljev, 344 specialistov-ke-mikov, 3.643 bolniških sester in 535 zdravnikov. Novonaseljenci v Kanadi so v zadjih 9 letih kupili 2.358 majhnih podjetij za ceno $27,602.500 in najeli 84. Med 1950 in 1958 so novonaseljenci kupili 3.879 farm in najeli 849. Vrednost teh farm znaša $43,647.500, od česar so plačali kot naplačilo $14,226.900. število v 1. 1958 kupljenih farm je znašalo nadaljnjih 786, v najem vzetih pa dodatnih 83. če vzameno za podlago podatke štetja is 1. 1951, so novonaseljenci od 1. 1951 do konca 1958 ustanovili nad 248.000 gospodinjstev, kupili 173000 električnih in plinskih štedilnikov, nad 105.00 hladilnikov, nad 128.00 pralnih strojev, nad 72.000 elektičnih pobiralcev prahu, nad 207.000 radijev, 81.000 avtov, itd. Novonaseljenci so prinesli med leti 1946 in koncem 1958 v Kanado okrog 800 milijonov dolarjev v gotovini in 300 milijonov v blagu. V letu 1957 so plačali okrog 190 milijonov dolarjev neposrednih davkov in prihranili okrog 146 milijonov dolarjev. Dodati bi bilo še treba, da se kanadska javnost premalo zaveda, da prebivalstvo ZDA zelo hitro narašča in da se pritisk prebivalstva na kanadsko mejo veča v večjem obsegu kot ga more vzdržati Kanada z lastnim naravnim prirastkom. Vprašanje politike odpisih vrat za priseljence v Kanado ni samo vprašanje gospodarskega razmaha v tej deželi skoraj neomejenih možnosti, ampak na daljšo dobo gledano tudi vprašanje kanadske neodvisnosti. Knjige in revije • Knjigo This is Slovenia je SZN v Chicagu plačala in poklonila slečenim osebam v Chicagu: Most Rev. dr. Albert Meyer, nadškof v Chicagu, senatorjema Douglasu in Diuksenu, governeju Staut-tonu, županu Richard Daley in prof. John Zvetina. Posnemajte tudi drugi! Dr. Janez Arnež, Slovenia in European Affairs Nedavno je v "VVashingto-nu izšla v angleščini knjiga "Slovenia in European Affairs" kot prvi zvezek nove zbirke angleških del o Sloveniji "Studia Slovenica". Avtor knjige je slovenski gospodarstvenik g. Janez Arnež, ki je Slovencem v Ameriki delno znan že po svojih člankih v "Ameriški Domovini". Knjigo je založila Liga Katoliških Slovenskih Amerikancev, natisnila pa Tiskarna Mohorjeve družbe v Celovcu. Knjiga obsega 204 strani in stane broširana $3.50. Avtor si je, kot sam omenja v uvodu, zadal nalogo, da poda zgoščeno, a vendarle točno analizo slovenskih problemov in s tem vsaj delno zamaši vrzel v svetovnem poznanju zgodovine in problemov malih narodov. Tako v izbiri tvarine kakor v zasnovi celotnega dela se je avtor prav spretno in zadovoljivo lotil svoje naloge. Prva tri poglavja, obsegajoča približno četrtino knjige, obravnavajo geopolitični pomen slovenskega ozemlja, zarjo slovenske zgodovine do konca fevdalne dobe in novi vek od začetka francoske Ilirije do preloma z Avstro-Ogr-sko. Moderna doba po prvi svetovni vojni je obdelana dokaj bolj natanko in to — kar pisatelj povdari v uvodu — iz dveh razglov: najnovejša zgodovina Slovenije je prvič ne-primerano bolj važna za razumevanje današnjih političnih dogodkov in drugič je bila doslej mnogo manj sistematično obdelana in predstavljena svetovni javnosti, kot so bili dogodki prejšnjih stoletij. Zgodovinskemu opisu Slovenije od prve svetovne vojne do danes so posvečena štiri poglavja, ki obravnavajo dobo kraljevine Jugoslavije, nacistično in fašistično okupacijo, komunistično revolucijo in novo Jugoslavijo. Kot nameček sledita še dve poglavji, v katerih je podan pregled razvoja slovenskih političnih strank in obravnavano vprašanje slovenskih narodnih manjšin v Italiji in Avstriji. Bralec knjige bo nedvomno opazil, da se je avtor zelo potrudil pri zbiranju in izbiri virov in da tvarino kljub sorazmerno omejenemu obsegu dela, kar zahteva izredno zgoš-jčenost vsebine, zadovoljivo obravnava. Zlasti je zanimivo j v tem oziru poglavje o razvoju političnih strank. Na dru-jgi strani je pa ta težnja po zgoščenosti morda vzrok nekaterih pomanjkljivosti, ki jih je zaslediti v obdelavi tvarine. Najbolj očividna od teh je, da avtor — pozabivši na del zadane si naloge — le ma-lokje poda temeljito analizo dogodkov, ampak njih vzroke, posledice in pomen večinoma le nakaže. Nekatera manj pomembna zgodoviska dejstva so izpuščena in tu in tam napačno podana. Zaradi jasnosti bi bilo tudi želeti, da bi avtor dodal še nekaj letnic. Zemljevid na strani 7 kaže le zempljepisno lego Slovenije zizrom na ostalo Evropo in nekaj važnejših slovenskih predelov in krajev, je pa sicer brez večjega pomena, ker je slovensko ozemlje na njem tako majhno v primeri s sosednjimi deželami, da večina krajev, ki jih knjiga omenja ni mogla biti nakazana zaradi pretesnega prostora. Toliko s stališča povprečnega bralca. Ker je knjiga oči vidno namenjena predvsem angleško govoreči javnosti, je nujno, da jo pretehtamo tudi s te plati. Dasi je knjiga zelo zanimivo branje za Slovenca, jo bo pa angleški bralec čital z dokaj mešanimi občutki in navzlic zanimivi tvarini nebo imel od nje tolike koristi, kot bi bilo pričakovati. Vzrokov