KVADRATOM New Vork Beijing London Frankfurt ZM Munich | Ljubljana 'm. 1. I VL 1 % Skopje Zurich * Istanbul i Moscow Hong Kong Buenos Aires Sydney Od tod v širni svet AerodflSMjjubljana od leta 1963 / sime 1963 Majhni, odlični, prijazni. www.lju-airport.si ,ux^J^olx> Lhs \lojJlj/)jy£'. muM j^v/ &0; dan^y ^o hAKO^OA' ^luA&o. ablete Daleron COLD3 vsebujejo % učinkovine, ki hkrati blažijo več simptomov prehladnih obolenj: • odmašijo prehladno zamašen nos in olajšajo dihanje, • odpravijo glavobol in bolečine v mišicah in sklepih, ki spremljajo prehlad in gripo, Želodcu prijazen! • znižujejo povišano telesno temperaturo, • pomirjajo dražeč kašelj. Daleron COLD3 je primeren za odrasle in otroke, stare več kot 12 let. Dodatne informacije so na voljo na Krkinih spletnih straneh www.krka.si/daleroncold3. (io^CO/ dcu Urux/ru> Krka, d. d., Novo mesto Šmarješka cesta 6 8501 Novo mesto www.krka.si I p KRKK uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom :nz, d.d., Cesta Z. P. - Godina 2, KOF Moč sodelovanja * Naš svet je svet v gibanju. Naša moč izvira iz navdiha posameznika in usklajenosti skupine. Odličnost dosegamo z odločnostjo, predanostjo in ustvarjalnostjo. Poganjamo svet z ustvarjalno energijo. ^ ISTRABENZ Podpis k sliki: Kraški porton Fotografija Rafka Dolharja iz njegove zbirke črtic Kraška simfonija, ki je izšla leta 1997 pri Tržaški knjigarni v Trstu Vsebina Telefoni revije Kras: 01/421-46-95 01/421-46-90 05/766-02-90 01/421-46-95 05/766-02-91 Kras, revijo o Krasu in kraških pojavih ter značilnostih krasa doma in na tujem, izdaja podjetje Mediacarso, d.o.o., Rimska cesta 8, 1000 Ljubljana Telefon: (+386)01/421-46-95, (+386)01/421-46-90; fax: (+386)01/421-46-95 E-mail: mediacarso@eunet.si Glavni urednik: Lev Lisjak Odgovorna urednica: Ida Vodopivec-Rebolj Naslov: Uredništvo revije Kras: p.p. 17, 6223 Komen; telefon: (+386) 05/766-02-90 fax: (+386) 05/766-02-91 Maloprodajna cena z 8,5-odstotnim DDV 800 SIT, 4 EUR, 4,5 $ Naročnina za šest zaporednih številk z 8,5-odstotnim DDV in s poštno dostavo na naročnikov naslov v Sloveniji 6.000 SIT, na naročnikov naslov v tujini 9.000 SIT, 45 EUR, 50 $ Transakcijski račun pri NLB: 02010-0089675302 Devizni račun pri NLB, podružnici Ljubljana-Center, Trg republike 2, Ljubljana: 010-27620-896753/9 SWIFT coda: U BA Sl 2X Fotografije: Agencija Mediacarso 'denaročenih rokopisov in fotografij Sredništvo ne vrača. 1 'onatis ali povzemanje prispevkov iz revije •> m f S' Naravoslovni sprejemni center Gradina ''■r- kraškem območju naravne- / ga rezervata Doberdobske-^ / ga in Prelestnega jezera se je zaradi posebne oblikovanosti zemlje razvila velika raznovrstnost naravnih habitatov (življenjskih prostorov). V rezervatu so namreč značilna kraška okolja, kot so skalne stene, melišča, hrastova gošča, mezofilski ceri (hrasti, ki ljubijo sredozemsko klimo), gradnovi gozdovi in kraška gmajna. Kjer podtalnica, ki napaja obe jezeri, prodira na površje, nastajajo naravne niše ah vdolbine, značilne za vlažna območja. Tod uspevajo obrežni gaji z vrbami, s črnimi jelšami in z ostroplodni-mi jeseni ter obsežne površine navadnega trstja, ki jih ponavadi ni mogoče najti na kraškem ozemlju. Taka raznolikost habitatov se odraža tudi v bogatem živalstvu tega prostora, ki označuje vsako njegovo območje, vseh 726 hektarjev naravnega rezervata med Jadranskim moijem in Julijskimi Alpami. In pomembno pridobitev za turistični razvoj tega predela Goriškega Krasa predstavlja novi sprejemni center rezervata Gradina. Sprejemni center Gradina Sprejemni center Naravnega rezervata Doberdobskega in Prelestnega jezera na Gradini, ki deluje od aprila 2003, nudi ogled muzeja. Ta ponazarja naravne in zgodovinske lastnosti kraškega ozemlja. Muzej je zasnovan trojezično, saj so panoji in interaktivni material napisani v slovenščini, ita-lijanščini in angleščini. V okviru centra deluje tudi okrepčevalnica s čudovitim razgledom na večji del rezervata. Za bolj oddaljene goste je v centru tudi 20 lepo urejenih ležišč. Načrtujejo še zgraditev restavracije. Dolgoletna prizadevanja doberdobske občine Center Gradina pomeni kronanje dolgoletnih prizadevanj doberdobske občin- ske uprave, ki je pred dvajsetimi leti začela pripravljati projekte za uporabo denaija iz skladov Evropske skupnosti v okviru naravovarstvenega razvoja doberdobskega in okohškega Krasa. Prvi projekt so doberdob-ski upravitelji predstavili že v osemdesetih letih na podlagi deželnega zakona št. 11/1984 za valorizacijo kraške pokrajine. Takrat jim je bilo odobrenih 450 milijonov lir, ki pa jih niso izkoristili. Z zakonom št. 42 iz leta 1996 je bil nato ustanovljen Deželni naravni rezervat Doberdobskega in Prelestnega jezera, leto pozneje pa je Občina Doberdob v okvirih evropskega Cilja 2 predsta- ; vila projekt za zgraditev dveh objektov, ki j naj bi ovrednotila rezervat ter omogočila j razvoj ekološkega turizma na tem prostoru. Na Gradini, na območju nekdanjega kamno- j loma družbe Solway, so si v okviru projekta zamishli sprejemni center z naravovarstve- i nim muzejem in gostiščem, poldrugi kilo- I: meter stran, na zahodnem bregu Doberdob- | skega jezera, pa je načrt predvideval zgradi- p tev paludarija, v katerem bi si obiskovalci ^ lahko ogledovali žive primerke dvoživk, kač | in rib, ki živijo v sladkih vodah. c M PRELOSTNEGA JEZERA Marca 1998 je deželni odbor dokončno odobril Občini Doberdob 5,4 milijarde lir. Denar je bil na voljo občinskim upraviteljem od julija 1999, tako da so do konca leta 1998 razpisali natečaje ter do marca 2000 izbranim podjetjem oddali dela za zgraditev in ureditev obeh objektov, dveh parkirišč, razglednega pomola na Dober-dobskem jezeru in steze, ki povezuje sprejemni center in paludarij. Center upravljajo domačini Občina Doberdob je zgrajeni kompleks prevzela v oktobm 2001 in ga predala nekdanji Kraški gorski skupnosti, ki je center odprla v oktobm 2002. Po ukinitvi te skupnosti junija 2003 je upravno in nadzorstveno funkcijo prevzel Oddelek za parke Dežele Furlanije in Julijske Krajine. Kraška gorska skupnost je v prvih mesecih 2003 razpisala natečaj za dejansko upravljanje vseh objektov oziroma celotne strukture rezervata. Na natečaju je zmagala zadruga Dob, ki jo sestavlja skupina mladih in motiviranih domačinov, ki želi z urejanjem kraš-kega okolja ob Doberdobskem ježem obogatiti turistično ponudbo na Goriškem Krasu. In prav upravljanje Centra Gradina v naravnem rezervatu je zanje nov izziv. Poleg enodnevnih izletov po rezervatu Center Gradina ponuja tudi večdnevne obiske po rezervatu, obogatene z ogledom tamkajšnjih kraških jam ter dmgih lokalnih naravnih znamenitosti. S svojim delom si mladi iz zadmge Dob prizadevajo, da bo center deloval tudi kot most v sodelovanju med sosednjima državama Italijo in Slovenijo predvsem na naravovarstvenem področju. Naravovarstvena vzgoja na Gradini Pri upravljanju sprejemnega centra Gradina želi zadmga Dob uveljavljati predvsem naravoslovni vidik vseh objektov v rezervatu in da Gradina postane njegova stična točka in središče tudi za širši kraški prostor. Zato upravitelji namenjajo veliko skrb šolam. Z vodenimi obiski po rezervatu mladi spoznavajo skrivnosti in bogastvo raznovrstnosti naravnih habitatov ter pri tem nadrobneje spoznavajo različne tematske sklope. K temu bodo pripomogle v letu 2004 še organizacije zelenih tednov. Tematski sklopi zajemajo naslednje vsebine: Kras: Geologija in zemljepis Krasa; Spoznajmo najrazličnejše kraške živali in rastline; Skrivnosti Goriškega Krasa in Tržaškega Krasa; Litologija, hidrologija, kraški pojavi, podnebje. Jezero: Spoznajmo vzroke, zaradi katerih se Doberdobsko jezero in Prelestno jezero nahajata na kraškem območju, kjer ni bogatega površinskega vodnega omrežja; Približajmo se hidrologiji, geologiji in geomorfolo-giji; Živali in rastline, ki živijo oziroma rastejo v Doberdobskem jezeru in ob njem. Zgodovina: Kras in človek: prepletanje narave in zgodovina; Obiščimo gradišče na Gradini in spoznajmo odnos prazgodovinskega človeka do narave; Na fronti si oglejmo vojaške jarke iz prve svetovne vojne; Doberdobsko jezero in domačini: pregled skozi stoletja. Zemljevid rezervata Sprejemni center Gradina je odprt vse leto ob sobotah in nedeljah ter praznikih in sicer od oktobra do aprila med 10. in 17. uro ter od maja do septembra dopoldne med 10. in 12,30. uro, popoldne pa med 16. in 19,30. uro. Za številčnejše skupine je, po dogovoru, možen ogled muzeja tudi druge dni. Naslov sprejemnega centra je Pot v Dol 32, 34070 Doberdob (GO), tel./fax: +39/0481-784-111, mobilni tel. +39/333-405-68-00, e-pošta: infogradina@libero.it http://www.gradina.it Ježek je zaščitni znak rezervata Peter Gergolet, univ. dipl. komunikolog -odgovoren za promocijo, Naravoslovni sprejemni center Gradina, Doberdob, Italija M KAMNASTVO Ob pomoči Evropske unije Občina Sežana snuje visokošolsko središče za obdelavo, oblikovanje in ohranjanje kamna "Porton" KAMNARSTVU SE NA KRASU OBETAJO BOUŠI ČASI Agencija Kras Občina Sežana je imenovala Projektni Svet za ustanovitev izobraževalnega središča v Sežani. Predsednik projektnega sveta je Božo Dragan, vodja priprave projektov pa Vida Mesar. Občinski svet je marca 2002 sprejel program dela in med prednostnimi programi sprejel projekt za ustanovitev Središča za obdelavo, oblikovanje in ohranjanje kamna. Pripravila ga je Irena Junkar iz podjetja llumnia, d.o.o., Ljubljana, ki je strokovni vodja projekta. V nadaljevanju predstavljamo zadnje poročilo o uresničevanju projekta, ki je povzeto s predstavitvene strani Phareje-vega projekta za čezmejno sodelovanje Slovenija/ltalija 2001 - Mali projekti z naslovom "PORTON - Središče za obdelavo, oblikovanje in ohranjanje KAMNA". Projekt bo potekal v treh fazah Prva faza projekta zajema posnetek stanja na področju regionalne kamnar-ske obrti in industrije na obeh straneh meje, izdelavo analize o trendih dolgoročnih potreb po specialističnih znanjih in utemeljitev deficitarnosti profilov v panogi ter ugotovitev vizije za prihodnost. V tej fazi projekt namenja v okviru promocijskih aktivnosti posebno skrb spodbujanju zanimanja vseh generacij, predvsem pa mladih, za kamnoseške poklice in za spoznavanje ter razumevanje pomena kulturne dediščine. Zato je pomembna aktivnost projekta priprava vsebin interesnih dejavnosti in izbirnih predmetov za osnovne in srednje šole ter gimnazije. Z okroglimi mizami in z medijskim poročanjem ozaveščajo prebivalstvo o vrednotah kamnite dediščine v regiji in usposabljajo zainteresirane skupine prebivalstva s programi strokovnega izpopolnjevanja o obdelavi, oblikovanju in ohranjanju kamna. Vse te dejavnosti posredno tudi vplivajo na večjo turistično prepoznavnost regije. V drugi fazi projekta se osredotočajo na pripravo novih poklicnih standardov, na usklajevanje standardov znanja z evropskimi standardi (in na oblikovanje predmetnikov za redni šolski sistem od srednješolskega do