Podaitki o gibanju proizvodnje, storilnosti in zaposlenosti V letošnjih minulih mesecih nas opozarjajo na določene neskladnosti, ki nam lahko škodujejo » nadaljnjem razvoju gospodarstva. Medtem ko se je proizvodnja lani povečevala zaradi razmeroma hitre rasti delovne storilnosti, je v minulih mesecih naraščala v določeni meri zato, ker se je v gospodarstvu zaposlilo nekaj deset tisoč novih delavcev.
Naš cilj je doseči čim višjo proizvodnjo, tako v industriji kakor tudi v kmetijstvu, in čim nižje cene proizvodov. Vendar ni vseeno, s kakšnimi ukrep' dosežemo ta cilj. Proizvodnja lahko občutno narašča ob istem številu zaposlenih, kar pomeni, da narašča zato, ker so podjetja zaposlila nove delavce. V zadnjem primeru pada storilnost, kar pomeni, preprosteje pove-
Odptiščeni
računovodja
Najprej dogodek:	Tudi
novi direktor v nekem ljubljanskem podjetju je navajal računovodjo na nezakonito poslovanje. Tako je delal računovodja tudi pri prejšnjem direktorju. Direktor je zato dobil ostrejšo, računovodja pa pogojno kazen. Razumljivo, da je bilo računovodji nezakonitih poslov dovolj in se je zato novemu direktorju oziroma njegovemu navodilu uprl, kajti to bi ga lahko ponovno pripeljalo pred sodišče. Do tedaj sposoben računovodja je kar naen-kxat postal nesposoben. Direktor je namreč prepričan o tem. In računovodja je dobil odpoved. Podjetje mu je dalo plačo za nekaj mesecev vmaprej. Kmalu nato je nastopil šlužbo nov, sposoben računovodja... To je vse.
To je vse, toda že to je dovolj, da k temu pripišemo kratek komentar. Navadno lete le pripombe na računovodje, češ, ti prenašajo sredstva s konta na konto, da se niti inšpektor ne znajde in samo ti iščejo v Predpisih vrzeli, ki bi prikrile obveznosti podjetja do družbe in podobno. Velikokrat pozabimo, da so računovodje včasih samo Izvajalci naročil, ki niso v skladu s predpisi, in ne le pobudniki (čeprav so slednje verjetno večkrat). Sicer se je računovodja dolžan odreči poslušnosti, ko ga vodstvo podjetja nagovarja, naj izvede nezakonit posel. Toda taka neposlušnost je včasih povezana z nami-gavanji o odpustu, nesposobnosti itd. Povsod tam, kjer delavski sveti niso dovolj močni in se uveljavlja samovoljni direktor, se mora računovodja podrediti, če noče imeti težav. Po od-Povedi se tak računovodja umakne, čeprav dobro ve, da bi pred sodiščem dosegel pravico in kazen za direktorja. Po takem dogodku bi bil namreč njegov Položaj nevzdržen, ker ve, da v delavskem svetu ne bi Imel opore. Te podpore pa mu delavski svet ne more ali pa noče nuditi. Ne more mu je nuditi povsod tam, kjer se ni uveljavil, kjer nima, kot pravimo, svoje hrbtenice in sklepa vodstvo mimo delavskega sveta. Noče pa tam, kjer delavski svet soglaša s politiko, ki prinaša posameznemu kolektivu navidezne trenutne koristi. Tudi takih ne manjka. S tem pa so nakazane tudi naloge političnih organizacij v takih podjetjih, saj gre za utrditev samoupravljanja ali pa za oster nastop proti tistim, vštevši delavske svete, ki dovoljujejo nezakonito poslovanje.
M. M.
dana, da izdela več delavcev enako število proizvodov in torej ustvari manjšo vrednost, ustvari manjši dohodek in to vpliva na podražitev proizvodov ter končno tudi na realne prejemke zaposlenih.. V iiarsikate-rih podjetjih gospodarstveniki tega ne upoštevajo in gledajo na rast proizvodnje enostransko, češ izdatki za zaposlene — za prejemke — so v strukturi cene tako malenkostni v primer; z izdatki za material, da se res ne izplača razmišljati, ali narašča proizvodnja ob večjem ali manjšem številu delavcev. Zavoljo takšnega stališča pa pozabijo, da prodajamo proizvode tudi na tuja tržišča, kjer zaradi majhne proizvodnosti — pri izdelavi proizvodov sodeluje pr nas več delavcev kot v indu-strijsko razvitih državah — sploh ne moremo konkurirati In da zaradi večje zaposlenosti naraščajo izdatki za prejemke, izdatki, ki niso v skladu z blagovnimi skladi. Ob tem torej pozabljajo, da z vsakim zaposlenim naraščajo izdatki za prejemke, za opremo, investicije itd. in da prav to povzroča neskladnosti.
Med drugim je bil to tudi eden izmed motivov, zavoljo katerih so člani republiškega sveta sindikatov Slovenije pred časom zbirali v podjetjih podatke o številu zaposlenih, o premiku delavcev iz podjetja v podjetje, o proizvodnosti na vse zaposlene in samo n® proizvodne delavce, o odstotku izostankov na nove delavce, o bruto produktu ter realizaciji itd. Iz teh podatkov, lahko razberemo nekatere značilnosti o gibanju proizvodnje, proizvodnosti in zaposlenosti delavcev v nekaterih podjetjih.
V	podjetju »Partizanka« v Kopru je na primer zaposlenih letos skoraj 90 oseb manj kot lani, ker so opustili proizvodnjo nekaterih predmetov. Vendar je bruto produkt podjetja porastel od okoli 14 milijonov dinarjev v januarju na 18 milijonov dinarjev v maju. Proizvodnost na zaposlenega pa je porasla (s finančnega gledišča) od 70.300 dinarjev mesečno (v januarju) na
160.000	dinarjev ( v maju), na proizvodnega delavca pa od
79.000	na 203.000 dinarjev.
V	Strojnih tovarnah Trbovlje je letos od januarja do aprila zaposlenih 30 delavcev manj. Proizvodnja je vrednostno porasla od 125,222.000 dinarjev v januarju na 213,449.000 dinarjev v aprilu. Proizvodnost na zaposlenega pa je v istem času porasla od 159.000 dinarjev v januarju na 282.000 dinarjev v
aprilu, na proizvodnega delavca pa v istem času od 214.000 dinarjev na 383.000 dinarjev.
Nasprotno gibanje pa lahko opazimo pri lesnoindustrijskem podjetju »Savinja« v Celju. Tu so letos od januarja do aprila zaposlili 30 ljudi več. Vrednost proizvodnje je porasla od
47.796.000	na 84,123.000 dinarjev, (bruto produkt), proizvodnost na zaposlenega pa se je gibala od
99.000	do 164.000 dinarjev in na proizvodnega delavca od 129.000 v januarju do 210.000 dinarjev v aprilu.
Primerjave med temi podjetji (in takšnih primerjav lahko naštejemo več: v približno enakem razmerju sta rasli proizvodnja, in proizvodnost v podjetju kovinske industrije Klim v Celju, kjer so letos zaposlil: 20 delavcev več, v podjetju Zvezda v Mariboru, kjer eo zaposlili 37 ljudi več, v železniški delavnici Boris Kidrič v Mari--boru, kjer so zaposlili 52 ljudi več itd), nas opozarjajo, da proizvodnja in proizvodnost v podjetjih, kjer so zaposlili nove delavce, sicer raste, ponekod enako hitro, drugod nekoliko počasneje kot v podjetjih, kjer izpolnjujejo plan z istim ali celo manjšim številom delavcev.
Podatki iz nekaterih podjetij, kjer so zaposlili precej novih delavcev več, nas pa celo opozarjajo, da proizvodnja in proizvodnost s finančnega gledišča celo padata. Zaposlovanje novih delavcev v podjetju Argo, tovarni živilskih in kemičnih proizvodov v Izoli, najbolj nazorno kaže, kako lahko takšno zaposlovanje vpliva na gibanje proizvodnje in proizvodnosti. Podjetje je zaposlilo v januarju 22, v februarju 40, v marcu 77 in v aprilu 21 delavcev. Bruto produkt podjetja pa je znašal: januarja (okroglo) 115 milijonov, februarja 125 milijonov, marca 127 milijonov, aprila 90 milijonov in maja 104 milijone dinarjev. Proizvodnost pa se je gibala (s finančnega vidika) na zaposlenega od 131 tisoč v januarju (okroglo) do 104.070 dinarjev v maju, proizvodnost <ja proizvodnega delavca pa od 183.500 din do 146.500 din.
Mimogrede povedano, podatki so povzeti iz anketnih listov, ki so jih izpolnila vodstva podjetij sama, izpolnjeni pa so zelo različno. V nekaterih podjetjih so računali gibanje proizvodnosti na zaposlenega in proizvodnega delavca na bruto produkt, v nekaterih pa na realizacijo. Samo to nam pove, da podjetja zelo različno izračuna-vajo proizvodnost. Samo v enem primeru je podjetje izra-
čunalo proizvodnost v količinskem in vrednostnem pokazatelju. To pomeni, da bo treba resno proučiti metodologijo za izračunavanje storilnosti in se odločiti za enotna izhodišča: ali naj bi podjetja Izračunavala storilnost na osnovi finančnih podatkov v primerjavi s številom zaposlenih — cen iz leta 1952 ali 1953 ali podobno — ali pa na osnovi količinskih pokazateljev. to je metrov, ton itd.
Podatki, ki smo jih omenili, in drugi, kj jih je moč razbrati iz anketnih listov, nas opozarjajo, da vodstva nekaterih podjetij ne pomislijo, kako kvarno lahko vpliva nesmotrno zaposlovanje novih delavcev na rast storilnosti. Najmanj pa mislijo na to, da ima industrija še ne-slutene možnosti za povečan'1’ proizvodnje in storilnosti ob sedanjem številu zaposlenih In ob sedanjih zmogljivostih. Delavski sveti se Ve ne sp rijem®! o dovolj s sodobno organizacijo dela in na ceno proizvodov ne gledajo skozi ekonomska očala Pri oblikovanju cene proizvodov ne upoštevajo vrste činite-Ijev, ki vplivajo nanjo tako znotraj podjetta kakor na trgu Prav zato iščejo najlažjo rešitev za povečanje proizvodnje — zaposlovanie novih delavcev Ne pomislijo na. da ob tem rada storilnost. Storilnost in živ-
Na letošnjem prvem posvetovanju Gospodarskega odbora Zveznega izvršnega sveta s predsedniki okrajnih ljudskih odborov, predstavniki zbornic, združenj in sindikatov, je bilo rečeno, da je najvažnejša naloga gospodarskih organizacij, povečevati delovno storilnost, ki letos nekoliko zaostaja za lanskimi uspehi v gospodarstvu. Kajti le zvišanje delirv. storilnosti je realni pogoj za zvišanje življenjske ravni
Kdorkoli je hodil te dni mimo oglasne deske ob vhodu novomeškega gradbenega podjetja »Pionir«, se je lahko seznanil s sklepi zasedanja delavskega sveta, ki je bilo letos 17. maja. Med njimi je dokaj neopazno napisan tudi deseti sklep. Ta pa se glasi takole:
»Tovarišu Ivanu Kočevarju in tovarišici Anici Jazbec se povrnejo stroški glasom odloka okrožnega gospodarskgga sodišča v Ljubljani dne 9. maja 1958.«
Iz tega kajpak ne zveš dosti, niti kdo sta Kočevar in Jazbečeva niti zakaj morata okrožnemu gospodarskemu sodišču plačati stroške.
Ozadje tega sklepa delavskega sveta je precej zanimivo.
Dne 27. decembra lani je investicijska banka sporočila podjetju, da jim bo 11 milijonov dinarjev investicijskega kredita zapadlo, če jih do konca leta ne bodo porabili. Treba je bilo brž ukrepati. Direktor Ivan Kočevar in pomočnik računovodje Anica Jazbec sta se dogovorila z dobavitelji, naj hitro pošljejo račune za še ne-dostavljeno blago. Račune da jim bodo nemudoma plačali, sicer jim bo kredit zapadel. O tem sta obvestila tudi takratnega predsednika upravnega odbora podjetja, ki se je z »akcijo« strinjal. Za to je zvedela finančna inšpekcija in je prekršek podjetja »Pionir« pri-j avila okrožnemu gospodarskemu sodišču, ker so plačali blago, ki ga niso še dobili. Podjetje je moralo plačati 60.000 dinarjev globe, direktor in pomočnik računovodje pa sta bila kaznovana vsak s po šest tisoč dinarji, ki bi jih morala plačati seveda iz svojega žepa.
Delavski svet pa je 17. maja sklenil, da prevzame podjetje nase tudi to kazen ter s tem spremenil sodbo okrožnega gospodarskega sodišča tako, da plača podjetje 72.000 dinarjev kazni, neposredna krivca po nič.
O tem je delavski svet na široko razpravljal. Sklep opravičujejo takole: da sta hotela podjetju dobro in sta se pregrešila podjetju v korist. Za to govori tudi okoliščina, da so iz investicijske banke 4. januarja sporočili, da je tisti kredit spet. odprt In da bi do vsega tega
Ijenjska raven pa sta vzajemno povezani. Večja storilnost dela v podjetju prinaša posamezniku, vsemu kolektivu in vsej skupnosti tudi večji dohodek, manjša storilnost pa zmanjšuje dohodek tako posamezniku kot celotnemu kolektivu.
Upravno tehnična vodstva podjetij, organi delavskega samoupravljam j a in vodstva sindikalnih podružnic se nasploh premalo ukvarjajo s proučevanjem storilnosti, proizvodnje, zaposlovanja. To so najbolj zgovorno dokazale pripombe v posameznih podjetjih, ki so ob zbiranju podatkov ve to anketo dajali: »Le čemu zbirate podatke o bruto produktu in realizaciji, o novozsposlendh in delavcih, ki so odšli, o proizvodnosti na zaposlenega in proizvodnega delavca, o odstotkih izostankov na novozaiposlene delavce itd. Teh podatkov nimamo in jih ne potrebujemo«. Čp, nič drugega, nas prav te pripombe opozarjajo, da gledajo ponekod enostransko na gibanje proizvodnje, proizvodnosti in zaposlovanja ter v skladu s tem tudi enostransko ravnajo. Zavoljo takšnih stališč pa nastajajo v gospodarstvu neskladnosti, število zaposlenih raste in storilnost pada, <be-nem s tem na seveda pada tud* realna plača zaposlenih. P. D.
V Bosni, Hercegovini, Črni gori in vseh krajih Jugoslavije se že pripravljajo na svečano proslavo 15-let-nice bitke na Sutjeski. Letošnja proslava bo večja kot prejšnja leta, ker bodo na njej sodelovale razne množične organizacije iz vse države. V okviru teh proslav bodo letos tudi prekopali posmrtne ostanke mnogih borcev, ki so padli v teh bojih in jih pokopali v skupno grobnico na Tjentištu. Pred proslavo bodo izročili prometu 60 km dolgo cesto iz Foče do Gackega. — Na sliki: hiša na Vučevu, kjer je bil med V. ofenzivo junija 1943. leta vrhovni štab NOV
■
sploh ne prišlo, če ne bi banka s telefoničnim sporočilom povzročila preplaha. In dalje, tudi gospodarsko sodišče je odmerilo najnižjo kazen, ker je upoštevalo vse olajševalne okoliščine. Razen tega sta kaznovana o nameri obvestila tudi prejšnjega predsednika upravnega odbora, ki je njun postopek odobril.
Tako so se znova pregrešili proti zakonu. A kršeni predpis prav goto-vo ni bil zvit iz trte, marveč je izšel zato, da varuje koristi skupnosti. Samo ob koncu lanskega leta je bilo v vsej državi za nekaj milijard »investicij«, ki bi jih lahko iskal z lučjo pri belem dnevu, pa jih ne bi našel, ker so bile le na papirjih in na — plača-
nih računih. Med njimi je tudi ta iz »Pionirja«, Tako varanje skupnosti — uporabimo pravo besedo — prevzema s plačilom kazni delavski svet »Pionirja«, na svoja pleča.
Ali se člani delavskih svetov res ne zavedajo, da s takim početjem škodujejo sami sebi in vsem delavcem? S tolikšnim pritiskom na navidezne in prave investicije namreč potiskajo. cene navzgor in je tudi to eden izmed vzrokov podražitve v prvih mesecih letošnjega leta. Naj bo kakor koli, vsako tako manipulacijo, ki ni v skladu z gospodarskimi odnosi, plača proizvajalec.
In še nekaj: direktor in bržčas tudi pomočnik računovodje dobita ta čas še premijo in
plačo iz dobička ter bi kazen brez večjih težav lahko sama plačala. Ob tem pa se poraja še vprašanje:	ali lahko dobi
vodilni uslužbenec podjetja premijo, če zavestno krši predpise? Saj je podjetje zaradi njegovega škodljivega ravnanja moralo plačati 60 tisoč dinarjev! Sodbo o tem prepuščamo delavskemu svetu gradbenega podjetja »Pionir« In drugim, ki jih posnemajo.
Samo gospodarsko sodišče v Ljubljani je od novega leta do 6. junija kaznovalo 133, podjetij. Odgovorni uslužbenci teh podjetij pa s skupno 443.510 dinarjev globe. Po marsikaterem nakazilu pa bi se dalo sklepati, da podjetje Pionir ni osamljeno.	V. J.
Namesto noviii delat -premestitev že naposieiiili
Problem naraščanja zaposlenosti v gospodarstvu ni nov, saj zaposlenost raste iz leta v leto, v letu 1958 pa je nastalo tako nesorazmerje, da bodo potrebni odločni ukrepi in napori vseh subjektivnih sil, če naj ta pojav zajezimo. Naraščanje zaposlenosti je le deloma upravičeno, pogosto pa je le posledica nezdrave miselnosti pri posameznikih in organih, ki tako ali drugače vplivajo na zaposlenost.
Glavno vprašanje ni samo povečevanje zaposlenosti, marveč dejstvo, da se proizvodnja ne povečuje v skladu z njo, še manj pa proizvodnost. To se najbolj kaže v manjših industrijskih podjetjih, kjer je proizvodnost relativno manjša in relativno največ novih zaposlitev. Primer: v eni petini podjetij tekstilne stroke je zaposlenih nad polovico tekstilnih delavcev. To so večja podjetja, ki prispevajo največ k tekstilni proizvodnji. Pa vendar so ta podjetja zaposlila venem letu le 30 odstotkov vseh novih delavcev, 70 odstotkov pa je našlo »življenjski prostor v manjših podjetjih tekstilne stroke. Podobno je v drugih panogah lahke industrije.
Zanimivo je, da v nekaterih večjih industrijskih podjetjih ugotavljajo, da imajo odvečno delovno 'silo in primerno organizacijo dela, in vendar ne zmanjšajo števila delavcev.
Med pomanjkljivostmi nekaterih okrajnih planov je mogoče zaslediti, da le-ti sicer nakazujejo povečanje proizvodnosti, ne navajajo pa, s čim in kje bodo to dosegli; glede novih zaposlitev pa njihova planska predvidevanja niso v skladu z razmerji republiškega plana. In od kod bo prihajala vsa ta delovna rezerva? Ni skrivnost, da Slovenija nima takih rezerv. To pomeni, da bo prišlo do zavestnega spreminjanja socialne sestave prebivalstva, ker »rezerv« ni moč iskati drugje kakor na podeželju.
Oglejmo si vprašanje odvečne delovne sile v podjetjih in način pritegovanja novih delavcev v proizvodnjo.
Znano je, da je v nekaterih podjetjih nekaj delovne sile odveč in da so jo hotela podjetja odpustiti. Pri tem pa jih je zaviral otežkočeni postopek odpuščanja, ki ga bo treba sprostiti (to vprašanje bo kmalu urejeno z ukrepi in pred-
pisi), hkrati pa so nekateri či-nitelji izven podjetja onemogočili podjetjem, da bi odpustila odvisne delavce iz bojazni pred brezposelnostjo ali iz drugih razlogov. Prav gotovo niso pomislili, da bi bilo ekonomsko in socialno pravilno, če bi to odvečno delovno silo zaposlili v bližnjih manjših podjetjih, ki pritegujejo novo delovna silo s podeželja ali celo iz drugih republik, zaradi česar so nastajale nove komunalne težave. Tak način reševanja tega vprašanja tudi ni bil v skladu s perspektivnim planom ki temelji na predvidevanju, da se bo zaposlovanje zmanjšalo ravno po opisanem premeščanju odvečne delovne sile, ki ne povzroča brezposelnosti in ovira odtekanje delovne sile s podeželja. Tu je vprašanje delovne sile že dokaj zaostreno.
Ce namestimo nove delavce, mine precej časa, preden se strokovno usposobijo. To pa je podjetju gotovo v breme. Njihova proizvodnja in proizvodnost je tedaj majhna (če ne opravljajo pomožnih del); s tem ustvarjajo podjetju minimalni dohodek, če ne izgubo. Podobno je pri premeščanju odveč-(Nadaljevanje na 2. strani)
f
ROKA
ROKO
UMIJB?
Nekateri primeri v našem gospodarskem življenju kažejo, da se posamezniki pri svojem delu zavestno poslužujejo netočnih dokumentacij. Navadno poskušajo opravičevati svoja dejanja z izgovorom, da so s tem le ■^pomagali« kolektivu, gospodarski organizaciji, lokalni skupnosti, da pa. se sami niso z ničimer okoristili. Tako početje je nezakonito, nemoralno, še več, celo kaznivo in ga ne opravičujejo nobeni izgovori o koristih, ki naj bi jih imela od tega gospodarska organizacija ali komuna. Do takšnih dejanj pride kaj pogostokrat, ker tisti, ki jih zagreše, menijo, da »roka roko umije«. Vendar tega starega reka ne gre uresničevati. Pojasnimo te trditve z neka) primeri.
Posamezne gospodarske organizacije pogostokrat zahtevajo, da se spremene tarifni pravilniki in postavke in zahtevo utemeljujejo s tem, da so njihove tarifne postavke nižje, kot so določene za enaka dela in delovna mesta v sosednjih podjetjih ali podjetjih nji-hove stroke. Čeprav je znano, da sedaj ne kaže na osnovi takšnih primerjav spreminjati tarifnih pravilnikov, ponekod to ne dosežejo. Zgodilo se je, da so v nekaterih krajih pristojni organi nekaterim podjetjem predlog potrdili, drugim pa odklonili, čeprav so enako utemeljevali spremembo. Sodimo lahko, da to se v
takih primerih, ko so organi pristali na spremembo, hoteli s tem »oddolžiti« kolektivu, ki je pred časom »podprl« kako občinsko »akcijo« z določenim zneskom ali kako drugače. Odklonili pa so jo tistim, ki želji niso prisluhnili. Nekemu podjetju so ob predložitvi pravilnika na občini to celo jasno povedali: Vedite, da je vaš tarifni pravilnik pri nas in zato ne pozabite podpreti naših »želja«. Dogaja se, da gredo ponekod zaradi takšnega posluha za »lokalni interes« že dlje in občinski organi zatisnejo oči, čeprav bi morali sami opaziti in grajati očitne nepravilnosti.
V nekem podjetju so ob podpori pristojnih organov
potrebe, polovico pa ga je razdelila za plače. Ze samo zaradi tega so bili prejemki kolektiva v nesorazmerju z ostalimi kolektivi v občini. Se večja neskladnost pa je nastala, ko je prejel vsak zaposleni in vsi njegovi družinski člani po 500 dinarjev »dotacije« za dopust v hotelu. Vsak dopustnik je torej plačal le 200 dinarjev dnevne oskrbe. V tem podjetju so stale sejnine delavskega sveta in upravnega odbora nad 100 tisoč dinarjev. Za delo na dan državnih praznikov so plačali 100 odstotkov več, kot predpisuje zakon. Res, ta presežek so plačali iz dobička, vendar...