za to je več. V knjigi kar mrgoli lastnih imen, osebnih, krajevnih in organizacijskih, ki imajo določen pomen večinoma le za nekoga, ki je vsaj povprečen poznavalec slovenske zgodovine in slovenskih razmer; ki pa so bi'alcu, kateremu je knjiga predvsem namenjena, le v oviro pri branju, če niso podrobneje določena. V tej zvezi naj posebej omenino brezštevilna imena slovensih kulturnih delavcev in politikov, ki pa niso podrobneje označeni, tako da bi si bralec mogel ustvariti pravilno sliko o njihovem vplivu med Slovenci. Isto velja tudi za nekaj tujezemskih avtorjev in osebnosti, čigar izjave ali storitve so omenjene v knjigi. Podobna kritika velja tudi z ozirom na različne zgodovinske pojme in dogodke. Bachov absolutizem, na primer, je angleškemu bralcu enaka kot Ascari technique', vendš-čina —tako koroška kot prekmurska —, ali pa 'OKW\ Ti in številni podobni izrazi bi morali biti podrobneje razloženi, ker sicer nič ne doprinesejo k razumevanju tvarine. Za angleškega bralca, po 'večini neveščega tujih jezikov, so tudi številne pripombe s citati v izvil-nih jezikih sko-ro brez pomena, ker brez angleškega prevoda kaj malo pripomorejo do boljšega razumevanja problemov, ki jih knjiga obravnava. Isto velja tudi za različne izraze v tekstu kot naprimer 'Drang nach Osten', 'los von Rom!, 'Feld-zug', "italianista', 'Umgang-sprache' in podobno, ki imajo za slovenskega bralca točno opredeljen pomen, so pa brez kratkega pojasnila ali prevoda nepoznavalcu razmer le v zmedo. Bralec ni čisto nič na boljšem s tem, da avtor take izraze postavi med narekovaje. Avtorju gre vsa hvala za zamisel in trud, ki ga je vložil v knjigo, da Slovenijo predstavi svetu v novi luči; obžalovati pa moramo, da knjiga — prvo večje tlelo v angleščini, v katerem Slovenci nudimo svetu pogled na Slovenijo in slovenske probleme skozi oči rojaka-Slovenca — kljub dobremu gradivu in zadovoljivi obdelavi izgubi na reprezentativnosti in vrednosti, ker premalo upošteva prav tistega bralca, kateremu je v prvi vrsti namenjena in kateri bi jo najbolj s pridom bral. Prepričani smo, da bo vsebina nadaljnih zvezkov zbirke 'Studia Slovenica', ki jih vneto in z zanimanjem pričakujemo, prav tako zanimiva in poučna, kot je vsebina prvega zvezka: želimo pa, da bi nadaljni zvezki tudi oblikovno bili na višku. Mirče Pregelj ZADNJE OBVESTILO ne-emigrantom, ki žele za stalno ostati v Kanadi Prošnje za stalno naselitev ne-emigran-tov, ki žele ostati v Kanadi, morajo biti sprejete PRED 1. MARCEM 1959. To je drugo sporočilo v tem časopisu o tej odločivi, ki je bila sprejeta v parlamentu 23, avgusta 1958. Osebe, ki so prišle v to deželo kot ne. emigranti pred 23, avgustom 1958. ter si žele ustvariti dom v Kanadi, morejo zaprositi za stalno naselitev ("Landing") v najbližjem emigracijskem uradu PRED 1. MARCEM 1959. Vse prošnje bodo posebej pregledane in odobrene v skladu z vselitvenimi zahtevami. PO 1. MARCU 1959. bodo vse prošnje za stalno naselitev od n-emigranfov v Kanadi obravnavane strogo v skladu z Emigracijskim Aktom in določbami. ELLEN L. FAIRCLOUGH Minister za državljanstvo in vseljevanje PRAVDA ZA SLOVENE IN SOVENIAN Izid dveh knjig v angleščini o Sloveniji je zopet načel še vedno neodločeno vprašanje, ali naj bomo Slovenci v angleščini Slovenes ali Sloveli ian s. Avstralske "MISLI" so v svoji lični januarski številki prinesle na str. 17 naslednji komentar k dr. Arneževi knjigi "Slovenia in European Affairs": "Mučen vtis napravlja Ar-nežev angleški izraz za Slovence — "Slovenians". Pridevnik enako: Slovenian. Ugibam, kaj ga je nagnilo, da se je oprijel teh izrazov, ko je za oboje že splošno sprejet krajši izraz. Slovene. The Slovenes — the Slovene langua-ge. Da je to res, dokazuje Arnež sam z neštetimi citati iz drugih avtorjev, ki so pisali o Slovencih v angleščini. Dosledno: Slovene za oboje! In zakaj ne? Slovaki so tudi Slovaka in njihov jezik je Slovak, Nemci so Germans in njihov jezik je German. Po Arneževo bi morali biti Slovakians in Germanians — ali vsaj pridevnik bi moral biti tak. Sicer pa ni treba iskati tako daleč, 'saj Arnež piše Croats in Serbs, ne pa Croatians in Serbians. Zakaj moramo prav mi biti — Slovenians? S Dr. Frank J. Kern iz Cle-velanda pa je izrazil v marčni številki 1. 1955 v Novem svetu ipovsen drugačno stališče: V svojem angleško-sloven-skem slovarju iz 1. 1918 je sicer sam uporabljal besedo Slovene, da se ne bi ločil od uradnega imena Slovenes, rabljenega v naslovu države, ki je bil zopet naslonjen na fran- coski prevod. Do 1. 