višješolskega strokovnega izobraževanja). Pripravljajo programe vseživljenjskega izobraževanja in strokovnega usposabljanja za odrasle. Za brezposelne načrtujejo izdelavo prekvalifikacijskih in dok-valifikacijskih programov. Vse te dejavnosti tudi ustrezno promocijsko podpirajo. V tretji fazi projekta bodo zasnovali izobraževalne programe in ustanovili srednjo tehnično in višjo strokovno šolo in promovirali vpis mladine in odraslih v načrtovane izobraževalne programe. Kaj so že naredili ? Občina Sežana je skupaj s Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje v Italiji in z Regionalnim razvojnim centrom - RRA Južna Primorska, Koper kot partnerjema prijavila projekt PORTON -Središče za obdelavo, oblikovanje in ohranjanje kamna na Phare razpis, Sklad za male projekte v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2001. S prijavo projekta je uspela in iz sredstev Evropske Unije pridobila 50.000 evrov, to je 71,47 odstotka celotne vrednosti prijavljenega projekta za ustanovitev središča PORTON. Projekt se je začel uresničevati 21.avgusta 2003 in bo trajal eno leto, torej do 20. avgusta 2004. Da bi se izobraževalna dejavnost Središča za obdelavo, oblikovanje in ohranjanje kamna čim prej začela, so v prvi fazi uresničevanja projekta namenili največjo skrb promocijskim aktivnostim. Želijo si, da bi se čim več ljudi seznanilo s cilji in z dejavnostjo središča in njegovo nastajanje tudi podprlo. Le tako se bo odločalo izšolati za . kamnarskega tehnika in kamnarskega inže-niija veliko več mladih kot do sedaj. Ti bodo 1 kamnoseštvu pri nas spet vrnili mesto in ug- 1 led, kakršno je imelo nekdaj in kakršno mu ’ pritiče glede na naravne danosti kraškega ( Kamnoseška delavnica za odrasle jeseni 2003 v Mladinskem hotelu v Pliskovici. Že na prvem srečanju s kamnom in njegovo obdelavo so udeleženci izklesali po nekaj uporabnih predmetov mi šolah “Oblikovanje in obdelava kamna” in za izbirni predmet v srednjih šolah in gimnazijah “Avtohtono oblikovanje prostora”. Zbirajo vse potrebne in upoštevanja vredne podatke za dokončno oblikovanje elaborata o ekonomski upravičenosti ustanovitve srednje in višje strokovne šole v Sežani. Dokončali ga bodo v letu 2004. Zbirajo in obdelujemo tudi odgovore na vprašalnik gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom o potrebah po novih poklicnih standardih in izobraževalnih programih. S predstavniki gospodarstva ugotavljajo potrebe po novih poklicih. Pridobivajo evropske standarde znanj za obdelavo, oblikovanje in ohranjanje kamna ter snujejo izobraževalne programe za srednjo tehnično in višjo strokovno šolo. prostora ter glede na tradicijo te dejavnosti. V prostorih Mladinskega hotela v Pliskovici so za mladino in odrasle v poletnih mesecih 2003 pripravili več kamnoseških delavnic. V Sežani so postavili razstavo o kamnolomstvu in kamnoseštvu na Krasu kot osrednjo prireditev med slovesnostmi v počastitev praznika Občine Sežana ter organizirali številne oglede razstave za mlade iz vrtca, osnovnih in srednje šole ter za strokovno in laično javnost. Z ravnatelji kraških osnovnih in srednjih šol so se dogovorili o pripravi vsebin za šolske interesne dejavnosti, ki že potekajo v šolskem letu 2003-2004. Učenci v njih pridobivajo prve izkušnje z oblikovanjem, obdelavo in ohranjanjem naravnega kamna. Za učitelje likovne vzgoje in za učitelje tehničnega pouka kraških osnovnih šol na obeh straneh meja so na začetku šolskega leta 2003/04 pripravili več kamnoseških delavnic v Pliskovici, tako da so lahko že v tem šolskem letu pričeli, skupaj z mojstri-kamnoseki, voditi kamnoseške krožke po šolah. V ta namen so pripravili tudi posebne informativne zgibanke za spodbujanje zani-nianja učencev in dijakov za sodelovanje v ustvarjalnih kamnoseških delavnicah in za njihovo vpisovanje vanje v šolskem letu 2003-04. Tudi v nadaljevanju izvajanja projekta posebno skrb namenjajo strokovno teoretičnemu in praktičnemu usposabljanju učiteljev celotne Primorske, da bodo morda tudi oni v prihodnjih šolskih letih uvajali in Vodili delavnice ter izbirni predmet s področja kamnoseštva na njihovih šolah. V Štanjelu so bile jeseni 2003 zelo odmevne restavratorske delavnice, ki se jih je udeležilo veliko malčkov vrtca, učencev osnovnih šol in dijakov srednje šole. Organiziranih je bilo tudi več strokovnih predavanj. Med 6. in 10. oktobrom 2003 so organizirali živo potujočo kamnarsko delavnico na vseh osnovnih šolah na Krasu, ki so jo vodih priznani strokovnjaki iz Srednje gradbene, geodetske in ekonomske šole v Ljubljani. Njen namen je bil predstaviti mladim kamnoseški poklic. Na novinarsko konferenco 10. oktobra 2003 so povabili novinarje iz vseh slovenskih pokrajinskih in osrednjih medijev ter novinatje iz zamejstva in jim predstavili cilje in potek projekta, ki ga sofinancira Evropska Unija. Zasnovali so spletne strani izobraževalnega Središča za oblikovanje, obdelavo in ohranjanje naravnega kamna »POR-TON« ter vidno zasnovo in predlog logotipa. Vzporedno snujejo še elektronsko glasilo o nastajajočem Središču, za katerega že zbirajo in urejajo ustrezne strokovne prispevke. Predvsem mladim, učečim se generacijam, pa tudi širši javnosti, želijo omogočiti sodoben dostop do aktualnih, vedno novih informacij o poteku projekta in do zanimivih vsebin. Za pripravo programov izobraževalnega središča PORTON so pridobili ustrezne strokovnjake, ki sodelujejo v Centru za poklicno izobraževanje pri pripravi poklicnih standardov in programov. Napisane so že vsebine za izbirni predmet v osnovnih Če sklenemo kratek pregled vseh aktivnosti o uresničevanju projekta Središča za obdelavo, oblikovanje in ohranjanje kamna v Sežani, ki naj bi bil po ustanovitvi prepoznaven kot zavod PORTON, izstopa v vseh dosedanjih aktivnostih izjemno velik odziv ljudi, tako vrhunskih strokovnjakov, ki z nosilci projekta sodelujejo pri njegovem uresničevanju, kot tudi udeležencev številnih promocijskih delavnic in drugih dogodkov. Še posebej so nosilci projekta zadovoljni, ker so vzpostavili tesno sodelovanje z gospodarstvom in obrtjo, zlasti s Sekcijo ka-mosekov, cementninarjev in teracerjev pri Obrtni zbornici Slovenije in z družbo Marmor Sežana, ki nudi strokovno pomoč, svoje prostore, učno tehnologijo in obdelovance za kamnoseške delavnice. Strokovnjaki iz družbe Marmor Hotavlje pa sodelujejo pri načrtovanju poklicnih standardov, ki bodo ustrezali novim potrebam gospodarstva za konkurenčno tekmovanje na globalnih trgih. Tistim, ki jih podrobneje zanima nastajanje središča za obdelavo, oblikovanje in ohranjanje kamna PORTON v Sežani, priporočamo, da si ogledujejo spletne strani središča na naslovu: www.porton.org KAMNASTVO Na osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne v Divači deluje že tretje leto kamnoseški krožek PRVI KORAKI DO KAMNOSEŠKEGA ZNANJA Adrijana Može "Kjer je cilj jasen, kjer je motivacija velika, tam je pot!" Tako pravi ravnateljica divaške osnovne šole Damijana Gustinčič in nadaljuje: "Zadovoljna sem, da je krožek zaživel v obliki, ki ponuja spoznavanje kamna, ki spodbuja zavest o ohranjanju kulturne dediščine in ki zadošča umetniškim interesom učencev. Čeprav kamnoseštvo zahteva veliko vztrajnosti, veselja in treninga, se število udeležencev vsako leto veča. Pohvala gre tudi knjižničarki Liljani Trebeč Bole, ki je vezna nit med šolo in zunanjim mojstrom iz podjetja Marmor iz Sežane. Sama je dala povod za ustanovitev kamnoseškega krožka in ga tudi uspešno izpeljala. 'M'te', kakor kličejo divaš-ki otroci v krožku Mateja Zigmana, je zadolžen zg strokovno vsebino, material in orodje pa je priskrbela gospa Majda Prekrsky iz podjetja Marmor. rožek obiskuje deset fantov iz višjih razredov, od petega do sedmega. Vsak petek lahko v krožku po dve šol-ski uri izražajo svoje umetniške navdihe. Prav poseben prostor za kamnoseško dejavnostjo uredil šolski hišnik Boris Zadel, ki je z zanimivimi idejami in z malo denarja ustvaril otrokom primeren prostor. V njem lahko kričijo, tolčejo s kladivi in razbijajo ter sproščajo svojo energijo. Primeren pristop, motivacija in končni izdelki za razstavo so največji motivatoiji in pozitivne izkušnje krožkaijev. Morda komu tudi za njegovo nadaljnje šolanje. Enega učenca so že navdihnili in letos obiskuje kamnoseško šolo v Ljubljani, drugi se sedaj vpisuje vanjo. V šoli razmišljajo tudi o tem, da bi krožek razširili še na učence nižje stopnje razredov, saj so že lansko leto imeli veliko mlajših udeležencev. V okviru Pilotnega projekta Kras so namreč organizirali delavnico z naslovom ‘'Pustimo sledi v kamnu!”. Učiteljica Danila Grželj, kije krožek vodila, pravi, da sta najvažnejša pravi pristop in navdušenje nad ustvarjalnostjo. Poleti 2003 je v kamnoseški delavnici v Pliskovici, namenjeni učiteljicam in učiteljem, ki vodijo kamnoseške krožke po šolah, izklesala kamnito skledo. Udeleženci njenega krožka, naj mlaj Šim je bilo komaj devet let, so obiskovali Kamnoseštvo Tavčar iz Povirja, kjer so lahko s klesanjem kamna oblikovali in ustvarjali. Spodbujanje učenja o kamnoseških veščinah je bistveno za ohranjanje kamnoseške panoge in je možnost, da se med njimi tudi kdo odloči za kamnoseški poklic. Zato je projekt za ustanovitev Središča za obdelavo, oblikovanje in ohranjanje kamna »Porton« v Sežani, ki ga sofinancirata Občina Sežana in Evropska unija s PHARE Programom čezmejnega sodelovanja med Slo- venijo in Italijo, zelo pomemben. Predvideva namreč kamnoseško šolanje na vseh stopnjah in obeta, da bo pri nas zanimanje za kamnoseške poklice večje, kot je bilo do sedaj. Končni izdelek dvajseturnega kamnoseškega krožka na divaški osnovni šoli zahteva veliko truda in skrbnega ustvarjalnega dela. In sicer od izdelave načrta za izbrani izdelek, kopije risbe do njenega prenosa na Ust ter nato še prenosa risbe na kamen. Ko je vzorec izdelka “odtisnjen” na kamnu, ga je treba še zarisati z vidia špico. In ga potem, seveda, iz kamna še izklesati... Narejeni izdelek lahko postavimo na mizo, na polico ali ga vgradimo v kraški poiton. Med mojstrsko zagnanostjo sem od fantov, ki obiskujejo kamnoseški krožek v divaški osnovni šoli dr. Bogomiija Magajne, zvedela, zakaj ga obiskujejo in kaj jim je v krožku všeč. Tole so povedali: Martin Pegan, 5 a: “Rad izdelujem izdelke in ustvarjam”. Alen Novak, 5.b: “Kamen je lep. Rad us-tvaijam. Klešem konja za vgradnjo v domači porton. Delo je lahko”. Jan Perhavec, 7.b: “V krožku izkoristim svoj prosti čas. Izdelujem hišno številko in skledo”. Gregor Sila, 7.b: “Krožek je zelo zanimiv in ustvarjalen. Izdelujem hišno številko za svojega strica”. Denis Alibabič, 7.b: “V krožek sem se vpisal, ker je lepo delati z mentoijem. Rad us-tvaijam. Klešem Ribljo čorbo za na polico v moji sobi”. Adrijana Može, dipl. ekonomistka, Občina Sežana S kladivom in dletom KAMNOSEKI SE ZAVZEMAJO ZA "GROZDENJE" Vida Mesar V sredo, 3. decembra 2003 je v prostorih Občine Sežana potekala delavnica kamnosekov. Njen