Lani so v nekem kraju organizirali veliko gospodarsko prireditev. Stroški za ureditev prostorov in drugo so bili seveda precejšnji. Občina ni imela v svojem proračunu denarja izredne izdatke, zato
izposlovali precej dolgotrajno poizkusno obratovanje novega oddelka. V času poizkusnega obratovanja je imelo podjetje od tega oddelka manj družbenih obveznosti in zato je dohodek bolj naraščal kot bi sicer. Gospodarska organizacija je polovico dohodka dodelila občini za komunalne
na občino poklicali direktorje podjetij, jim razložili, koliko denarja potrebujejo in jim še dejali, da bo to v njihovo gospodarsko korist, kajti prireditev bo najboljša reklama za gospodarske organizacije. Direktorji so na to pristali. Stvar bi se najbrž iztekla brez jeze, če ne bi čez nekaj mesecev obiskali podjetij višji inšpekcijski organi, ki so zahtevali za te izdatke pismeno dokumentacijo. Te jim vodstva podjetij niso mogla predložiti, ker so se o vsem le ustno dogovorili na občini. Občinski organi pa so takrat »po-
zabili« na vse. — Na sestanek z direktorji, na gospodarsko prireditev, na svoje zahteve itd. Stroške so seveda trpeli kolektivi. V omenjenem kraju so organi upravljanja zvedeli za te izredne izdatke šele po obisku inšpekcijskih organov. .V nekem drugem kraju, kjer si je občina prav tako pridobila sredstva, pa so te »vezi« med podjetji in občino pretrgali že delavski sveti sami. Letos, ko so potrjevali zaključne račune, so zahtevali od upravno-tehničnih vodstev obrazložitev, zakaj so tako porasli reprezentančni stroški. Vodstva podjetij so hočeš nočeš morala priznati, da so te prispevke občini knjižili na reprezentančne stroške brez vednosti organov upravljanja. Delavski sveti so zagrozili vodstvom podjetij, da v prihodnje ne bodo potrjevali bilanc, če računi ne bodo čisti in da ne trpe takšnega zaplotniške-ga »sodelovanja«.
Mogoče bo kdo vprašal, zakaj inšpekcijski organi že prej ne opozore na takšne zakonitosti? Marsikdaj so ti organi brez moči. Dogodi se, da kdo iz občinskega ljudskega odbora svetuje inšpekcijskim organom, naj raziskujejo druge stvari v podjetju in ne tistih, ki so se jih že lotili. Takšni »nasveti« dajo slutiti, da ne bi bilo prav, če bi inšpekcije odkrile »sodelovanje« med podjetjem in občino, ki je z zakoni navzkriž.
Takšnih primerov ne bi smelo biti v socialističnem gospodarstvu. Kakorkoli so redki, vendarle velja o njih spregovoriti, ker pri tem sodelujejo osebe iz gospodarskih organizacij, občin itd. Ti namreč zmerno mislijo, da je dopustno tu ali tam zatisniti oči, če so uresničene koristi podjetja ali zadoščeni »lokalni interesi«. Ob tem pozabljajo, da so te stvari vselej uresničene na račun družbene skupnosti, na škodo nas vseh,	P.
2e nekaj časa opažam, da v zasavskem bazenu zaostaja trgovina za industrijo. Tržižče je slabo oskrbovano kljub višji proizvodnji. Nekatera trgovska podjetja v tem bazenu že dalj časa razmišljajo, kje in kako naj bi dobila sredstva za investicije. 2e leta 1956 bi nekatera od njih lahko najela določene kredite. Toda sredstva so bila namenjena le gradnji skladišč za kmetijske pridelke. Pogoji, po. katerih bi podjetja lahko dobila investicijske kredite, so bili težavni. Posojilo so lahko najeli le tisti, ki so imeli SO’/« lastnih sredstev. (Tako je le eno trgovsko podjetje najelo posojilo.)
Občinski ljudski odbori' so do sedaj vse premalo skrbeli za razvoj trgovine. V družbenih načrtih večkrat niso predvideli skorai nobenih sredstev. ki bi jih kazalo vložiti v treovino.
Trgovska podjetia prisoeva-io določena sredstva v sklade občinskega ljudskega odbora. Le malo teh sredstev na se snet vrača nazaj v trgovino Vendar 1» troha n a it' not. kako bi najhitreje izboiišalj d°-iovn«. posole v trgovini. Trgovska nodietia nredlasaio naj bi ustanovili poseben sklad
za napredek trgovine. Sredstva bj črpalj iz sklada skupne potrošnje, ki bi ga v določenem odstotku plačevala vsa podjetja v občini, del sredstev pa bi dobili iz občinskega maloprodajnega davka. Nadalje predlagajo, naj bi trgovino oprostili 6"/o obresti na osnovna sredstva.
Trgovska podjetja bi delila ustvarjen dohodek po obstoječih predpisih s to razliko, da bi se iz dela sredstev, ki jih
plačujejo družbi, ustanovil poseben sklad za napredek trgovine. Družba se bi za nekaj ča* sa odrekla delu dohodka, ki se ustvari v trgovini. S temi denarnimi sredstvi naj bi se po perspektivnem načrtu razvoja trgovine izboljšali tehnični pogoji v teh podjetjih.
Z ustanovitvijo posebnega sklada za napredek trgovine bi blagovnem prometu zagotovili še trdnejšo finančno osnovo, kot jo je imel doslej. -ek-
lesno sode ovanU» med šolo in socialnimi delavci
Na šoli za socialne delavce v Ljubljani je do sedaj diplomiralo 20 študentov. O šoli in njenih uspehih bomo lahko izčrpneje spregovorili šele čez nekaj let, kajti socialni delavci so šele začeli orati prve brazde.
Ena glavnih nalog socialnega delavca v podjetju bo med drugim tudi sistematična organizacija sprejema novih delavcev. Razen ustne razlage in informacije o vseh najvažnejših vprašanjih organizacije in pomena podjetja, dela v podjetju in družbenega upravljanja
Predvsem nezaupanje
ŠESTMESEČNO DELO OBČINSKIH ZBOROV PROIZVAJALCEV V ZASAVJU
Počasi si utirajo pot
Dobro se spominjam, da so
biti jeseni zbon volivcev v malone vseh zasavskih delovnih kolektivih zelo dobro obiskani; delavci so z zanimanjem pozdravili uvedbo občinskih zborov proizvajalcev, ker so povsem upravičeno mislili, da bodo ti organi močna vez med njimi ib komunami. Tu pa tatn pa so že tedaj napravili napako, ker izbiri kandidatov niso posvečali potrebne pozornosti. Tako so prišli v marsikateri občinskih zbor proizvajalcev ljudje, ki so menili, da je njihova glavna naloga ščititi interese svojih podjetij.
Zdaj po dobrih šestih mesecih občinskih zboirov prolzva-vajalcev, se že vidijo brvi, čeprav zelo majhni uspehi, še bolj pa slabosti, ki jih ne gre podcenjevati. V vseh naštetih občinah so začeli ti organ; razmeroma pozno delati, ker je precej dolgo trajalo, da so se vsi odbornik vsaj delno spoznali s
• O TEBI. rVOJEM DELU • rvOJIH USPEHIH IN • TEŽAVAH PIŠE »DELAVSKA ENOTNOST«
svojimi pristojnostmi , precej časa so zapravili tudi z raznim; formalnostmi. Najpomembnejše se mi zd; to, da se počasi krepijo vezi med podjetji in občinami, se pravi med neposrednimi proizvajalci in komunami, in da odborniki teh družbenih organov v svojih delavskih svetih pomagajo odpravljati negativne odnose do posameznih stališč in vprašanj ter problemov. Na drugi strani pa tj odborniki počasi spoznavajo, in tudi druge opozarjajo, da ni vse, kar ima delavec v žepu, pač pa je tudi zelo važno, kaj da delavec občini in kako ta razpolaga z njegovimi prejemki. Zal so za zdaj te besede še glas vpijočega v puščavi in še mnogo odbornikov ne ve, da njihovo pravo delo ni na sejah, pač pa v kolektivu, tor«) med tistimi, ki ustvarjajo.
Zdaj smo torej tam, kjer se začenja družbena vloga zborov proizvajalcev. Namreč med ljudmi. Doslej menda še ni bilo zbora volivcev v proizvajalnih enotah, na katerih bi odborniki kaj prida povedali o svojem delu hkrati pa se zavzemali za rešitev tega ali onega perečega vprašanja. Zategadelj; imamo še vedno kolektive, ki malo ali ce-
lo nič ne vedo o problemih svoje občine. Ali je potemtakem čudno, če delavski sveti težko prodrejo s kakšnim zdravim in važnim predlogom, ki bi koristil ne le podjetju, marveč vsej občinski skupnosti. Mnogi odborniki se izgovarjajo, da je zelo težko organizirati zbore proizvajalcev. če§ da so delavci raztreseni in da se jim po delu mudi domov. Ali je res treba delavca utruditi še s sestankom po delu, ko je že tako utrujen? Delavci so bili vedno pripravljeni prit; enkrat dvakrat na mesec tudi po delu v tovarno ali rudnik, čeprav so precej oddaljeni od delovišč. Seveda pa bj jim morali odborniki temeljito pojasniti za kaj gre in jim prikazat; važnost skupnega obravnavanja ter odločanja o tem ali onem vprašanju. In dalje: še nikjer niso razmišljala o tem, da bi lahko zbor proizvajalcev zožili na posvet z delavskim svetom in s političnim aktivom, s čimer bi si zagotovili precejšnjo udeležbo, kakor so sl jo že v mnogih slovenskih delovnih kolektivih,
Mnogi občinski zbori proizvajalcev v Zasavju so že takoj v začetku sklenili, da bodo vsaj
enkrat alti dvakrat letno organizirali skupna posvetovanja delavskih svetov. Občinski zbori proizvajalcev naj bi pripravili tehtno tematiko, predvsem kar se tiče odnosov med podjetji in občinami. Doslej v Zasavju še ni bilo nit; enega takega posvetovanja, čeprav bi, očitno lahko zelo koristilo In tako se mi vsiljuje zaključek, da zasavski občanski zbori proizvajalcev pozabljajo na te in druge neštete možnosti, ki bi se jih lahko posluževali pri reševanju določenih vprašanj. Na sejah s pogosto zelo natrpanimi dnevnimi redi ni moč vsega tega storiti, zato bi lahko mnogo več storili zunaj, med delovnimi ljudmi.	M, V.
Okrajnemu zavodu za rehabilitacijo invalidov v Celju (ki so ga ustanovili šele pred letom dni) se je letos prijavilo nad 450 invalidov. Zaprosili so zavod, naj bi jim pomagal poiskati taka delovna mesta, ki bi ustrezala njihovim telesnim in duševnim sposobnostim. Med njimi je bilo nekaj takih, ki so bili invalidsko že upokojeni, pa so se kljub temu želeli spet zaposliti oziroma priučiti novemu delu. Med prijavljenimi invalidi je bilo nekaj takih, ki so jih zaposlili na neprimernih delovnih mestih. Največ pa je bilo invalidov, ki doslej niso bili zaposleni jn tudi niso mogli uveljaviti pravice do invalidnine, ali pa so prejemali tako majhno Invalidnino, da se niso mogli preživljati.
V	letu dni je zavod dosegel lepe uspehe: 123 invalidom je pomagal poiskati delovna mesta, 33 invalidov se je priučilo novih poklicev, 71 invalidov pa je odšlo v razne šole in tečaje. Omenim naj, da se je samo v tečajih, ki jih je priredila bolnišnica za tuberkulozne v Novem Celju, usposobilo za administratorje, stenodaktiografe in knjigovodje 63 invalidov. Mimo tega so uslužbenci tega zavoda obiskali precej invalidov na domu, da bi ugotovili, kako živijo. Mnogim se je po tem obisku spet povrnilo upanje, da se bodo lahko naposled samostojno preživljali. V teh jludeh se je dvignila samozavest, povrnila se jim je volja do življenja in dela.
V	mnogih podjetjih je še dovolj delovnih mest, kjer bi lahko zaposlili invalide. V pre-nekateri gospodarski organizaciji pa bi lahko ustanovili nova invalidom primerna delov-
bo treba novemu delavcu ra*-* kazati podjetje, ga seznaniti * njegovim ustrojem, ga'povabiti na razgovor z njegovim mojstrom, sindikalnimi in drugimi delavci. Ob sprejemu naj bi delavcu izročili tudi posebno knjigo z opisom tovarne. Pri nas smo šele začeli z \^em tem. Le v redkih delovnih kolektivih že imajo take brošure (Tovarna dekorativnih tkanin v Ljubljani).
Potrebe po socialni službi V tovarni ■»Rog-, prehrana delavcev v Tobačni tovarni, to so problemi, ki so jih absolventi šole za socialne delavce v Ljubljani izčrpneje obdelali v svojih diplomskih nalogah. Poklic socialnega delavca je za nas bolj ali manj nov, zato so razumljivo tu in tam prvi absolventi te šole v težavnem položaju.
Najteže je za tiste socialne delavce, ki so se zaposlili v zaposlili invalide, gospodarskih organizacijah, dr-mišal delovni uči- žavni in notranji upravi, se pravi tam, kjer ni socialnemu delavcu sorodnih strokovnjakov, kjer se socialna služba šele uvaja. Nekaterim gospodarskim organizacijam tudi še ni popolnom jasno, kakšna je vloga in funkcija socialnega delavca. Se zmeraj ne vemo, komu so socialni delavci v gospodarskih organizacijah neposredno podrejeni, ali so si že sestavili načrt dela, ali so se povezali z organizacijami v podjetju itd.
Sola za socialne delavce se bo morala v bližnji prihodnosti povezati s svojimi nekdanjimi študenti, priskočiti jim bo morala na pomoč s praktičnimi nasveti in jim pomagati preko začetnih težav. Težav pa prav gotovo ne bo malo zlasti na tistih področjih, kjer do nedavnega še nismo poznali te ali sorodne službe.
N.
na mesta. Toda podjetja (vsaj nekatera) gledajo na to humano akcijo z nezaupanjem, z očkih gospodarskih gledišč tn poudarjajo, da bi proizvodnja trpela, če bi ker bi se zmanjšal delovni uči' nek. Izkušnje pa so pokazale, da je skraja storilnost majhna le pri takih invalidih, ki so bili dalj časa brez dela. Ko pa se spet privadijo delu, js njihov delovni učinek kar precejšen.
Take gospodarske organizacije pozabljajo na složne družbene koristi, da o osebnih ne govorimo. Nekatera manjša podjetja se sklicujejo na velike režijske stroške in na družbene obveznosti. Ne gre samo za to, da bj invalida zaposlili. Doseči hočemo veliko več. Invalide bi radi zaposlili na takem delovnem mestu, kjer ‘bi lahko koristili družbi. Prav ta zavest, da so kljub invalidnosti skupnosti potrebni in koristni, v večini primerov ugodno vpliva na njihovo duševnost in jim blaži občutek manjvrednosti.
Ivan Grobln
Bivša
»PLETENINA« - KRANJ
se j« preimenovala v
»Š P I K«
tovarna perila, pletenin in rokavic ^

mm
Sp ih
* ' '.'K A N ,
(Nadaljevanje s 1. strani) ne delovne sile, vendar pa so težave manjše, ker ima premeščeni delavec že smisel za organizacijo, določeno strokovno znanje, nič ali pa malo socialnih problemov, ki nastajajo pri na novo zaposlenih delavr cih s podeželja.
Potemtakem je taka preori-entacija in s tem v zvezi potrebna prekvalifikacija presežka delovne sile znotraj gospodarskih podjetij ekonomsko donosnejša.
Naraščanje zaposlenosti je v dobršni meri posledica napačnih nazorov odgovornih ljudi, ki motrijo zaposlovanje skozi očala socialisti in »nezaposlenost« preprečujejo z novimi zaposlitvami, ne glede na potrebe in umestnost zaposlitve.
Pri tem ne moremo mimo kvalifikacijske strukture gospodarskih organizacij. Le-tem občutno primanjkuje kvalificiranih kadrov. Nova delovna sila bi predvidoma morala prihajati v proizvodnjo že z določenimi strokovnimi sposobnostmi, ker pa je ne dobi, skuša kakovost nadomestiti s količino. Kjer pa so na razpolago strokovno usposobljeni delavci, zaradi socialnih razlogov ne sproste odvečne nekvalificirane delovne sile. Ce kdo noče upoštevati ekonomskega momenta tega vprašanja, potem naj bremena namišljenega socialnega problema ne prevali na podjetja, ker so za to drugi — socialni viri. In ne samo to. Tako imenovani pritisk delovne sile z deže1e na industrijo smatrajo
_ DELAVSKA ENOTNOST -
Glasilo smdIKatov Slovenije. - izdaja KepuDIlSKa svel Zveze sindikatov za Slovenijo. - Odgovorni urednik Ivo Tavtar. -Tisk Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljub IJanl. — Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica J, poštni predal 2S4. - Telefon uredništva 32-538, uprave 30-046, skupni za uredništvo In upravo 32-031.	— Račun pn
Mestni hranilnici v Ljubljani 001-60(1-1-221.	- List izhaja vsak
četrtek . Rokopisov ne vračamo. - Posamezna številka stane 10 dinarjev. — Naročnina v predplačilu Je mesečna 80 dinarjev četrtletna 240 dinarjev, polletna ifin dlnarlev in celoletna ooo din
nekateri za socialno vprašanje, ki naj ga spet rešujejo podjetja. Tako pojmovanje povzroča v praksi celo vrsto težav, čeprav ni politično in ekonomsko upravičeno.
Omenjeni pojavi so postali vsakodnevna praksa. V tej stalnosti je tista nevarnost, ki ogroža planska predvidevanja novega zaposlovanja in vsa druga razmerja, ki so povezana z njim. Izhodišča republiškega družbenega in perspektivnega plana se v teh pogledih bistveno razlikujejo od izhodišč lokalnih organov in podjetij.
Objektivni razlogi, ki so deloma le diktirali večje zaposlovanje, kot je bilo predvideno, so čestokrat širok plašč za prikrivanje dejanskih vzrokov najemanja novih delavcev in ohranjanja notranjih rezerv, k čemur so jih silili nekateri ukrepi, s katerimi se sami ne strinjajo več.
Pri odpravljanju teh napak bi lahko veliko pomagale posredovalnice za delo, ki imajo zakonite možnosti za preprečevanje teh pojavov, čeprav drugi občinski in okrajni organi nimajo prav nič manjših nalog in pravic, zlasti ne tisti, ki v celoti odgovarjajo za usmerjanje in prelivanje delovne sile na svojih področjih. S. S.
UREDITEV DELOVNIH RAZMERIJ
Podlaga novi pravni ureditvi delovnih razmerij v gospodarstvu je delavsko samoupravljanje. Uresničujoč ustavno pravico do samouprave, odločajo delavci neposredno ali po svojih organih upravljanj o medsebojnih razmerjih, ki izvirajo ia skupnega dela v gospodarski organizaciji. To temeljno načelo se izraža v uzakonjenem pravilu, da organi delavske samouprave samostojno urejajo delovna razmerja v skladu z določbami zakona. Sredstvo za to urejanje so pravica podjetja, pravilniki o delovnih razmerjih, o osnovah za ugotavljanje osebnega dohodka, o higienskem in tehničnem varstvu pri delu. To so namreč predpisi, ki jih uzakonjujejo delavski sveti in ki z njimi konkretno urejajo medsebojna razmerja na podlagi skupnega dela.
Glede na te načelne postavke nove pravne ureditve je zakon o delovnih razmerjih pravzaprav v bistvu pravno napotilo in okvir za delo delavskih svetov. Namenjen je predvsem njim. Mnoge določbe v zakonu postavljajo le načela za reševanje posameznih vprašanj, podrobnejšo ureditev pa prepuščajo organom delavske samouprave. Od delavskih svetov je torej odvisno, kako bodo uresničena načela zakona, kako bodo v praksi urejena številna vprašanja, ki zadevajo delovna razmerja. Se več. Mnoga vprašanja, ki jih zakon sicer načelno zajema, a jih ne ureja v podrobnostih, kažejo, da bodo delovna razmerja v gospodarskih organizacijah povsem urejena šele, ko bodo delavski sveti predpisali pravila podjetja oziroma jih vskladili z omenjenim zakonom, ko bodo predpisali omenjene pravilnike.
DOLOČEVANJE PROIZVAJALČEVIH PRAVIC IN DOLŽNOSTI BO OKREPILO SAMOUPRAVO
To pa niso zgolj načelne postavke, temveč so za gospodarsko organizacijo in celo za slehernega delavca pomembne praktične zadeve. Tudi uveljavljanje pravic iz
je v rokah samih proizvajalcev
delovnega razmerja namreč temelji na delavski samoupravi. O zahtevi delavca mora najprej odločiti organ gospodarske organizacije, hi ga določijo pravila podjetja oziroma pravilnik o delovnih razmerjih. S temi predpisi je treba določiti tudi, kateri organ gospodarske organizacije odloča v drugi stopnji o morebitni delavčevi pritožbi. Sele ko je storil vse znotraj gospodarske organizacije, se lahko delavec posluži tožbe kot pravnega sredstva ‘za uveljavljanje svojega zahtevka izven podjetja. Ta notranja pot v gospodarski organizaciji ni urejena v zakonu o delovnih razmerjih, postavljeno je samo načelo dveh stopenj. Za praktično uporabo ga je treba konkretizirati, kar lahko store spet samo organi delavske samouprave.
Potemtakem Je marsikatero vprašanje s področja delovnih razmerij odvisno od tega, kako se delavski sveti lotijo omenjene naloge: s pravili podjetja oziroma s pravilnikom o delovnih razmerjih urediti notranja medsebojna razmerja. To pa nikakor ni zgolj pravn0 vprašanje, temveč je predvsem dokaj občutljivo družbeno politično področje, ki ne zadeva le pristojnih organov gospodarskih organi-caoij, temveč najmanj tako zlasti sindikalne organizacije.
Ze dejstvo, da je od delavskih svetov odvisno, kako bodo dejansko urejena delovna razmerja v gospodarskih organizacijah in kako se bo ta urejenost Izvajala v praksi, je pomembna politična okoliščina. Ni bilo namreč zaman nekajkrat poudarjeno, da je zakon o delovnih razmerjih važen tudi za nadaljnjo krepitev delavske samouprave. Brez dvoma bo delavski svet močno pridobil na veljavi, če bo s predpisi tako uredil notranja razmerja, da bodo delavci čim bolje delali, da bo s predpisi; zagotovljena čim večja delovna in ustvarjalna sproščenost, večja produktivnost, uveljavljanje delavčeve sposobnosti s precizno določenimi, opre-
deljenimi dolžnostmi in pravicami, s postopkom, ki bo zagotavljal vsakomur hitro ureditev njegove zadeve, pa tudi učinkovito uveljavitev njegove odgovornosti. Nasprotno pa ne bo koristilo ugledu delavskega sveta, ne bo ustrezalo njegovi družbeni vlogi, če bi se omenjene naloge lotil formalistično, ker pač tako »narekuje zakon«.
Kako se torej lotiti tega dela, ni le vprašanje načina, metode dela, temveč je vprašanje, ki ga je treba obdelati z vidika, da so delovna razmerja najpomembnejša oblika socialističnih razmerij, da so to tista družbena razmerja, kjer se najbolj konkretno in tako rekoč dnevno v praksi oblikujejo nova družbena razmerja, kot jih omogoča in zagotavlja družbeno lastništvo proizvajalnih sredstev in zagotavlja delavsko samoupravljanje. Prizadevanje za uveljavljanje novega, naprednega se mora potemtakem zrcaliti že v pripravah na to nalogo, namreč pri izdelavi predloga pravil oziroma pravilnika, v kolektivni razpravi o predlogu in razpravi na delavskem svetu pred sprejemom. Sindikalne organizacije zanima to vprašanje zaradi njihovega odnosa do urejenih delovnih razmerij in do nadaljnjega razvoja, napredka delavskega samoupravljanja.
Ze pri tem pa se je možno srečati * nekaterimi pojavi, ki bi utegnili slabo vplivati na vsebinsko stran teh samoupravnih predpisov in na urejenost delovnih razmerij.
PREDVSEM USPEŠNEJŠE GOSPODARJENJE
Predvsem bi morda kazalo omeniti, lahko je reči — načelno napačno pojmovanje takega urejanja. Njegov izvor se začenja že v pojmovanju samega zakona o delovnih razmerjih. Ponekod gledajo nanj kot na povsem socialno zaščitni pravni akt z določeno razredno zaščitno funkcijo v smislu odnosa delodajalec '*•
r
Samoupravni organi naj preprečijo navijanje cen in samovoljo vodstev v podjetjih
Bi\? ko so uvedli v podjetju »Nafta« v Lendavi ekonomske enote, so se že pokazale prednosti: ukinili so nekatera delovna mesta, hranijo pri dnevnicah, dosti bolj pazijo na material in se Močno zanimajo, kakšni so njihovi proizvodni stroški. — Na sliki: razpršilni stolpi degazolinaže v Lendavi.
Ce se povišajo cene temu ali onemu proizvodu, je običajno krivo gospodarstvo nasploh. Kritiki takih pojavov razborito dokazujejo, kaj vse je narobe in kaj bi po njihovem morali spremeniti. Uredba o kontroli in evidenci cen pa nam je posredovala zelo zanimive podatke o tem, zakaj žele podjetja povišati cene. Vsako podjetje mora predlagano povišanje utemeljiti. Te utemeljitve so skorajda podobne anketi, ki opozarjajo na vzroke povišanj. Cesta, pravzaprav skoraj najbolj pogosta je utemeljitev, da je povišanje cen potrebno zato, ker so dražje tudi surovine, iz katerih je izdelan proizvod tiste tovarne, ki prosi za dovoljenje.