1945 tudi ni bilo uradno priznane dežele z imenom Slovenija. Tega imena tudi ni bilo v svetovnih zemljevidih. Odkar je bila Slovenija kot zvezna republika postavljana v uradne zapiske in na zemljevid, nas svet ne pozna samo kot narod, marveč tudi kot deželo, zato je po njegovem mnenju pravilna edino raba: Slovenian. Dobesedno pravi: "There is no justification for the use of the English word Slovene at the present time. Slovenia — Slovenian, Croatia — Croa-tian, Serbia — Serbian, Ro-mania — Romanian, Italia — Italian, etc. Ali our publica-tions and organization should follovv this rule". (str. 53). Kot je v jeziku navadno, bo tudi v tej jezikovni pravdi, končno določila bolj raba kot razlogi. V kolikor se pisec v Mislih sklicuje na Hrvate, imam slučajno pri roku CROATIAN Revievv iz Chica-ga s člankom CROATIANS 'and Their Goals (Rev. Charles Kamber) in Hrvatski Bilten z angleškim podnaslovom Croa-tian Bulletin. Tudi velika en-ciklopedia v angleščini, ki jo pripravlajajo Hrvatje, bo nosila naslov CROATIAN Cul-ture in prvo del naslov: Croatia and CROATIANS! Kot vse kaže, bi bili tudi Hrvatje raje znani kot CROATIANS in ne bo nič hudega, če se tudi drugi Slovenci odločimo kot dr. Arnež za Slovenians — četudi iz razloga, da Slovenija danes uradno obstoja in da upamo, da bo obstojala tudi vnaprej v bolj svobodni in bolj samostojni obliki. IZ SLOVENIJE Zadruga katoliških duhovnikov FLRJ, Ljubljana je izdala in založila lep molitvenik z značilnim naslovom: V OBČESTVO ZDRUŽENI, Molitvenik za občestveno in zasebno rabo. Deli molitvenika so posrečeno povezani z naslovom: V občestvo združeni — pri maši - pri zakramentih - pri pobožnostih — pri petju — pri molitvi. V glavnem se vsebina ne razlikuje veliko od molitve-nikov, kakršnih smo bili vajeni, toda postavi jih v pravo 'luč s povdarkom na občestve-nost, česar smo svoje čase nekoliko pogrešali. Za osvetlitev naj navedemo nekaj odlomkov iz uvoda in besedila. " V OBČESTVO ZDRUŽENI", nenavadni naslov molitvenika je vzet iz mašnih molitev, ki se imenujejo kanon, pravilo. Te molitve niso samo najstarejše in najlepše cerkvene molitve, temveč so hkrati tudi koristno pravilo za vse naše molitve. Učijo nas, kako se moralo ravno pri molitvi izkazati, kaj verni kristjani v resnici smo, namreč božja družina, sveto občestvo" (str. 3). "In k taki molitvi — ob čestveno ubrani, družinsko usmerjeni in za skupno udeležbo prirejeni — hoče'predvsem pomagati ta molitvenik. Na občestveni značaj cerkvenih in naših molitev hoče opozoriti že z naslovom. Na občestveno vrednost posameznih svetih opravil in molitev kaže razvrstitev: molitve, ki so v prvi vrsti namenjene zasebni mblitvi, so šele na zadnjem mestu, na prvem pa maša, nato zakramenti, pobožnosti in pesni. V naslovnih slikah in kratkih uvodih pred poglavji in skupinami molitev je kratko nakazano, kako nas tista opravila in tiste molitve po svoji naravi zdržujejo z Bogom in med seboj. Vmesna navodila povedno, kako je mogoče pri posameznih tudi skupno sodelovati in zborno moliti. "Ves molitvenik preveva misel, in želja, da bi s prav Ubrano molitvijo sebe in vse brate in sestre bolj in bolj združevali s Kristusom in tako bolj in bolj postajali živo in dejavno OBČESTVO SVETNIKOV!" (str. 4). • 7. decembra so zaključili v Kopru prvo od treh faz za dograditev pristanišča. Doslej so zgradili 135 m operativne obale. Tega dne je pristala v Kopru prekooceanska ladja Gorica, last Splošne plovbe iz Pirana. Boris Kraigher je izjavil v svojem govoru ob slovesnostih, da pristanišča "niso zgradili- zato, da bi Koper povzročal nezaželeno konkurenco drugim jadranskim pristaniščem, temveč zato, da bi se mogle izkati v splošno korist tiste prednosti, ki jih daje Kopru njegova zamlje-pisna lega" Pristanišče so financirali: slovenska vlada iz republiških fondov in lokalni ter okrajni organi koprskega okraja. Is zveznih fondov torej tudi tokrat nič. Po zadnjih vesteh opozarjajo italijanski listi in celo eden avstrijski Italijo na "novega, resnega tekmeca Trsta". • Tovarno motornih koles "Tomos" v Kopru so opremili z modernejšimi napravami, kar bo podvojilo proizvodnjo, ki znaša trenutno 10.000 motornih koles letno. Dosedaj so uvažali dele iz Avstrije in so • DOMINIK, SVETNIK VAŠIH LET, R. 1». Mongour S. D. B., iz francoščine prevedel Drago Senica, Salesiana Publishers, Patterson, New Jersey, USA. Slovenski Salezijanci, ki so se doma posebej posvetili mladini, niso pozabili slovenske mladine, kjer koli ji morejo pomagati. V kolikor nimajo z njo neposrednega stika, ji je sedaj g. Drago Senica pre-skrbel slovenski prevod Mon-gourovera življenjepisa mladinskega svetnika Dominika Savio, ki je izšel pri salezijan-| ski založbi v Pattersonu, N.J. .knjižica, ki obsega 51 strani, ima lično naslovno sliko ter 8 strani slik kot prilogo, želeji bi bilo, da jo vzgojitelji (spravijo v roko mladini. jih v Kopru sestavljali, za letos pa je predvidelna popolna osamosvojitev. Vžhodne dežele kažejo zanimanje za To-mosove izdelke. V Patrasu v Grčiji je Tomos odprl svoje predstavništvo. • Tovarni glince in aluminija v Kidričevem pri Ptuju so dogradili še oddlek za izdelovanje anodnih mas, za kar so porabili 913 milijinov dinarjev. • Obisk tujcev v Sloveniji se je do konca septembra 1958 dvignil za 34%, kar znano prekaša evropsko povprečje 15 %. V načrtu je zgraditev 4 novih hotelov. Turistična zveza Slovenije je izdelala nov turistični prospekt pod geslom: "Obdih na lepih in tihih cestah Slovenije". • Tržaškemu umetniku Špacalu. ki je lani prejel prvo nagradu za grafiko na beneški ibienali, je ta naročila osnutek za novoletno voščilo in ga tudi odobrila, ko je bilo izdelano. Hrvatska spomenica Z devete konvencije Hrvatskih kmečkih organizacij v ZDA so poslali spomenico političnim predstavnikom ZDA z dvema glavnima točkama: 1) da ZDA preneha podpira Tita gospodarsko, pa tudi drugače, zlasti z orožjem. 