----- 265----- Obrtnija. Porcelan. Najžlahtnejše glinasto blago se dobiva iz ilovice, v kateri ni nobenega železa, tako imenovane porcelanske prsti. To porcelanska prst se fino zmelje in pomeša s čisto kremenčevo kislino ali pa mavcem. Iz te snovi se delajo potem razne stvari s prosto roko na lončarskem krogu ali p t s kalupi. Za votle stvari rabi se lončarski krog; le za to, da se da oblika, se stvar dene še v kalup iz mavca in končno zvrti. ' Porcelanske ploče se pa vlivajo. Dotični kalupi se popolnoma napolnijo s jako redko snovjo. V kratkem se ob stenah usede ne več tekoča plast. Sedaj se še ostala tekočina z nategačo ali na kak drug način ven spravi. Tako se dobe porcelanske stvari z jako tenkimi stenami. Ploskaste stvari se delajo iz vlitih plošč, ki se obdelajo na izbočenem kalupi, podobnem preobrnenem krožniku in se naposled obkrožijo s šablona. Manjše stvari se pa narede s stiskalnico. Narejene stvari se posuše v zakurjenih prostorih in potem se pa denejo v razbeljeno peč, kjer se kmalu toliko strdijo, da se lahko posteklene. Stvari, ki se vzamejo iz peči, so trdne in popolnoma bele, vendar brez leska in prstene ter se rade umažejo. Kar se tiče glazure porcelana, sestoji iz tekočine fino zmlete porcelanske snovi, z dodatkom vode in mavca. V to se utaknejo porcelanske stvari in potem posuše. Ko so popolnoma suhe, se denejo v kostne iz ilovice in de- nejo v visoko peč, kjer se žgo, da postanejo gladke. Po preteku 16—18 ur se stvari v peči dobro sežgo. Blago se pusti tako dolgo stati, da se v več dneh polagoma ohladi. Dober porcelan je popolnoma bel, jako trd, pol prozorn in se školkasto lomi. Take posode iz porcelana imajo čist glas. Porcelan se slika s tako imenovanimi porcelanskimi barvami, ki se stro v terpentinovem olji. Barva obstoji iz prašnatih kovinskih okisov, pomešanimi s svinčenim steklom ali boraksovim steklom. Barvajo se stvari s čopičem, in potem se lahko žgo. Porcelan so Kitajci znali že delati v najstarših časih, v Evropi je pa iznajden še le 1703. leta in se je hitro razširil.