namen je bil informirati in predstaviti program PRIMe, to je Krepitev konkurenčnosti malih in srednjih podjetij na Primorskem ter navezati mrežno povezovanje kraških kamnosekov - tako iz Slovenije kot tudi slovenskih zamejcev na italijanski strani - z razvojem človeških virov, z razvojem podporne infrastrukture, raziskav in inovacij ter z dvigom kakovosti storitev. Med delavnico, v kateri so sodelovali povabljeni kamnoseki, smo prišli do zanimivih spoznanj o dejstvih in težavah, s katerimi se dnevno soočajo. Kamnoseki so v pogovoru o dolgoročnem pomenu njihovega medsebojnega sodelovanja opozorili na ekološke težave in sicer, kam odlagati odpadni material ter odpadne vode in kako preprečevati onesnaževanje zraka. Zanimiva je ugotovitev, da so že predniki sedanjih kamnosekov skupno nastopali na tujih trgih in se povezovali v tako imenovane grozde. O tem priča zgodovina Med prvimi izdelki v kamnoseški delavnici is hišna letnica ali številka avstrijsko-italijanske železnice. Peter Škabarje povedal, da so se takrat kamnoseki iz zamejske vasi Nabrežina združili. Dela je bilo dovolj, da si je vsak posameznik zaslužil svoj »kruh«. In kamnoseki so enotnega mnenja, daje »grozdenje« morda edina rešitev za nastop na tujih trgih (Amerika, Japonska), saj bodo le tako zmogli sprejemati velika naročila in s tem tudi poenotiti cene izdelkov. Zanimiva ideja seje pojavila trudi o skupnem naročanju surovin, in morda celo iz enega ali dveh skupnih kamnolomov. Izražema je bila potreba po poenostavitvi postopka o pridobivanju dovoljenj za odpiranje zapuščenih kamnolomov na Krasu, ki jih je več kot 50. Strategija odpiranja kamnolomov naj bi potekala na lokalni ravni. Udeleženci delavnice so poudarili pomen ohranjanja naravne in kulturne dediščine v zvezi z uporabo kraškega kamna in njegovo skupno promocijo. Kamnoseki so predlagali skupno nastopanje na sejmih in izdelavo skupnega prospekta; morda celo skupni razstavni prostor oz. muzej na Krasu. Kamnoseštvo namreč prerašča v umetniško obrt, ki išče novo izraznost, sprostitev v us-tvaijanju novih predmetov in ponuja novo uporabnost kamna. Kamen v uporabnosti ostaja večen. Neobdelan kamen je pust in hladen, umetnik pa je tisti, ki mu vlije toplino. Odnos do kamna se kaže tudi v odnosu do poklica, ko starši še marsikje spodbujajo svoje otroke: “Uči se, da ti ne bo tre- ba delati!’’. Nihče pa ni razvijal misli: “Uči se, da boš dober rokodelec”. Nihče ni promoviral kamnoseškega dela in kamnoseškega poklica, zato sedaj primanjkuje kamnoseških znanj in izučenih kamnoseških delavcev ter strokovnjakov. Zato kamnoseki z navdušenjem sprejemajo novico, da se ustanavlja Središče za obdelavo, oblikovanje in ohranjanje kamna “Porton”. Kamnarski ceh je v krizi na strokovnem in na organizacijskem področju. Križaje tudi v odnosih in pomanjkanju motiviranosti, v nepovezanosti znanj med ročnim oblikovanjem, arhitekturo, geologijo in vgradnjo elementov. V svoj »grozd« bi kamnoseki radi povabili tudi arhitekte, saj so ti prvi poklicani, da skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Krasa. Nekaj razpravljalcev se je zavzelo tudi za dodatno usposabljanje kamnosekov, naj bodo to le tečaji in delavnice ali višja oziroma celo visoka šola. Za začetek naj bi njihovo usposabljanje potekalo predvsem za dograjevanja računalniškega znanja (Auto-cad, internet, e-pošta) in za priučitev novih tehnologij za uporabo orodij. Z vstopom v Evropsko unijo kamnoseki ugotavljajo, da so premalo razpoznavni. Zato vidijo v naštetih aktivnostih možnost, da uresničijo skupno željo, naj bi bili KAMEN kot surovina in KRAŠKI KAMNOSEKI s svojimi izdelki prepoznavni na svetovnem trgu. Pozitiven odnos do kamna in vračanje kamna v arhitekturo lahko optimistično vpliva na interes za izobraževanje. To so skupni problemi Krasa na Slovenskem in TVžaškem, pravi arhitekt in kamnoseški strokovnjak Ivan Pertot. Vida Mesar, vodja projekta za ustanovitev izobraževalnega središča v Sežani, Občina Sežana, Partizanska 4, 6210 Sežana LIKOVNA UMETNOST Grafična oblikovalca Polona Kunaver Ličen in David Ličen Slovenski prostor je na likovnem področju in v posredovanju likovnega znanja bogatejši za Lično hišo - za likovni in grafični atelje diplomiranih oblikovalcev Polone Kunaver Ličen in Davida Lična. V njej mlad zakonski par Ličen prireja likovne razstave, tečaje in delavnice ter nudi zanimivo oblikovana grafična in poslovna grafična darila, edinstvene turistične spominke, opravljata grafično oblikovanje in grafične storitve ter svetujeta na področju barv. Mlada diplomanta Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Polona in David sta svoje umetniško delo začela v garaži Davidovih staršev, ki je za uresničitev njunih zamisli in želja kaj hitro postala premajhna; še zlasti zaradi njune želje, svoje znanje in izkušnje nuditi in prenašati na umetniškega ustvaijanja željne ljudi - od predšolskih in šolskih otrok, prek šolarjev in dijakov do odraslih, starejših in tistih, ki si v tretjem življenjskim obdobju želijo obogatiti svoje še vedno ustvaijalno življenje. Iskala sta primerne prostore in uspela sta. Ob Prešernovi ulici v Ajdovščini sta ob podpori Davidovih staršev obnovila hišo ter jo uredila v galerijski prostor, slikarsko in grafično delavnico ter predavalnico za tečaje likovnega znanja. Ob otvoritvi Lične hiše, kakor sta mlada umetnika poimenovala preurejeno stavbo po svojem skupnem priimku Ličen ter po njeni zares lični zunanji podobi in notranji urejenosti, seje v njej in pred njo zbralo veliko ljudi od blizu in od daleč. Toliko, da za vse ni bilo dovolj prostora in da so si morali urejenost njene notranjosti ogledati s čakanjem v vrsti. A to ni bilo moteče, saj so gostitelji presenetili z nadvse zanimivo in okusno pogostitvijo. Privlačno urejeni prostori v pritličju in nadstropju so tudi razstavišče številnih slikarskih in zlasti likovno-grafičnih izdelkov, pa tudi številnih praktič- LIČNA HIŠA V AJDOVŠČINI Ida Vodopivec-Rebolj v Ajdovščini no uporabnih predmetov in priložnostnih daril. V njej je ob otvoritvi razstavila izbor svojih del Polonina mama, že priznana akademska slikarka Marta Kunaver Jakopič. Polona Kunaver Ličen, rojena 1975 v Ljubljani, se je po končani Srednji šoli za oblikovanje - oddelek za modno oblikovanje v Ljubljani vpisala na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in študirala vizualne komunikacije. Diplomirala je leta 2000 iz gledališkega plakata ter istega leta vpisala magistrski študij ilustracije in grafike ter prvi letnik opravila v Helsinkih na Finskem. Ajdovec David Ličen, rojen 1975 v Šempetru pri Novi Gorici, je tudi končal ljubljansko Srednjo šolo za oblikovanje -oddelek za industrijsko oblikovanje. Potem je obiskoval Šolo uporabne umetnosti Fa-mual Stuart. Leta 2000 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot grafični oblikovalec in istega leta vpisal magistrski študij ter prvi letnik tega študija končal v Helsinkih. Med podiplomskim študijem na Univerzi za umetnost in design v Helsinkih sta se Polona in David navdušila za svobod-no umetniško ustvarjanje pri priznani profesorici Romunki Tizzi Fib in se poglobila V izdelovanje grafičnih poslovnih daril in miniaturnih unikatnih umetniških knjig, hkrati pa spoznala, kako je mogoče v likovnih de- Unikatna voščilnica Davida Lična lavnicah s pravilnim pristopom ljudi uvajati v likovno umetnost in jih spodbujati za ustvarjalno umetniško delo. Za mladima likovnikoma je že kar nekaj odmevnih razstav doma in na tujem. Polona je leta 1996 prejela dve prvi nagradi v Ljubljani in Kranju. David pa je prejel leta 1995 prvo nagrado za najlepšo pisanico v Sloveniji in leta 2002 prvo nagrado za najboljši slovenski turistični spominek. Ljubitelji in poznavalci likovne umetnosti, zlasti grafike, ter ljubitelji miniaturnih grafik in grafičnih poslovnih daril vse pogosteje obiskujejo Lično hišo v Ajdovščini in si ogledujejo ter kupujejo, kar ustvarjata in nudita nadarjena umetnika Polona in David Ličen. Ua Vodopivec-Rebolj, odg. urednica revije Kras m Grafična oblikovalca Polona Kunaver Ličen in David Ličen Jedkanica, aquatinta, "Monodialog", 2002 Polona Kunaver Ličen ^ lični hiši je prva razstavila izbor svojih del Polonina mama, akademska slikarka Marta Kunaver Jakopič Na odprtje Lične hiše je prišlo veliko ljubiteljev likovne umetnosti LIKOVNA UMETNOST Predstavitev DELAVNICE UČNE HIŠE Agencija Kras V Lični hiši na Prešernovi 7/a v Ajdovščini prirejata grafična oblikovalca z univerzitetno diplomo Polona Kunaver Ličen in David Ličen likovne, risarske in grafične tečaje in delavnice - za predšolske in šolske otroke, za mladino in odrasle, za vzgojitelje in učitelje ter za ustvarjalne ljudi. V nadaljevanju predstavljamo delavnico umetniške grafične knjige, otroško likovno delavnico, delavnico o grafičnih in drugih likovnih tehnikah, tečaj risanja in slikanja (začetni in nadaljevalni) in delavnico o likovnih tehnikah. treben material za delavnico imajo v Lični hiši. Cena za udeležbo v delavnici je 15.000 SIT, kar je mogoče plačati v treh mesečnih obrokih po 5.000 SIT. Tečaj likovnih tehnik za odrasle in upokojence Tečaj je namenjen odraslim in še posebej upokojencem, ki bi radi spoznali ali se poglobili v nekatere likovne tehnike, kot so akvarel, akril, lavirana risba (tuš), mešane tehnike (kolaž, akvarel, oljni pastel), in v grafične tehnike (jadkanica in akvatinta). Zahtevnost se med tečajem prilagaja vsakemu udeležencu glede na njegovo znanje in usposobljenost, zato je tečaj primeren za take, ki prvič poskušajo likovno ustvarjati, in za take, ki želijo svoje likovno znanje nadgraditi. Tečaj traja devet tednov in sicer enkrat tedensko po dve uri. Cena za udeležbo na tečaju je 27.000 SIT, to je po 1.500 SIT na uro... Vse potrebno orodje ter vsi materiali za delo so udeležencem na voljo v Lični nisi. Enodnevna delavnica za vrtce Delavnice so v dopoldanskem času in so namenjene skupinam do 25 otrok iz vrtcev. Skupaj z vzgojiteljicami otroci v treh urah ustvarijo nekaj zanimivih umetnin v različnih mešanih likovnih in grafičnih tehnikah. Vzgojiteljice prinesejo v delavnico papir - risalne liste, preostah potrebni material imajo v Lični hiši. Cena za eno skupino je 15.000 SIT. Otroška likovna delavnica Delavnica je namenjena otrokom med 5. in 14. letom starosti. V štiriindvajsetih urah, po dve uri na teden v treh mesecih, otroci spoznajo in obdelajo skoraj vse likovne tehnike, od risanja, slikanja, grafike do oblikovanja z odpadnimi materiali in kiparstva. Izdelajo tudi priložnostna darila in se hkrati seznanijo z vsestranskim pomenom in uporabo barv. Značilnost za delavnico je sproščeno ustvarjanje brez prisile, s čimer se oboke motivira za ustvarjalno delo. Ves po- Delavnica umetniške grafične knjige To je zahtevna grafična delavnica, v kateri se udeleženec skupaj z dragimi udeleženci v skupini nauči dveh grafičnih tehnik - jedkanice in akvatinte - med