2) da organizirajo radijske oddaje Glasa Amerike tako, da ne bodo žalile hrvatskega narodnega čuta, marveč da bodo krepile v hrvatskem narodu vero in upanje, da bo nekoč tudi on postal svoboden in samostojen s pomočjo ZDA. • Nasser sprejema sovjetsko pomoč, toda doma je po-zaprl vse bolj znane komuniste. Podobno politiko je vodil tudi Nehru v Indiji, toda prav zadnje čase so ga začeli sovjetski listi napadati, ker ni odklonil ameriške pomoči za gospodarski razvoj Indije. MED SLOVENCI Toronto • Zaradi prezaposlenosti urednika je v zadnji številki izostalo poročilo o zelo uspeli prireditvi Slovenskega gledališča v Torontu. Igralci so pod režijo g. Vilka čekute zelo dobro podali Molnarjevo delo MATURA, številni gledalci, ki so napopolnili cerkevno dvorano, so bili nagrajeni z dobMim podajanjem igre iz dijaškega življenja. Poleg že preizkušenih igralcev smo videli tudi nekaj novih obrazov, ki obetajo dobro zasedbo tudi v primerih, kadar zahteva igra večje število igralcev. • Znani jezuitski dom za duhovne vaje v Pickeringu blizu Toronta je dobil za Novo leto povečano kapelo. Lansko leto se je povečalo število mož in fantov, ki so opravili duhovne vaje ob koncu tedna, za 13% v primeri s 1957, cilj za 1959 pa je 20% več kot v 1958. • V Torontski nadškofiji je v teku velika kampanja, da bi se kar največ katoliških družin odločilo in sprejelo v rejo otroke, ki so začasno izgubili dom. Chicago • Smrtna kosa. Zopet je smrt posegla v vrste slovenskih emigrantov. Dva dni po Božiču je nepričakovano umrla v bolnišnici Mrs. Ana Velbl v starosti 45 let. Dasiravno je iskala pomoč v bolnici, je bila vedno polna optimizma. Zato je marsikoga njena nenadna smrt presentila. Zadela jo je kap. Lep pogreb v pondeljek 29. decembra na Ressurection pokopališču je pokazal, kako je bila v soseščini priljubljena kot izredno blaga žena in mati. Pokoj niča zapušča v Chicagu moža Cris-tiana Velbl, hčerki Maro, po-roč. Jelene, Ivanko, poroč. Burjek, sina Toneta ter tri vnuke odnosno vnukinje. V Sloveniji pa mater, žalujočim rodbinam naše sožalje pokojni Velblovi mami pa naj bo ohranjen časten spomin! • Ligino Silvestrovanje. Za konec starega leta je Liga povabila svoje prijatelje na sestanek v dvorano pod cerkvijo. Posebnost tega večera so bile skioptične slike, ki jih je posnel v Trstu dr. Jože Veli-konja. Po predavanju je bil domač družabni večer pri pogrnjenih mizah. Zdravko Novak — petdeset- letnik. Znani kulturni delavec, Zdravko Novak, ki ga omenjamo že zgoraj, je v januarju praznoval petdestletni življenjski jubilej. Velikemu ljubitelju in propagatorju slovenske knjige k jubileju čestitamo in mu želimo zdravja in še mnogo uspehov v življenju. Knjige spet na razpolago. Vsem, ki povprašujejo po knjigi "This is Slovenia" sporočamo, da je prispela spet nova pošiljka knjig in vsi, ki so knjigo rezervii-ali ali pa jo že v naprej plačali, naj jo dvignejo pri prodajalcih. Tistim pa, ki knjige še nimajo, priporočamo, da jo čimpreje kupijo, dokler je knjiga še v zalogi, da jo bodo imeli pri-roki, kadar bo prišla prilika knjigo podariti kot davilo. To darilo je namreč zelo primerno za vsako priložnost in za vsakega. Prodajalci knjige so v listu posebej navedeni. Slovenski nastop na televiziji. Vrsti slovenskih nastopov na televiziji v Clevelandu se je v nedeljo 18. januarja pridružil mladinski odsek dram. društva Lilije s svojim plesnim in pevskim nastopom. V prvem delu so mladi plesalci v narodnih nošah korajžno in veselo zaplesali slovenske plese, v drugem nastopu pa sta gdčni Zormanova in Mejače-va ob spremljavi Tonklijevega orkestra zapeli splošno priljubljeno Avsenikovo "Tam, kjer murke cveto . . J" Poroki. Dne 24. januarja sta se poročila gdčna Cilka Ošaben in g. Pavle Košir. Na pustno soboto pa sta si v cerkvi sv. Vida obljubila večno zvestobo gdčna Eda Petek in g. dr. Vinko Vovk, nekdanji ravnatelj slovenske glmnazi-v Trstu. Obema novoporoče-nima paroma želimo vso srečo in obilo blagoslova v novem življenju! KNJIGO "This Morete kupi i is Slovenia" POLEG NA 646 EUCLID AVE. še na nasled njih naslovih: Tiroler Restaurant 1115 Bay St., Svviss Herbai Remedies, 479 Queen St. West. V CLEVELANDU MORETE DOBITI KNJIGO pri naslednjih naslovih: POTNIŠKA PISARNA BLED BLED TRAVEL SERVICE 6113 St. Clair Ave. KNJIGARNA FAMILIA POLEG CERKVE SV. VIDA POTNIŠKA PISARNA MIHELIN 3956 St. Clair Ave. MERVAR-S MUSIC MART St. Clair Ave. POTNIŠKA PISARNA AVGUST KOLANDER KOLANDER TRAVEL BUREAU 6419 St. Clair Ave. GfifeNITE SE 2 ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH. družinskih in pravnih zadevah na: CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNiK IN NOTAR 278 Bathurst Sf.. Room 4, Toronto, Ont. _ EMpire 4-4004 da vprašanje koroške slovenske manjšine nudi "mračno sliko". Je namreč potegnjeno v strankarske boje med obema koalicijskima strankama, ki se pripravljata na volitve. Tudi socialistični dunajski tednik "Heute" pravi, da odjave niso bile pravo glasovanje. Zavzema se za kompromisno rešitev te sporne zadeve, ki je po neumestnem in nezakonitem odloku deželnega glavarja o odjavah slovenščine prineslo toliko nemira na Koroško. Zavzema se za uvedbo izbojšane utrakvistične šole, kajti priznava upravičenost slovenskih prigovorov, da so te šole bile zgolj ponemčeval- znani biografiski leksikon niče, v prvi vrsti radi tega, Who's Who in Amerika, je pri-ker je manjkalo slovenščini 9 Ameriško orožje, proti- ameriška propaganda . . . Nekdo, ki je jugoslovansko vojsko odslužil, pa se sedaj že nahaja v svobodnem svetu poroča: "Imeli smo ameriško orožje, tanke, topove itd. Toda na vsak korak so nam vtepali v glavo sovraštvo do "ameriških kapitalistov". V slučaju spopada bodo s tem orožjem nastopili proti onim. ki so ga darovali . . ." PABERKI # Biografski leksikon za ženske. Družba Marquis — Who's Who Inc,. ki izdaja po- RIM no. Toda ukrep proti pouku slovenščine je zbudil vse bivše naciste ki so takoj začeli groziti. Zagrozili so nekaterim, da jih bodo pognali čez mejo v Jugoslavijo, ali pa da bo prišel Tito, če se ne podpišejo proti pouku slovenščine. Tako torej izgleda enakopravnost Slovencev z Nemci na Koroškem! O Božji grob. V začetku novembra so blagoslovili novo šolsko poslopje. Te slovesnosti se je udeleživ tudi deželni glavar. Zanimiv je bil njegov govor, ki kaže dvoličnost. Se pač bližajo zopet volitve in glasovi so pa le dobri pa ma-kar so slovenski. Tukaj nekaj vrstic iz njegovega govora: "Ves svet gleda na nas, posebno pa preko 70 držav podpisnic te pogodbe. (Mišljena je državna pogodba p. ured). če tega člena ne bomo dosledno izpolnjevali, bodo prišli sodniki in bodo mogoče razsodili vse bolj trdo, kot imamo sami priložnost, "Radi verjamemo tem besedam deželnega glavarja, kajti božji mlini mel-jejo počasi, toda sigurno. Tako bo tudi to njegovo dejanje enkrat kaznovano, kar smo trdno prepričani. • Celovec. "Memorandum der Karntner Slovvenen zur Schulfrage" je naslov spomenice ki so jo predstavniki koroških Slovencev izročili vladam in velesilam. Izšla je tudi '[v tisku in jo lahko dobi vsak, ki si jo naroči. Stane 50 centov in si jo lahko naročite pri Mohorjevi družbi v Celovcu, veščih učiteljev. Tudi ostali časopisi po vsem titvijo katoliškim potnikom. w Ne pozabite poravnati v , naročnino za Slov. Državo, če reševanje posebnih problemov se Vam ne ljubi pošiljati de-narja po pošti, lahko poravnate naročnino vsako nedeljo pri cerkvi v roke g. Mirka Geratič, 2737 W. 16th Str. Tam lahko dobite ali pa naročite knjigo THIS IS SLOVENIA. Knjiga je primerno darilo za vsakogar in ob vsaki priliki. • Potovalno agencijo je odprl v Rimu dr. Štefan Fa-lež — CATHINTOUR katoliško mednarodno turistično in potovalno agencijo. Dr. Štefan Falež je tudi izvršilni tajnik Mednarodne zveze katoliških potovalnih agencij, ki se je ustanovila na njegovo pobudo. Namen te Zveze je medsebojno sodelovanje katoliških lastnikov potovalnih agencij, pa tudi agentov in uslužbencev pri skupnih strokovnih XT„ , . T>. „„ ■ , , Viktringer Ring 26. Vsem vprašanim, zlasti pa skupno' , , Slovencem, ki se za koroško družila svoji splošni izdaji, ki vključuje kakih 2000 ženskih oseb, novo izdajo Who's Who of American Women, ki vse svetu prinašajo podobna na- :buje 20 M0 žengkih oesbnosti ziranja. Upajmo, da bo parlament na Dunaju tudi kmalu uvidel krivico, ki se godi Koroškim Slovencem in skoro uresničil vse člene državne pogodbe glede manjšin. • Znanstveniki pri Lockheed Aircraft Corporation v Sunnyvale (Californija) delajo na neposrednem pridobivanju iz goriva. Prvi poizkusi Borovlje. 10. decembra so usPeli in uPa->0> da bo mož" 1958 je umrl v Borovljah, na 110 ^.najdbo tudi praktično iz- INIiANE CENI COSULICH DARILNIH PAKETOV PROSTI VSAKE CARINE Popolno jamstvo za vse naše pošiljke, ki jih prejemnik dobi v 20 do 25 dneh. Kvaliteta našega blaga je vedno provorazredna. 100 lbs. Najfinejš kanadska bela moka "Golden Sun"____$9,75 standard paketi prosti carine V ceni vračunan stroški do Zadnje postaje prejemnika Paket st. 54 ---------- 24 lb (11 kg) kave. Paket st. 84 ------ ....... $6.25 3 kg kave 1.5 kg riža Paket st. 71 ------ $11.35 10 kg sladkorja 5 kg riža 3 kg kave $18.95'l00 lbs. sladkorja ____________$14.25 100 lbs. riža ______________________$16.25 37 lbs. mast ('Swift>'-_ S12.75 10 lbs. kave ________$8.00 Paket st 52 ______—, $12.00 5 kg kave y2 kg popra v prahu Paket st 51 — 10 kg kave 10 kg riža 10 kg sladkorja $23.90 Paket st. 86 ___________ $6.20 3 kg. kave l1!' kg. riža Dobravi, č. g. dr. Ivan Lučov-nik, konzistorialni svetnik, upokojeni župnik in prvi urednik verskega lista "Nedelja". Rodil se je 24. 