Tu se torej največkrat začne vrtinec ki vpliva, da se cene dvigajo. Ko prva tovarna podraži blago, se potegne veriga skozi vrsto podjetij in na koncu se dogodi, da podjetje, ki je začelo to »verižno reakcijo« premišlja, ali ne bi kazalo ob splošni podražitvi predlagati ali pa kar uresničiti ponovno podražitev. Kdo bo torej presekal to verigo? Mislimo, da to še zdaleč ni odvisno od gospodarskih predpisov, od odnosov
Ekonomske cene
v podjetju »Nafta« v Lendavi
POVPREČNO IZPOIjNJENA N OHMA: DEMO NT A2 A GARNITURE TRANSPORT POSTROJENJA S FJ 5 MONTAŽA GARNITURE NA Ve 2 VRTANJE DO GLOBINE 2015,24 m
107,235«/»
149,465«/o
138,808“/»
100,918°/.
102,440°/»
Tako je izpolnila normo skupina, ki vrta danes pri Murskem Središču, ko je delala še pri Veržeju. Zaslužili so 87.474 dinarjev čez tarifno postavko. Ta denar so si razdelili tako, da so vsakemu izplačali po 107.253«/o njegove tarifne postavke. V brigadi je 25 ljudi.
Pravzaprav ni nič novega za nas, ki se že dolgo ukvarjamo z nsvmami in 'vendar novo za koi-ktiv »Nafte« v Lendavi, kjer norm še nimajo tako dolgo. Ljudje so zadovoljni in delo ;e hitreje opravljeno, saj jih eamo priganja.
Led je prebit, zdaj dalje.
Delavci se danes v glavnem zanimajo samo za to, da bo delo'čimprej opravljeno, nič pa jih ne zanima, koliko materiala bodo porabili, koliko goriva potrošili itd. Kajpak je to hudo rečeno, saj so vestni In jim le ni tisto vseeno, kako je s temi stvarmi. Vendar za vestnost nič ne dobe. Premiran je le vodja skupine. Cim več skupina prihrani, tem večja je njegova premija.
Toda tudi pri tem se niso ustavili. Tri in pol leta so proučevali, koliko materiala se povprečno porabi pri vrtanju in sad tega proučevanja so normativi porabe materiala. Vsaka skupina jih bo dobila obenem s spiskom norm. Prihranke bo-
do obračunavali obenem z normami in bodo normativi materiala sestavni del norm, kot je povedal obratovodja tega naftnega polja.
Za delavca je konec koncev res vseeno, kaj dobi, presežek norme ali premijo. Važno je, da je gmotno zainteresiran za varčevanje materiala. Pa je le razlika. Z normo merimo učinek, premije pa dajemo za prihranke, kakovost itd. Zato vsega tega ni moč zmetati v isti koš. Po obra to vodjevih besedah v Lendavi delavec ne more biti premiran in zato oboje, norme in premije združujejo. Sami pa istočasno ugotavljajo, da je treba tudi delavce gmotno spodbuditi k varčevanju. Čemu jih potem ne bi smeli premi-rati?
Toda to le mimogrede. Od tega, kar so doslej storili, do ekonomskih enot ni daleč. Cim preračunajo normo ure v dinarje, določijo normative porabe materiala (tudi te morajo izkazati v dinarjih) so zbrani že skoraj vsi temeljni podatki za to, koliko, določeno delo stane. Dodati je treba le še plače po tarifnem pravilniku, amortizacijo in družbene dajatve, pa imajo polno lastno ceno.
Na to so že sami mislili. Pripravljajo reorganizacijo podjetja, ki bo odslej razdeljeno na
82 ekonomskih enot, vsaka s svojimi knjigovodskimi pokazatelji, kar bo vsako delovno skupino vzpodbudilo k razmišljanju o gospodarjenju. Vsaka izmed njih bo postala delavski svet v malem, saj skupine niso velike in bodo torej predstavljale veliko šolo delavskega upravljanja. Nedvomno bo treba zavoljo take reorganizacije podjetja misliti tudi na reorganizacijo delavskih organov upravljanja. Delavski svet šteje danes namreč 50 članov, v njem jih je nekaj tudi iz čisto neproizvodnih oddelkov in bo morda najbolje, da bo imela vsaka ekonomska enota v delavskem svetu svojega predstavnika. To še toliko prej, ker so le-te sila raztresene, oddaljene druga od druge in od sedeža podjetja tudi po 50 kilometrov in bi' bil tako stik upravljalne v v ekonomskih enotah z delavskim svetom nepo-srednejši.	V. J.
med prejemki in dohodki in sploh od vsega, kar vpliva na to. Vloga samoupravnih organov, odločitev delavcev, so v tem pogledu bolj važne, kot se zdi na prvi pogled.
Pred časom je v neki mariborski tovarni upravni odbor razpravljal o položaju v podjetju. Ugotovili so, da zelo velike zaloge določenih proizvodov otežkočajo poslovanje, saj je v skladiščih vezan dobršen del sredstev. Prav tako pa so ugotovili, da nekatera podjetja, ki jim prodajajo surovine, tako rekoč brez razlogov in neupravičeno navijajo cene surovinam. Podjetje ima zato še večje težave in proizvodni stroški za nekatere proizvode so tako visoki, da proizvodnja že ni več donosna. Upravni odbor, ki je o tem govoril, je sicer želel, da bi mu vodstvo pripravilo podrobnejšo oceno, ki bo pokazala na vse objektivne ter subjektivne vzroke nerentabil-nosti. Samoupravni organ te ocene ni dobil in zaključek je skoraj razumljiv. Predlagali so povišanje cen za 10 do 28 odstotkov. Morda bi upravni odbor sklenil kaj drugega, če bi imel pred sabo naprošeno dokumentacijo in zato mu lahko zamerimo, da je pristal na povišanje »po liniji najmanjšega odpora«. Zavedati bi se moral, da se bo njihovo blago podražilo za nekaj deset milijonov dinarjev, kar bo prizadejalo vse potrošnike njihovega blaga. Po kapitulaciji upravnega odbora pa so člani zvedeli, da je bila njihova štiriurna razprava tako in tako brez pomena, ker je vodstvo podjetja že pred dnevi obvestilo vse odjemalce njihovih proizvodov, da so cene povišali. Seja je bila torej že od vsega začetka nesmiselna, da o delavskem svetu, ki naj vselej razpravlja o teh stvareh, sploh ne govorimo. V tem primeru pa je vodstvo ukrepalo povrh vsega tako, kot da uredba o kontroli cen sploh ne bi izšla.
Iz primera bi se lahko precej naučili. Veliko je namreč kolektivov, kjer se odloča o tako pomembnih stvareh, kot so cene, kar v ozkem krogu treh, Štirih strokovnih uslužbencev. Še tam, kjer so organi delavskega samoupravljanja pripravljeni, da stvari pred odločitvijo skrbno prouče in najdejo najboljšo rešitev ■— v tem primeru možnosti, da ostanejo pri istih cenah z odprodajo zalog,
NEPOTREBNA POTA
Sredi junija se je sestalo volilno telo- občine Ruše, ki je izvolilo štiri člane okrajne skupščine ter 21 članov skupščine podružnice socialnega zavarovanja.
V razpravi so med drugim govorili tudi o delu pokojninskih komicij in ugotovili, da le-te pogosto povzročajo čisto nepotrebna pota zavarovancem, ki žele v pokoj. Po dvakrat ali celo po trikrat zahtevajo iste dokumente. Razen tega pa jim delovna knjižica ni verodostojen dokument in za-
delojemaiec. Takšen pa je morda le četrti dei zakona, ki vsebuje določbe o urejanju delovnih razmerij pri zasebnih delodajalcih. Sicer pa je upoštevati, da zakonodajalec ni imel pred seboj nekdanjih mezdnih razmerij> temveč nova družbena delovna razmerja, ki nastajajo na podlagi družbenega lastništva proizvajalnih sredstev, na podlagi delavskega samoupravljanja. Se več. Zakonodajalec je imel pred seboj delovna razmerja, na podlagi katerih pridobijo delavci pravico do upravljanja gospodarske organizacije. Ta pravica pa nalaga kolektivu, da gospodari kot dober, skrben gospodar, ki mu omenjena pravica omogoča, da pri upravljanju vskiajuje in združuje družbene interese, interese gospodarske organizacije in svojih članov. Delovna razmerja naj bodo v skladu s tem zakonom urejena tako, da bo delovni kolektiv lahko čim bolje, čim uspešneje gospodaril. Ne kaže namreč prezreti, da je ta urejenost važen činitelj proizvodnosti. Kjer bi se lotili tega urejanja le s socialno političnih vidikov, bi storili kaj majhno uslugo sami sebi, saj ne bi ničesar storili za uspešnejše delo, za večjo proizvodnost, kajti pri tem ne bi upoštevali družbenega in gospodarskega položaja delavca-proizvajalca v novih proizvodnih odnosih.
V skladu s pomenom delovnih razmerij pa ravnajo tam, kjer pojmujejo ta *ak:n bot pomemben ekonomsko-politič-ui pravni akt, ki je okvir in napotek za samostojno urejanje in delo delavskih svetov. Zakon o delovnih razmerjih ima mnogo več skupnega z zakonom o sredstvih gospodarskih organizacij in z drugimi zakonskimi predpisi, ki urejajo naš gospodarski in družbeni sistem, kot pa s katerimkoli socialnovarstvenim predpisom, ker tako ureja družbeni in pravni Položaj proizvajalca, da ga spodbuja k risoki storilnosti, mu zagotavlja imateri-aino osnovo za samoupravljanje in omogoča uspešno gospodarjenje.
PRAVILNIKI MORAJO ODREJATI
gospodarske potrebe podjetja
Ge hočemo pravilno razumeti značaj
pomen nove pravne ureditve delovnih razmerij, moramo upoštevati, da se e«o-s^ansko pojmovanje z vidika socialne •^čite kaže konkretno na primer pri de-
janski uporabi nove ureditve sklepanja in prenehanja delovnih razmerij, predpisov o delovnem času, odmorih, dopustih, počitkih, o osebnih dohodkih itd. Ne gre torej za kako teoretično in abstraktno prizadevanje, temveč za dejavnost, ki naj se pokaže v praksi, pri ureditvi posameznih vprašanj s področja delovniih razmerij in pri uporabi posameznih predpisov.
Ponekod so že začeli sestavljati pravila oziroma pravilnik o delovnih razmerjih. Pri tem so naleteli na marsikaj, kar je terjalo, da prej prouče razmere. Na primer nov način sklepanja delovnih razmerij je v zakonu urejen dokaj načelno. O tem, kako naj potekajo posamezne stopnje sklepanja, je včasih potrebno prej dobro premisliti in najti rešitve, ki ustrezajo organizaciji podjetja, strukturi delovnih mest in del, kadrovski sestavi (kakršno terja potek delovnega procesa, zahtevnost, zamotanost ali eno-stavnot Tehnološkega delovnega in poslovnega procesa), dejstvu, da s sklenitvijo delovnega razmerja dobi novi delavec pravico upravljati podjetje, v katerem se je zapoSlii, Pravica delavcev do strokovnega izpopolnjevanja nalaga gospodarski organizaciji primerno pripravljenost in ustrezno organizacijo sistematičnega izobraževanja, da si delavci sproti pridobivajo tisto konkretno znanje in sposobnost, ki jim omogočata boljše delo, večjo produktivnost, boljše upravljanje. To obveznost je mogoče dobro opraviti le ob skrbni analizi, kakšno znanje zahtevajo posamezna dela, kakšne oblike in metode so najprimernejše. Takih in podobnih primerov bi lahko še precej našteli. Vsi pa bi kazali eno in isto, namreč, da je možno urediti delovna razmerja samo, če so poprej skrbno proučene vse okoliščine, od katerih je ' odvisna uspešnost in praktičnost te ureditve, Ne gre namreč za urejanje kakih »abstraktnih razmerij«, temveč za urejanje konkretnih razmerij, ki nastajajo v posameznih gospodarskih organizacijah in ki imajo poleg splošnih oznak tudi posebnosti skupnega dela, ki jih terja sama or-ganizcija dela. Upoštevati je torej treba konkretne razmere, potrebe, zahteve in možnosti. ,To pa seveda ne pomeni gol »prakticizem«, temveč dobro poznavanje
z določenim pritiskom na proizvajalca surovin in podobno — še v teh primerih vodstvo prezre delavski svet oziroma upravni odbor in odloča po svoje. V sistemu družbenega upravljanja je to nedopustno podcenjevanje pravic samoupravni! organov in se mu moramo postaviti po robu. To so dolžni storiti delavski sveti in pri tem bi jih morali podpreti tudi ■ sindikati. Sicer samoupravni organi ne bodo mogli izpolniti svojih dolžnosti.
Delavski sveti in upravni odbori podjetij lahko presekajo krog, v katerem se vrte cene. Zakaj ne bi zahtevali, da vodstvo podjetja opozori dobavitelja, ki navija cene surovin (predvsem takrat, ko na to prav nič ne vpliva niti uvoz, niti morebitne višje cene v tujini, čeprav tudi v takih primerih ne smemo opustiti prizadevanj, da bi se cene ne spremenile), kakšne bodo posledice za življenjsko raven. Ali lahko delavci dopuščajo, da se jim zaradi tega zmanjšuje, realna vrednost prejemkov? Prav gotovo ne. Zato bi morali povsod doseči, da bi o povišanju cen odločali sami. Zahtevati bi morali, da izvedejo prek vodstva podjetja pririsk na sosednje tovarne, ki dvigajo cene, in končno bi morali poiskati tudi pri sebi vse rezerve, ki lahko marsikdaj omogočijo prodajo proizvodov po istih cenah, pa čeprav se surovine nekoliko podraže. Brezbrižnost v tem pogledu in prepuščanje vajeti posameznim neodgovornim uslužbencem, za katere je taka pot (namreč sporočilo vsem odjemalcem, da so se cene zvišale) najbolj enostavna,
proizvajalcem precej škodi. Večno izgovarjanje na gospodarske instrumente je velikokrat neobjektivno, ker še zdaleč ne upošteva vseh možnosti. Ce se bodo delavski sveti, tud; to je možno, kratko malo uprl.i 'da bi vse dotlej draže plačevali surovine in polizdelke, dokler jim dobavitelj ne dokaže, da je povišanje gospodarsko utemeljeno, bodo tu in tam presekali verigo. Pravimo tu in tam, ker bo to uspešno predvsem v tistih/primerih, ko določenega blaga ne primanjkuje, ali pa takrat, ko bomo naleteli na kolektiv, ki je pripravljen upoštevati za vse ko ristne nasvete.
»Verižno akcijo« bi v pre-nekaterih podjetjih že sedaj lahko usmerili v nasprotno stran, v znižanje ali vsaj v stabilnost cen. To opravičujejo oziroma omogočajo tudi znatnejše zaloge v industriji. Ko smo govorili, da so zaloge potrebne'in da jih moramo ustvariti, smo vedno mislili na ustalitev cen in trga. Poleg vloge, ki jo ima pri tem delavski svet, pa je odveč tudi famili-arnost med podjetji. Ce podjetje poviša cene, naj ga delavski svet povpraša, kdo mu je dal dovoljenje za povišanje. Ce dovoljenja ni, bi morali delavski sveti samovoljna podjetja sami prijaviti inšpekciji. Taka doslednost pa je odvisna tudi od tega, ali se -delavci vsakega podjetja zavedajo, da povišanje cen prazni žepe njim samim, pa čeprav ne delajo po-trošnega blaga, pač pa jeklene plošče, pločevino, predivo in podobno. Koristno bi bilo, če bi si vaš sindikat omislil razgovore o teh vprašanjih. M. S
KAKO
GOSPODARIJO?
ibor proizvajalcev v Konjicah je razpravljal o razdelitvi sredstev
Občinski zbor proizvajalcev v Konjicah se je pred kratkim sestal, da bi se pobliže seznanil z gospodarskimi vprašanji nekaterih podjetij in po lanskoletnih zaključnih rpčunih dobil' nekakšen pregled, kako so lani gospodarili v podjetjih m trošili sredstva. Odborniki so si tako ustvarili splošno gospodarsko sliko svojega področja. To je. še toliko bolj potrebno, da bi člani zbora proizvajalcev pri reševanju nalog ne mislili samo na lastne težave in uspehe, temveč tudi na vse, kar se dogaja v drugih kolektivih občine.
Delavski sveti bodo morali poskrbeti,. da se bo družbeno premoženje pravilno uporabljalo. (Nekateri primeri v občini so namreč pokazali, da ni nadzora nad uporabo avtomobilov in podobno). Zbor proizvajalcev je tudi menil, da je letos zelo pomembna naloga delavskih svetov in upravnih odborov, da v okviru večjih pravic, ki so jih dobili z novimi predpisi, dobro razporedijo sredstva v različne sklade. S tem bodo neposredno pomagali pri rasti proizvodnje, proizvodnosti in ravni delovnih ljudi. Tudi zmanjšanju administrativnega osobja bodo morali zlasti v kmetijskih zadrugah posvečati večjo pozornost. Nič manj pomembno ni priporočilo zbora proizvajalcev, naj bi mu podjetja vsake tri mesece poročala o razmerah. Taka poročila bodo zboru koristila pri sestavljanju najrazličnejših določb in, če bo treba, tudi pri posegih. Podjetja pa tudi kmetijske zadruge bodo morala ta priporočila vsekakor upoštevati pri svojem delu.
V. L.
GOSPODARSTVO PO PETIH MESECIH
Več sredstev za obratne sklade — Investicijska potrošnja se je povečala za 14% — V Sloveniji se je potrošnja iz skladov gospodarskih organizacij povečala za 138%
htevajo, da mora zavarovanec delovno dobo posebej dokazovati, čeprav je vpisana v delovno knjižico, kar je po njihovem mnenju čisto odveč, O tem govori tudi zakon o delovnih razmerjih, delovno dobo pa so vpisali v delovne knjižice posebej zapriseženi uslužbenci in bi moralo to zadosto-vti. Sedanji postopek pa povzroča upravičeno jezo zlasti pri tistih, ki morajo znova iskati priče, čeprav so bile zaslišane še pred izdajo novih delovnih knjižic.	G. G.
načel In duha zakona o delovnih razmerjih, hkrati pa poznavanje lastnih razmer.
DELO PO VZORCIH BO BREZUSPEŠNO
V nasprotju z vsem tem ravnajo v tistih podjetjih, kjer smatrajo pravila podjetja oziroma pravilnike za golo pravno formalnost, ki se jo da dobro opraviti tudi s pomočjo raznih »vzorcev« in »priročnikov«. Takšno pojmovanje se kaže običajno v tem, da posameznih vprašanj poprej sploh ne obravnavajo, ker ne skušajo urediti svojih razmer, temveč bolj ali manj kar po vzorcih prepisujejo, kar po mnenju nekaterih ustreza ne glede na dejanske potrebe, V takem delu ni zaslediti pravega namena, zboljšati notranja razmerja, odpraviti morebitne pomanjkljivosti. Gre le za to, da zadoste »zakonu« zaradi zakona in da se izognejo morebitnim nevšečnostim. Ponekod ima tako formalistično pojmovanje lahko tudi globlje korenine, kajti nova pravna ureditev na primer sprejemanja in odpovedovanja, disciplinske odgovornosti, osebnih dohodkov itd. mnogo bolj kot doslej krepi vlogo organov delavske samouprave, uveljavlja določena socialistična načela in omejuje razne samovoljnosti. V takih primerih bi utegnila postati razprava o lastnih razmerah nevšečna stvar. Kajpak utegne biti formalizem z vzorci v rokah kar dober pripomoček, da se začasno izognejo taki razpravi.
Ce hočemo torej uresničiti načela in duha nove pravne ureditve delovnih razmerij, moramo obračunati s takimi po-. skusi, da bi postala izdaja novih pravil podjetja ay pravilnika le formalno opravilo.
To prizadevanje nalaga sindikalnim organizacijam, da se bore za pravilno poznavnaje načel, duha (ne zgolj suhoparne črke) zakona, zoper razna napačna tolmačenja in izigravanja in da usmerjajo vsa prizadevanja tako, da se krepi delavsko samoupravljanje v gospodarski organizaciji, da se načela socialističnih odnošajev uveljavijo v praktičnem urejanju medsebojnih razmerij. Rezultat tega je med drugim vedno večja sproščenost ustvarjalnih sposobnosti delavca-proizvajalca.	Rado Miklič
Sredstva za investicije pritekajo letos znatno hiltreje v večjih vsotah kot v lanskih prvih štirih mesecih. To dokazuje da se gospodarstvo uspešno razvija. Priliv sredstev v investicijske sklade je bil letos dio maja za 17 odstotkov večji od lanskega. Zlasti mnogo sredstev se je nabralo v skladih gospodarskih - orgainAiacij po sprejemu zaključnih računov. Medtem ko so sredstva v Splošnem investicijskem skladu približno tolikšna, kot smo predvidevali z gospodarskim načrtom za letošnje leto, pa so sredstva v skladih gospodarskih organizacij precej večja, kot jih predvideva načrt. Prav to pa dokazuje, da so bi,U predpisi, ki omejujejo uporabo investicijskih skladov, povsem upravičeni. Če uporabe ne bi omejili, bi se prav lahko zgodilo, da bi se investicije preveč povečale in resno ogroz/le gospodarsko stabilnost. Prav tako se uspešno uresničujejo predvidevanja, da bodo podjetja znaten del investicijskih sredstev vložila v obratna sredstva, kar je biil končno cilj omenjenih predpisov.
Mimo priliva pa je večja kot lani tudi potrošnja sredstev za gospodarske in negospodarske investicije. V prvih petih mesecih smo porabili za investicije približno 14 °/o več sredstev kot lani v istem času. Najbolj je porasla potrošnja i'z zveznih sredstev in iz sredstev gospodarskih organizacij. Investicije republik so večje le za 3 °/o, ljudski odbora pa so vložili celo nekaj manj kot lani. Vsekakor je treba ugotoviti, da se je v prvih mesecih precej spremenila struktura naložb: Lam smo v petih mesecih vložili v gospodarske investicije 78 %, letos Pa 74 % sredstev. Temu primerno so se povečale tako Imenovane negospodarske investicije (sredstva, namenjena za gradnjp šol, bolnišnic, stanovanj fn komunalnih naprav). Od lanskih 21,3 “/» na 26 V4 v letošnjem letu. Negospodarske investicije 'celo hitreje naraščajo v jugoslovanskem merilu, kot predvideva letošnji gospodarski načrt. To vsekakor kaže, da je smer pravilna, čeprav je res, da je dobila industrija letos v prvih mesecih skoraj 9 % manj sredstev za investicije in da ne smemo dopustiti, da bi njen razvoj zaostajal za tistim, ki ga predvideva perspektivni načrt. Čimprej se moramo lotiti tistih objektov, ki smo jih predvidevali s petletnim gospodarskim načrtom, kajti le tako bomo zmanjšali nesorazmerja med proizvodnjo posameznih industrijskih panog (na primer zaostajanje industrije, ki pripravlja surovine 'ih polizdelke). Da bi bil razvoj gospodarstva skladen, si ne smemo dovoliti no-
benih pretiravanj. Gre za to, da damo gospodarstvu, kar smo mu •nameniH.iain da vse, .kar naj bi porabili za komunalne naprave, stanovanja itd., porabimo zares v te namene. Vsekakor pa moramo ponovno poudariti, da gre tu za jugoslovanske podatke in primerjave. Prepričani smo, pa čeprav za to trenutno nimamo' podatkov, da porast negospodarskih investicij v Sloveniji ni problematičen. Prej narobe, 2e po pregledu občinskih in okrajnih planov sklepamo, da ponekod vidtijo napredek le v gospodarskih investicijah, čeprav to za razvitejšo republiko ne more povsem držati. Gradnja tovarn v nerazvitem področju pomeni tudi dvig življenjske ravni, ker se ljudje lahko zaposlijo — gradnja tovarn v industrijsko razvit) občini pa pomeni ob pomanjkanju komunalnih naprav in stanovanj prej znižanje življenjske ravni.