izdelovanjem umetniške knjige. Izdelava take knjige se začne z idejnim modelom in s skicami, sledi izdelava grafičnih plošč, graviranje plošč za jedkanico in jedkanje v kislini. Sledi priprava plošč za akvatinto in ponovno jedkanje v kislini po stopnjah. Nazadnje se naredi poskusne odtise, pripravi in razreže papir za knjigo, knjigo natisne, zgiba, šiva in lepi. Na koncu pa se naredi še naslovnico in primemo embalažo za knjigo. Vse naštete postopke opravijo udeleženci v petih ali šestih dneh. Ves material za delo v delavnici imajo v Lični hiši. Cena za udeležbo v tride-setumi delavnici je 20.000 SIT na osebo. Tečaj risanja in slikanja Prvi seje pričel v januarju 2004 in traja lahko 42 ur ali celo 60 ur, tedensko po tri ure. Namenjen je predvsem udeležencem, ki se pripravljajo na sprejemne izpite in ki želijo nova risarska in slikarska znanja. Začetni, 42-umi tečaj zajema osnove risanja s svinčnikom in z ogljem, vizi-ranje, risanje po naravi (posamični predmeti, tihožitja in človeška figura) in risanje po spominu, oblikovanje, barvne študije in grafiko, izdelavo plakata, kompozicijo, materiale in osnove slikanja. Udeleženci obdelajo tehnike (akvarel, tempero, akril, kolaž, tuš, oljni pastel), barve in kompozicijo barv v prostora ter osvojitev osnovnih likovnih elementov. Tečaj zajema tudi teoretični del, ki je podlaga za praktično ustvaijanje. Cena za udeležbo na tečaju je 80.000 SIT. Možno je obročno odplačevanje. Ves potreben material za delo na tečaju je v Lični hiši. Podaljšani, nadaljevani 60-umi tečaj je namenjen tistim udeležencem, ki želijo po začetnem tečaju svoje znanje utrditi z bolj zahtevnimi vajami, kot so risanje kroki-jev (hitre risbe človeške figure), izvedba kompleksnejše naloge v obliki celostne podobe, oblikovanje maskote, likovna kompozicija v več tehnikah z istim motivom in vaje iz barvnih študij. Ta tečaj je namenjen tudi tistim, ki imajo radi ustvarjalne izzive, kijih ni strah svobodnega ustvaijanja in ki bi radi spoznali svoj likovni slog. Cena za podaljšani del tečaja je 20.000 SIT. Možno je obročno plačevanje. Ves potreben material za delo na tečaju je v Lični hiši. Delavnica za vzgojitelje in učitelje Deseturna ali petnajsturna delavnica je namenjena pedagogom, ki želijo izpopolniti svoje likovno znanje in ga na pravilen način prenašati na svoje učence. Delavnica zajema predvsem nekatere nove in zanimive grafične tehnike in mešane tehnike, ki so lahko v povezavi z grafiko. Spoznajo principe odtiskovanja in praktične prijeme za grafične tehnike. Ta delavnica zajema tudi nekaj teoretičnega dela, da udeleženci spoznajo in razumejo postopke za izdelovanje in uporabo različnih materialov in struktur. Zato si udeleženci tudi marsikaj zapišejo v svoje zvezke, medtem ko ima ves preostali material za delo v delavnici Lična Hiša. Cena za udeležbo v deseturni delavnici je 20.000 SIT in za udeležbo v petnajsturni delavnici 30.000 SIT. Voditelja delavnic in tečajev Polona Kunaver Ličen in David Ličen svetujeta, da za vse potrebne informacije in prijavo svoje udeležbe v delavnicah in tečajih pokličete mobilni telefonski številki: 040/839-745 ali 040/839-729 ali uporabite elektronsko pošto: davidpolona @ hotmail.com Lahko pa se pridete o vsem pogovoriti v Lično hišo v Ajdovščini, Prešernova 7/a. LIKOVNA Prepričljiv vpogled v ustvarjalnost slikarja, grafika in scenarista Klavdija Palčiča iz Trsta STRASTI IN LJUBEZNI Uredništvo Pred nekaj tedni je izšla monografija tržaškega slikarja Klavdija Palčiča. Založili so jo Gip Art iz Kojskega ter Pigmalion in Amato iz Postojne. Monografija nedvomno razkriva, kako prepričljivo izpovedna je hoja tržaškega slikarja Klavdija Palčiča med čisto likovnostjo in metaforo. Hoja po robu nenavadnega prepleta različnih likovnih tehnik in šokantnih kombinacij. Hoja po poti pogumne drznosti in premisleka, poglobljenosti in pretehtanosti, mrakobnosti in živosti, zadržanosti in sproščenosti. Hoja strasti in ljubezni, ki več kot štiri desetletja oživlja nezamenljivo prepoznavne likovne pripovedi: dotikajoče se, izzivalne, v svojem nagovoru čutno estetske, v barvno žarečih podoživljanjih odpirajoče celo paleto miselnih in čustvenih odzivanj. Zbrati več kot 150 reprodukcij, fotografij, ki so jih prispevali fotografi Jaka Jeraša, Matjaž Bažato, Drago Mohar, Mario Magajna, Max Ceschia in Tihomir Pinter, ni bilo tako preprosto, saj so Palčičeva dela pri mnogih ljubiteljih njegove umetnosti. Monografija namreč razgrinja Palčičevo likovno ustvarjalnost od leta 1959 do danes. Knjigo je vrhunsko oblikoval Žare Kerin, predstavitveno besedilo je prispevala umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec, ki je v izbranem jeziku občuteno predstavila življenje in ustvarjanje danes najpomembnješega živečega tržaškega likovnega umetnika. Monografijo je natisnila tiskarna Čuk Graf iz Postojne. Že od mladega je Klavdij Palčič živel v prepričanju, da bo slikar. Tako je že pri enaindvajsetih letih prvič razstavil svoja dela v tržaški galeriji La Cavana, ki je kmalu postala zbirni center tržaške avantgardne kulture, Klavdij Palčič pa eden izmed prepoznavnih članov umetniške skupine Raccordosei. Začetki so bili ustvarjalno nabiti in z velikim ustvarjalnim nemirom se je predajal najaktualnejšim likovnim iskanjem ter se samozavestno preizkušal z likovnimi prodori v prostor, s kombinacijami različnih barv, nenavadnih oblik in sodobnih materialov: čeprav je cenil črto in barviti zapis roke na likovnem polju, se je s pravo raziskovalno vnemo lotil tridimenzionalnosti v slikarstvu, iskal stičišče med kipom in sliko, risbo, kipom in sliko, vzpostavljal drugačen dialog med materialom, obliko in barvo, spoznaval nenavadnost v izpovedi vsebine. Šestdeseta leta Klavdiju Palčiču pomenijo vstop v slovenski in italijanski likovni prostor, pomenijo odkritje novih poti, odkritje novih materialov in široke palete izraznih možnosti: to je desetletje rjavih, rumenozlatih in črnih občutenj; desetletje armiranih platen, kombinacij platna, pločevine in barve, odkrivanja platna in papirja; to je desetletje eksperimentov in preverjanj. Sedemdeseta leta so ga potrdila v izvirnosti kombinacij lesa, poliestra, kovin, lakov, smol, plastičnih cevi, blazin in drobcev iz organskega sveta, ki so v svoji reliefnosti vzpodbujali haptičnost in občutje prostorske razsežnosti. Občutje dovoljene uporabljivosti najbolj vsakdanjih predmetov iz življenja. Ti so ohranjali prepoznaven izvor in soodvisnost z uporabnikom-S človekom. Zato je v te abstrahirane kompozicije različnih materialov, kjer sta odločujoče sicer govorili oblika in baiva, ki je ostajala uokvirjena v simbiozo bele in črne, postopoma, a čedalje bolj enako Zgovorna vstopala človeška figura. Njeni fragmenti, ki se jim vse bolj pridružuje tudi risba. Predvsem pa je v tem času zažarela barva, kije sliki dala novo dimenzijo: umetnikov odnos do sveta se odpira novim pogledom, novim doživetjem, novim prepričanjem. Odpira se novim likovnim tehnikam; tako se risbi, objektu in sliki pridružita grafika m ilustracija. Čeprav je v svojih likovnih eksperimentiranjih vse pogosteje uporabljal tudi platno, se je s koncem sedemdesetih in do sredin1 osemdesetih let s prav posebnim ustvarjalnim nabojem vse raje popuščal ustvarjalnim možnostim papirja. V njegovem likovnem razvO'\ ju je prav z njim potešil silovito željo po trganju, lepljenju, sestavlja' Klavdij Palčič se je rodil leta 1940 v Trstu. Že v letih srednješolskega in univerzitetnega študija se je udeleževal umetniških razstav in natečajev v rojstnem mestu in drugod. Po maturi na znanstvenem liceju v Trstu se je med študijem političnih ved odločil za umetnostni licej v Benetkah, kjer je leta 1964 tudi diplomiral. V šestdesetih letih je bil član tržaške skupine Raccordosei-Arte Viva ter poučeval risanje na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem in v Gorici. V sedemdesetih letih je ustanovil in vodil grafični atelje. Ukvarja se s slikarstvom, z grafiko, s scenografijo, s kostumografijo ter z 'lustriranjem knjig in zbirk. Ob štiridesetletnici njegovega slikarskega dela mu je tržaška občina v letu 2001 priredila antološko razstavo v mestnem muzeju Revoltella in izdala obširen monografski katalog, pri Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani pa je izšla njegova velika grafična mapa barvnih sitotiskov. Kot scenograf in kostumograf je sodeloval s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, s SNG Drama in s Cankarjevim domom v Ljubljani ter z Mestnim gledališčem ljubljanskim, z opernim gledališčem Verdi v Trstu, z gledališčem La Penice v Benetkah in s festivalom VViener Festv/ochen na Dunaju. Leta 1984 je prejel nagrado Prešernovega sklada lo slikarstvo in scenografijo. nju’ Po neposrednem stiku z likovnim objektom v treh dimenzijah ter udejanil mnoge vsebinske, formalne in stilne premike. Papir mu pomeni veliko več kot samo podlago, na katero Zabeleži bežen vtis, miselni preblisk, skico ali kroki. Obudil je grafič-ne tehnike in nanj priklical risbe ter ilustracije: črno-bele, ko je us-tvarjal s tušem, flumastrom, svinčnikom, z ogljem, celo s tiskarskim črnilom, ali banme, ko je zgodbe oživljal s pastelom ali s kredo. Potem, ko se je v osemdesetih Klavdij Palčič prepustil sl'ukturi in uporabljivosti papirja in je v njegov abstrahirani svet vstopila ekspresivno poudarjena figura, se je odpravil na dve desetletji dolgo popotovanje po subtilnem robu čutnih zaznav in ekspresivnih vizij: in z bogastvom izrazne moči je njegova aluzija postajala prepoznavna. Vse bolj avtorska. Vse bolj Palčičeva. Z vstopom barve in človeške ter živalske figure, ko Klavdij Palčič poseže tudi po grški mitologiji, ki v poznejšem ustvarjalnem opusu postane pomembno motivno izhodišče, s to tako udarno in sugestivno simbiozo abstrakcije infiguracije, se je začelo novo, najpomembnejše poglavje umetnikove ustvarjalne poti: obogaten z izkušnjami in s spoznanji je svobodneje prisluhnil sebi, svoji notranjosti, ki je vse glasneje terjala poglobljena vsebinska odzivanja. Vizualizacijo sveta, ki ga je doživljal in sprejemal na nov način. V slikarjevih ustvarjalnih hotenjih zadnjih let ostajajo figura, človek, deli človeškega telesa, ptice, Ikarus, mitološka bitja, drevesa in krošnje enako pomembni in odločujoči. Celo več. Figurativno izhodišče, ki ponuja celo paleto formalnih in vsebinskih izhodišč, se z novim obdobjem izraža še žlahtneje in pristneje, še z večjo šokantnostjo in dramatičnostjo v dvojnem videnju: z abstrakcijo in figura-tivnostjo, torej z barvo in s figuro. Figura, kot osrednje gibalo dogajanja, ostaja ekspresivna, postaja pa tudi vse bolj simbolna, čeprav v virtuoznem risarskem zapisu zabrisana, je še vedno prepoznavna. Lahko pa je tudi realistična, ko se slikar odloči za fotografsko aplikacijo kot antipod, kot stvarno zrcalno podobo, in ekspresionistična, ko potencirano naglasa svoja dramatična občutja. Svojo ironijo. Tudi