6. 1882 v šmar-jeti v Rožu. Postal je duhovnik 28. oktobra 1904. Bil nastavljen na večih farah Slovenske Koroške. Nacistična doba je tudi njega pregnala iz lj ulj ene Slovenske Koroške. Po zlomu tretjega rajha se je vrnil na svojo župnijo Št. Janž v Rožu. Po 50-letnem službovanju je šel v pokoj. Užival ga je dobra tri leta. Dobrega gospoda ohranimo v blagem spominu in molimo za pokoj njegovi duši. Iz Slovenije • Nova podržavljenja. Preprosta podeželska žena piše: "Pred leti sva z možem dokupila kos travnika, da bova lahko redila vsaj dve kra-vici. Prav od ust sva si odtrgala potrebni denar. Sedaj so nama povedali, da bodo tisti travnik podržavili, to se pra-vi, ukradli nama to, kar sva si z žulji in stradanjem prislužila. Vse take manjše travnike bodo namreč združili in osnovali zadrugo. koriščati, kar bi pomenilo velik prihranek, saj bi se 70% energije goriva spremenilo v električno gorivo, dočim da- j jejo parni stroji samo 35%. Zahtevajte naše cenike štv. 18 za leto 1959., za sestavo paketov po Vaši želji kot tudi naš popolni cenik za standard pakete in hišne potrebščine, za radijske aparate, kolesa, motorna kolesa, hladilnike, šivalne stroje, motorje za čolne, harmonike, zdravila, blago, platno itd. 600 DIN ZA $1.00 dospe popolnoma garantirano v 12 do 20 dneh. preko Narodne Banke. Za vsako pošiljko, neglede, kako je velika, stroški $0.80. ODOBRENA POTOVALNA PISARNA Prodajamo karte za ladje in zrakoplove s 30% popustom Za emigrante iz Evrope in Jugoslavne. Oskribimo potne liste in vizume, kakor tudi krstne liste in druge dokumente iz domovine. Za vse garantiramo. Oskrbimo zastopnike za poroka na daljavo. itd. Cosulich Travel Service 100 KING ST. WEST, TORONTO, ONT., CANADA TELEFON: EMpire 6—3877 ffjmmanb Cleveland Krstna predstava. Dramat-sko društvo Lilija je v Jakopi- NOVICE S KOROŠKE • Celovec. Koncem novembra so izšle Mohorjeve knjige za leto 1959. Letošnja Mohorjeva zbirka obsega šest knjig: Kolendar za leto 1959, Hema Krška, Koroški Slovenci, Domače zgodbe, Storije II in živi Kristusov evangelij. Nobena slovenska hiša ne bi smela cevi režiji pripravilo krstno biti brez teh knig. Zato na-izvedbo dramatizacije Savin- J ročite jih in podprite s tem škove povesti: Grče. To zna- koroške Slovence v borbi za no ljudsko povest je priredil njihov obstoj, sebi pa boste za oder znani kulturni delavec Zdravko Novak. Predstava je zelo lepo uspela in pokazala, da je Novak zgodbo spretno postavil na oder in ji dal življenjske plastike. Tudi režiser je svoje delo dobro opravil in igralci Lilije so like nastopajočih oseb prepričevalno podali. Kalinvudski igralci so na ta svoj uspeh lahko ponosni. preskrbeli lepega domačega branja. • Krčanje. Najsevernejša točka slovenskega ozemlja na Koroškem leži na Svinji planini. Poleg Djekš in Kneže je tudi Krčanje lepa izletniška točka. Dokler ni izdal deželni glavar Weding svojega protizakonitega odloka glede pouka slovenščine na ljudskih šolah, je bilo pri nas vse mir- jvprašanje posebno zanimajo, j priporočamo nakup te spomenice. ) Podklošter. Naša občina je odobrila naknadni kredit 1.200. — šilingov za kritje stroškov, ki so nastali za radi nakupa kolekov za odjave od slovenskega pouka v občini. To odobritev je predlagal župan Jožef Burger, po rodu Dunaj čan. Zelo slabo so ga vzgojili partizani na časa "tisočletnega rajha". Bil je namreč pri njih in se z njimi boril proti rjavosrajčnikom. Hvaležen jim pa res nič ni, saj so mu ja večkrat življenje rešili. Toda takrat ni tako dobro izgledal kot sedaj, ko niti svojega poklica kot dimnikar ne j more več izvajati. Pa še več lepših bi lahko na njegov račun napisali, morda pa kdaj ob posebni priliki, če se bo zopet kaj spotaknil ob Slovence. • Celovec. Odmevi koroškega vprašanja v tisku so zbudile za Koroške Slovence veliko zanimanje. Tako se je Vsi slogi LAHKE KVALITETE preizkušeno spodnje perilo • Davki nas ubijajo . . . "Najhuje smo prizadeti kmečki ljudje. Vse počasi propada. Ni denarja za popravila. Jabolka so zelo obrodila, toda kaj pomaga, ko jih pa skoro nismo mogli vnovčiti. Tudi vina bo pracej. po maramo zopet šteti denar za davek na vino. Preje od vsakega trsa, sedaj, ko smo srččno ušli toči in drugim neprikam, pa spet davek na sleherni liter. Davek od konj, volov, kokoši, svinj, voz, potem pa ogromni davek na zemljišča. Ne zmoremo več! Ubiti nas hočejo ti rdeči vragi! če kupimo obleko, ni dovolj za davek, če plačamo davek, smo pa — nagi . . ." • Morajo prijaviti, če imajo koga v Ameriki. Nekdo, ki je pri vojakih, sporoča po ovinkih: "Morali smo dati naslove onih naših sorodnikov, ki so v Ameriki in drugod v svobodnem svetu. Vsako pismo od tam odprejo. Zato ne pišete nič. Mi ne smemo pisati. Sicer nas čaka šest mesecev zapora. Kar nas je Slo- A) KOMBINACIJA s KRATKIMI ROKAVI, segajoča do gležnjev. Penmans 253 