Posebno vprašanje je tudi vpliv večjih investicij na . cene, zlasti za cene gradbenega materiala. Le-tega primanjkuje in zato se cene nenehno dvigajo. Omejena uporaba investicijskih sredstev doslej še ni vplivala na ustalitev cen gradbenega materiala. Trajnejša rešitev in ustalitev cen je edinole v gradnji novih obratov, ki izdelujejo opeko, cement in podoben gradbeni material. Končno je tudi vprašanje, ali se investicijska sredstva uporabljajo vedno dovolj smotrno in varčno. Težko bi bilo zapisati kaj splošnega. Slišimo pa opozorila od tu in tam, da so nekatere gradnje precej nesmotrne, o tem bi morali delavski sveti razpravljati precej več. Običajno se razprava o novih investicijah pred delavskim svetom začne in konča ob najemanju kredita.
V Sloveniji (glej grafikon) so investicije v osnovna sredstva, to je v stroje, objekte itd., za 66% večje kot lani v 'istem času Razveseljiv pa je porast vlog v obratna sredstva. Lani s<> podjetja »žrtvovala« za nakup surovin, reprodukcijskega materiala, z eno besedo za obratna sredstva v prvih štirih mesecih le 60 milijonov, .letos pa že 632 milijonov dinarjev. Potrošnja se je najbolj povečala Sz splošnega investicijskega sklada, in sicer za 84%. Potrošnja iz občinskega stanovanjskega sklada za 59 %, iz amortizacije za 55 %, iz skladiov gospodarskih organizacij pa se je potrošnja povečala celo za 133 %. Na potrošnjo v prvih mesecih je poživljajoče vplivala ugodna gradbena sezona, deloma’pa tudi boljše črpanje sredstev v nekaterih 'industrijah in na gradbiščih hidroelektrarn
Vuhred in Vuzenica.
M. Š.
INVESTICIJE V LRS JANUAR —APRIL
jir 4
M
iIP
OUlOMO)!nMIv:j I ~HlLiJONOV' DINARJ^VUj
Premaknimo dneve
M je čas za obračunavanje prejemkov res prekratko odmerjen?


V Novem mestu se razvija avtomobilska industrija. V podjetju Motomontaža sestavljajo iz uvoženih delov in iz delov, ki jih sami izdelajo, lična poltovorna vozila
Za domače stroje ni kredita, za uvožene pa je
Podjetje »Montaža« v Novem mestnu je še mlado. Raste iz dneva v dan. Večino strojne opreme si je nabavilo iz domačih tovarn, največ iz »Prvomajske«, nekaj pa tudi iz uvoza, dasi...
Stroji tovarne »Prvomajska« so sivo pobarvani, v kotu strojnega oddelka pa izstopajo stroji svetlozelene barve — iz Češkoslovaške: univerzalni rezkal-ni stroj, orodni brusilni stroj, orodni rezkalni stroj in skobel-
Skrivljeni
paragrafi
Dvoje morda tudi ne tako nenavadnih zgodb iz našega življenja, k« na*n ju je povedal Inšpektor za delo v novomeškem okraju. Prva je zares nenavadna:
Na enem izmed zasedanj novo-meškiga sindikalnega sveta je predstavnik tovarne šivalnih strojev z Mirne grajal odnos uprave do organov delavskega upravljanja. No, prijeli so ga za besedo. Stvar se je konec koncev tako razpletla, da so jo obravnavali na sindikalnem sestanku, na katerem se je oglasu tudi obratovodja in padei zato v nemilost pri upravi. Ko je odšel na dopust, so izkoristili priložnost in direktor mu je izdaj odločbo o odpustu češ da je samovoljno zapustil službo Obratovodja se je seveda pritožil upravnemu odboru, ki pa je direktorjevo odločbo potrdil.
Toda obratovodja se je po-tem pritožil občinskemu ljudskemu odboru (redna pot je sodišče). Leta pa je direktorjevo odločbo in sklep upravnega odbora podjetja razveljavil, čeprav za to ni pooblaščen. Nato pa se je direktor pritožil na okrajni ljudski odbor, ki pa se ni mogel zediniti, kdo naj to zadevo rešuje, ali tajništvo za delo ali okrajna zbor proizvajalcev, ker je tudi v občini sklepal o tem zbor proizvajalcev.
Potem pa je bil že sklenjen nekakšen kompromis. Tovarna naj bi odpuščenemu obratovodji za ves čas od letošnjega 25. aprila izplačala 7.000 dinarjev odpravnine pod pogojem, da mu s 25, aprilom preneha delovno razmerje.
Paragraf Je torej še enkrat skrivljen. Vse od začetka do konca je nezakonito. Brž ko je podjetje pristalo na to, da odpuščenemu izplača 70.000 dinarjev, je priznalo, da je ravnalo nezakonito in se zato ne more pogajati, koliko mu bo izplačalo. Izplačati mu mora plačo za ves čas. Drugič Ima obratovodja pravico do otroškega dodatka ter se mu mora vsa ta doba, odkar je brez dela, šteti v delovno dobo. kot da delovno razmerje ne bi bilo prekinjen«. Ce se je obratovodja pregrešil proti delovni disciplini, bi ga morali poslati pred disciplinsko sodišče in potem ubrati zakonito pot.
Ob koncu te zgodbe samo še to. da je omenjeni obratovodja član občinskega in okrajnega ljudskega odbora!
Druga zgodba Je češča.
Podjetje za popravilo železniških vozil v Straži je najprej premestilo obratovodjo na nižje delovno mesto, ker se je vodstvu kdo ve zakaj zameril. Premestitve ni hotel sprejeti, zato so mu odpovedali . . . Zdaj ugotavljajo, da ni bil sposoben, čeprav Je tri leta vodil delo v splošno zadovoljstvo.
In so prišli navzkriž z zakonom Vodilnega uslužbenca se more premestil na slabše delovno mesto samo, če je disciplinsko kaznovan Toda pred disciplinsko sodišče ga niso poklicali. Lahko Je premeščen po potrebi, toda največ za tri mesec, ves ta čas pa mora i^obivatl isto plačo kot prej.
Vlado Jarc
nik. Vse to bi lahko kupili od domačih tovarn, nekatere stroje iz serijske proizvodnje, kakšnega med. njimi pa tudi po naročilu, saj je »Prvomajska« v Zagrebu napravila že nekaj takih strojev. Tako pravi mojster tega oddelka.
V	»Montaži« so povedali, da so jih kupili na lanskem jesenskem zagrebškem velesejmu, in to zato, ker niso dobili kreditov za nakup domačih strojev, dobili pa so jih. za uvoz! Da jim kredit ne bi zapadel, so stroje kupili v tujini. Cena češkoslovaških strojev je približno taka kot cena naših.
V	tovarni pa nismo mogli zvedeti, koliko so ti štirje stroji stali.' No, toda to je druga pesem.
Naj bo s ceno kakorkoli že, eno je gotovo: Naša zunanjetrgovinska bilanca je pasivna, se moramo zato močno potruditi, da to razmerje spremenimo. — Dokler pa nam to ne uspe, moramo preklicano paziti, da ne bomo uvažali takih stvari, ki ki jih lahko sami napravimo. Nesmiselno je izvažati, zato da bomo uvozili, kar imamo tudi doma.
UUBLJA^A
V prihodnjih dneh bodo v Tovarni dekorativnih tkanin proslavili 40-letnico dela v obratu A in 30-letnico obrata B, Ob tej priložnosti bodo podelili mladinskemu aktivu prehodno zastavico in nagradili nekatere starejše delavce. Odprli bodo tudi športno igrišče, kj so si ga zgradili s prostovoljnim delom.	-e-
PTUJ
Ptujski sindikati so delavni. V štirinajstih dnevih so izvedli volitve v skupščine socialnega zavarovanja. Udeležba na sestankih zavarovancev je bilo 47,/», na delegatski konferenci pa 88’,».
Zdaj so izvolili petčlansko komisijo, ki bo zbirala razno gradivo o dejavnosti delovnih kolektivov, o čemer bomo kasneje laže kaj več poročali.
Seveda niso v »Motomontaži« krivi, da strojev niso kupili na primer v »Prvomajski«, ker za to niso dobili kredita. Nadvse čudno pa je, da so ga dobili za uvoz. Naj to pomeni, da tisti, ki odobrava kredite, daje po kdo ve kakšni politiki prednost uvozu? Ce ni kreditov za nakup domače strojne opreme (da bi omejili investicije), jih sme biti toliko manj za uvoz enake opreme.	-c
i novim sistemom razdelitve dohodkov gospodarskih organizacij je uveljavljen tudi nov način obračunavanja osebnih dohodkov. Ta je bolj zamotan, a j je treba na plačilni listi izpolniti nekaj deset kolon. Čeprav je bil prejšnji mesečni obračun zaslužkov enostavnejši, ga v številnih gospodarskih organizacijah ni$o mogli opraviti prej kot 5. ali 6. za minuli mesec. Ob sedanjem načinu izračunavanja pa ugotavljajo pod jetja, da bodo morala zaposliti v plačilnih oddelkih nove uslužbence. V elektrarni Trbovlje pravijo, da bodo morali zaposliti še enega uslužbenca, v rudniku Trbovlje še 4 do 5, v kopitarni Sevnica bodo morali v plačilnem oddelku za četrtino povečati število zaposlenih itd..
Na videz je tako zaposlovanje opravičljivo, ker je pač reč dela. Toda če pomislimo, da bodo zaradi tega v srednjih' in večjih podjetjih na novo zaposlili po dva, tri ali štiri uslužbence, se bo v gospodarstvu zaposlilo nekaj 100 novih ljudi. Zs doslej ugotavljamo, da se v gospodarstvo vključuje preveč novih delavcev in uslužbencev, več kot predvideva plan.
Zaposlovanje novih uslužbencev torej ni najboljša rešitev, Izhod bo treba najti drugje. Ponekod ga že iščejo. Delavski svet Tovarne dušika v Rušah je sklenil, da bodo odslej izplačevali prejemke 15. v mesecu in ne več 7. kot do sedaj. V Litostroju so doslej izplačevali mesečne prejemke 15. v mesecu Mesečni predujem pa 25. v mesecu. Sedaj so mes|čni obračunski izplačilni dan premaknili na 17. v mesecu. V tovarni roto-pa-pirja in celuloze Videm-Krško, so doslej izplačevali prejemke za minuli mesec 5. v mesecu
Sedaj, ko so izračuni bolj zarao tani, jih mislijo obračunavat) šele 10 v mesecu, za vmesne dni pa mislijo izplačevati predu jem. S tem so pridobili pet dni več za obračun. Če bi roke obračuna še premaknili za nekaj dni, recimo v sredino ali v drugo polovico meseca, bi pridobili še več časa za obračunavanje prejemkov po novih predpisih. Na takšno izplačevanje prejemkov opozarja tudi Ekonomska politika v 322 številki, kjer je med drugim rečeno tole Vsem tem neprijetnostim bi se lahko Izognili, če bi izplačevali osebne prejemke med mesecem in na koncu mesca (15 dnevno) v višini povprečnega netto zaslužka po odbitkih zakonskih, sodnijskih in administrativnih prepovedi. Končen mesečni obračun pa naj bi sestavljali namesto do 5. ali 6. šele 20. ali 25. v mesecu za minuli mesec. Za vsakega delavca bi bilo treba določiti najvišji znesek, ki bi ga lahko podjetje izplačalo kot predujem sredi meseca in na koncu meseca. Ob izplačilu akontacije na koncu meseca naj bi delavec dobil obračun osebnega dohodka za prejšnji mesec. Podjetje naj bi
mu akontacijo ki jo izplačuje ob koncu meseca, zmanjšalo ali povečalo, in sicer za toliko, ko likršna je bila razlika po obračunu osebnega dohodka za prejšnji mesec. Tako bi imeli prejemki značaj izplačil na temelju obračuna. ..
Glede na to, ia so vsi obračuni med letom le začasni In d* sestavljamo končni obračun in razdelitev osebnih dohodkov šele, ko poteče poslovno leto (na temelju zaključnega računa), mislimo, da ne govori noben razlog proti uveljavljanju takšnega predloga. .. Prednosti takšnega načina izplačevanja in obračunavanja osebnega dohodka so zelo očitne. Izplačila vsakega 15. in zadnje dni v mesecu bi ne povzročala posebnih težav. Za mesečni obračun bi bilo na razpolago namesto 5 ali fi dni polnih 10 ali 25 dni. ..
Kot rečeno so v tovarni roto papirja in celuloze ter drugod že začeli razmišljati o nečem podobnem. Čeprav so dan obračuna premaknili za pet dni, še vedno ugotavljajo, da jim je zaradi obilnega dela v plačilnih oddelkih čas prekratko odmerjen. Ce bi dan obračuna še premaknili, najbrž ne bj bilo treba
zaposliti 4 nove uslužbence v plačilnem oddelku. In če bi poskusili s tem načinom obračunavanja v drugih podjetjih, bi premostili težave, ki so nastale z drugačnim obračunavanjem prejemkov.
Seveda so to le izhodi za silo, izhodi, ki jih ščejo podjetja sama, zato, da ne bi zaposlovala preveč novih uslužbencev, zato da bi pravi čas izplačevala prejemke. Ob tem velja razmisliti tudi o poenostavitvi obračunskih listov, kajti prav zamotane obračunske operacije, izpolnjevanje številnih kolon povzroča v podjetjih naštete težave. Se nekaj. Podjetja nekaterih panog so že lani obračunavala prejemke delavcev na podoben način. Vsi so vedeli, da bo takšen način delitve dohodka uveljavljen letos za vsa podjetja. Zal veliko podjetij ni upoštevalo, da bodo potrebne leto« nove tiskovine, nove plačilne liste, da tako režemo, in zato so ob začetku leta naročile nekaj 10.009 starih tiskovin, ki jih bodo lahko sedaj uporabile le za odpadni papir. Zaradi tega ja nastala v podjetjih precejšnja materialna škoda.
B.P
Zamujene priložnosti
Zakaj se kopičijo zaloge glinice in aluminija
VOLITVAH V SAMOUPRAVNE ORGANE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA NA KOČEVSKEM
Zavarovanci želijo boljšo zdravstveno službo — Tudi nesreče pri delu bodo skušali omejiti
Volitve v sannonpravne organe zavodov za socialno zavarovanje so v kočevski občini v celoti uspele, Volišča so razdelili na 14 volilnih enot in iz svoje »rede so zavarovanci izvolili skupščino podružnice zavoda za socialno zavarovanje. Na vseh volilnih sestankih po volilnih enotah so zavarovanci razpravljali predvsem o zdravstvenem zavarovanju. V Kočevju želijo, da bi izboljšali zobozdravstveno službo, ki je zelo slaba, ker prim anj kuje	zobozdravstvenih
delavcev.
S posebno pozornostjo so proučevali obratne nezgode. Teh je še vedno precej. Samo zaradi teh je bilo lani izgubljeno nekaj nad 14.000 delovnih dni. Ce pa upoštevamo invalidnost in ostalo, gre zguba v milijone Pregled obratnih nesreč je pokazal, da se ponesreči največ mladih ljudi v starosti do 30, leta. Teh se je lan.) ponesrečilo kar 08 odstotkov. Največ je vsefcov, ureznin in poškodb na rokah in nogah Nerazumljivo pa je to, da je še vedno precej poškodb oči. Iz tega sklepajo, da delavci na tistih delovnih mestih ne uporabljajo predpisanih zaščitnih očal. Prav pogoste nesreče pokazujejo, da nekatere HTZ komisije pri posameznih podjet-
jih slabo delajo. Pohvalo pa zasluži delovni kolektiv rudnika rjavega premoga v Kočevju, kjer so kljub Večjemu številu delavcev zmanjšali število nesreč, v primerjavi s predlanskim letom kar za 90. To priča, da se da s skrbnim proučevanjem in dobro higiensko tehnično zaščito dosti napraviti.
Po vseh teh razpravah so trganj delavskega upravljanja letos namenili nekoliko več denarja za zaščito. Nujno potreb, no pa bj bilo bolj poskrbeti za vzgojo mladih ljudi in to ne 1« občasno kot doslej, temveč naj bj stalno 'prirejali predavanja in krajše seminarje s praktičnim poukom o higiensko tehnični zaščiti dela, o nevarnosti prj delu in podobno. Le tako bi število obratnih nesreč zmanjšali	—V.
V Kidričevem se tako kopičijo zaloge glinice in aluminija, da ne vedo kam z njimi. Ce bo šlo tako naprej, bo treba zmanjšati proizvodnjo, kolektiv pa plačuje vsak mesec po 20 milijonov obresti od zamrznjenih obratnih sredstev.
— Ali lahko prodajate glinico in aluminij po nižji ceni od plafonirane?
— Lahko, za tistih dvajset milijonov dinarjev obresti. Ne moremo se pa <,pogovarjati o nižji ceni, če moramo plačevati tolikšne obresti. Saj gre to iz istega žepa! Zraven tega pa imamo letos dovolj električne sile in smo plan presegli za petino ... Prav nič ne kaže, da bomo izpolnili izvozni plan.
Tako nekako Je zaičel razgovor našega sodelavca z direktorjem, predsednikom upravne-
ga odbora in predsednikom sindikalne podružnice v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem.
Do neke mere, čeprav ne povsem, se da vso zadevo razumeti. Kapaciteta Kidričevega je preračunana na zmogljivost tovarn v Ražinah in Impola v Slovenski Bistrici. Predvideno je bilo, da bo letos začela v Ražinah obratovati elektroliza in je bilo treba seveda to tovarno preskrbeti s surovinami. Ob koncu lanskega leta bodo v Kidričevem lahko sklenili pogodbo za izvoz večjih količin glinice in aluminija. Ko pa so to predlagali komiteju za zunanjo trgovino, so dobili odgovor, da bo domača industrija porabila vse njihove proizvode in naj nikar ne izvažajo. No, elektroliza v Ražinah ni za-
Seminar za predsednike delavskih svetov v Novem mestu
Ob koncu tega meseca bo v Novem mestu štiridnevni seminar za predsednike delavskih svetov. Seminar prireja okrajni sindikalni svet in se ga bo udeležilo 40 predsednikov delavskih svetov iz vsega okraja, največ pa jih bo iz Novega mesta.
Danica Dolinar Je komaj mesec dni v predilnici novomeške tekstilne tovarne. Vanjo je prišla z avtomobilske ceste, kjer je bila dva meseca v novomeški mladinski delovni brigadi

Ing, Slavko Marjanovič : PROUC6VAND6 D€LA
•i
PROUČEVANJE DELOVNEGA ČASA
S proučevanjem delovnega časa Je določiti, kako dolgo naj traja posamezna faza, operacija, prijem in gib prj delu. Podatki o delovnem času so potrebni za:
1.	določanje rokov,
2.	planiranje potrebnih ljudi in opreme,
3.	določanje stroškov, ki so vezani na čas,
4.	določanje lastne cene,
5.	iskanje možnosti, da vskladlmo stari način dela z novim, Izboljšanim,
6.	za pravilno nagrajevanje.
Roki posameznih faz dela so osnovni podatek za pravilno organiziranje dela. Ce vemo, kdaj mora biti izgotovljen proizvod, potem je mogoče pravočasna organizirati nakup surovin in orodja. Ce vemo, kdaj so potrebne surovine, si je mogoče pravi čas zagotoviti finančna sredstva, delovno silo, proizvodna sredstva in ostalo. Ce vodstvo podjetje ne ve, kako dolgo bo trajala proizvodnja, ne more povedati naročniku, kdaj bo dobil proizvod.
Se bolj kot v industrijski proizvodnji pa so važni roki v prometu. Le-tj so prav tako važni za vse druge dejavnosti, vključno ?.a zasebno življenje. Toda kakorkoli je to važno, rokov, kdaj bo kakšna stvar gotova, ne moremo določiti, če ne vemo, kako dolgo bo trajalo delo ali čakanje, od česar je odvisen vsak rok. Zaradi tega je določanje rokov najvažnejša naloga pri proučevanju delovnega časa.
Za projektiranje novih delavnic, za planiranje nove proizvodnje, za določanje novega -načina dela je treba vedeti, kako dolgo naj traja določena faza dela v novi delavnici, da na osnovi tega lahko določimo, koliko ljudi in strojev potrebujemo in kakšnih, Ce je treba v obstoječih delavnicah izdelati nove proizvode, nam lahko služi za osnovo izračuna, kako dolgo jih bomo izdelovali, povprečni iz-delavni čas. Na podlagi tega podatka lahko izračunamo, ali zadostuje obstoječe Število ljudi in strojev, ali pa bo treba dobiti nove ljudi in razne stroje. Ce 7 novim naročilom ne bo zmogljivost polno izkoriščena, je treba dobiti še neko delo, toda za to Je treba^ vedeti, kolikšno
in kakšno naj bo, da bodo stroji in ljudje polno zaposleni.
Skoraj vsi stalni stroški v proizvodnji so povezani s časom. Stroški finančnega poslovanja (obresti, anuitete, amortizacija, najemnina) so znatna postavka v lastni ceni in so v neposredni zvezi s časom. Vsak prihranek delovnega časa, do katerega je moč priti s proučevanjem časa, zmanjšuje stroške na enoto proizvoda. Tudi režijski stroški so večidel odvisni od časa — od tega, kako dolgo traja neko delo Osvetlitev, ogrevanje, vzdrževanje zgradb in strojev in upravni stroški so Izdatki, ki Jih je mogoče zmanjšati na enoto proizvoda, in sicer tedaj, če izdelamo hkrati več proizvodov, če jih izdelamo v krajšem ali istem času. Vodstva podjetij marsikdaj podcenjujejo vpliv delovnega časa na to vrsto stroškov in mislijo, da so samo Izdelavne plače odvisne od delovnega časa. Za primer si poglejmo samo amortizacijo. Za osnovna sredstva, ki so vredna milijardo dinarjev in za katera plača podjetje G1/* amortizacije, mora letno plačati 60 milijonov dinarjev. Ce skrajša izdelavni čas, tako da se letna proizvodnja poveča samo za 10*/o, ostane podjetju 6 milijonov dinarjev za povečanje dobička. Za toliko pa lahko vsako podjetje poveča proizvodnjo, in sicer brez vlaganja novih investicij.
Lastna cena je sestavljena iz posameznih stroškov. Zato kalkulacije ni mogoče sestaviti, če ne vemo. koliko časa je potrebno za izdelavo tistih proizvodov, pri katerih so stroški povezani z izdelavnim časom. Za predkalkulacijo moramo meritj čas, da na osnovi tega določimo normative, po normativih pa sestavimo kalkulacijo Od realnosti normativov je odvisno, ali bo izračunana lastna cena relna ali ne. Lahko se dogodi. da bo obračunska kalkulacija pokazala višjo lastno ceno, kar pomeni, da dela podjetje z izgubo. Resnični normativi bodo višji od planiranih, če izdelavni čas posameznih faz ni dovolj dobro pro učen.
Ker Je čas eden izmed podatkov In osnov za pravilno nagrajevanje, je podatek o Izdelavnem času nujno potreben če hočemo delo pravilno nagrajevati. Ta Dodatek je potreben ne glede na to. al'
določamo urno plačo alj plačo po učinku, ker Je tudi učinek povezan s časom — odvisen je od tega, kako dolgo traja delo.
Uspehe, ki Jih dosežemo z Izboljšanim načinom dela in z večjo storilnostjo, Je mogoče ugotoviti samo tedaj, če lahko primerjamo, kako dolgo traja delo po starem načinu in kako dolgo po novem.
Iz doslej povedanega lahko razberemo, zakaj je tako važno vedeti, koliko časa potrebujemo za izdelavo določenega proizvoda — za opravljanje določenega dela. Toda enakega posla ne opravimo vselej v istem času. Na to, kako dolgo bomo opravljali neko delo, vpliva namreč več činiteljev, ti pa so odvisni od delavca, od proizvodnih sredstev, od organizacije in načina dela in od okolice (delovnih pogojev). Večina teh činiteljev se medsebojno neodvisno spreminja, zato tudi čas, ki ga določimo s proučevanjem, ni stalen. Zaradi tega tudi niso stalni ne roki ne stroški, o katerih smo govorili.
Da bi določen izdelavni čas smotrno izkoristili, moramo š proučevanjem ugotoviti standardizirane činitelje. od katerih je odvisen izdelavni čas. Preden se odločimo za proučevanje časa, je treba točno ugotoviti m popisati vse okoliščine, ki vplivajo na trajanje dela. Ta popis je sestavni del določenega časa.
Da bodo rezultati, ki smo jih dobili s proučevanjem delovnega časa, čimdalj uporabljivi, morajo tudi okoliščine ostati čimdalj časa nespremenljive — to pomeni, da morajo ostati ti činitelji čimbolj stalni. Najmanj spremenljivi bodo tisti činitelji. ki omogočajo v danih razmerah najboljše delovne pogoje. Zato je treba pri proučevanju delovnega časa omogočiti najugodnejše delovne pogoje. Jih čimfočneje določiti in potem skleniti, v kolikšnem času mora biti delo opravljeno.