sarkazem. Figura, njen detajl, okončine, ostajajo ukleščeni v risbi, najpogosteje črni, včasih tudi beli, ki v non finitu lebdijo v svetlem, belem, tudi sivobelem ozadju. Ali rjavem, mrakobno temnem, črnem, pa tudi kričeče žarečem. Rdečem. Modrem, zelenem, oker. Lebdeča ali skoraj leteča, nadčasna in izrazno zgovorna je umetnikova figura, med simbolom in metaforo ujeta kot središče pozornosti, da s svojo dinamiko vzvalovi likovno polje, ki v razgibani postavitvi glavnih nosilcev pripovedi pritegne s svojo zračnostjo in premišljeno koncentracijo barvnih akcentov. Metafora videnega in občutenega se ujame v mnogih slikah na platnu, na papirju: v embalažnem kartonu, v glini, v bronu. Roke, ki ustvarjajo nove domišljijske svetove, svetove novih obzorij, novih mitologij, ki se razpirajo med nebom in zemljo, iščejo nove poti. Nove možnosti, ki jih je našel v modeliranju, v gnetenju, dodajanju, odvzemanju in preoblikovanju videnja v masi in volumnu in tako naredil nov ustvarjalni korak v tretjo dimenzijo, ki jo je v svojih likovnih snovanjih vpeljal že v svojih ustvarjalnih začetkih, ko je iskal stičišče med kipom in sliko, risbo, kipom in sliko. Ko je iskal nove materiale in zanje nove oblike. Tokrat, v letu 2003, je ob glini oziroma bronu izbral tudi embalažno lepenko in jima vdahnil vsebino z novo izpovedno močjo. Njegova izrazita nadarjenost za oblikovanje, za ponazoritev forme, ob izredni risbi, tako značilna za Palčičev izpovedni kredo, je našla nov material, ki mu dovoljuje, da radikalneje poseže v prostor, oblikuje volumen in izrazi vsebino, ki je značilna za njegove stvaritve zadnjih let kot nadaljevanje njegovega odzivnega cikla Prebodeno telo. Veliki cikel na platnu in papirju je odstrl nov umetnikov obraz. Obraz, zazrt v samega sebe, v globine svoje duše, ki v umetniški avanturi išče potešitve. Ki s hojo po robu brezmejne ustvarjalne svobode, med iluzijo in domišljijo, metaforo in simboliko lušči ustvarjalne plasti, ki rojevajo nova dela. Nove slike, risbe, grafike, lepljenke, skulpture kot pokrajine umetnikove biti, kot odsev navezovanja na tradicijo in iskanja novih postmodernih mitologij. Kot hojo med realnim in virtualnim, med monokromatičnostjo in kromatičnostjo, med abstrakcijo in figurativnostjo. Med raciem in čustvom. V bogati ikonografiji, v razkošnem dojemanju prostora in časa. V večnost zapisane dvojnosti. Ta paleta notranjega bogastva se je v vsem razkošju razprla v monografiji, ki je pnn veliki obračun z doslej ustvarjenim, pa tudi napoved tistemu, ki ta čas nastaja in bo zaznamovalo nov pogled. Še bolj poglobljen, še bolj avtorski. Ob izidu knjige "ODBRANI LISTI" dr. Rafka Dolharja zdravnika HREPENENJE PO SVOBODI, PRAVIČNOSTI IN LEPOTI Uredništvo Mohorjeva založba v Celovcu je tržaškemu zdravniku, univerzitetnemu profesorju, pisatelju, fotografu, politiku in planincu dr. Rafku Dolharju ob sedemdeseti obletnici rojstva v letu 2003 izdala knjigo spominov z naslovom "Odbrani listi". Spremno besedo je k desetim avtorjevim zapiskom in odmevom ter k dvajsetim črticam napisala Ivanka Hergold. Fotografije za knjigo je poleg avtorja prispevala Aliče Zen, ovitek pa je oblikoval Rok Mareš. Dr. Rafko Dolhar je tudi sodelavec revije Kras. Na njeni predstavitvi v tržaškem Društvu slovenskih izobražencev jeseni 2003 jo je označil za slovensko enciklopedijo našega krasa nasploh in se zavzel, naj uredništvo občasno v njej objavlja tudi zelo uporabno predmetno kazalo, kakor sedaj občasno že objavlja celovito bibliografijo revije Kras. Izdajatelji Krasa se pridružujemo izdajateljevi želji dr. Rafku Dolharju na začetku knjige, ko je na notranjem ovitku pripisal: Ad multos annos -Na mnoga leta! - in v nadaljevanju povzemamo spremno besedo Ivanke ' Hergold h knjigi "Odbrani listi", v katerem predstavlja in komentira Dolharjevo pisateljsko delo. Povzemamo pa tudi Dolharjevo črtico "Slovenska ali grebenska pot na Kokoš", napisano leta 1989. b - v zdajšnjih časih za pisa-M telja že ne več tako visokem I -jubileju dr. Rafka Dolharja m bomo zgoščeno podali ne-kaj osnovnih ugotovitev, do katerih nas je pripeljalo nekoliko temeljitejše prebiranje nekaterih njegovih knjig. Gre za avtoija s pestro in zanimivo biografijo in bibliografijo. Vse tri njegove dejavnosti - politika, gorništvo in medicina - se prepletajo in v njegovem pisanju puščajo opazno sled. Najprej bomo torej poskušali nekoliko osvetliti osnovne značilnosti njegovega pisanja. Dejstvo, da se je dr. Rafko Dolhar rodil v Kanalski dolini, tako rekoč v gorah, očetu zdravniku, nam gotovo pomaga, da bolje razumemo njegovo pisanje in politično angažiranost. Še prej pa je treba našteti nekaj družinskih zanimivosti, npr. to, daje bil avtorjev oče dr. Alojzij Dolhar prav tako publicist, politični delaverc in planinec; daje avtorjev brat dr. Miran Dolhar strokovno uspešen in zato tudi zelo priljubljen tržaški zdravnik; daje avtoijeva sestra Vida Dolhar napisala knjigo Kanalska dolina in slovenska kultura (1. 1999); daje avtoijev sin Erik Dolhar, politolog in časnikar, letos (1. 2002) objavil že svojo tretjo knjigo, in sicer z naslovom Boj za slovenstvo Kanalske doline s podnaslovom Od TIGR-a do volitev 1946. Ni nepomembno samo to, da je Rafko Dolhar kot zdravnik in univerzitetni profesor napisal nekaj del s področja medicine in daje predsednik Slovenskega zdrav- niškega društva, temveč je medicina kot stroka oblikovala tudi njegov način mišljenja, ta pa je vseskozi racionalen in trezen. V spreminjajočih se okoliščinah se vsakokrat omejuje na bistveno (v konkretnih dejstvih). Ta racionalnost in smisel za bistveno sta opazna že v njegovi planinski literaturi (tudi na jezikovni ravni), v njegovih političnih zapisih pa prihajata pač še bolj do izraza. Tako na primer v knjigi Romanje v Julijce (leta 1991) v spisu Na pol zamujena nedelja piše: “Med premočrtnostjo in togostjo mora vendar tako v politiki kot v življenju biti neka razlika, ki jo mora usmerjati razum.” Na bistveno in racionalno pa se omejuje tudi po zapisovanju vtisov iz narave ali ob spominu na najbližje ljudi, torej na tistih mestih, kjer bi se lahko njegovo pero razmehčalo, pa se ne. Tako se na primer v pripovedi Gorski zdravnik ob liku očeta sprehajamo z avtorjem po njegovem rodnem Trbižu, mimo šole, in zdrsnemo po asociaciji na stran iz šol- . skega zvezka. In že smo v domači šoli, v kateri oče ni le gorski zdravnik in človeški zgled, ampak tudi učitelj maternega jezika, saj je sinu, “ki je obiskoval italijansko šolo V zadnji vojni zimi, popravljal slovensko pisani zvezek”. Osebna zgodba se nenadoma prevesi v družbeno, nenadoma se znajdemo v visoki šoli življenja, kije za bralca tudi nevsiljivo napisana pohtična lekcija o življenju Slovencev v Italiji. Knjiga Stezice (iz 1993. leta), 'z katere je prej omenjeni Gorski zdravnik, nas vodi še po drugih obmejnih krajih. Ob skrbi za telo in estetskem užitku v naravi je v pre' nekateri od teh zgodb pomalem nakazal tudi vzroke za svojo politično angažiranost v samostojni politični organizaciji in seje zadržal na žgočih manjšinskih problemih. Naštejmo jih nekaj: vprašanje slovenske šole v Benečiji {Pot iz zelene doline)', razlaščanje slovenske zemlje in manjšinska politična razdeljenost na “naše” in “njihove” {Pohod k Glinščice v Mačkolje)', strpen odnos do politično drugače mislečih {Obisk v Tomažičevi Škrbini); pravično vrednotenje naše tigrovske preteklosti {Spomin na Dorčeta Sardoča); odnos do Istranov {Vejna, moje pribežališče). No, in že smo pri še eni značilnosti Dolhaijevega pisanja, to je pri politični strpnosti, ki nemara izvira iz tega, da ima dr. Dolhar svetovnonazorsko prepričanje za nekaj drugotnega, za nekaj, kar je kljub vsemu vendarle podvrženo spremembam. Že v Romanju v Julijce je zapisal: “Vsaj na moji lestvici vrednot je narodnost, ki je v meni prirojena, daleč pred svetovnim nazorom, ki ga navsezadnje kot vsak razumen človek v življenju lahko tudi spremenim”. Dolharjeva politična angažiranost v stranki Slovenska skupnost, v kateri je opravljal vidne naloge na občinski, pokrajinski in deželni ravni, torej korenini v njegovih osebnih, družinskih izkušnjah in je vseskozi racionalno utemeljena. V njegovih Planinskih pripovedih je tako ne samo zelo Pogosto prisotna politična misel, ampak je Politična zgodba tudi nekak njihov sestavni. Pomensko nezanemarljiv del. . i : Politično delovanje za obstoj slovenstva v Italiji pa je prišlo seveda še bolj do izraza v dnevniških zapiskih s politično vsebino - Na naši koži (1. 1990). Politično vsebino ima tudi Leva sredina in tržaški Slovenci v dveh delih (1. 1995 in 1997), delo, ki bi si nedvomno zaslužilo še več bralske pozornosti, saj nemara gre za najtehtnejšo Dolhar-jevo knjigo s politično tematiko. V pristopu je tudi v tem delu opaziti smisel za bistveno in konkretnost. Oboje se jasno pokaže v dveh začetnih poglavjih (prvega dela), ki v glavnih obrisih podajata zgodovinsko in politično dogajanje v prvih dveh desetletjih po 2. svetovni vojni. Gre za premike, ki so na veliki politični sceni pripeljali v Italiji leta 1962 do levosredinske formule. Tedaj so bili pod vplivom Alda Mora v Rimu odpravljeni zadržki do socialistov, ki so tako naslednje leto stopili v italijansko vlado. Dolhar opisuje, kako se je ta formula na Tržaškem in Goriškem prav zaradi slovenske manjšine težko uveljavljala, saj je tu šele leta 1964 prišlo do levega centra. Pri delu si je avtor pomagal z nekaterimi pomembnimi knjigami, na primer z Belcijevi-mi spomini, še posebej pa z zanimivimi odlomki iz Gattereijeve knjige Im Kampf ge-nen Rom, ki je nekak pogled “od zunaj” na tržaške dogodke. Poleg tega je uporabljal tudi citate s političnih strani krajevnih - italijanskih in slovenskih - časopisov, iz katerih je jasno razvidno, kako so bili tedaj politični komentatorji odvisni predvsem od ideoloških predznakov. Avtorje v prvem delu poleg drugega nazorno prikazal “primer Hreščak” - politično afero, do katere je prišlo, ko so tega demokratično mislečega človeka leta 1965 delegirali socialisti v tržaški občinski odbor. Italijanski nacionalisti so zagnali hrup, ker so v Hreščaku videli predvsem Slovenca, nekdanjega urednika Primorskega dnevnika, titovca, ki je v vročih letih po drugi svetovni vojni zagovaijal priključitev Trsta k Jugoslaviji. Tedanje dogajanje v vsakdanjem pohtičnem življenju pa je dobro osvetljeno še z Dolharjevimi pogovori s štirimi sedanjimi političnimi protagonisti - z demokristjanom Botterijem, s socialistom Pittonijem ter s slovenskim županom Albinom Skerkom in dr. Dragom Legišo. Drugi del knjige Leva sredina in tržaški Slovenci s podnaslovom Od levosredinske odjuge do osimske pozebe je, v marsičem bolj oseben. Tudi v tem delu se avtor opira na navedke iz različnih časopisov ter dogajanje komentira in ga osvetljuje še s spominskimi utrinki. Avtor je politično dogajanje prikazal zares od blizu, saj je bil kot član Slovenske skupnosti leta 