bele in 251 naravne ter 223 z dvojim vlaknom bele in 222 z dvojim vlaknom naravne barve. B) V-V.RATNI izrez, KOMBINACIJA s kratkimi rokavi, segajoča do gležnjev. Penmans 2530 bele in 2510 naravne barve. C) KRIŽ-KRA2. brez rokavov, segajoča KOMBINACIJA do kolen. Penmans 253 bele in 251 naravne barve. Ancle zopet oglasil časopis "Neue vencev, živimo med Arnavti Zuricher Zeitung". Ugotavlja, )in nepismenimi Srbijanci . . ." D) DO KOLEN segajoča KOMBINACIJA skratkimi rokavi. Penmans 253 bele in 2ol naravne barve. E) SPODNJE HLAČE z gumbom spredaj. Penmans 253 beie, 251 naravne, 223 z dvojnim vlaknom beie in 222 z dvojnim vlaknom naravne bane. F) Z GUMBI SPREDAJ,1 MAJICA s kratkimi rokavi. Penmans 253 bele, 251 naravne, 223 z dvojnim vlaknom bele in 222 z dvojnim vlaknom naravne barve. 4 G) BREZ GUM-. BOV z elastičnim pasom, segajoče ! do gležnjev, nare-j jene SPODNJE i HLAČE. Penmans 253 bele in 251 naravne barve. H; T-MAJICE za moške in fante. I) MAJICe za moške in fante, brez ali s progami. J) SPODNJE HLAČE za moške in fante, brez ali s progami. ii § r%lf 4 IZPLAČA SE VAM, ČE ZAHTEVATE VEDNO IZDELKE S PENMANOVO ETIKETO, KI VAM JAMČI PRVOVRSTNO KVALITETO IN VREDNOST! fehmatih SPODNJE HLAČE, —JOPICE —T-MAJICE ZA MOŠKE Atletske jopice J0Š0C brez rokavov, s spodnjimi hlačk-'i ami i elastičnim ffef ' pasom. SPODNJE PERILO ZA ŽENSKE IN DEKLETA - A 11 in, % i \ hlačke za 2-I ; 4 in 4 l«f ; /. 1 i. stare dek- •; M / • 1 | lice. Ii bele-f 1 ga bombaža W \ i | rebrasto % \ ? 1 I pletene maiice in * / | hlačke za «16 let | ; j s stara deklet«. Jopi-'iM^J I ee i" hlače za žen-Jp< S ske, pletene iz be- jf . , | lega bombaža — * male, sr. in velike, 7) ......^^^^^^^ ™AJ,CE delovne NOGAVICE ZA ČIMVEČJE MOŽNOSTI DELA... CANADA VAtNO SPOROČILO MINISTRA ZA DRŽAVLJANSTVO IN VSELJEVANJE. Kreditne zadruge, ki postajajo ne samo gospodarsko Poleg teh dveh petdesetletnic obhajajo kreditne zadruge obrambno sredstvo malega člo- še dve petindvajsetletnici: Le veka, marveč v svoji povezanosti tudi ena gospodarskih silnic, obhajajo v Severni ta 1934 je bil izglasovan v ZDA zvezni zakon o kreditnih zadrugah, na podlagi ka- Ameriki letos več pomembnih i terega je organiziranih pri- družništva in medsebojnemu izmenjavanju izkustev. Ontarijska zveza, v kateri sta včlanjeni tudi obe slovenski kreditni zadrugi v Torontu, bo na občnem zboru koncem februarja v Royal York hotelu sklepala in verjetno tu- obletnic. Prvo kreditno zadrugo v Severni Ameriki je ustanovil Alphonse Desjardins 1. 1900 v Levisu v Quebecu in točno pred 50 leti prvo kreditno bližno polovico kreditnih za- di odobrila zidavo lastnega drug v ZDA — U.S. Federal j poslopja, za katerera je zem-Credit Union Act. Istega leta ljišče že kupljeno in bo postavljeno ob Eglinton Avenue blizu Victoria Park Road. so zastopniki poedinih zvez ustanovili osrednjo zvezo, ki so jo imenovali CREDIT Predhodne načrte za stavbo zadrugo v ZDA — v Man-! UNION NATIONAL AS-j (glej sliko) je napravil češ-chestru, New Hamshire. Iste- SOCIATION. Leta 1940 je ki arhitekt Stalmack iz Toga leta je zbornica v Mas-|CUNA razširila svoje član- ronta. • Anastas Mikojan — kre- zdravljali kot "krvnika tla- wo, so ga kljub hladni jutranji meljski oblastnik štev. 2. v čenih narodov". Tako v New uri čakale stotine vernikov. Ameriki ni bil nič kaj pri jaz- Yorku, Detroitu, Clevelandu •Ko -ie nekoliko pozneje pridi- no sprejet. Oblasti so mu si- J. in Chicagu. Močen kordon po- gal v stolnici sv. Janeza, je cer izkazovale vse dolžne ča- "" * bila cerkev natrpano polna, sti, ne pa tako protikomuni- llcl-[e ga Je scitil, da m bil Delavci so postavili visoko bo-stični emigranti iz dežel pod I osebno deležen jajc, snežnih žjčnQ dreVQ nasproti glavnega železno zaveso. Na turneji po jkeP in tudl kamenja. Posebno urada komunistične stra„ke , ... ..... madžarski in vlada Je bila prisiijena do. .: protikomunisticni borci. Poji-; voIiti delavcem> da so smeli icija je nekaj preveč vnetih ogtati ?a božič doma Toda j demonstrantov aretirala. Na komunistična vlada nekaže televiziji je bilo možno videti voljej da b; preklicala svoio prizore teh sprejemov. Bolj j ed verskega pouka v ikot Mikojanu, so televizijski ,g0]ab i operatorji posvečali pozornost k ; demonstrantom. Ali se vest Ameriki so ga povsod po- J'ogorčeni so bili ZA POTOVANJA VSEH VRST SE OBRNITE NA CATHINTOUR učite se angleščine ali francoščine Zadostno znanje angleščine ali francoščine ie najvainejše zagotovilo z« dobiti delo. Kanadski delodajalec ieli zaposlite ljudi, kf razumejo navodil* in »o zmožni sprejemati spe. ročile v jeziku sodelavcev. Napredovanja v mnogih podjetjih so v veliki meri odvisna od ve!