Najugodnejše delovne pogoje ustvarimo po proučevanju dela (gibov, delovnega mesta, sredstev za delo. materiala, metod in okolice), zato je proučevanje delovnega časa sestavni in zaključni del proučevanja dela.
Mimo proučevanja, kako dolgo naj traja delo. pa proučujemo tudi čas. ki je potreben za nabavljanje materiala, in po-
sebno sredstev za delo med posameznimi fazami delavnega Časa.
RAZDELITEV DEDOVNE-GA ČASA V osemurnem delovnem času lahko opazimo razen aktivnega dela tud.i zastoje, zato se delovni čas deli na dva glavna dela: aktivni čas, čas zastojev.
Da s proučevanjem dosežemo čimvečjt uspehe, se ta razdelitev delovnega časa razčlenjuje še naprej do potrebnih podrobnosti. Kako bomo delovni čas razčlenili, je odvisno od tehnike merjenja časa.
Aktivni Čas je izpolnjen s postopki In je sestavljen iz delov, ki so potrebni: za pripravo dela in delovnega mesta, za opravljanje dela in za pospravljanje delovnega mesta in predajo dela.
Vsak ta del znova razčlenjujemo. In sicer:
na čas, ki Je potreben za postopek (operacijo), za prijem in za gib.
Časa zastojev ni mogoče razčlenjevati tako kot aktivni čas. Da s proučevanjem dosežemo določen uspeh, pa ga moramo vendar analizirati, zastoji ovirajo delo. zmanjšujejo storilnost dela in povišujejo lastno ceno. Za osnovo razčlenjevanja nam lahko služijo vzroki, zaradi katerih nastajajo zastoji. Zato čas zastojev delimo na:
zstoje, ki so odvisni od delavca, zastoje, ki niso odvisni od delavca.
Med zastoje, ki so odvisni od delavca, štejemo čas. ki je potreben za počitek in za njegove osebne potrebe. Cas za počitek Je sestavljen iz dveh delov: z zakonom določen počitek in občasen počitek, ki je odvisen od teže tlela in od delovnih pogojev.
Zastoji, ki niso odvisni od delavca, nastajajo zaradi organizacijskih vzrokov (čakanje na material, na orodje, na načrte ali pojasnila, razpravljanje zaradi pomanjkljivosti pri delu — torej večinoma zaradi vzrokov, ki Jih poraja slaba priprava dela). Razen tega lahko nastajajo zastoji, če se pokvarijo osnovna sredstva, zaradi prekinitve električne energije, zaradi pomanjkanja vode. plina itd.
čela obratovati in glinica v Kidričevem je oistala.
Potlej so se v Kidričevem dogovorili, da bodo izvozili deset tisoč ton glinice in tri tisoč ton aluminija. Razgovori o izvoznih količnikih in premijah so se zavlekli in se zaključili šele pred dobrim tednom. Medtem pa je Kidričevo zamudilo že več priložnosti za izvoz.
Na svetovnem trgu • je huda konkurenca. Zahodni trg je karteliziran, z Vzhoda pa močno pritiskajo na cene, saj jim gre v glavnem za devize, pri čemer proizvodni stroški niso kdo ve kako važni. Kidričevo je imelo še pred nedavnim možnost skleniti vezano pogodbo za prodajo aluminija po 512 dolarjev za tono, komite za zunanjo trgovino pa jim tega ni odobril in tako bi ga sedaj lahko prodali le po 420 dolarjev. V začetku leta bi ga lahko precej prodali v Zahodno Nemčijo po 525 dolarjev za tono. Takrat je bilo že jasno, da v Ražinah ne bodo mogli predelati toliko glinice, kolikor so je nameravali: kupčija bi bila dobra, saj bi lahko aluminij uvozili brez carine, razen tega je bil odprt samo zahodnonem-ški trg. Tudi ta kupčija je padla v vodo, ker se niso mogli pravočasno dogovoriti za koeficiente in prime. Vse kaže, kot da v komiteju za zunanjo trgovino ni človeka, ki bi si upal prevzeti nase odgovornost za sklenitev pogodbe, zato odlašajo toliko časa, da se kupci premislijo. Razmere na svetovnem trgu pa so vsak dan slabše in ni kaj kmalu upati rta izboljšanje.
Težave pa niso samo s surovim aluminijem in glinico, marveč tudi s polizdelki iz aluminija. Tudi v Impolu v Slovenski Blistrici se je prodaja precej zmanjšala, rastejo mu zaloge, zato pa seveda tudi iz Kidričevega ne vzamejo vseh po pogodbi naročenih količin.
Skratka, položaj je tak, da je treba naglo ukrepati, izkoristiti vsako priložnost za prodajo v tujini, predvsem pa ne tako dolgo razpravljati o izvoznih količnikih in primih, saj imamo menda že dovolj izkušenj, koliko nas stanejo take priprave. Zaradi cincanja zamudimo ugodne priložnosti in se dogovori razdrejo, ker ponudi konkurenca medtem ugodnejšo ceno kot mi.
V Kidričevem se skušajo prilagoditi novim razmeram na svetovnem trgu. Direktor pravi, da so poslali vrsto ponudb v razne države, da so $icer prodali 4.000 ton glinice, za dva tisoč ton se še pogajajo in da smo zdaj že pravzaprav veliko zamudili, ker je glinica sezonsko blago. Pozimi je tudi drugod po svetu stiska za električno energijo in gre glinica le v začetku leta v promet. Sami pa so že tudi preusmerili proizvodnjo in bodo napravili sedem tisoč ton več aluminija, kot so predvideli, da jim glinica ne bi ležala neizkoriščena.
Y. J.
NOGAVICE Z LASTOVKO
NY1X)N,
mtDnlh^ perlon, 1
enkaLon, creppe-nvlosJ
ttEZ V L1AT* GOSPODI!* JUHE ANKETh
•SIMJCEM KAŽIPS1
V o&viru jesenskega Zagrebškega velesejma so organizatorji lani prvič priredili tudi veliko razstavo pod naslovom "Družina in gospodinjstvo« in številne obiskovalce anketirali, da bi si prišli na jasno glede njihovega okusa, želja in Potreb.
Ureditev in statistična obdelava deset in deset tisoč odgovorov je vzela precej časa, zato pa smo morda zdaj prvič dobili jasno in resno oceno vsega, kar so naša podjetja dotlej izdelala za gospodinjstvo, in to* od ljudi, ki so najbolj zainteresirani za smotrno proizvodnjo blaga, namenjenega za dom in družino.
Med anketiranci , je bilo 53,1“/» žensk in 46,9“/» moških. Med njimi je bilo več ko 65"/» starih 20 do 39 let. Po poklicih Pa je bilo 15,2'/» delavcev, 47,3'/» uslužbencev, 20“/» gospodinj in manjše število dijakov, študentov, upokojencev, kmetov in ljudi svobodnih poklicev. Skoraj tri četrtine anketirancev je poročenih. Po narodnosti jih je bilo 75,1*/» iz Hrvatske (kar je razumljivo glede na to, da so razstavo in anketo izvedli v Zagrebu), 11“/» Srbov, 8,14*/» Slovencev, 4°/« Bosancev in Hercegovcev, l0/» Makedoncev in 0,5"/» Črnogorcev.
60“/» DRUŽIN NE KUPUJE KONFEKCIONIRANIH ZIMSKIH PLAŠČEV
Med drugim so anketirance povprašali tudi, kaj sodijo o konfekciji, ki je\ pri nas naprodaj. 43,2'/» prigovorov se je tikalo velikosti konfekcionira-nih izdelkov, 29,9“/» kroja, 29,9"/»
Neustrezna velikost: največ ja pomanjkljivost konfekcije. — Potrošniki žele lahko, ne trpežno obutev. — Za domače razvedrilo - televizijski aparat
kakovosti blaga, 20,4*/» izdelave, vzorcev pa samo 19,8*/». 2e ti podatki kažejo, da se konfekcija ne bo mogla kaj prida uveljaviti, če bo ostala pri treh, štirih standardnih merah. Vsekakor bo treba zlasti moške obleke, suknjiče in ženske obleke izdelovati v več širinah. Prav zato, ker večina anketirancev ni zadovoljna s jtonfek-cioniranimi oblačili, jih 60,2“/» ne kupuje izgotovljenih zimskih plaščev, 72,6°/» ne izgotovljenih moških oblek in 84,1'/» ne konfekcioniranih oblek.
Značilen je odgovor na dopolnilno vprašanje: Ali ste bili zadovoljni z razstavljeno konfekcijo? 60,9“/» je pritrdilo, 34,5“/* jih je bilo »delno« zadovoljnih, nezadovoljnih pa samo 4,6“/». Se pravi, da bi že z malo truda stvari popravili.
Nedvomno bodo ženska oblačila zadnja podrla pregrado in si zagotovila veliko odjemalk. Temu so poleg materialnih krivi seveda tudi posebni psihološki razlogi. Toda konfek-cionirani moški zimski plašči in obleke bi lahko že sedaj bolje šli. Anketa je torej glasen apel proizvojalcev, naj se pri-lagode okusu in potrebam potrošnikov. Brez tega ne bo šlo.
Zanimivo je tudi, da si naši ljudje veliko bolj žele lahko obutev kot močno, pri kakršni v precejšnji meri še zmeraj vstrajajo naši proizvajalci. Med anketiranci je bilo 80,4“/» moških in 92*/» žensk za lahko obutev, le med kmetovalci jih je bilo 53,9°/» za trpežno.
JUHE V PRAHU SO POTROŠNIKI POZDRAVILI
Prehranska industrija se ravno ne more pohvaliti z velikim izborom živil. Sodeč po odgovorih anketirancev,, potrošniki še zmeraj kupujejo predvsem mesne izdelke (76,1"'»), potem testenine (75“/»), medtem ko 50’/» anketirancev še zmeraj kupuje samo marmelado in ribje konzerve. Veliko veliko manj pa jih kupuje sadne sokove, mesne in»zelje-njavne konzerve in druga industrijsko predelana živila. Zanimivo je, da je že takrat 20,5“/» anketirancev kupovalo juhe v prahu, čeprav so šele začele prodirati na tržišče. Ali ni to najboljši dokaz, da bi naši delovni ljudje pozdravili vsak nov proizvod prehranske industrije, ki bi jim olajšala pripravljanje hrane. Čas bi že bil, da bi se naš trg bolj založil z na pol pripravljenimi živili, ki- bi jih gospodinje doma na hitro zgotovile in postavile na mizo.
POHIŠTVO: ZA SODOBNO 77,S*/*. PROTI 22,5’/»
2e večkrat je kdo javno vprašal proizvajalce pohištva, zakaj tako1 uporno vztrajajo pri izdelavi stare, težke in za sodobna stanovanja nepriklad-ne opreme. Odgovor se je po navadi glasil takole: »Potrošniki si ne želijo modernega, lahkega in svetlega pohištva.« Anketa je to trditev postavila na laž. Razlogi za to, da se pohištvena industrija še zme-
raj ni preusmerila, tiče drugje (konservativnost, morda strah pred stroški za preorientacijo proizvodnje, brezbrižnost), nikakor pa ne pri potrošnikih, kajti 77,5 anketirancev si želi sodobno pohištvo, Za staro pa jih je bilo samo 22,5°/». Za sodobno kuhinjo pa je navdušenih celo 96,7“/» anketirancev. Po teh številkah lahko sodimo, da so proizvajalci bolj starokopitni kot potrošniki.
Sodeč po anketi, pa potrošnike bolj mikajo kompletne garniture kakor posamezni kosi pohištva, ki naj bi jih sami kombinirali po svojih potrebah. Za kompletne garniture je bilo 55*/» anketirancev, za opremo v kosih pa 45“/».
ZAUPANJE, KI GA JE TREBA UTRJEVATI IN RAZVIJATI
Gospodinjstva se zmeraj bolj poslužujejo električnih aparatov. 92,7“/» anketirancev ima doma električni likalnik, 86,2*/» kuhalnik, medtem ko imajo drugih električnih aparatov veliko manj: električni lonec 33,9"/», električne peči 32,5“/», električni štedilnik 14,2*/», sesalnik 11,9*/», hladilnik pa 5,4“/». Kakor je videti, si je naša elektroindustrija- že pridobila zaupanje potrošnikov. Seveda teh podatkov ne smemo jemati kot realno podobo mehanizacije v našem gospodinjstvu, kajti, kakor smo videli, je bilo med anketiranci le 15,2*/» delavcev, večina — 47,3°/» pa uslužbencev. Če bi bi~
Večina obiskovalcev razstave Družina in gospodinjstvo je rade volje izpolnila anketne
liste in tako posredno izrazila svoje želje naši industriji gospodinjskih predmetov in
stanovanjske opreme
lo med anketiranci toliko delavcev kot uslužbencev, bi bili seveda ti procenti o uporabi električnih aparatov precej nižji. Na vprašanje, kaj mislijo o električnih aparatih domače proizvodnje, je 66*/» anketirancev odgovorilo*, da so dobri, 20,4“/« jih je ocenilo kot srednje dobre, 2,4‘/» jih je izjavilo, da so slabi, nekaj pa jih ni odgovorilo na vprašanje. Tega zaupanja domača industrija ne bi šmela zapraviti, ampak bi si morala prizadevati, da ga še utrdi in razvije z izdelavo trpežnejših in boljših električnih aparatov, ki naj bi bili po možnosti tudi cenejši.
Skoda, da ta sicer dobro zamišljena in izvedena anketa ni vsebovala tudi vprašanja.
kaj menijo potrošniki o majhnih električnih aparatih za posamezna gospodinjstva in uporabo, ali pa mislijo, da so rentabilnejše skupne pralnice in podobni servisi. Odgovori bi lahko odlično služili za orientacijo stanovanjskim skupnostim.
ZA DOMAČE RAZVEDRILO — TELEVIZIJSKI APARAT
Mnoge je presenetil odgovor anketirancev na vprašanje, kaj b; si najbolj želeli nabaviti za domače razvedrilo. Več kot polovica jih želi televizijski aparat. Domača industrija televizijskih, aparatov ima torej ugodno tržišče, seveda, če bo svoje proizvode prodajala po kolikor toliko primerni ceni. Za televizijskimi aparati si
potrošniki najbolj žele radijskih aparatov (38,4’/«). Drugi aparati se zvrstijo takole: fotoaparati, športni rekviziti, glasbeni instrumenti, motoma kolesa, bicikli, čolni itd. Zanimivo je, da si športnih rekvizitov želi enako število moških kot žensk.
Seveda so organizatorji ankete zbrali še več drugih podatkov, ki jih ni moč navesti v enem samem članku. Zanimivo pa bo primerjati te rezultate s podatki, ki jih bodo zbrali na letošnji razstavi »Družina in gospodinjstvo«. 2e .lanska anketa pa je lahko kažipot naši industriji. Res škoda bi bilo, če bi se naše tovarne, ki proizvajajo gospodinjske predmete, ne ozirale nanj Z. Simi«
°riginalna slika iz bojev na Sutjeski. Enote II. proletarske divizije na ppti čez zasilni most čez reko Sutjesko
‘Poglej, letala!« je vzkliknil nekdo. Jtochoma se je obrnil in zagledal, . «o po nasmejanem majskem ne-su pluje smrt. Potem je zagrmelo, f zakadilo in zavilo vse v dim. Ob j ®?kanju bomb so druga za drugo hiše dragega Žabljaka. Iz-j. n3ato je vse. Zdelo se mu je, da ne ru,h>Stal kamen na kamnu, niti ,, °esna modrina za tistimi raztre~ lenimi
Doživljali s S ut/eskt
& i VI
za
.-•-'■iili oK.ni. Ves dan je grmelo v	i« je ou carcra
D71 °d sveta odrezanem mestecu pod snežen, in potem zavili med to peščico s hiš v tišini jezera in v
sko jamo tik nad kanjonom Pive, nedaleč od vasi Babiči.	a
Nazorju so po ovinkih povedali novico.
»Kaj takega zahtevate od mene?« se je razhudil Nazor. »Bi me radi živega pokopali, kajne? Kar takole bi me tebi nič meni nič strpati v jamo?«
»Ah ne ...« ga je dolgo miril Ivan. Nazadnje je obupal. Poslal ga je v štab VIL banijske divizije, h komandantu Jakšiču. Njega in Ribarja.
Po neuspelem poskusu, da bi prešla Taro, se je III. divizija spet napotila proti Pivi, Vučevu, Sutjeski — čeprav so vsi vedeti, kaj jih čaka. Edino tja se je bilo še moč umakniti.
Morali so čimprej tja, še preden se je sovražni obroč povsem sklenil.
Marku so svetovati, naj ostane v Pivi in si skupaj s popom Jovom Radovičem, uglednim rodoljubom z Rudina, poišče varno zavetje. Oba da sta stara, tam na Sutjeski pa da bo predla precej trda... In kdo ve, kako bi jo zvozila ...
Ostala sta ...
Vojska je odšla novemu trpljenju nasproti. Za njo je ostala praznina. Strah in žalost. In zemlja brez lastnika. Za nekaj časa. Zemlja, ki je nemirno drhtela v pričakovanju sovražnika. Nemci so v sklenjeni verigi prodirati čez hribe in doline. Niti človeku niti živali se ni uspelo zmuzniti skozi sovražni obroč.
Marko se je spomnil pečine, v katero so hoteli skriti Nazorja.
»Če on ni hotel tja, midva poideva,« je dejal popu Jovanu.
Devetega junija sta z nekaj Rado-vičevimi sorodniki skrivaj odšla proti Mratinju in Magliču. Z neprikritim nemirom sta ogledovala ozki vhod v jamo: ati ju bo rešila, jima podaljšala življenje? Ali pa bo njuna grobnica, v kateri bosta živa pokopana?
Izkazalo se je, da je jama globoka več kot petdeset metrov. Posekali so visoko jelko in jo vrgli notri. Misliti so, da se bo moč ob njej spustiti
na dno, pa je bila precej prekratka. Kaj storiti? Kako v jamo?
Eden od domačinov je stekel v vas in se hitro vrnil z vrvjo. Najprej so spustili popa v jamo, potem pa še Marka. Tretji je bil učitelj Bajajič, popov nečak. Po vrvi so jih spuščali, vse dokler niso z nogami zadeli ob jelko, potem so sami splezali ob deblu navzdol.
Se prej so se 'z domačini dogovorili, da se nikomur ne javijo iz jame, dokler se ne bo oglasil zvonec, kakršnega nosijo ovni-vodniki. To bo pomenilo, da so prišli tile, ki so jih spravili sem, ponje in da so Nemci že odšli.
Jamo je pokrivala debela plast blata. Čeprav je bila precej prostorna in bi se lahko v njenih špranjah poskrilo tudi po dvajset ljudi, zaradi blata ni bilo moč leči. Vsi trije so posedli na kamenje in se naslonili na kamnitne stene. Na- pljuča jim je legel zadah po trohnobi. Poskušati so s kremenom vkresati ogenj, da bi si prižgali cigareto, se malo razgledali, da bi laže prenašali strašno samoto podzemlja. Zaman so si s kresanjem lomili nohte — v jami ni bilo dovolj kisika.
Neprijetno spoznanje.
■ To noč in še naslednji dve so preživeli v upanju, da se bodo kmalu skobacali iz tega začasnega groba. Ko je vstalo tretje jutro, pa ...
Nad seboj so zaslišali človeške glasove.
»Naši so,« se je razveselil Marko in napel ušesa. Potem je z grozo ugotovil, da so Nemci ob vhodu v jamo.
Utaboriti so se nekje v bližini in med iskanjem suhljadi opazili pred jamo sveže iveri, notri pa posekano jelko. Upravičeno so posumili, da se tu nekdo skriva.
Začeli so kričati in pretiti. Potem so zavalili cele^skale v jamo. Kamenje je s treskom padalo na jelko in z njenimi vejami vred zgrmelo navzdol.
Vsi trije so se zriniti med špranje v skalnatih stenah.
je mučiti strašna žeja. S skalnatih sten se je kdaj pa kdaj odtrgala kaka kaplja vode. Ves dan so ležali na hrbtu in odprtih ust čakali, da jim bo kaj kanilo v usta. In res jim je včasih kanilo — na čelo ali na brado. Niso mogli več vzdržati; v izsušena usta so si trpati vlažno blato...
Potem se jih je lotila čudno otrplost. Odprtih oči so sanjali o najlepšem, kar sploh lahko sanjaš. Sanjali so o raju na zemlji, in zdelo se jim je, da ta raj ni nikjer drugje kakor tu, v tej jami.
Enajstega dne jim je popolnoma zamrl glas. Samo mladi Bajačič je še govoril.
Dvanajstega dne so jim odpovedale še noge.
Tistega ovčjega zvonca pa kakor zanalašč od nikoder. Ni se oglasil, naj so še, tako prisluškovali. Kako naj bi vedeli, da so vse tiste kmete, ki so jih pripeljali sem, Nemci pobili? In tako so bili živi pokopani.
Kdo ve koliko dni so bili v tem grobu. Ze so se sprijaznili s smrtjo in zložili puške in naboje na kam-nitno klado, osebne dokumente pa strpati v torbo in jo privezali k puškinem jermenu. »Če nas najdejo mrtve, naj vedo, kdo smo ...«
Takrat pa zaslišijo nad seboj ženski glas:
»O, Jovo!... Oooooo Marko!... Ooooo Mihajlooooooo!«
Stulac, ki je bil takrat še ves za-v brezno, v
razme-
objemu
Vujačič se je že prej bo-tok ^'0^a ^aj takega, kar doživlja g r£t, kar se sedaj dogaja okoli nje-Pai • takeCia če ni doživel. Vse sku-J Je nekaj strašnega. Strahotna je tj^nost tistih, ki bahavo napadajo, oboroženi z vsem mogočim. ob0a « a /Ž® tMC** v hrabrosti slabo šot--	Partizanov, v njihovi vi-
ri,} korali, v lakoti, v trpljenju, v aij fanatični želji po svobodi. Vs oodo vzdržati? Ati bodo prenesti tisk? '^a °kroč. Ta strahotni pri-
nJla. obronkih Durmitorja je zabrnel top.
Kj^atgari streljajo,« je zaslišal arko za seboj.
Obraz se mu je še bolj zmračil. teb J® manjkalo. Kaj neki je ‘Vs neS^° sem?‘ J® pomislil z jezo. }l(Isa Bolazen se je že spravila nad
nato je mrak pogoltnil va-mšavrJco planoto, gozdove, sprp' ^s-e to izginilo v temi in se ^nilo v brezoblično gmoto. Le ie	skrivnostni Durmitor se
80i,.e. temneje začrtal na breznu ve-Začelo je deževati...
«{„ se je z drugimi starejšimi AVNOJ napotil v Pivo. Pri-Uiln S.e. ^ Ribarju, Nazorju, Simi - . seviču, Pozdercu. Z njimi je bil AVNOJ: Ivan Milutino-
oi? ‘d,uša« . "to* Vso noč
so hoditi, naravnost čez
divji kanjon Sušice. Od spredaj je bilo slišati grmenje. Nazorju se je zdelo, da se pred njimi pomika ognjeni steber, tisti-svetopisemski...
Ledeni dež. Nikjer nobene poti. Povsod egiptovska tema.
Mokro in sivo jutro jih je zateklo v Nedajnu.
Poleg cisterne s kalno vodo je nekdo umiral za tifusom. Bedniki, ki so ležati tam naokrog, se niso brigati zanj, vsakdo je imel sam s seboj preveč dela.
Mimo so hodile utrujene kolone borcev, izčrpane od noči. V širokem sovražnem obroču se je znova oglasilo strahovito streljanje. Tretja divizija se je krčevito branila, odbijala juriše in sama jurišala. Povsod kri in smrt. Borci so se morali umikati korak za korakom. Toda kam? V še hujši ognjeni metež, tja, kjer je krvavela glavnina, kjer je bil tudi Tito. Tja, kjer je cele dneve grmelo.
Milutinovič je odšel v štab III. divizije, da bi zvedel, kako je na položajih, in da bi se povezal z glavnim štabom. Vrnil se je še slabše volje, kot je bil prej.
Poklical je Vujačiča k sebi.
»Marko,« mu je rekel, »ti poznaš vse te kraje ob Pivi... Poišči zanesljive ljudi, da spravimo Ng.zorja na varno... Morda bi ga skrili v kako jamo. Tito nam je zabičal, da ga moramo rešiti... Tito to zahteva ...«
Čez dva dni ga je Vujačič obvestil, da so našli dobro skrito podzemelj-
pokopani
Grob narodnega heroja Save Kovačeviča na Zelengori pri Tjentištu
V	jami je odjeknil dolg rafal iz »Šarca«. Po kamnitnih kladah se je zlokobno in preteče vsula svinčena toča.