1966 izvoljen v tržaški občinski svet. Bralec se danes pravzaprav čudi, kako veliko je navsezadnje dosegla ta slovenska stranka s svojimi zastopniki. Seveda stopa v ospredje boj za osnovne pravice v nelahkih okoliščinah. Zaradi prizadevanja te stranke je dobila v tej dobi slovenščina svoj prostor v javnosti, kar je poleg političnega imelo tudi velik simboličen pomen. Kar vznemirljivo je prebrati, kako pogumno so zamejski politiki kar naprej nastopali s svojimi zahtevami po prevajalcih in kako so dosegli, da so Slovenci dobili prve dvojezične table in ulice z imeni slovenskih osebnosti, v rajonskih svetih so lahko spregovorili slovensko, dosegli publi-cizacijo Slovenskega stalnega gledališča; vztrajno pa so postavljali tudi druge zahteve, ne nazadnje tisto po globalnem zaščitnem zakonu. Domala pretresljiva pa so politična neskladja, ki so tedaj prihajala na dan ob grobem razlaščanju zemlje slovenskim kmetom. Zanimiv je tudi prikaz koalicijske narave te stranke in različnih razhajanj v njej, kar prihaja na dan v zapisanih drobcih o Slovenski levici Borisa Pahoijalft^polhar večkrat omenja nelahek levosredinski trenutek Slovenske skupnosti in njenH zastopnikov. ki so tako / leve, to je od komunistov in SKGZ, doživljali napade in različne oznake, da so pač “konservativci”, italijanska Krščanska demokracija pa je zvito hotela razbi- HH KNJIGE ti to stranko tako, daje skušala slovenske katoličane pridobiti zase. V pisanju se pojavlja celaJgalerija slovenskih političnih osebnosti, s kateltmi se je v tem času srečeval avtor. V knjigi so se Misli zapisi o črnem terorizmu - o atentaUFna slovensko šolo pri Svetem Ivanu na primer, ki je šele nedavno dobil svoj epilog. Več je tudi tehtnega političnega drobiža. Tak je zapis o “vrhu leve sredine na sodišču”, kjer pride na dan rezki Dolharjev značaj; pa poznejši zapis o Brezigaijevi, to je prvi slovenski civilni poroki, kije bila pač politični izziv in praktično preverjanje demokracije v Trstu. Ob pripravah na dogovore za sporazum o dokončnosti italijansko-ju-goslovanske meje je na primer iz dnevniških zapiskov iz začetka oktobra 1975 - ob srečanju z Ribičičem - zelo jasno vidna politična nemoč manjšine kot take, še bolj pa Dolhar-jeva pravilna ocena stanja. Prav ob Dolhar-jevem prizadevanju za konkretno in z zakonom določeno pravico do rabe slovenščine v javnosti - to je v občinskem in pokrajinskem svetu - se je namreč zgodil Osimski sporazum. Strani, ki jih namenja avtor osebnim odzivom pri svojih italijanskih političnih kolegih, so resnično dramatične (pri socialistu Giuricinu ah demokristjanu Orlandu). V osimskem ključu in z imenitnim govorom ob tej priložnosti se izteče Dolhaijeva politična zgodba, in to kajpada spet s socialisti, ki so s tem, da so se v luči nove italijanske Predzgodovinska gomila na hribu Kokoš (Iz knjige "Carso", str. 153) Politik, planinec in zdravnik Rafko Dolhar v svoji delovni sobi v Trstu politične formule “narodne solidarnosti” razširili s komunisti, pravzaprav povzročili razpad leve sredine. Ob koncu dr. Dolhar nazorno prikaže, kako je mogla v takem ozračju iz preostanka nekaterih krajevnih socialistov in drugih nezadovoljnežev nastati Lista za Trst. Že drugi pisci spremnih besedil k Dolharjevim knjigam so ugotavljali, da gre za “bralna” dela, namenjena “najširšim plastem bralcev” (zlasti knjige z gorniško oziroma planinsko tematiko), poudarjali so pa tudi, da so njegovi - prav tako lahko berljivi - politični zapisi “pomembno politično pričevanje” o polpretekli tržaški in zahodnoslo-venski zgodovini. Ni skrivnost, da se Dol-harjeve knjige dobro prodajajo in jih ponati- .-•»-•a J ' > .( 3 .<•» J/ skujejo - morda res zato, ker v vsakem slovenskem bralcu zaradi skupne zgodovine in skupnih, konkretnih tal (beri: slovenske zemlje) pod nogami utrjujejo tudi zavest o “skupnem slovenskem prostoru”. Njegovo Prgišče Krasa, ki nosi (v slovenski in italijanski verziji) v ponatisu iz leta 1997 naslov Kraška simfonija je poleg tega še prava slovenska redkost, saj je kot “darilna knjiga”, opremljena s prelepimi avtorjevimi fotografijami, obšla domala ves svet. No, ukvarjanje s fotografiranjem kaže na Dolharjevo doživljanje lepega, kar je pač še ena značilnost avtorjevega odnosa do sveta. Nekam plaho prihaja na dan estetika sicer tudi v literaturi, zlasti v planinskih spisih. Zadnje avtorjevo delo, Odbrani H' sti, je po eni strani rezultat pospravljanja predalov, v katerih hrani Dolhar zapiske s tematskim trinomom politika-gomištvo-me-dicina, po drugi strani pa je nekakšna pika na i na njegovo dosedanje delo in misel. Odbrani listi časovno zajemajo večinoma razmišljanja v zadnjem desetletju (od leta 1992 , do leta 2002). Če pomislimo, da je prav v 1 tem času tudi slovenska literatura v odnosu, ; v izbiri snovi in v sami pisavi (tudi z večino ^ interpretacij in literarno zgodovino vred) za-j ( res postala “tržno-proizvodna institucija • t kot prodorno ugotavlja Janko Kos v svojeiui (, delu Na poti v postmoderno (institucija, v g kateri vladajo spretnjakoviči in trgovci z besedo ter vplivneži vseh vrst in spolov), s« ^ nam v Dolhaijevo pisanje (resnici na ljubo - s. povsem brez pretenzij) pokaže kot prijetna ^ osvežitev. Bralca res ne vodi za nos: to je st dejstvo! sl V prvem delu z naslovom Zapisi in odmevi so zbrani večinoma politični spisi, govori in druga razmišljanja (tudi o vzgoji, o napredku v medicini kot znanosti itd.). V njih gre kajpada v glavnem spet za manjšinsko problematiko, v bistvu za take “stare razmere” v novih političnih časih. Dolhar kot oster opazovalec in poznavalec političnih iger pač ne more ugotavljati drugega kot to, kar v Italiji tudi v odnosu do manjšine prihaja na dan: navidezna demokracija, nacionalizem, netolerantnost, rasizem itd. Sredi zdajšnjega “tihega, podtalnega genocida”, ki ga na več mestih grenko ugotavlja avtor, se neopazno dogajajo preštevanje “drugačnih”, slepomišenje v besedah, dogovorih in “govorih”, politična igra take vrste, v kateri po danvinistični logiki zmagujejo (na)silni. Seveda Dolhar ponekod ob različnih priložnostih seže tudi nazaj v čas (vse do “tigrovcev” in do obdobja po prvi svetovni vojni), v katerem so nastajale zaradi zemljepisnih in idejnih razlik v političnem scenariju tudi razlike v poznejšem odporniškem gibanju, lako daje sedanja problematika kar se da nazorno utemeljena. Pisatelj se zadrži tudi ob Politično neperspektivni neenotnosti manjšine {Prešernov dan 1998) in poudarja, da naj bi pesnik kot vsezdružujoči simbol slovenska postal tudi zgled za enotno kulturno in Politično misel manjšine v Italiji. V drugem delu, ki mu je dal avtor naslov črtice, so zbrani večinoma bolj oseb-nk tudi spominski zapisi, sicer pa je politična misel še vedno prisotna (tako v duhovitem zapisu Breza na Slavniku, ko razmišlja 0 političnem stanju v Trstu leta 1997, še izraziteje pa v spominih na začetke svoje politične poti v črtici Moja prva volilna kampanja). Vse pogosteje, kot se za taka zrela teta spodobi, mu spomin uhaja v mlada leta (npr. v črticah Brusač, Narečje, Hud opomin 'n Petrolejka - ko obuja spomin na nona /deda/ in njegovo prepevanje pesmi "Od Urala do Triglava” v hiši na Brandežiji pri Svetem Ivanu ...). Nadvse zanimive so njegove zdravniške zgodbe, npr. Nočni klic in Obist, škoda le, da jih je tako malo. Tudi ljubezenska črtica je samo ena. Dolhar seveda tedi v tej knjigi ostaja zvest svoji ljubezni do gora in narave. Za konec lahko zapišemo, da to delo pomeni Dolharjevo dosledno zvestobo samemu sebi in narodu. Gre pač za prastaro hrepenenje po svobodi, pravičnosti, pristnosti in lepoti. Za konkretno, dejansko slovensko bridkost. Črtica Slovenska ali grebenska pot na Kokoš Rafko Dolhar Spet je ležalo megleno morje nad zalivom, a skozi meglo, ki je pokrivala Tr-stenik, je bilo slutiti modrino neba. Jasna zvezdnata noč je bila to napovedovala. Zato sem se odpravil na Kokoš, saj sem bil prepričan, da se bo grela v soncu nad meglenim morjem. In res, že na Obelisku sem bil nad meglenim morjem. Iznad njega sta štrlela že stolpa bolnišnice na Katinari. Tudi konkonelski grič je s svojimi antenami že štrlel v modrino neba. Na obzorju se je iznad morja svetil Slavnik. Megleno morje je bilo še vedno dokaj mirno. Sončna toplota ga še ni predrla. Mesto je bilo še popolnoma pokrito. Iz Bazovice vodi označena steza na Kokoš. Že pri kalu na cesti proti Lokvi -pri gostilni Leban - sem uzrl modro markacijo naše planinske Vertikale, markirana planinska pot SPOT (Slovensko planinsko društvo Trst), ki vodi, kot se spodobi, mimo spomenika na Sveti gmajni. Imena naših štirih junakov so se že bleščala v poševnih sončnih žarkih, ki so skozi megleno kopreno prodirali na gmajno. Po kratkem postanku na svetem kraju sem jo mahnil poševno v breg. Najprej sem naletel na položno krožno stezo, ki bi me lahko zapeljala čez mejo, ko bi ne videl opozorilne table. Tako sem se dvignil v breg po strmi stezi, dokler nisem prišel do lepih vijug pod grebenom, ki te po grebenu privedejo v desno proti vrhu. Grebenski del steze teče ob državni meji, ki je nihče več ne straži. Včasih je bila to meja med Vzhodom in Zahodom, železna zavesa, danes šele dobro leto meja, imenovana po Šengenu. Pa bom stopil čez mejo in šel na enolončnico na bližnjo Kokoško, kjer so nekdanjo graničarsko karavlo preuredili v prijetno planinsko kočo. Za spust bi se lahko odpravil tudi na severno stran in tako zaokrožil izlet ter se po vozni cesti spet vrnil v Bazovico. Glavni del grebenske poti je označen s številko 3; ta pot povezuje ves Tržaški Kras od Peska do Grmade. Še enkrat odcep na planoti proti vrhu, kjer trigonome-trijskega znamenja ni več. Megleno morje še vedno leži nad zalivom, le da začenja biti nekoliko bolj razburkano, ker skozenj prodirajo sončni žarki. Robovi kraških obronkov se pokažejo zdaj tu, zdaj tam. Trstenik, Štorklja in stolpi bolnišnice na Katinari ze štrlijo iz meglene preproge. Tudi nebo danes ni tako temnomodro; gotovo je nad nami še plast vlage. Dobra ura prijetne hoje je res premajhen trud za tako lep razgled z najvišjega vrha nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja. Od Savudrije in istrskih gričev preko zaliva do izliva Soče in Barbane na jugu. In od Snežnika in Nanosa do Julijcev, če je ozračje na severu čisto. Kokoš bi lahko bil s svojimi 670 metri pravzaprav najvišji vrh male državice, ki bi se morala imenovati Svobodno tržaško ozemlje. Pa so se stvari obrnile drugače in državica ni nikoli zaživela. Ko se nagledam, nadiham in odpočijem, se mi kar ne ljubi nazaj v dolino, zato jo po položnem plečatem grebenu mahnem naprej proti vzhodu in se končno spustim proti Gročani. Ne morem seveda mimo znanca, ki me povabi na kozarec terana. Tudi njegova žena ga srkne, da si popravi kri. Pravi namreč, da so ji jo zdravniki pokvarili s kortizonom, s katerim so ji zdravili artritis. Sicer je Brčinka in mimogrede pridemo še na pogovor o vojnih