« zmožnosti govoriti, čititi in pisati angleščino, ali francoščino. Zmožnosti v enem izmed dveh uradnih jesikov Kanade, angleščini ali frenceičini, odvisne od kraja kjer živite in delate, vam da to prednost, da lahko zagrabite za vsako priliko, ki se vam ponudi V pogledu dela. Večerni tečaji angleščine ali francošcine so v večini krajev. Ze informacijo v pogledu teh tečajev stopite v stik z lokalnim šolskim ravnateljem, duhovnikom, ali pa najbližjim uradnikom državljanskega in emigracijckega urad«. Ellen L. Fairclough Minister za državljanstvo in vseljevanje. CATHOLIC INTERNATIONAL onlm> ^i SO ga go- JAVNA TRIBUNA stili, Častili in mu prirejali . jy odgoVoril po pošti, bi la zamisel g. svetnika Škulja, |večerje Najbrž ne! Tudi a- Odprto piSlIlO g. SmerSUJU 1 g meriški politiki imajo večkrat i , ... 1 delujejo v Argentini VIALE GIULIO CESARE, 14 ROME, ITALY DR. ŠTEFAN FALEŽ | niče s vprašanjem, ali naj ta • Ko se je kardinal Wys-'revija še izhaja. Kolikor je zynski vrnil iz Rima v \Varša- mogoče razbrati, nastopate LAHKO SPODNJE PERILO Žaščitite va?e boliš« obleke potenju -pomaoaite si ostati hladen in prijeten. Dobite v vseh popularnih stilih. SPODNJE HLAČKE IN JOPICE ZA DEČKE. Penmans ima kvaliteto ki vzrd ii naiboli naporno nošnjo in to matere hočejo za svoje fante. pač pismo zlahka šlo skozi jtaka je revija dolgo bila. Od- stranke. Res je, da je bil tudi Vaše roke v koš in ne bi nič j krito pa povem, da me je jpokojni g Svetnik pristaš te zaleglo. Zato raje odgovorim j strah, da revija ne bo več ;strankei t0da res je tudi, da z odprtim pismom. Dovolite, kulturni list, ampak veflno n- biJ kak QZek poiitik_ že da Vam preddčim važno dej- bolj strankarski organ, če ! takratj ko je ge 2aradi \ega stvo, da "Slovenska Beseda" , uredništvo zasedete Vi. ki ste Jetelo strankino kamenje nanj že na platnicah nosi naslov .znan kot eden glavnih pro- Jn revijo, se je g. svetnik zavzel za slovenski državni po-kret in skušal biti do vseh enak. Vi že urejujete Družabno Pravdo, ki bi jo tudi sicer laže urejeval kak nepristranski sociolog kot pa strankin | politik. Dr. Stare urejuje ča-jsopis "Svobodno Slovenijo", o katerem se stranka večkrat odkrito pohvali, da je na vsej ! črti z njo, torej strankarski. Zdaj naj voditelji stranke prevzamejo še "Slovensko Besedo" in tako boste za skoraj ves tisk v stranki odločali, kdo, kaj in kako sme pisati. (Vsako stvar boste lahko za-jsuknili v strankarsko propagando, kot ste po raznih časopisih delali doslej, proti-nmenja in drugačna mnenja boste pa enostavno s partijsko cenzuro preprečili. Kdor je zasledoval že samo splošno znane vesti, kolikokrat so uredniki iz SLS objavili v "nepristranskih" listih samo strankino plat zvona, pa preprečili to, kar so želeli povedati nesomišljeniki vodilne DRUG, t /VfUtlSil!) IZDELKI: Merino "9" spodnje perilo; Merino "71" spodnje perilc; Močno podloženo spodnje perilo; Penmans nogavice za golf; Penmans rokavice brez prstov; Penmans jopice. Otroško srsodnie perilo —za zavezati ob strani, zaviti okros in zapreti z gumbi spredaj—jopica ii finega bombaža, velikost za 3-6-9 mesecev ter — 1 in 2 leti stare. itinnM jm»ijiw w OBLAČILNE IN ŠPORTNE NOGAVICE GP—9—1-A strankine klike, ta ve, v kako nevarnost se Slovenci podajamo, če naj stranka počasi zasede poleg časopisov in socialnih revij še kulturne revije. Slovenska Beseda si je utrla pot med narod kot kulturna revija. Mislim, da velika večina naročnikov želi, naj bi res samo kulturna revija tudi ostala. Dr. Tine Debeljak, pa tudi dr. Krivec sta svoj čas pisateljev, pesnikov, likovnih umetnikov in podobnih, katerih mnogi so zvišeni nad vse strankarske spletke in taktike. Naj bi torej kulturno revijo prevzeli taki kulturniki, ki jo bodo laže držali nepristransko in na dostojni višini. Vidva z g. Staretom že urejujeta vsak po en list, katerih nobeden ni odkrito strankarski, pa ima vseeno stranka pri vsakem po svojem uredniku glavno in končno besedo. Zraven tega imate še liste kot "Slovenijo" pri Ameriški Domovini, za katero tudi plačujemo nesomišljeniki stranke, čeprav je nam zaprta, niti še nismo dobili podobne, a od stranke neodvisne priloge. In naj še to zapišem, da hranim pismo pokojnega g. škulja, kjer dobesedno pravi, da "takih metod, kot jih je uporabljala 'Slovenija', nihče ne odobrava." Ni treba se zgražati, da je to laž ali obrekovanje, ker ni ne eno ne drugo! če nočete "verjeti", pa lahko tožite, pa bom pismo predložil. Mi se samo bojimo, da bi prišlo do "takih metod" tudi pri "Slovenski Besedi", če boste Vi strankini prvobor-ci tudi pri njej glavni gospodarji, medtem ko blagodejnega vpliva g. Škulja ni več. Zato odločno svetujemo, naj kulturno revijo prevzame odbor kulturnikov, ki so zvišeni nad vsako ozko strankarstvo. Taki resnično kulturni reviji pa bomo iz srca želeli še dolgo življenje in tudi storili vse, da se bo ohranila v pospeševanje slovenske kulture. Dolgoletni naročnik. Slovenske Besede LETO 1959 _ LETO , satchussettu odobrila prvi zakon, ki je urejal delovanje OBLETNIC ZA KREDITNE kreditnih zvez v ZDA. Que- beški parlament je izglasoval prvi zakon že tri leta poprej. ZADRUGE stvo na lige celotne zapadne poloble, 1. 1958 pa na ves svet, tako da je dejansko mednarodna zveza, ki služi pospeševanj u kreditnega za-