Potem so se treskaje oglasile bombe.
»Vse kaže, da bo treba umreti,« je pomislil Marko. Opazil je, kako se je pop Jova v strahu božjem na hitro prekrižal.
V	poltemi je še zmeraj oglušujoče bučalo, se strašansko kadilo, ves prostor je napolnil gost in dušeč dim, tako da so komaj dihali.
Polegli so, se zariti z obrazom v blato.
Kako dolgo je trajalo vse to? Celo večnost? Ne, mogoče pol ure. Potem je vse prenehalo, kakor bi odrezal. V jamo se je pritihotapila neznosna tišina, polna zlih slutenj. Kaj si bodo zdaj izmisliti tisti tam gori? Kakšno hudobijo pripravljajo?
Pa so jih tisti dan pustili pri miru.
Naslednjega jutra so znova treskale bombe in sikali rafali. In naslednjega dne spet. Potem je bilo nekaj dni vse mirno.
Ze so začeti omahovati. Začela jih
Spomenik padlim borcem v okolici Doboja
Samo Bajajič bi se lahko odzval. Pa se ni smel, ker se ni oglasil dogovorjeni zvonec. Mogoče so Nemci žensko prisilili, da jih zvabi ven?
Zenska je začela tarnati in objokovati »izvoljene brate« tam spodaj in na ves glas preklinjati Nemce.
»Si ti, Zagorka?« — se je nazadnje oglasil Bajajič. »Se smo živi!«
Zgoraj je nastal hrup.
»Živi so, živi!« je odmevalo po jami.
Z veliko težavo so jih izvlekli ven. Na pol mrtve.
Iz daljave, daleč od Sutjeske in Zelengore, pa je bilo še vedno slišati grmenje. Še ob jami je zemlja drhtela. Divizije so pretrgale obroč in iz obrambe zdrvele v napad.
Dušan Kostlč
Nove oblike
Izobraževanje odraslih v ljubi lanskem okraju
Otorajm svet Svobod in prosvetnih dinuitev okraja v Ljubljana kakor tudi ljudska univerza sta imela v tekoči sezoni več posvetov o izobraževanju:	o
programu, organizacijskem sistemu in oblikah. Pripravila sta tudi vrsto analiz s tega področje. Omenjamo samo nekaj problemov.
Se vedno ozko pojmovanje IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
Na okrajnih občinskih posvetih je prišlo večkrat do izraza ozko p oj mov an j e izobraževanj a odraslih. Nekateri menijo, da bodo storili dovolj za izobraževanje v kraju, občimi ali društvu, če bodo organizirali po-1'judinoiznamstvena ali vzgojna predavanja ali če bodo ljudi družbeno ekonomsko izobraževali. Za drugo vzgojno problematiko Pa se ne menijo dosti. Zato je marsikje izobraževanje v društvih, krajih ali občinah zelo enostransko usmerjeno. Znanje bi bilo treba posredovati čim širšim slojem delovnih ljudi z vsemi razpoložljivimi sredstvi in delovnimi metodami (predavanja, seminarji, tečaji, večerne gimnazije in druge šole; radio, tisk, film, televizija; dramske, glasbene prireditve, delovanje knjižnic itd.). Vedno večje zanimanje in potreba po izobrazbi zahtevata tudi ustanov, ki hi se poklicno ukvarjale z izobraževanjem odraslih.
Že pred leti je ljubljanski okrajni svet Svobod ugotovil, da np more zadostiti vedno večjemu povpraševanju po strokovnem in poljudnoznanstvenem Izobraževanju. Ustanovil je ljudsko univerzo, katere delo je sprva usmerjal sam, kasneje pa smo ustanovili okrajno izobra-ževalmo komisijo kot nekak družbeni upravni organ ljudske univerze. Sčasoma tudi tak način dela ni več ustrezal sodobnim zahtevam. Zato je okrajni svet Svobod — ki se ni mogel več daviti s tem na amaterski osnovi — predlagal okrajnemu ljudskemu odboru, naj bi ljudska univerza postala zavod s samostojnim finansiranjem, se s tem delom poklicno davila in tako žela še večje uspehe. Danes si ne moremo zamisliti obširnega izobraževalnega dela v našem okraju brez ljudske uni-
novi prijemi
dobna ponazorila (ozke filmske aparature, diaprojektorje, fla-nelogirame in drugo).
Zaradi tega se je zadnje čase precej spremenilo delo okrajnega sveta Svobod kakor tudi ljudske univerze. Oba predvsem idejno in programsko usmerjata komisije, organizacije in društva. Zato ob zaključku vsake sezone pripravita vrsto anket in analiz, da preverita, koliko so njuni programi življenjski, dostopni in v kakšnem pogledu jih je treba še izpopolniti.
V tej sezoni je ljudska univerza temeljito analizirala delo seminarjev za delavsko in družbeno upravljanje, šole za starše in podobno-, svet Svobod pa je prouči! vpliv filma predvsem na podeželju itd.
Glavna oporišča izobraževanja v občini so šole, tovarne, zadruge in prosvetna društva. Uspehe pa žanjejo le. če jih občinski, politični in oblastveni organi moralno in materialno podpirajo. Samo deklarativne izjave o tem, da je izobraževanje potrebna stvar in podobno, ne zadostujejo.
DRUŽBENO - EKONOMSKA IN STROKOVNA VZGOJA — POGOJ ZA NADALJNJI EKONOMSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ
Zanimanje za tovrstno izobraževanje iz leta v leto raste. To bj prikaz.ali kar v številkah: v 1 j ublj,amskem okraju je bilo doslej samo v letošnji sezoni 45 seminarjev za delavske svete po tovarnah in podjetjih, 22 seminarjev za upravne odbore zadrug, šolo za družbeno upravljanje je obiskovalo 200 predsednikov delavskih svetov in upravnih odborov, v 9 občinah so doslej izvedli seminarje za svete pri. občinskih ljudskih odborih in za zbore proizvajalcev itd. Jezikovno šolo obiskuje 1800, dopisne knjigovodske tečaje in tečaje za korespondenc« pa 1200 slušateljev. Seminar za opravljanje strokovnih izpitov iz kovinarske stroke bo obiskovalo 5 do 6 tisoč kandidatov itd.
Rudarska godba na pihala zagorske Svobode bo tudi letos sodelovala na festivalu s skrbno pripravljenim programom
verze. Le-ta ima obširne delovne naloge. Med drugim prireja predavanja, seminarje in tečaje strokovnega, poljudnoznanstvenega in družbeno ekonomskega značaja, in t» skupno s sindikati, SZDL, ljudskimi odbori in drugimi organizacijami. Jasno pa je, da še zdaleč ne more zadostiti vsem potrebam. Se vedno ni dovolj poklicnih ustanov, ki bi se bavile z izobraževanjem odraslih. Srednji ekonomski dopisni šola bi morale slediti še nekatere druge podobne šole. Člani sveta Svobod in ljudske univerze razpravljajo na občinskih posvetih v prisotnosti zastopnikov vseh organizacij in društev, k; se bavijo z izobraževanjem odraslih v občini, o tem, kje b; se dalo že jeseni ob redni gimnaziji oziroma osemletki organizirati ve čer:« a delavsko gimnazijo, občinsko ljudsko knjižnico kot proračunsko ustanovo občinskega ljudskega odbora in ob njej občinsko ljudsko univerzo itd. Marsikje so tako prosvetni delavci kakor tudi oblastni organi pokazali veliko razumevanje za te reči.
KOMUNA — PROGRAMSKO IN ORGANIZACIJSKO SREDIŠČE
Okrajni svet Svobod in ljudska univerza že dalj časa ne moreta sama operativno voditi izobraževanja. Iz teh razlogov 8o to delo prevzele občinske izobraževalne komisije, v katerih so vsi zastopniki organizacij in društev, ki se bavijo z izobraževanjem odraslih. Po dveh letih so te komisije že v marsikateri občini organizirale načrtno delo. Da bi čim bolje in čim-bdOj uspešno delale, sta svet Svdbcd in ljudska univerza priredila po občinah vrsto posvetov in tečajev za organizatorje in predavateljski kader. Marsikje so se te komisije uveljavile že do take mere, da jih do-airajo obč. Ijud. odbori, obč. odbori SZDL, ponekod pa tudi sindikalne organizacije. V takih primerih — in teh ni več malo — so začele občinske Izobraževalne komisije nabavljati tudi so-
Samo ljudska univerza . je v letošnji sezoni organizirala nad 300 predavanj, vsakega je poslušalo povprečno 100 ljudi. Pomembnejših uspehov pa ne bo brez sodobnih ponazoril in sposobnih predavateljev. Tem vprašanjem posvečata tako ljudska univerza kakor svet Svobod kar naj več pozornosti. Organizirata posvete za predavatelje in seminarje ter tečaje za vodje izobraževalne dejavnosti; vse to izboljšuje njihovo delo. Vodje in predavatelji občinskih izobraževalnih komisij se bolj poslužujejo najsodobnejših sredstev in delovnih metod. Ljudska univerza je letos uporabljala pri predavanjih in seminarjih 40 ozkih filmov, več ko 2000 diapozitivov in drugih pripomočkov.
Posebej bi morali razpravljati o ogromnem zanimanju za vzgojna vprašanja. S predavanji, šolami "in tečaji za starše
ljudska univerza še zdaleč ni mogla odgovoriti na vsa vprašanja glede vzgoje. Priredila je več ciklusov predavanj (v vsakem je bilo 2 do 8 predavanj), krajše tečaje in šole za starše s 24 predavanji. Skupno jih je obirkalo 4236 ljudi. Da bj prihodnje leto zadostili ogromnemu zanimanju za tovrstna predavanja, šole in tečaje, bo ljudska univerza po vsej verjetnosti organizirala poseben seminar za pedagoške delavce, ki bi lahko Po zaključenem seminarju predavali v domačem kraju S tem bi vsaj delno zadostili potrebam.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da bi bilo dobro v mnogih društvih ali organizacijah pripraviti posebna predavanja in semnarje za mladino. Mladinska ljudska univerza bo slej ko prej potrebna zlasti v tistih krajih, kjer je že sedaj več kot tri četrtine poslušalcev mladih ljudi: tako bi predavatelji še bolj upoštevali zanimanje in dojemljivost mladine. Ljudska univerza razmišlja o tem. da bi ustanovila.'poseben oddelek, k: bi proučeval to delo in med drugim pomagal tudi klubom mladih proizvajalcev s strokov-
nimi predavanji, nasveti in podobno.
VZGOJA FILMSKE PUBLIKI
Skoraj dve leti sta svet Svobod in ljudska univerza pripravljala temeljito analizo za posvet ljudsko prosvetnih delavcev in le-tega izvedla letos v marcu. Prisotni so obravnavati problematiko filmske kulture in filmsko vzgojo publike na splošno, še posebej pa v našem okraju. Ne moremo namreč prezreti dejstva, da je od celot— nega števila gledalcev oziroma obiskovalcev vseh prireditev (dramskih, glasbenih, filmskih in' drugih) veliko več kakor tri četrtine publike Zato bosta v prihodnje svet Svobod in ljudska univerza skupno organizirala posvete in tečaje s programskimi sveti pri stalnih kinematografih, z vodji filmske dejavnosti pri prosvetnih društvih in to tam, kjer imajo lastne aparature, pa tudi tam, kamor prihaja potujoči širokotrač-ni kinoprojektor ljudske univerze. Prav tako bosta v občinah poskrbela za redna gostovanja ozkih kinoprojektorjev, zlasti Pa bosta skrbela za izbiro programa.
-	Niko Loke*
Šolsko leto je pri kraju. Izplačalo se je truditi, kajti zdaj jih čakajo brezskrbne počitnice
To in ono o Svobodi v Štorah
Delavsko prosvetno društvo Svoboda Store šteje okrog 750 članov, ki vsi sodelujejo v društvu, bodisi da obiskujejo samo tečaje in seminarje ali poslušajo predavanja, ki jih prireja Svoboda. V raznih sekcijah društva pa jih dela okrog 200. To je razumljivo, saj ge od okrog 1700 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v Železarni Štore, skoraj polovica vozi z vlakom ali s kolesom (in to ne blizu).
0 Društvo združuje člane v izobraževalni, dramatski, tam-buraški, likovni in šahovski sekciji ter v moškem in ženskem pevskem zboru in še v godbi na pihala. V knjižnici
pa nudi Svoboda članom In nečlanom lep izbor knjig. V Svo-bodino področje dela spada tudi kinematograf,
0 Odborniki društva so v teku svojega delovanja preizkusili več oblik izobraževanja. Tako prirejajo vseskozi vsakih štirinajst dni pl-edavanje. Leta 1955 so organizirali ideološki krožek, ki ga je obiskovalo deset do petnajst ljudi. Naslednje leto so Imeli že dva krožka, da bi bil študij uspešnejši. Se leto kasneje so organizirali šolo za odrasle. Od kakih 70 vpisanih jih je kakih 25 srečno končalo prvi razred. Vendar nadaljevali niso, vsaj ne v Štorah. Kajti v Celju je začelo delovati več različnih šol za odrasle. In ta-
Predstava na Črnem vrhu
Na Cm-em vrhu imajo prosvetno društvo in kino. V društvu pa je edino dramska družina delavna. Poizkusili so tudi s predavanji, toda uspeha n; bilo. Knjižnica je dobro obiskana, zlasti pozami. Knjige, kolikor pač morejo, kupujejo sproti.
Igralska družina je uprizorila igro »Via mala«. Z mladimi igralci jo je pripravila učiteljica Anica Fink, ki že tri leta marljivo dela v društvu in se ukvarja z režijo. Čeprav nimajo ne igralci ne ona nikakega tečaja ra seboj, poleg tega pa jih tarejo še materialne težave, je bila predstava lepo izvedena; le na nekaterih mestih je zase,pala. Toda če bi mladim igralcem in režiserju vsaj malo strokovno pomagali, kar si tudi sami zelo želijo in če bi imeli vsaj toliko razsvetljave, kolikor je je treba, da igralčev obraz ne izgine v temi, bi bila ta predstava dobra. Igralci imajo veliko volje in si zelo prizadevajo, da bi dobro igrali. Ce povem, da hodijo tudi uro daleč na vaje in da za to žrtvujejo nedeljsko dopoldne, ker drugače ni časa, potem je ta vztrajnost vredna ■ pohvale in pomoči. Ce ljudje ne marajo za kino in predavanja, ljubijo pa dramske predstave, naj občina pomaga vsaj igralski družini.
Letos je bilo v občinskem proračunu določenih 48 tisoč
din za pomoč društvom. Številka je zelo majhna in če bi ta denar razdelili med društva, si ne bi kaj prida opomogla z njim. To so uvideli tudi na /Občini in sklenili s tem denarjem nagraditi vse prostovoljne knjižničarje. Pobuda bi bila hvale vredna in bi knjižničarje mo-moralno vzpodbudila, če bi jo uresničili.
Preveč razveseljivo pa tudi ni, da v samem središču občine, to je v Idriji, Svoboda že precej dolgo molči, čeprav ima nedvomno boljše delovne pogoje, kot jih imajo na Črnem vrhu,
M. M.
ko so imeli tudi štorski žele-zarji več možnosti za nadaljnje izobraževanje.
0 Letos so pa v Železarni organizirali seminar za delavce. Tako so sklenili: v teku enega leta morejo seminar ab-solvirati vsi štorski železarji. Seminar traja teden dni, vsak dan po dve uri. Na njem predavajo domači ljudje iz Železarne. Da ne bi bilo težav zaradi obiska (kajti precej ljudi se vozi), je seminar kar med delovnim časom. Skupine, v vsaki je 20 do 25 ljudi, sestavljajo tako, da proizvodnja kar najmanj trpi. Zaradi dopustov so seminar ob koncu maja prekinili in ga bodo nadajevali septembra.
0 Delo v seminarju je razdeljeno na štiri dele: na strokovna predavanja, ki se nanašajo na delo in na stroko; na predavanja o zakonodaji, socialnem zavarovanju, o zakonu o delovnih razmerjih itd.; ha predavanja o gospodarstvu v podjetju, o družbenem upravljanju, formiranju dohodka, razdelitvi dohodka, tarifnem pravilniku, nagrajevanju in podobnem ter na politične teme, obravnavajo n. pr. vlogo družbenih organizacij v podjetju, razvoj delavskega gibanja in podobno.
0 Štorski železarji imajo
nih sekcij. Razmišljajo pa tudi, da bi uredili na Lipi, to je v novem delavskem naselju na griču za Železarno, še klubske prostore.
0 Med najbolj delavne sekcije štejejo ženski pevski zbor. Le-ta združuje večinoma žene železarjev, ki ne delajo v železarni. Pevke so že nekajkrat nastopile v celjskem radiu, posneli so jih pa že tudi na plošče. Zadnje čase so pa pod vodstvom pevovodje profesorja Ferlinca iz Celja tudi gostovale po raznih krajih celjskega okraja. Malo teže je z moškim zborom. O njem ni moč povedati kaj več, kot da obstoji, da zapoje kaj na kaki proslavi in še na kakšnem pogrebu. Morda bo bolje, ko bo končal šolo član Svobode, ki obiskuje v Ljubljani zborovodsko šolo. Pač pa dobro delujeta godba na pihala in tamburaški zbor. V le-tem igrajo največ štorski gimnazijci. Pravijo, da tudi delo dramatske skupine nekoliko upada. Za vzrok navajajo to, da so se igralci porazgubili, odšli v druge kraje ali kakorkoli že, mlade, zlasti fante, pa bolj vleče motor, ki so si ga mnogi nabavili, kot delo v dramski skupini. Vendar pa so letos dali na oder igro »Življenje zmaguje«, dramska skupina iz osnovne šole pa pri-
prav lep kulturni dom z veliko ' pravlja mladinsko igro »Sne-dvorano za koncerte, kino pred- guljčiea«. stave, gledališke prireditve ter	•
še manjšo dvorano, v kateri so knjižnica, predavanja in vaje.
Razen tega imajo še nekaj manjših prostorov za delo raz-
Sicer pa ima štorska Svoboda enake težave kot mnoge druge: premalo prostorov, premalo denarja.	B. 8.
Navdušenja ne manjka
V okviru celjske okrajne revije iramskih skupin je prosvetno društvo »Svoboda« iz Šoštanja v soboto gostovalo v Dobrni z Marjana Marinca »Komedijo o komediji«.
Ta komedija, katere snov je zajeta iz našega časa in naših razmer, se je v razmeroma kratkem času krepko utr-
igranjem v avditoriju igralci dobili stik s publiko in ga tudi ohranili vse do konca predstave.
Ne nameravam pisati podrobne ocene o predstavi, omenila bi le nekaj stvari, ki sem jih opazila. Besedilo so igralci obvladali, tudi kretali so se dovolj neprisiljeno, če-
Celjska železničarska godba — petdesetletnik
dila na naših amaterskih odrih. . prav je bilo videti, da so va-Ni čuda, da so si jo tudi v Šoštanju izbrali, saj prezaposlenih direktorjev gotovo tudi njim ne manjka. Prijeme, ki po avtorjevi zamisli pritegnejo gledalca, je režija lepo izkoristila. Takoj v začetku so z
jeni večjega odra. Vsebinske menjave in Medvedove monologe je lepo spremljala razsvetljava z zatemnitvijo dvorane in usmerjanjem reflektorja na igralca, ki je bil v ospredju odra. Taka rešitev je
Godba na pihala ŽPD »France Prešeren« v Celju je naslednik bivše »Železničarske godbe«. Le-ta je bilg ustanovljena leta 1908 — torej pred petdesetimi leti. Ustanovili so jo slovenski socialnodemokratski železničarji s celjske železniške postaje. Zaradi nasprotovanja šovinistične nemške oblasti so ustanovitelji godbo prijavili kot godbo pravovarstvenega in strokovnega društva železničarjev, ki je kot socialnodemokratska organizacija imela svoj sedež na Dunaju. V stari Jugoslaviji je godba delovala kot »nestrankarsko Godbeno društvo železničarjev« z mladinsko, pevsko, tamburaško in nekaj časa celo z dramatsko sekcijo. Po osvoboditvi se je godba obnovila v okviru sindikata železničarjev; od 1. 1947 pa deluje v smislu sodobnih delavskoprosvetnih načel kot »Prešernova« godba na pihala. Godbo je 43 let vodil Albin Peterman, po poklicu
pa jo vodi železniški.
krojač, od 1. 1951 Ivan Karlovčec, skladiščnik.
Vsekakor je to najstarejša delavska godba v Celju, brez katere ne mine nobena celjska proslava ali manifestacija na prostem. O kakovosti godbe pričajo številna priznanja in prva mesta, ki jih je zasedla na povojnih ljudskoprosvetnih tek-movanijh.
Svoj zlati delovni jubilej je godba proslavila 14. in 15. junija s koncertom v dvorani in na prostem ter s slavnostno sejo, na kateri so bila podeljena priznanja najstarejšim in najde-lavnejšim članom. Pred kratkim je imela ta godba v gosteh sorodne godbenike iz Splita, Ljubljane (»Tine Rožanc«) in Maribora (»Angel Besednjak«). Sodelovale pa so tudi godbe iz Zidanega mosta (»Viktor Strel«), iz Štor (DPD Svoboda) in godba celjske' tovarne emajlirane posode.	G. Gr.
zelo posrečena in obenem preprosta. Vloge so bile dobro zasedene, posebno Medved in Sonja sta bila naravna in neprisiljena. Morda bi si želeli malo manj burkastega in bolj umirjeno dobrodušnega strica Pavleta. Jezik ni bil vedno zgleden, posebno kadar so se igralci razgreli, so radi zašli v domač dialekt.
Vse te opombe naj zapišem samo ob robu predstave. Upam, da mi jih igralci ne bodo zamerili. Splošen vtis je bil ugoden. V Dobrni ne bodo tako kmalu pozabili Šoštanjčanov. Njihova igralska družina je simpatičen majhen kolektiv. Posebno pohvalno je, da sprejemajo v svoje vrste mlade začetnike, ki se bodo v družbi s starejšimi, že izurjenimi kolegi lahko sčasoma razvili v dobre igralce. Njihova simpatična in prizadevna režiserka mi je posebej pohvalila discipliniranost svojih igralcev in njihovo navdušenost za delo. Povedali so mi, da bi radi še večkrat gostovali, če ne bi imeli takih težav s prevozom. Upajmo, da bo šoštanjska igralska družina z uspelimi predstavami še naprej poživljala kulturno, življenje doma in v sosednjih krajih.
M. T.
Šmarskim neznanim talentom ni treba čakati na strokovno komisijo iz Ljubljane, da nastopijo pred radijskim mikrofonom. Podjetni člani Ljudske tehnike so namreč sami sestavili radijski oddajnik, ki vsako nedeljo od devete do dvanajste seznanja občane in bližnje sosede z lokalnimi novicami, jih vedri s pesmijo domačih pevskih zborov in godb in uči. Zdaj so radijski amaterji skupaj s Svobodo organizirali še oddaje »Pokaži, kaj znaš«. Na sliki je videti, da te njihove oddaje nič manj ne »vlečejo« kot ljubljanske
Iz Postojne
V počitnicah bodo knjižničarji sedmih knjižnic v postojnski knjižnici obiskovali strokovni seminar v Postojni. Seminar jim bo prav gotovo koristen, zlasti če upoštevamo, da bodo menda že letošnjo zimo krožili po občini trije kovčki potujoče knjižnice. Eden je že v Studenem.
Knjige
tega
meseca
Junij je prehodni mesec med pomladansko kulturno^ _ živahnostjo in poletnim zatišjem. K se za nekaj časa zapro vrat gledaliških in koncertnih dvoran in ko tudi knjižna dejavnost nekoliko upade. KUU temu je izšlo ta mesec razmeroma precej knjig, večinoma prevodov. Kaj več domači" del bomo dobili šele jeseni.
*
Morda bi kazalo na prvem mestu omeniti roman »Mia® levi« ameriškega pisatelja Ib' WINA SHAWA, veliko delo iz časa druge svetovne vojne, m si je pridobilo v svetu veli“ sloves. Pisatelj nam v tem delu slika na širokem prostornin-skem ozadju, ki se razteza od Amerike do Evrope in Afrik®. značilne predstavnike različnih narodnosti in prepričanj različnih družbenih plasti, ki jih je druga svetovna vojna potegnila v svoj vrtinec tef jih postavila pred vrsto moralnih odločitev in preizkušenj. Pisatelj je svoje junake naslikal z velikim darom in spretnostjo, ki bosta nedvomno pritegnila živo zanimanje bralca.