dogodkih, ki jih je doživela v naročju matere - bila je te-renka, pa za to ni dobila nobenenega priznanja. Priznanja pa so dobili nekateri črnosrajčniki, ki niso nikoli bili v gozdu in se očitkov otresejo kot moker pes. Toplo in lepo mi je, ko jo nazadnje mahnem proti Pesku. A ne ljubi se mi hoditi po asfaltu, zato stopim kar na kolovoz in jo udarim čez gmajno. Tako pridem tudi mimo malega pokopališča za Pesek in Gročano, za katerega nisem vedel. Vedno se najde lepa pot, čeprav se včasih ni lahko izogniti ograjenim parcelam.. Tako v slabih treh urah sklenem krasen krožni izlet. Pomislim tudi, da bi se tu dal opraviti izlet z največjo višinsko razliko, če bi se na vzpon na Kokoš odpravil iz Boljunca. Pa drugič... KRONIKA Prispevek o navzočnosti zavezniških vojakov v Štanjelu je nastal na podlagi gradiva, ki sem ga zbrala pri pisanju diplomskega dela na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani z naslovom "Življenje v Štanjelu med leti 1945 in 1947". Večino informacij sem pridobila pri domačinih, ki so mi z veseljem pripovedovali o svojem doživljanju zavezniške okupacije in o življenjskem utripu mejnega območja, za kar se jim zdaj po reviji Kras iskreno zahvaljujem. Na ta način sem poskušala zapisati spomine pričevalcev iz tedanjega časa kljub dejstvu, da je njihov spomin pogojen in subjektiven. Obenem pa se moramo zavedati, da arhivski viri zgodovine malega človeka ne beležijo, zato sem se odločila, da bo naloga temeljila na^ust-nih virih, podkrepljenih z ugotovitvami, ki so objavljene v literaturi. Dodati pa moram še, da je od teh dogodkov minilo že več kot petdeset let in da marsikaterega pričevalca iz tega časa ni več med nami. Štanjel, naselje na severovzhodnem robu Krasa, je bilo med junijem 1945 in septembrom 1947 vključeno v cono A Julijske krajine, kjer je bila vzpostavljena anglo-ameriška vojaška uprava. Zavezniški vojaki so z začetkom pravne veljavnosti beograjskega sporazuma 12. junija 1945 prihajali proti Štanjelu iz zahodne smeri in se približno v treh dneh nastanili. V novozelandskih enotah so bili poleg Angležev, ki so poveljevali enotam, predvsem Indijci različnih veroizpovedi (sikhi, muslimani in nekaj malega tudi katoličani). Na rokavih uniform so kot zaščitni znak nosili čmo mačko. ZAVEZNIŠKI VOJAKI MED ŠTANJELCI Olga Abram Menjava vojaških enot čez noč Vojaške enote so se zamenjale čez noč. Pred prihodom zavezniških vojakov so partizani imeli svoj sedež v Gregorčičevi hiši v Kobdilju (Kobdilj št. 54). Včasih je bila v hiši gostilna in v zgornjem nadstropju so oddajah sobe. V obravnavanem obdobju so dobile v njej tri družine začasno prebivališče, saj so bili njihovi domovi med drugo svetovno vojno požgani. Njeni prebivalci so bili zjutraj nemalo presenečeni. Ko se je Dragica Trost zbudila, ji je indijski vojak s turbanom na glavi rekel: “Non hai paura!” (Ne se ustrašit!). Tudi Mimi Gregorič je svoji mami Emiliji, ki je bila gospodinja hiše, rekla zjutraj: “Kje smo?” Po pripovedovanju Anice Rudnik je bilo prvo srečanje z zavezniškimi vojaki pravo presenečenje tudi za njeno mamo Viktorijo Kos. Tistega dne je pri Boštjanovih (Štanjel št. 8) v gornjem Štanjelu pomagala pleskati. Kar naenkrat se ji je približal vojak z brado in s turbanom na glavi. Kričala je nanj, naj seji ne bliža, vendar se ji je vojak vse bolj in bolj približeval in ji razlagal, naj se ničesar ne boji. Iz strahu je že hotela skočiti skozi okno, vendar je na cesti zagledala četo vojakov, kar jo je odvrnilo od nameravanega dejanja. Vojaški kamp s sedežem poveljstva v Gregorčičevi hiši v Kobdilju Prve enote zavezniške vojske je nato zamenjala 88. ameriška divizija oziroma divizija Modrih vragov - The blue De-vils. Njihov zaščitni znak je bil modri hudič. Prvi stiki domačinov z zavezniškimi vojaki so bili zanje precejšnje presenečenje, potem pa so se zlahka privadili na sobivanje z njimi. Svoje prostore ozoroma tako imenovani kamp so si vojaki urediti zunaj naselja in domačinov pri svojih vsakodnevnih opravilih niso ovirati. Začasno so imele prve vojaške enote svoje poveljstvo v Ferrarijevi hiši v gornjem Štanjelu. Nato pa je bilo poveljstvo enot v Gregorčičevi hiši v Kobdilju. Barako z ambulanto, kuhinjo in jedilnico za vojake so postaviti na vzhodni strani železniške postaje v smeri proti Kobdilju. Polkrožne, okrog deset metrov široke in dvajset metrov dolge barake, postavljene na cementno ploščad in sestavljene iz valovite pločevine, so bile tudi na prevalu med gričema Gledanica, na katerem se je razvilo naselje Štanjel, in sv. Gregor. Vsaka baraka je sprejela štirideset do petdeset vojakov. Skupaj je bilo med Štanjelom in Kobdiljem kakšnih 250 vojakov zavezniških enot. Zahodno od železniške proge in nad cesto, ki povezuje Sežano in Novo Gorico, so biti postavljeni šotori, bivališča za vojake. Mednje so postaviti tudi džamijo, saj je bilo med angleškimi vojaki precej muslimanov. Džamija je bila brez minareta. Vojaki so biti nastanjeni še v šotorih na območju-kjer je sedaj novo naselje Štanjela (na Hribu) oziroma ob cesti, ki vodi proti Komnu. ^ neposredni bližini so imeti tudi prostor, namenjen avtomobilskemu parku vojaškil1 enot. Prevladovati so lahki tovornjaki znamke Ford in džipi. Tam se je zbirala vaška otročad. Na dvorišču hiše, ki ima danes številko Štanjel 48a, je bila urejena pod šotorom majhna molilnica, v katero so zvečet vojaki prihajali motit. Najprej so si sezuli čevlje in jih pustiti pred šotorom ter si urnU1 noge. Verski obred je vključeval razdelite', neke vrste sladkornih bonbonov, katerih ][ bil Vladimir Švagelj še kot otrok s svojin'1 vrstniki večkrat deležen, vendar vse dotlej- Slika spodaj: Karta: Vojaške enote Zavezniške vojaške uprave na območju Štanjela in Kobdilja med leti 1945 in 1947 Mejna črta med cono A in cono B Kontrolna točka Barake in šotori za vojake Gregorčičeva hiša - sedež vojaških enot ZVU Vojaški sakralni objekt legenda .•*'**. □ Pogled na Štanjel leta 1945, kakor ga je ujel na film Lojze Spacal, slikar in grafik Krasa dokler niso enemu izmed vojakov zmanjkali čevlji, ki jih je sunil eden iznied Štanjel-cev. Po tem dogodku so domačinom prepovedali zadrževanje v njihovih prostorih. Štanjel -obmejno naselje V neposredni bližini Štanjela je potekala mejna črta med cono A in cono B. Vrh griča sv. Gregorje še spadal v cono A, po njegovem vzhodnem pobočju pa je že potekala mejna črta, ki se je nadaljevala v dolino Rase in v desni pritok Branice. Mejna črta je bila povsod označena s tablami; samo na poti med sv. Gregorjem in vzhodnim pobočjem Gledanice jih je bilo šest. Proti dolini Raše, na njenem levem bregu, sta bili postavljeni dve kontrolni točki. Vsaka je imela zapornico oziroma “post”. Bili sta na mostu čez Raso ter tik pod naseljem Kobdilj v Peduncah. Jugoslovanske vojaške enote pa so imele svojo kontrolno točko med cestnim odcepom za Štjak in bližnjim kamnolomom pri naselju Koboli na desnem bregu Raše. Tretja kontrolna točka je bila v Loki, to je ob sedanji gozdni cesti, ki se po severnem oziroma severovzhodnem pobočju sv. Gregotja spušča proti dolini Branice. Četrta kontrolna točka je bila severno od Štanjela pri Podlazih, na levem bregu Branice, in soji rekli “left front”, saj je bilo naselje Lisjaki še v coni A, medtem ko so bila ostala naselja gornje in spodnje Braniške doline v coni B. Prehod mejnih točk ni bil zelo strog. Vendar pa so prebivalci s strahom čez mejno črto prenašali stvari; tudi, če je šlo za pol kilograma masla. Zato so se prebivalci raje izognili kontrolnim točkam in ubirali pot po skrivnih stezah. Mejna črta je nudila tudi možnost ilegalnih prehodov. Iz cone B so odhajali proti Zahodu pred- vsem vojaki hrvaške narodnosti, iz cone A pa so večkrat pobegnili zlasti indijski vojaki, ki sojih vojaške enote cone B po prijetju vrnile v cono A. "Demokracija" na ameriški in angleški način Po umiku partizanskega vodstva iz Gregorčičeve hiše so se vanjo naselili poveljniki zavezniških sil. Ti so tla v hiši prekrili s preprogami, neglede na to, kaj je bilo pod njimi. Čistoča torej ni bila ravno njihova vrlina. Vojaške enote so bile sestavljene iz vojakov različnih narodnosti. Med njimi so bile precejšnje razlike; ne samo narodnostne in verske. Razlike so bile tudi v pojmovanju enakosti in demokratičnosti. Tako so, na primer, Američani imeli eno kuhinjo za vse, Angleži pa so imeli pri Gregorčiču menzo za oficiije, na železniški rampi je bila podoficirska menza, vzhodno od nje, kjer stoji Fabjanova domačija, pa je bila menza za vse ostale vojake. Ameriška vojaška kuhinja je bila bolje in modemeje opremljena, angleški kuhaiji pa so kuhali na štedilnikih na nafto. Tudi v skrbi za čistočo je bila velika razlika med njimi. Ameriška kuhinja seje svetila od čistoče, medtem ko je bila angleška kuhinja precej zanemaijena. Prehranjevali so se z zelo začinjeno hrano ter popili Bakrena tabla priča o zavezniški obnovi mostu čez železniško progo Sežana - Nova Gorica W. Slavolok ob odhodu zaveznikov iz Štanjela po podpisu mirovne pogodbe. Ameriško zastavo je zamenjala jugoslovanska gromno čaja. Ameriški vojaki so zlasti podli veliko kave in kakava. V poletni vročini im mrzlega čaja niso dovolili piti, ker bi se ahko prehladili. Ker je bilo med vojaki tudi irecej muslimanov, ki ne jedo svinjine, so 'ojaki redili čredo ovac. Ovce so se pasle po ledulni - v kraški vrtači pod Ferrarijevim vr-om. V neposredni bližini so bili v barakah lastanjeni vojaki in marsikateri križ s poko-jališča pri sv. Gregoiju je pristal na ognju, cjer so pekli drobnico. Tudi v neposredni iližini šotorov na Hribu so vojaki pod tam-cajšnjo lipo ubijali ovce in glave metali stran. Maks Fabjan (ki ni v sorodu s pokoj-riim arhitektom Maksom Fabianijem iz Kobdilja!) je ovčje glave večkrat prinesel domov, da je iz njih njegova mati skuhala golaž. Tudi oče M. J. je pogosto jedel jagnjetino, saj je njena teta prinašala ostanke iz vojaške kuhinje, kjer je delala. Vojaško poveljstvo je imelo na krožnikih bolj bogato hrano, zlasti meso iz konzerv, jajca in ocvrt krompir. Dragica Trost je bila kot kuharica v podoficirski ku- hinji deležna včasih tudi kakega priboljška-Tako se spominja, da je vodja kuhinje, Škot z imenom Jack, vsako jutro s tovomjakoin odhajal v Trst po živila, kjer so bila glavna vojaška skladišča. Včasih je kako pločevin' ko marelic izmaknil in ni prišla na mize ofi' cirjev, temveč so si njeno vsebino razdelili zaposleni v kuhinji. Ostanke hrane, vendar le iz vojaš' S]asba ali je bil posnet jazz, saj gramofona ni ■tnel tedaj še nihče. Zavezniški vojaki "a "oddihu" Vojaške enote so večinoma sestav- ke kuhinje, so dajali domačinom za prašiče Ja|i vojaki, ki so sodelovali na azijskih bo-Med temi ostanki so bili tudi pravi kosi lscih, zato je bilo za vojake služenje v teh mesa, katerih je bil deležen tudi marsikateri enotah neke vrste psihični oddih. Vojaki so pes. Ostale odpadke pa so vojaki odvažali na Se menjavali mesečno. Med njimi je bilo vaško smetišče na jugozahodnem pobočja Precej Italijanov, s katerimi so se domačini sv. Gregorja. Odpadke so polivali z bend' ahko sporazumevali, bilo pa je tudi nekaj nom in jih sežigali. Domačini so hodili na ehov in Poljakov. Informatorji se jih spo-smetišče, saj je bilo mogoče med odpadki minjajo kot vojake, ki so radi pregloboko najti še marsikaj uporabnega, npr. zapakira' Pogledali v kozarec in potem postali zelo ni piščanci, konzerve, slaščice. Nekateri vo- ivji. ]y[ec[ paje ^ vjso] il SLOVENICA 11 ZAVARUJE VEČ! Ponavadi o zavarovanjih ne razmišljamo resno, dokler se nam ali tistemu, kar imamo v lasti ali kar smo ustvarjali dolga leta, ne zgodi kaj slabega... Kot da so to zgodbe, ki se dogajajo drugim? i- oa- i- Zavarovanje je v življenju pomembno kljub temu, da se nas z njim večina ne srečuje vsak dan, če izvzamemo tiste, ki skrbijo, da nam v primeru nesreče ali nezgode z izplačilom odškodnine omilijo nastale neprijetne razmere. Zavarovalniška hiša SLOVENICA, ki se je v zadnjih desetih letih razvila v uspešno zavarovalnico, ponuja najširšo paleto sodobnih zavarovanj, pri-nternih za vsakogar. FONDPOLICA in FONDGARANT ^ zavarovalniški hiši SLOVENICA so ustvarih družino življenjih zavarovanj, ki so vezana na vzajemne sklade KD Invest-■nents. Pred skoraj dvema letoma so prvi na slovenskem trgu po-tudili FONDPOLICO. In pred nekaj meseci so spet prvi v Slovenji ponudili življenjsko zavarovanje, vezano na vzajemne sklade, Za garancijo, ki se imenuje FONDGARANT. smrti oziroma vrednost premoženja, če je ta višja od zavarovalne vsote za smrt. Zavarovanja lahko sklenejo osebe od 14. do 65. leta starosti. In ker je to dolgoročno zavarovanje, je mogoče izbirati zavarovalno dobo od 10 do 30 let, najnižja mesečna premija pa se giblje okrog 50 EUR. Osnovnemu zavarovanju se lahko doda dodatno nezgodno zavarovanje, ki krije nevarnosti nezgode s smrtjo ali trajne invalidnosti in začasne delovne nesposobnosti kot posledico nezgode. FONDGARANT je prva oblika življenjskega zavarovanja, vezanega na vzajemne sklade, ki garantira izplačilo najmanj v višini izbrane zavarovalne vsote tudi ob izteku zavarovanja. Namenjen je zavarovancem, ki zahtevajo varnost, želijo pa doseči tudi donos. ('ONDPOLICA je oblika naložbenega življenjskega zavaro-V;m ja, ki je vezana na vzajemne sklade Galileo, Rastko in KD f*ond. Obsega dva dela: “zavarovalni” del, ki vključuje življenj-sko zavarovanje za primer smrti in doživetja, in “varčevalni” del, Pri katerem se premoženje vse do konca zavarovanja plemeniti v enem ali v več vzajemnih skladih. Del premije je tako namenjen ^varovanju za primer smrti in za morebitna dodatna zavarovanja, s preostalim delom pa zavarovalnica kupuje enote vzajemnih skladov. Ob zavarovalnem dogodku se izplača zajamčena zavaro-valna vsota oziroma vrednost premoženja, če je ta večja. Bistvena Prednost pa je predvsem, da upravičencu pripada celotni ustvarjeni dobiček glede na rast vzajemnih skladov. Značilnosti FONDPOL1CE so še, daje mogoče izbirati med enim ali več vzajemnimi skladi in kombinacijo vlaganja je mogo-ee med trajanjem zavarovanja menjati glede na dogajanja na trgu 'n glede na zavarovančeve spreminjajoče se potrebe. Polico je ^ogoče skleniti posamično ali vzajemno (skupaj s partnerjem...). Ce zavarovanec umre pred iztekom zavarovanja, se izplača upra-vičencu garantirana vsota za primer smrti takoj po zavarovančevi Paket DOM IN DRUŽINA SLOVENICIN paket DOM IN DRUŽINA vsebuje vsa najpomembnejša zavarovanja za dom, opremo v njem in družinske člane. Vključuje: požarno, potresno, osnovno in nadstandardno stanovanjsko zavarovanje ter nezgodno zavarovanje članov gospodinjstva. V paket morajo biti vključena vsaj tri zavarovanja. Potresno in nadstandardno stanovanjsko zavarovanje nista obvezni. Sklenitev paketa prinaša poleg ostalih ugodnosti tudi prihranek -sklenjen paket je za 30 odstotkov cenejši, kot če bi sklenili vsa posamična zavarovanja. Požarno zavarovanje je pogoj za hipoteko To zavarovanje zavaruje objekte pred osnovnimi požarnimi nevarnostmi, ki jih predstavljajo požar, toča, direktni udarec strele, udarec lastnega ali neznanega vozila v zavarovano stvar, eksplozija (z izjemo jedrske), padec zračnega plovila, vihar, manifestacije in demonstracije. 'V A . 'iŠ Predmet zavarovanja so stanovanjske hiše, stanovanja v blokih, j vikendi in pomožni prostori (garaže, lope itn.). Z doplačilom premije se lahko vključijo tudi dodatne nevarnosti, kot so izliv vode, poplave, nevarnosti vdora voda s strehe, nevarnost teže snega. Potres pride lahko kadarkoli Pri nevarnosti potresa so pokrite škode, ki nastanejo neposredno ali posredno na zavarovanih stvareh zaradi potresnih sunkov. Če zavarovanec nima sklenjenega osnovnega požarnega in stanovanjskega zavarovanja, ne more skleniti potresnega zavarovanja. Za potresno zavarovanje je pomembno tudi, v katerem kraju je objekt, ker so kraji uvrščeni v dve potresni coni (1. potresna cona je cenejša od 2. potresne cone). Pomembna je še letnica gradnje: do leta 1964 in po letu 1964 (za objekte, grajene do 31.12.1964, je premija višja od premije za objekte, grajene po 1.1.1965). Osnovno zavarovanje hiše je kot njen temelj To zavarovanje krije vse osnovne nevarnosti požara, izliva vode, poplav, zemeljskih in snežnih plazov, vlomnih tatvin in ropov ter odgovornosti zasebnika. Osnovni predmet zavarovanja so stanovanjski predmeti (pohištvo, gospodinjski aparati ter osebni predmeti v stanovanjih ter stanovanjski predmeti, shranjeni na podstrešju, v kleti, lopi itn.). Novo avtomobilsko zavarovanje Prednosti nove ponudbe avtomobilskega zavarovanja SLOVENICE so: 1. Rizik kraje avtomobila je vključen v samem kasko zavarovanju (doplačilo ni potrebno). 2. Pri sklenitvi kasko zavarovanja se prizna ustrezna bonifikacija glede na bonus, ki jo zavarovanec že ima pri drugi zavarovalnici, bonus pa se lahko prizna tudi po polici obveznega zavarovanja. 3. Ob sklenitvi kasko zavarovanja novega vozila se podari brezplačno zavarovalno kritje vozila na novo vrednost. Pri zavarovanju na novo vrednost se v primeru uničenja vozila oziroma totalne škode zavarovalnina izplača v višini nove vrednosti vozila. 4. Z ugodnim doplačilom na premijo se sklepa kasko zavarovanje z zavarovalnim kritjem na novo vrednost tudi za vozila, ki so stara eno leto. Nova kombinacija maxi Za še večjo varnost vašega avtomobila priporočajo ob sklenitvi kasko zavarovanja še sklenitev nove kombinacije maxi, ki krije vse najpomembnejše in sicer: Nadstandard zavaruje več Na novost med zavarovanji, ki jih zajema Paket DOM IN DRUŽINA Zavarovalniške hiše SLOVEN1CA, je naš trg čakal že nekaj časa.To je nadstandardno stanovanjsko zavarovanje, ki nudi precej ugodnosti, saj pokriva dodatne fizike, kot so: - nevarnost posrednega udara strele, ki povzroča okvare na gospodinjskih strojih in aparatih; - nevarnost vdora meteorne vode s streh; - nevarnost teže snega. Če je stanovanje tako uničeno, daje bivanje v njem nemogoče, zavarovancu zaradi sklenitve nadstandardnega zavarovanja pripada še dodatna ugodnost, saj to zavarovanje pokriva tudi: - vsa stekla in nalet domačih živali ter divjadi; - parkirišče proti neznanemu vozniku in padec ledenih sveč ter snežnih gmot; - žaromete in vzvratna ogledala; - stroške nadomestnega vozila; - stroške vleke vozila do dodatnih 25.000 SIT, ki jih krije polno kasko zavarovanje; Kombinacija maxi krije škodo na zavarovanem vozilu v celoti, brez upoštevanja odbitne franšize in ne vpliva na bonus. Popusti in dodatne ugodnosti Nudijo tudi popuste in dodatne ugodnosti, kot so: - stroške prenočišča (bivanja v hotelu); - stroške selitve; - stroške najema nadomestnega stanovanja; - stroške ponovne pridobitve dokumentov. popust na starost vozila, popust na premoženjsko zavarovanje pri SLOVENICI, plačilo v enajstih zaporednih obrokih (brez obresti) ali gotovinski popust. Nezgode prežijo na vse Nezgodno zavarovanje se lahko sklene za primere: - smrti zaradi trajne nezgode; - trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode; - začasne nesposobnosti za delo zaradi nezgode (dnevno nadomestilo). Zavarovalno kritje velja 24 ur na dan. Zavarujejo se lahko vsi člani gospodinjstva (najmanj dva člana) od rojstva do 75. leta starosti. Gospodinjstvo je ožji krog družinskih članov, ki stanujejo skupaj. Člani, ki začasno bivajo v drugem kraju - na primer zaradi šolanja ali služenja vojaškega roka - so prav tako lahko zavarovani kot člani gospodinjstva. Za informacije, brezplačno svetovanje na domu ali sklenitev zavarovanj pokličite po telefonu: 080-30-30 ali obiščite najbližjo poslovalnico Zavarovalniške hiše SLOVENICA! Prihodnost se izplača Ob 10. obletnici vam zavarovalniška hiša SLOVENICA pri sklenitvi Fondpolice podari 10 % dodatne zavarovalne vsote, za dobo 10 let. Fondpolica je oblika življenjskega zavarovanja za primer doživetja in smrti, vezanega na posebne vzajemne sklade Galileo, Rastko in KD Bond. S sklenitvijo Fondpolice hkrati dosežete dva cilja - zavarovalno zaščito in plemenitenje vrednosti vašega premoženja. 080 30 30 www.slovenica.si FONDPOLICA Življenjsko zavarovanje z varčevanjem v vzajemnih skladih KD_ SLOVENICA ENERGIJA SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI UTEKOČINJENI NAFTNI v malih plinohramfh ekološko prijazen zanesljiv INTERVMNURL aoo uumjana varen Nudimo vam: ekonomičen ■ najem nadzemnih in podzemnih plinohramov pod ugodnimi pogoji ■ svetovanje, montažo in vzdrževanje plinskih postaj ■ strokovno dežurno službo, kije na voljo 24 ur na dan ■ hitro in zanesljivo dobavo plina ■ brezplačni telefon za naročila plina 080 2290 //V7F/?HlilJ«r d.O.O. LJUBLJANA informacije: SEKTOR PLIN KOZINA 6240 Kozina, Dolinska 14 tel.: 05 618 10 00 fax: 05 680 20 31 dežurna služba: 041 772 956 e-mail: plin.kozina@interina.si PLINARNA TRZIN 1236 Trzin tel.: 01 564 11 45 fax: 01 564 11 44 dežurna služba: 041 668 144 Petrolovo kurilno olje in plin vam od najbolj oddaljenih virov hitro in zanesljivo dostavimo do vašega doma. Izkoristite ugodno ponudbo in še danes pokličite brezplačno številko ter naročite vso toploto, ki jo potrebujete za dom - na dom. 080 22 66 Kurilno olje. Plin. PETROL V gostilnah, restavracijah, trgovinah, čistilnicah, pri frizerju,... naročniki Mobitel GSM/UMTS ne potrebujete niti denarnice niti plačilne kartice. Zadostuje vaš mobitel. Na vseh prodajnih mestih z znakom Monete. Plačilo je preprosto: podobno kot na navadnih kartičnih terminalih. Poraba je omejena: svojo trenutno porabo in osebni limit preverite, če pošljete SMS s ključno besedo MONETA na 1919. Vsa plačila poravnavate enkrat mesečno kot del računa Mobitel GSM/UMTS. Če ste uporabnik službenega mobitela, se za ločeni račun dogovorite s svojim delodajalcem. Podrobnejše informacije: www.moneta.si in na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobiuporabniki: 031/041/051121, ostali: 080 70 70. Moneta MOBILNO PLAČEVANJE