4
Tudi druga knjiga •današnjega poročila je izpod ameriškega peresa. Napisal jo je novinar JACK BELDEN in nosi naslov »Kitajska pretresa svet*. Avtor se je med državljansko vojno v letih 1945 do 1949 mu' dil na Kitajskem, po .svojem povratku v ZDA pa je napisal knjigo, v kateri je pojasnil vzroke za zmago kitajske revolucije in poraz Cangkajška. Seveda ne smemo misliti, da je to kaka suhoparna politična študija. Belden je prepotoval Kitajsko po dolgem in počez in je o svojih doživetjih napisal več sijajnih reportaž, ki bodo bralcu nudile plastičen vpogled v temeljna dogajanja kitajske revolucije. Zlasti so zanimiva poglavja o zemljiškem vprašanju in o ženski enakopravnosti. Pred evropskim bralcem se odkrije docela svojski svet, ki mu v dvajsetem stoletju m primere. Ob branju te knjige, ki nam odkriva razen velikih moralnih uspehov kitajske revolucije tudi vrsto perečih gospodarskih vprašanj, ki se postavljajo pred novo kitajsko družbo, nam postaja še boU nerazumljivo sedanje stališče voditeljev Kitajske do Jugoslavije in se človek lahko samo vprašuje, če ni borbi proti »revizionizmu« zgolj pripomoček, ki naj odvrne pozornost od lastnih problemov k neki navidezni zunanji »nevarnosti«. Okvir našega poročila je preskromen, da bi o tem podrobneje razpravljali.
.•
NICHOLASA MONSARRA-TA poznajo naši bralci že P° romanu »Kruto morje«, če ze ne iz knjige pa vsaj s filmskega platna. Pred dnevi ie prišlo na knjižni trg drugo delo tega pisatelja »Esther Co-stello«. To je zgodba o revni irski deklici, ki ob neki nesreči oslepi in onemi. Zanjo se zavzame »dobrotnica«, ki Ji sprva skuša resnično pomagati, pozneje pa, ko spozna kolikšno sočutje in hkrati uspeh doseza njena varovanka na javnih nastopih, prične trgovati z njeno invalidnostjo. Tragični zaključek zgodbe odkrije vso moralno pokvarjenost lažnega človekoljubja, ki P® svetu še mnogokje cveti in,,00 bolj senzacije kot resnične človečnosti žejni publiki iuo1 uspeva in raznim »dobrodeln®-žem« polni sebične žepe. U®*0 je napisano tekoče in privlačno ter bo zaradi svoje neposrednosti našlo prav gotovo veliko število bralcev.
•
Dva prevoda sta iz skandinavskih književnosti. Prvi J® prevod romana »Barbara m možje«, ki ga je napisal JOER' GEN FRANTZ JACOBSEN. 1° je prvi in edini daljši tekst toga zanimivega pisatelja, ki m je smrt prezgodaj iztrgala P®r iz rok. Prizorišče romana so Faeroeri, otočje v Severnem morju, in naša zgodba se a°' gaja v 18. stoletju. Vendar n smemo misliti, da je to zgodovinska povest. Barbara, z®n' ska v polnem pomenu besede, bi lahko živela tudi v drugem času in svoje ljubezenske bolečine doživljala morda celo drugačnem okolju, čeprav J res, da daje delu svojevrsten čar prav melanholična severnjaška pokrajina.
•
Cisto na kratko še omenimo zgodovinski roman švedskeg pisatelja VILHELMA MOBEH' GA »Jezdi še nocoj«, ki n®m slika Švedsko med kmečkim upori, ter pesniško zbirko TITA VIDMARJA »Lirika«, predstavlja prvo žetev mladega slovenskega poeta. S tem s junijske knjižne novosti P kraju.	..
Kajetan Kov*
Dejstva in predsodki
ob reorganizaciji gimnazij i n o s n o v n i h š o 1
Vsaka večja novost oziroma Sprememba, pa naj bo v gospodarstvu, v umetnosti ali kjerkoli že, naleti na odpor pri ljudeh, ki je niso dojeli, in Pri vseh tistih, ki se najraje drže starih kolesnic. Razumljivo, da bo tudi šolska refor-rna vzbudila razne pomisleke, Čeprav si jo vsi, od šolarjev do raznih ustanov in gospodarskih organizacij, iskreno želimo. Teoretično smo si torej popolnoma na jasnem, da našo mladino slabo pripravljamo na življenje, vemo tudi, da 76°/o naših državljanov doslej ni do ob'
podeželskih središčih, zakaj vzgojni in izpbrazbeni smotri bodo po novem enotni.
Ali gre potemtakem zgolj za formalističen ukrep? Prav .go
dih pa se je ponekod zmanjšalo več kot za 50 "/o. Na lil. gimnaziji je lani 94 učencev obiskovali četrti razred, v petega pa se jih je vpisalo samo
ZvoTŽrčre za to, da sleher- f. ™ v- gimnaziji je bilo^ lani
nemu mlademu človeku med obveznim šolanjem zagotovimo čimvečjo splošno izobrazbo. V ugovoru, češ saj bi jo prhv tako dobil v nižji gimnaziji, je ščepec resnice, zlasti
130 četrtošolcev, v letošnji peti razred pa se jih je vpisalo sa-
LJUBLJANSKI OKRAJ JE NAMENIL DVE TRETJINI PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA ŠOLSTVO
-Profesorji smo navdušeni za šolsko reformo, vemo pa, da brez ugodnih materialnih po-
mo 78, na IX. gimnaziji se je g0jev ne bo zaželenih uspehov, od lanskih 96 četrtošolcev vpi- pa naj imamo še tako dobro salo letos samo 24 v peti raz- v0ij0,« je dejal neki znani dokler re^’ na ^-II. gimnaziji pa od ljubljanski profesor. -Ne mo-
bosta v rabi stari predmetnik in učni načrt. Vendar pa je velika razlika med novo osnovno šolo in staro nižjo gimnazijo. Po novem si bodo morali šol-
končalo osemletnega obveznega	v	razredih obvezne
šolanja. V praksi pa je stvar nekoliko drugačna. Že prvi korak v šolsko reformo — reorganizacija osnovne šole in gimnazije — je 'zlasti v Ljubljani brez potrebe dvignil
šole prizadevati, da pripeljejo čimveč učencev do osmega razreda. medtem ko je bila stara nižja gimnazija že izbirna šola. Kdor ni uspeval, se je pač poslovil in se usmeril v kak
to, da bi obvezna šola dala
prah, ker pač zadeva ob pred- praktični poklic. Gre torej za sodke in zahteva tudi miselno preusmeritev, predvsem pa nore poglede na obvezno šolstvo.
Morda daje prav ta psihološki rnoment največja ovira in naj-globji vzrok vseh pomislekov zoper reorganizacijo šolstva.
■Se celo, če so vzroki in cilji teh sprememb preslabo obrazloženi.
84 samo 45. Ze po teh števil- rem si misliti, da bi bil na kah lahko presodimo, da žara- Vrtači, kjer bo po novem di ukinitve štirih gimnazij v Osemletna osnovna šola, pouk Ljubljani ne bo nikomur za-	v	vičjih razredih zgleden,,	ko
prta pot v tovrstne šolske usta-	pa ^0ia nima	kabinetov	ne	la-
nove, ker jih je ostalo še 10, boratorijev, niti ustreznih in da je bil ta ukrep umesten uču.->
in tudi gospodaren. Tako bo	„ , ,	, , i	o.
ostalo več sredstev za strokov-	Ta šolnik	ni lagal.	Se	v
ne šole, ki so bile doslej prav marsikateri drugi novi osnovni
zaradi prioritete gimnazij za- soi’ kl }e *os e> sluzlIahAan postavljene. Že ta velik naval	izobraževanje bodo
na strokovne šole po svoje do- spnm velike težave. Toda te kazuje, da sedania gimnazija	nepremostljive.
J ’	Kolikor smo morda prva po-
tožili
čimveč znanja slehernemu na- ni šla vštric z življenjem in m	lgta upravičen0
šemu državljanu, tudi tistemu, dajala dijakom tistega, kar bi ,
šemu državljanu, tudi tistemu, ki se bo po zaključeni šolski obveznosti zaposlil v tovarni.
Ta ukrep je narekovalo življenje. Pomanjkljivosti starega šolskega sistema se nam ne-
ATT,	nad premajhno skrbjo za iz-
morala. Od tod tudi upadanje b	materialnih pogo-
obiska v vseh višjih razredih. šolJstva> toUko se zdaj lah. Pomanjkljivostim gimnazijske- > ohval’mo, da so se stvari ga šolanja lahko d^io pnpi- izbo^šale_ Res da v Ljubijani
NAŠI PESNIKI
CIRIL ZLOBEC (roj. 1925 v Ponikvah na Krasu) se je predstavil kot pesnik v skupni zbirki -Pesmi štirih- s svojimi pesniškimi tovariši Kovičem, Menartom in Pavčkom. Lani je izdal samostojno pesniško zbirko -Pobeglo otroštvo-, zdaj pa pripravlja knjigo pesmi.
Z vztramostio sonca
Ljubim te,
Z radostjo jutra,
ki rosi na polju se utrne,
vsak dan bi ti pel o ljubezni.
S strastjo vojaka, ki z vojne se k ljubi povrne, vsesal bi se v tvoje razgaljene grudi.
Z vztrajnostjo sonca v ekvatorju
žgal bi s poljubi
molk tvoje ljubezni:
dokler s svojim ognjem do dna
ne izžgal bi morja
tvoje sle po daritvi —
in v njej si pogasil
poslednji ogorek srca.
Ljubim, a človek
odžeja se že ob kozarcu vode, kos kruha prežene mu glad.
IZENAČITEV IZOBRAŽEVALNIH MOŽNOSTI
---------------- -- .... šemo tudi krivdo, da se na na-	z gradnj0 nove osemletke v
nehno maščujejo. Ne le. da je	ših fakultetah ne izšola nm ce-	QregOTčičevi	ulici še ne	bo
treba ljudem, ki so dokončali	trtina študentov. Vsi drugi že	konec pouka	v izmenah —	za-
osnovnn šolo, v raznih strokov-	po nekaj semestrih omagajo in
po za-
igrali pomembno vlogo, saj bodo nekakšna pripravljalnica na bodoči poklic.
se zaradi pomanjkljive strokovne izobrazbe zaposle na
nih tečajih najprej zamašiti vrzeli v osnovnem znanju, am-Tu in tam slišimo, da so z pak morajo tudi industrijske in raznih administrativnih mestih, reorganizacijo šolstva nižji gim- vajenske šole porabiti celo šol
sko leto za izpopolnitev temelj- razredi gimnazije, ne izobrazbe, ki je nujno po-
na delo, ki jih čaka ključnem šolanju.
Celjska tovarna emajlirane
fl"fr3o°Š“ “»/‘.ri Zri?« .»o”,.	».m šolanju uience, veliko
Možnosti za praktično usposabljanje učencev ni malo, le poiskati jih je treba in seveda
Na Hrvatskem so v praktič- doseči, da bodo v šolskih od-
občinski in okrajni oblastveni
strokovnim vod-
borih res ljudje, ki se zavedajo, da je vlaganje sredstev v šolstvo posredno tudi vlaganje sredstev v gospodarstvo in
nazijci degradirani v osnovnošolske učence. Z vidika stare 9a šolskega sistema imajo tudi trebna za strokovno šolanje Prav. Tem nižjim gimnazijcem smo z odpravo dualizma v osemletnem obveznem šolanju in z uvedbo enotne^ šole za vso šoloobvezno mladino odvzeli privilegije, ki so jih imeli doslej. S tem pa smo izenačili izobraževalne možnosti otrok
za katere, bi zadostovali štirje organi najboljši namen ustva- izobzažujej0t razen tega pa stvom obdelujejo šolska zem- da se te naložbe rentirajo ce-
riti šolstvu ustrezne aeiov	mfa<jirn ljudem omogoča, da Ijišča, preizkušajo gnojila ipd. lih 35 let, ko državljan aktivno
pogoje. Ljubljanski okraj je sg kti6no usposabljajo tudi in se tako uče poljedelstva in sodeluje v družbeni proizvod-namenil dve tretjim proračun- ^ tovarniških delavnicah. Ali gospodarjenja nasploh. Z izku- nji oziroma s kakim drugim
V LJUBLJANI KAR ŠTIRI GIMNAZIJE MANJ
Novica je marsikoga začudila. Čemu neki ukinjamo gimnazije, ko v isti sapi poudarjamo, kako važno je znanje za
ALI PROFESOR NE BO VEC PROFESOR?
skih sredstev samo Mstvo. ~g 'ne"bi Litostroj in druge pičicam od prodanih pridelkov delom prispeva skupnosti. TudL	cTnJih naše tovarne lahko zgledovale pa si kupujejo razne potreb- Pred nami so torej odgovor-
no 15. leta starosti. Podeželski vsakogar. Stvar pa je takale: so po razpisu službenih mest j0;_ mladini, ki se je doslej šolala Zadnja leta je v nekaterih na novih gimnazijah in osnov-	.
v višjih razredih osnovne šole, ljubljanskih gimnazijah občut- nih šolah raznesli prošnje naj- Vprašanja. učnih priporno bo poslej šola dajala isto kot no upadlo število na novo vpi- prej na vse gimnazije, nato pa kov in učilnic za praktični po-

koristijo.
PRED VI. KULTURN0PR0SVETN1M FESTIVALOM V ZAGORJU
M. K.
mestni mladini in mladini v sanih dijakov. V višjih razre-
še na tiste osnovne šole, ki uk pa kljub velikim sredstvom bodo imele najboljše delovne kl Ah namenja družba za šol-pogoje. Žele si pač ostati pro- f ”°> ^ bo.mogoče takoj rešiti,
fesorji, ker ne morejo doumeti, |<er ,so..?? , V°*rf e p.re^f j.,en da bo reorganizacija šolstva V Upijani bo šlo zelo veliko
Obeta se razgibano poletje
nujno spremenila tudi položaj šolnika v osnovni šoli. Po končani šolski reformi nedvomno tudi najbolj črnogledi profesorji ne bodo imeli več predsodka, da so postali -navadni-učitelji, kajti učni načrt za osnovne šole bo glede pouka in vzgoje zelo zahteven.
Osnovno šolo naj bi končalo čimveč državljanov. Ze ta naloga terja, da so šolniki do
sredstev za gradnjo novih strokovnih šol — vajenska gradbena šola je že pod streho, zgraditi pa bo treba čimprej še srednjo gradbeno in srednjo zobarsko šolo — zato si bodo morale, vsaj začasno, šolske ustanove medsebojno pomagati z učili in morda celo skupno uporabljati šolske delavnice, laboratorije in podobno. Marsikatera šola bi se rešila težav že z dozidavo no-
že šesto leto se ponavlja eno in isto: jeseni in pozimi, ko bi se morale vrstiti prireditve v Zagorju, navadno pride na oder le eno, največ dvoje dramskih del, kak koncert in morda še kakšna lutkovna ali mladinska igra. Vzrokov je več: menim, da so društva največ grešila, ker niso na svojih letnih občnih zborih sestavila podrobnih programov, ampak so prepustila to stvar svojim
so program naštudirale, Je drevje že krepko zbrstelo.. . Drug, morda še globlji vzrok nedejavnosti pa je v tem, da Zagorje nima potrebnih prostorov za razgibano kulturno amaterstvo, kajti edina dvorana je lastnina TVD »Partizan« in še ta je za gledališke ali druge predstave pretesna in vrhu tega še neokusna.
Potemtakem zares nič čudnega, če je pozimi v Zagorju pravcato kulturno mrtvilo,
šestih letih so zagorska amaterska društva priredila na letnem avditoriju večdnevne festivale, ki jih je obiskalo približno 30.000 ljudi. To pomeni, da si je vsako leto ogledalo festivalne prireditve okrog 4.500 ljudi.
Tudi letos se obeta razgibano poletje. Občinski svet »Svobod« in prosvetnih društev je sklenil nadaljevati tradicijo: skupno z zagorsko in loško »Svobodo« pripravlja sedem-
skupinam. Sekcije se navadno .. _ .-----
bri pedagogi, zato bi morali na vega trakta oziroma če bi jo niso mog]e dolgo odločiti za to medtem ko se kulturnoprosvet- dnevne festivalne prireditve v osemletkah poučevati najbolj- dvignili za eno nadstropje. Z ali ono delo, ko pa so se odlo- na dejavnost v začetku poletja okviru občinskega praznova-«. »»-.•	je kjj pred vrati že no- tako razbohoti, kot menda ni-
vember ali december. Preden kjer na Slovenskem. V zadnjih
še učne moči. Naj bodo naši dobro voljo, in te ne manjka, novi učni načrti še tako popol- bomo morda ta materialna ni, ne bomo z reformo dosegli vprašanja laže rešili kot učno-pravih uspehov, če ne bodo vzgojna, tudi učne metode dobre. Treba bo misliti na ustanovitev pedagoške akademije, ki bo vzgajala nove osnovnošolske učne
ZGLED CELJANOV
V skladu z načeli šolske re-
Svoboda v Ptuju ne počiva
moči in dajala slušateljem ve-	^	^vrisan n. fat i	oruzaonem vece.ru, ki
lik0 f eč znanja kot sedanja učne	krajevnim %$re. je priredila ptujska Svoboda
učiteljišča.	ham in je pr. prakti6nem po.
Po drugih državah, kjer so uku povezati z domačimi pod-že zdavnaj uvedli ne le osem- jetji, ki zaposlujejo večino de-letno, ampak celo 10 ali več lovne sile. Zato bodo šolski od-letno šolsko obveznost, imajo bori, v katerih so tudi pred-šolniki splošnih šol visoko iz- stavniki gospodarskih organi- Dramska sekcija pa je še vedno
Po družabnem večeru, ki ga
za
aktivne članje sekcij, je kazalo, da bo delo do jeseni prekinjeno. Vendar pa to drži le za ljudsko univerzo, ker letni čas ni primeren za predavanja
zelo delovna. Zadnje čase se je pripravljala na revijo igralskih
Mario Vilhar, siikar-amater: Lastna podoba
obrazbo in uživajo ugled, ka-	zacij, dolžni storiti	vse, da se
kršen jim gre po družbeni	bodo lahko učenci	tako v to-
vlogi in odgovornosti. Čemu	varnah oziroma	tovarniških	skupin	v	Velenju,	kjer	je upri-
naj bi bilo pri nas, v sociali-	delavnicah kakor v interesnih	zorila	igro	Jožeta	Kranjca »Di'
stični državi drugače?	krožkih praktično pripravljali rektor Čampa«.
Tudii esperantska sekcija Se deluje. Po končanem pouku v gimnaziji in po zaključnih izpitih v večernh tečajih se je začel nov tečaj za skupino, ki bo odšla prihodnji mesec z esperantsko sekcijo FE J na veliko mednarodno potovanje po Evropi ter se udeležila svetovnega esperantskega kongresa v Mainzu, si ogledala svetovno razstavo v Bruslju, Pariz in zanimivosti v drugih deželah.
Revija v mestu prihodnosti
Te vrstice pišem iz vtisov o velenjski reviji, porojenih med predstavami in razgovori. Želel bi povedati, da je vse, kar pišem, moje osebno mnenje, ne pa mnenje pripravljalnega odbora in poklicnih dramskih delavcev.
Velenje redkega obiskovalca ved-ito znova preseneti s svojo podobo. Tako naglo jo menja, da največkrat ostrmiš nad hitrim tempom, ki spreminja lice starega rudarskega mesteca. Grad, ki se boči nad starim Velenjem, in moderne palače v novem naselju so spomeniki dveh časov; davne, grenke preteklosti in lepe sedanjosti. Zazdelo se mi je, da nisem še nikjer tako živo čutil prihodnosti kot ravno v Velenju.
Morda tem občutkom botruje mladost. Kako temna je bila naša dolino, bi lahko zapisal ob pogledu na novo rudarsko mestece. Niti bilke ttnue ni bilo v rudarskem naselju, kjer sem preživel mladost in večji del življenja. Visoki dimnik, dobrih Petdeset metrov oddaljen od našega stanovanja, je bruhal oblake temno-rjavega dima, ki je kakor mora legal na naselje. Rudarji si niso brez vzroka izbrali črne in zelene barve zn svoj simbol. Črne kot simbol leme in napornega dela v rovu, žetone kot simbol hrepenenja po zelenih tratah in livadah, od koder so vietje in dedje prihajali na delo med rudarje. Kako resnična je bila pesem, ki smo jo peli v otroškem zboru ^Vzajemnosti«:
Mi smo pa od tam doma, kjer se sonce ne smehlja, kjer ni tratice zelene ...
Velenje pa je zdaj polno sonca in zolenja, svetlih, udobnih stanovanj *n parkov, ki so z dneva v dan lepši. *a domom »Svobode«, kjer smo
imeli revije, urejujejo park. Mudi se jim. Na desetine prostovoljcev pomaga vsak dan pri urejanju. In kako ponosni so na svoje delo: »Tu boste uredili velik park,« vprašam prostovoljca, ki z ravnico tolče grude mastne zemlje. »Ne park — super park,« mi s ponosom odvrne.
Ne vem več, v kateri zgodovinski knjigi sem bral, da so stari Grki začutili potrebo po umetniškem udej-s■: orTiUr’1	■ > s - ■• i.er.j i’ 'Inn
ogledovali lepoto egejskega morja, lepoto svoje krajine. Čeprav to ni bil glavni vzrok, ga ne kaže_ povsem zavreči, kakor ne kaže prezreti resnice, da se je delo velenjske Svobode, predvsem pa igralske skupine, močno razmahnilo z znano revijo na velenjskem jezeru leta 1954. Od takrat sodi velenjska igralska skupina med
o	'v; c	'..o ■■ no »v-*
devnosti kakor tudi po igralskih stvaritvah. Naj omenimo samo nekaj zahtevnih uprizoritev: »Matiček se "ženi«, »Celjski grofje«, »Boter Andraž« in zadnja »Beraška opera«.
Ves potek revije je pokazal, da trenutno ni mogoče v Sloveniji izbrati idealnejšega kraja za revijo, kot je Velenje. Dobri organizatorji, pozorni gostitelji, hvaležno občinstvo, velika dvorana in dokaj sodobno urejen oder, vse to in če k temu prištejemo še lepoto kraja, so pogoji, ki so zaenkrat edinstveni.
Vseeno pa je bilo pred revijo čutiti rahel nemir. Ali bodo vse igralske skupine pravočasno prišle? Ali je želja, da bi vsaka igralska skupina videla vse predstave in o njih
razpravljala res zgolj tiha želja, ali pa bo postala lep obet za prihodnost? Kako organizirati razpravo? Kako, kako... Veliko je bilo neznank, zakaj podobne revije v naši državi še ni bilo. Vse te neznanke je bilo treba reševati sproti.
Pozno popoldne so bile vse igralske skupine zbrane. Zbrali so se igralci velenjske, mežiške, trboveljske, zagorske in ptujske Svobode in Svobode »Slava Klavora« iz Maribora. Manjkali so samo še mladi igralci z Delavskega odra, ki pa so se pripeljali, kot je bilo dogovorjeno, v nedeljo.
Pred domom so prižgali festivalni ogenj, dvignili zastavo, fanfare so naznanile pričetek revije. Naposled smo le pričeli!
»Noben slovenski gledališki zgodovinar ne bo mogel obiti dejstva, da se je 20. junija 1958 zbralo v Velenju na reviji šest igralskih skupin, ki so uprizorile tri slovenska dramska dela, od tepa je dvoje del doživelo krstno predstavo. Mimo tega in dejstva, da pomeni revija začetek amaterskih igralskih skupin, ne bo pomembnega razdobja v snovanju W,0 *iO '»'« nlvd'’' ' iti Zoon-P"'- '1f11 je dejal ob zaključku revije dramaturg SNG Lojze Filipič. Čeprav je povedal to za konec, sodijo besede na začetek revije.
Znanega nemira pred uprizoritvijo so bili deležni najprvo Velenjčani, /prrior'/" - R h'n - -opere« zahteva izrednega poguma, zelo dobrega igralskega kolektiva in izredno domiselnega režiserja. Dramatiki Bertolda Brechta bi lahko rekli tudi dramska podloga za igro Ta veliki dramatik zanalašč ni pisal strnjenega besedila, rušil je klasič-
ne forme dramaturgije in svojim uprizoriteljem celo svetoval, naj ga po svojem občutju črtajo in dopolnjujejo. Kakor je za njegovo dramatiko značilno, da je prirejena po znanih igrah in motivih, tako je želel, da vsak režiser s svojimi domislicami izkoristi obilo možnosti za dobro uprizoritev, ki jih nudi njegova dramatika.
Velenjska igralska skupina je imela v Francu Korunu zelo domiselnega, sposobnega režiserja, z odlikami, ki jih zahteva uprizoritev Brechtovih del. Začetek predstave je bil zame najlepši odlomek iz amaterskih uprizoritev, ki sem jih videl doslej. Zal niso uspeli velenjski igralci obdržati začetnega vtisa. Manjkalo jim je ubranih igralcev, med zelo dobrimi posamezniki so bili tudi začetniki, kar je z vzgojnega stališča zelo pohvalno, slabi pa celotni vtis uprizoritve. Velik del krivde za nekatere slabosti leži na glasbi. Glasba in Brechtovi značilni »songi« so sestavni del uprizoritve. Brez njih »Beraška opera« zbledi in razpade v posamezne drobce. Pri nas namreč nimamo originalne Kurt Weillove glasbe. Na razpolago je le klavirski izvleček, ki ga je glasbenik, s katerim so bili v dogovoru, predolgo zadrževal in jim ni pravočasno poslal instrumentacije, tako da je bila uprizoritev z glasbene strani nujno pomanjkljiva. Režiser pa ni izkoristil možnosti, ki je bila že dana. Začetni songi, v katerih je dramatik izrazil idejo, smisel »Beraške opere«, imajo isti napev. In če so uporabili tri ali štiri songe, zakaj niso vseh?
Kakor ni bil glavni namen revije, da bi nadrobneje razpravljali o slabostih in odlikah vsake posamezne predstave, tako tudi v teh zapiskih ne nameravam podajati podrobnejših vtisov s predstav. Želim namreč opozoriti le na značilnosti, ki so pomembne za vse igralske skupine.
Kot sem zapisal, glasbena oprema ni bila popolna. Scena je imela za
nja. Težišče festivala bo na dramskih prireditvah. Kot je videti, bodo nastopile štiri dramske družine, predvidena sta še dva glasbena večera, en dan pa je rezerviran za otvoritev velike industrij sko-obrt-ne razstave ter za jubilejno praznovanje zagorskega gasilskega društva. Ljubljanska Drama tokrat žal ne bo nastopila na festivalu, ker se bo festival začel šele *3. avgusta, torej tik pred začetkom gledaliških počitnic, medtem ko je bil prejšnja leta že v začetku julija. Ker pa Zagorjani ne bi radi pretrgali dosedanje tradicije, bo ansambel osrednjega slovenskega gledališča gostoval 3. oziroma 4. julija na zagorskem letnem odru.
Festival bo torej trajal sedem dni, tako da bodo zagorska društva oziroma njihove sekcije lahko pokazale najboljše sadove svojega zimskega pa bo tudi po
izhodišče dve značilnosti: osrednji steber kot simbol hrepenenja po višjem, po lepšem življenju ljudi iz dna _________
človeške družbe in razpeta pajčevi- jela. »Svoboda na, kot simbol razpredenosti, ukle- festivalu vabila amaterske sku-njenosti ljudi v razmere, iz katerih pine sosednjih delavskoprosvet-igra ne nakazuje poti, marveč si jo njjj društev v svoje letno gle-mora gledalec poiskati sam. Vsekakor kaže domislek pohvaliti, čeprav steber v sceni ni bil vselej funkcionalno izkoriščen. Marsikdaj je bil osamljen in okrog njega niso bili skladno postavljeni drugi scenski elementi.
Razsvetljava je bila, predvsem za gledalce, ki so sedeli v zadnjih vrstah, premedla. Toda režiser se je moral odločiti med tem, ali naj izkoristi svetlobo, barvne odtenke kot pomemben element predstave, ali pa droben delovni program. Letos se jim na račun gledalcev v zadnjih je to tembolj potrebno, ker bo vrstah odpove. Odločil se je za prvo kmalu zgrajen novi dom. Pred-možnost.	videno je, da bo slovesno od-
Predstava je napravila na navzoče prt na prihodnji delavski zrlo dobnr utis kliub r<n,nr	>
stim v glasbeni opremi in kljub neubranim igralcem (zanisati pač kaže, da nastopa 27 igralcev). Odlikovala se je po izredni, domiselnosti, razgibanosti, temperamentnosti igralcev in predstavlja najbolj zahtevno in drzno uprizoritev velenjske revije.
dališče.
In končno še to: razgibanemu poletju naj sledita tudi razgibana jesen in zima. Pomlajeno upravno vodstvo združene zagorske »Svobode« bo skušalo prenehati z dosedanjo nenačrtnostjo v kulturnopro-svetnem delu. Brž ko bo festival končan, bodo vse društvene skupine z upravnim odborom in članstvom sestavile po-
praznik. Prav ta pomembni dogodek pa postavlja upravno vodstvo društva in vso zagorsko javnost pred nove naloge. Ne gre le za otvoritvene slavnosti, ki bodo — mimogrede rečeno — številčno skromne, zato pa bolj kvalitetne, gre za to, da si društvo zagotovi in
Z istim pogumom so se odlikovali usposobi strokovnjake, brez
velenjski igralci v razgovoru po predstavi. Vneto so branil sno^e poglede, pojasnjevali, zakaj so se odločili za ta ali oni domislek — in česar sem se zelo bal, — kritiko so sprejemali možato, kot resnični ljubitelji gledališča.
katerih dom ne bi zadovoljivo služil svojemu namenu.
M-V-
Led je bil s tem prebit. Upanje, da
V Novi Gorici so pred nedavnim ustanovili podružnico Društva socialnih delavcev. Glede na precejšnje število du-ne bo revija zgolj prikaz najboljših ševno in telesno zaostalih amaterskih uprizoritev v zadnj n otrok, invalidov in socialne počasti, temveč da bo z razpravljanjem pomoči potrebnih ljudi imajo o odlikah in slabostih tudi pomemb- na Goriškem socialni delavci na obogatitev, da bo pokazala, kaj kaže posnemati in kakšne slabosti odpravljati, to upanje je dobilo čvrste korenine.
(Dalje prihodnjič.)
Vinko Trinkans
široko področje dela.
V Novi Gorici so odprli pionirsko knjižnico s skupno 800 knjigami. To je prva knjižnica za pionirje v goriškem okraju.
LJUBO ŽGAL1N — »LETEČI« VOZNIK ECŽ
Dvajset let nad letvico
Silhueta nad letvico. Skok v višino je zares privlačna atletska disciplina!
Ajdovščina, cestno vozlišče pred kavarno Evropo, je središče ljubljanskega električnega cestnega prometa. Tu lahko tudi zveš vse o ljudeh, ki skrbijo za cestni promet po vsej Ljubljani. S tako radovedno prošnjo smo se še oni dan ustavili pred kavarno, ko je uniformiran uslužbenec ECZ nadziral promet.
»Ljubo Žgalin? Zdajle ga gotovo ni v službi, imel je »nočno«, bržkone bo doma.«
Tri minute pozneje smo v Njegoševi ul. št. 6 zaman potrkali na pritlična vrata. Sele ko smo prišli drugič, smo ob pravem času obiskali znanega slovenskega atleta in člana Odreda — Ljuba Zgalina.
»Do, zdaj sami vidite, da je hudo redno opravljati naporno delo in povrh zmagovati še v atletskih arenah. Po nočnem delu sem moral nekaj ur v posteljo. Popoldansko spanje pa
Primer iz prakse
Poznam prizadeven športni kolektiv. V tem okolju delavnih funkcionarjev in skromnih, športnikov so zrasli mnogi atletski talenti. Najboljše iz te sredine so skoraj vedno »pohrustala* večja društva s širšimi možnostmi in številnejšimi trenerji, toda delo je šlo tudi v malem klubu naprej, naslonjeno predvsem na mladino.
In spet je v tej sredini eden izmed atletov prerasel povpre-ček. Povsem nenadoma. Poznam ga. V veliki tiskarni dela kot strojni stavec. Priden je pri stroju, izredno vesten pa tudi pri treningu. Požrtvovalen na tekmah. Treniral je sprint, tekel 100 in 200 m. Njegovi rezultati so bili glede na to, da je šele začetnik — mnogo obetajoči. Toda kaj izrednega niso bili. Vse dokler ...
Dokler ga ni na ligaškem
tekmovanju trener preizkusil na 400 metrski progi. Tedaj je vžgal kot komet. Zmagal je z odličnim rezultatom. Bila je sobota. Ves vesel je zvečer prišel v tiskarno in kot navadno delal v nočni izmeni.
Drugi dan so tekmovanje nadaljevali. Nastopil je še v teku na 200 m in se spet odlično uveljavil. Miting se je zavlekel in zadnja točka — štafeta 4 X 400 m je bila na sporedu z zamudo. Moj znanec pa je moral v službo. Zato je trenerja obvestil o tem, da v tej zadnji točki ne bo mogel nastopiti.
In kljub temu, da je tudi trener resen in pošten človek, enako vesten v službi, kakor pri delu v klubu, ga je vendar trenutno zapeljalo:
»Pa ne pojdi v službo! Tele-fonično te bomo opravičili,* je dejal.
Atlet pa se ni dal prepričati. »Ne bodite hudi,* je odvrnil, »ne morem. V tiskarni ob nedeljah ni zamene zame. Seveda, če bi bil prej povedal. Toda tako zares ne morem.«
Se so ga prepričevali. »Gre vendar za klub,« so govorili in celo malo grozili.
Atlet pa je ostal trden.
Točno ob uri je bil v tiskarni. Za strojem je delal kot
Našli smo krivca!
P.es na kulturnejšo raven
V Ljubljani je bila pred dnevi ustanovna skupščina Plesne zveze Slovenije — nove družbene organizacije, ki smo jo pri nas zelo hudo pogrešali že nekaj Tet. Ples se je namreč prav v minulih letih razmahnil tako, da ga zdaj spričo izrednega vzgojnega in estetskega pomena ne moremo prepustiti več samoniklemu razvoju, Prav zato bo prva naloga PZS, da bo skrbela za pravilen razmah družbenega, ljudskega in športnega plesa na sodobnih načelih In hkrati kar najustrezneje gojila s plesom kulturne, družabnovzgojne in športne odnose med slovensko mladino. Tej zahtevni in odgovorni nalogi bo nova zveza mnogo iaže kos kakor pa dosedanja združenja (klubi, sekcije, društva), ki ^so razcepljeno in brez enotnega vzgojnega na-trta varovala mladino pred nekulturnimi plesnimi prireditvami in vsemi njenimi nerazveseljivimi posledicami. Taki nekulturni plesi so se pri nas le precej razbohotili, zlasti v Večjih mestih in industrijskih
središčih, kjer jih ljudski obla-stvnl in družbeni organi skorajda niso mogli nadzirati toliko, da bi lahko preprečili vrsto zelo negativnih pojavov.
Nova zveza bo odslej usmerjala celotno plesno dejavnost v naši republiki. V močno oporo ji bodo pri tem zlasti telesno-vzgojni, ljudskoprosvetni in šolskoprosvetni organi ter druge družbene organizacije. Taki tesno prijateljski stiki bodo zvezi omogočili, da bo laže ustanavljala nove plesne klube in krožke, otvarjala nova plesišča in prirejala redne plesne vaje, plesne in strokovne tečaje ter domače amaterske in mednarodne turnirje.
To so seveda samo nekatere temeljne naloge nove Plesne zveze Slovenije, ki je v teh dneh pod vodstvom Bojana Zavašnika in v tesnem sodelovanju s CK LMS zaorala ledino in učinkovito nakazala tudi drugim plesnim združbam v Jugoslaviji pot, ki naj bi zagotovila 'plesu kulturnejše mesto in vlogo.
fl. h.
To je škotski napadalec Murray, ki je jugoslovanske nogometaše prikrajšal za plasma v polfinale svetovnega prvenstva na Švedskem. Le poglejte: če Murray ne bi potresel mreže jugoslovanskih vrat z izenačujočim golom, bi naši porazili Škote z rezultatom 1:0. S tem pa bi imela Jugoslavija v predtekmovanju 5 točk in bi zasedla prvo mesto pred Francijo. Namesto z Zahodno Nemčijo bi v četrtfinalu igrala z utrujenimi Irci in najbrž postala — polfinalist!
Le neleite si tnrei »krivca« — Murraya!
seveda nikakor ne zaleže za prespano noč,«
Pa vendar smo vrlega Zgalina po takem delu vedno znova srečevali na atletskih stadionih že dobri dve desetletji. Prvič je namreč zašel med športnike telovadnega društva na Taboru že 1. 1930, osem let pozneje —ali natanko pred 20 leti — pa je prvič tekmoval na nekem atletskem tekmovanju
običajno, takole mimogrede pa mu je ušlo: »Le kako, da tega niso hoteli razumeti?«
In res — le kako da tega niso razumeli?
Pripis: v klubu so spoznali, da je imel atlet prav. Sedem dni po tem je spet oblekel klubski dres in postal republiški prvak. Ali ni pri tem zmagal dvakrat?
E. B.
časa. Razen redne službe se na primer prav zdaj pripravljam še na izpit za voznika trolejbusa. Avgusta bo tako daleč; saj veste, naše podjetje potrebuje nove kvalificirane voznike, ker se bo tramvaj pač s časom moral umakniti s poti sodobnejšim vozilom.«
Take so torej Zgalinove dnevne skrbi. Vsem oviram nakljub pa do sedaj le še ni vrgel puške v koruzo! Prav zaradi tega lahko služi za •'.gled mlajšim atletom! Trikrat le doslej osvojil slovensko prvenstvo v skoku v višino, bil pa je tudi že prvak Slovenije v troskoku! Še danes kljub letom zlahka preskakuje svojo telesno višino (170 cm), pohvali pa se lahko s še lepšimi uspehi. Leta 1951 je n. pr. na izbirnem tekmovanju v Zagrebu
■ r . ■ ^
Ljubo Zgalin
v Mariboru in dosegel svojo prvo zmago z dobrim rezultatom 170 cm.
»Ne vem, zakaj me je že od nekdaj privlačeval skok v višino. Res pa je, da me je že kot dečka zdražila vsaka ograja ali plot in če je le bilo mogoče, sem jo preskočil dvakrat, trikrat . . .«
Za skok v višino se je Ljubo ogrel torej že zelo zgodaj, vendar se mu tedaj še sanjalo ni, da bo že čez leta sodil med najboljše in najbolj priljubljene slovenske atlete. To zlasti še zaradi tega, ker je drugo svetovno vojno prebil v ujetništvu v Nemčiji.
»Na nemoten razvoj mojih atletskih sposobnostih v mladih letih torej ni bilo moč misliti, zdaj pa terja seveda spet svoje tudi poklic. Za treninge preostane prav malo
Športne igre »El. L k I Rt«
V Mariboru se bodo od petka do nedelje zbrali na III. letnih športnih igrah Elektre tekmovalci elektrogospodarskih podjetij iz vse Slovenije. Pomerili se bodo v atletiki, odbojki, namiznem tenisu, šahu, kegljanju in streljanju. Kakor vedno doslej, bo tudi tokrat udeležba množična, kar so pokazale že prijave. Prireditelji pa so si seveda tudi prizadevali, da bo tekmovanje kar najbolje uspelo. V ta namen so izdali 'še lično brošuro, v kateri je našlo mesto tudi mnogo zanimivosti o razvoju in dosedanjih tekmah Elektre.
O tekmovanju bomo podrob-nn noročali.
za dvoboj z Anglijo le za la* manjkalo, da se ni uvrstil v državno reprezentanco. Skoraj bi bil tedaj preskočil 190 cm! Sicer pa je bilo to leto zanj doslej najbolj uspešno; redno je preskakoval 180 cm, višino 185 cm pa je premagal kar petkrat!
»Mnogi'menijo, da sem že za staro šaro. Toda za zdaj še ne nameravam odnehati, saj lahko še vedno koristim klubu in sebi, svojemu zdravju.« .
Tak je prvak Ljubo 'Žgalin, prizadeven pri delu in skromen med športniki. Sam pravi, da ga bomo še srečavali in občudovali na atletskih stadionih. Prav zato mu tudi mi ob življenjskem prazniku — 1. julij* bo praznoval 37. rojstni dan — želimo še kar največ uspehov in zadovoljstva!	(h)
Oho, že spet slabo! To velja za naše nogometaše, ki so se s ponovno predstavo »Ženevske tragikomedije« (saj se še spominjate: krstna uprizoritev je bila leta 1954) v Malmoju poslovili od švedskega občinstva. Čeprav je bila zasedba vlog tudi tokrat — kakor pri vseh koprodukcijah — za nas skrajno neugodna, so bili jugoslovanski umetniki z žogo vendar nadvse zadovoljni, ker je objektivno občinstvo nagradilo z drobcem aplavza tudi statiste. Sicer pa — tantieme je znova pobral nemški režiser in scenarist Herberger, nagrado »Wilhelma Tella« (Oskarja za nogometne ostrostrelce) pa je žirija prisodila Nemcu Rahnu. Ker je s to predstavo iztekla naša švedska pogodba, so jo Jugoslovani mahnili v smeri domovine, pri čemer pa niso pozabili vključiti dneva obveznega počitka v Munchenu. Nepokvarjeni (fiz)kulturni delavci doma menijo, da bodo naši igralci ta dan v Herbergerjevi domovini izkoristili za strokovno izpopolnitev, drugi pa se spet pridušujejo, da bodo opravki v mestu piva in kupčij povsem druge prirode, pri čemer ne pozabljajo zagotavljati, da je švedska valuta ena najtrdnejših na svetu.
Aha, pa še ena filmska. Verjetno veste, da snemajo v Beogradu in Vojvodini tuji filmarji napet in drag film po napetem in nič manj dragem Tolstojevem romanu. Sedaj pa se je delo nenadoma ustavilo. Prišli so namreč tako daleč, ko mora glavni junak s konjem skočiti z mosta v drvečo reko. Ker so za ta podvig izbrali kakih 40 m visoki pančevski most, glavnega junaka ne morejo nikakor prepričati, da bi skočil. Dvojnika pa nimajo. Vendar ga pa sedaj že iščejo. Pisali so tudi v Ljubljano Plavalm zvezi, da se naj pogovi svojimi skakalci v vodo. Nagrada — 300.000 dinarjev. Pa tudi skakalci še oklevajo. Pravijo — sam bi morda še skočil. Toda kdo ve, kako se bo v zraku vedel konj. Kaj pa, če pade name? Tako — in sedaj še zmeraj ni nobenega rezultata. Kljub temu, da je dokazano, da je skakanje v vodo visokokvalificirana športna (in filmska) dejavnost.
Oho, kaj pa to? O atletih Kladivarja smo slišali že toliko dobrega, sedaj pa... Na republiškem prvenstvu v Celju niso mogli postaviti štafete 4 x 400 m, tako da je Maribor zmagal kot edini udeleženec. In zakaj? Brali boste kot kriminalni romin: najprej je bilo šest kandidatov za štafeto. Potem je deževalo vse močneje in sta dva odšla domov. Preostali so trije »asi« in en mladinec »S tem pa ne bomo tekli,« so dejali dobri trije. »Preveč bi se morali truditi za prvo mesto. Rajši sploh ne bomr nastopili!« In res niso. Skoda le, da na prvenstvu niso delili diplom tudi najbolj vzornim športnikom (po miselnosti). Tem trem Kladivarjevim atletom to priznanje gotovo ne bi ušlo.
Aha, pa še odbojkarska. Mladiči mariborskega Branika, ki so bili v vseh letošnjih tekmah zvezne lige poraženi, so sklenili v drugem delu prvenstva delati drugače. Kot prva žrtev jim je prečkal pot v mariborskem Ljudskem vrtu državni prvak Crvena zvezda. Toda kaj zato. Kjer je volja, tam je pot. In Branik je prestrašen? Beograjčane, ki so prišli v mesto ob Dravi pravzaprav na weekend, po vseh pravilih stresel iz hlač. 3:0 je bil rezultat. »To je krivica,« so po tej hladni prhi izjavili prvaki. »Tako silovito navaliti na nepripravljenega favorita. Pritožili se bomo.«
In so se zares. Toda ker takega člena v paragrafih ni, so v obrazložitvi navačHi slabo"sojenje. Jasno — kjer je poraz, tam se najde tudi izgovori
Pa brez zamere!
Vojska se bo morala bržčas umakniti, da bi ohranila živo silo in da bo tolkla sovražnika kje drugje, nakar se bo spet lahko povrnila. Ta novica je udarila Ostojo po glavi. Spet prihaja sovražnJk. Nemci, ustaši. Spet bodo zagorele vasi, spet begunci in peklensko trpljenje. Suženjstvo. Miček v suženjstvo, pod usteški nož? Tega nikoli, niti za živo glavo. Rajši s svojimi, pa bodi, kar hoti. To je odločeno. Tako ne more dalje, ne moreš več ne na levo im na desno, marveč naravnost
—	za svojimi, za Danilom. Ce ni drugega, e, tedaj umrimo koj mo-žje, da bodo vsaj vedeli, zakaj. Naj vidijo psi, da nismo prodane psice im da imamo tudi mi prekleto trde betice.
Ampak on ni več za napade in dolge pohode. Tako je rekel Danilo, čeprav je Ostoja nasprotoval. Zato pa pojde v bolnišnico, stražil bo in pomagal, kjer in kakor bo treba. Tudi debeljačo bo odgnal tja. A Miček
—	eh, tale Danilo pa res na vse misli — Miček bo pri njem, pri Danilu, v štabu, njegov kurir. Danilo vč, kaj je Miček svojemu dedku Ostoju, zato bo gkrbel zanj. Danilo vse to ve, on čustvuje bolj kakor kakšna mati, on je najnežnejši in naj odločne jiši varuh, da mu enakega ni na svetu, on, Danilo, talko rekoč njegov najbližji.
Beločnici Ostojevih čvrstih oči sta se malce ovlažili, polt mu je še malo bolj potemnela, Spet je pritajeno pogledal Mičlka, skrivajoč oči za spuščenim svodom ščetinastih obrvi. Zdajci je začutil, da je ves vzdrhtel.
»V Razdolju ti bo dobro,« je rekel, trudeč se, da ntu glas ne bi izdal razburjenja. »Danilo bo pazil nate kakor na sina. A ti ne bodi len, poslušen bodi, to je vojska.«
Miček je s pohlepno odprtimi usti upljal njegove besede, katerih pomen se mu je ostro zarezoval v spornim in slikal v domišljiji bujne prizore novega, razburljivega življenja med partizani. Zlasti ga je opajala misel na reko, ki tiče skoz Razdolje, tihotna, zelena im globoka. Vse poletje se lahko koplješ v nji in prav to je njegov davni sen. Reka in k temu še konj, vitek in Visok, ki' silovito stresa grivo im ponosno vzdiguje rep, — saj je že videl partizanske kurirje, kako dirjajo na konjih po romiirski
pokrajini. Oči so mu pobliskovale v žaru novega navdušenja.
Tedaj se je Ostoja spomnil, da je nekaj pozabil, nekaj, kar bi bil moral ponoči opraviti, da bi bilo jutri zarana vse nared za odhod. Oziral se je naokoli, iskal s pogledom po kolibi in se spraševal, kaj bi pač moglo biti. Nato je pogledal za ognjišče in že se je domislil. Da, to je tisto, na kar bi bil sko-raj pozabil. Vzpel se je im vzel izza zapečka stare, ponošene čevlje, ki so se sušili ob o-gnju in izparevali hud zadah. Ko se je bil danes vračal iz B.azdolja, je
Istočasno se je pred Mičkom zabliskal drugi bajonet.
Štirje' nemški vojaki v zelenkastih, kratkih bluzah, ki so jim segale do pasu, so izpod sivih čelad zabodeno gledali vanju. Dva z razkoračenimi nogami sta namerjala cevi svojih pušk obema v prsi, druga dva pa sta jima pritaknila bajoneta k trebuhu. Štiri zelene prikazni, kakor da so padle z neba, štirje pari železnih, volčjih zenic, ki so se hudobno lesketale.
Eden izmed njih je rekel čisto po srbsko:
en čevelj docela doslužil. Gornje usnje je popustilo, prsti so mu pokukali na piano in voda in mokrota sta vdrla v čevelj. Zdaj mora škarpe zakrpati, saj kako bo sicer opravljal vnanjo, stražno službo.
Našel je tanko nit, ampak igla se je nekje zataknila. Prebrskal je škatlico z drob-njavjo. našel jo je na okencu. Pogledal je tudi po polici, tipaje s prsti.
»Fant moj, ali si kje videl tisto iglo? Vražja reč, kakor da se je v zemljo zarila. A še včeraj sem z njo... da je nisi ti vzel?
... Hej, Miček, ... al‘i je nisi ti... ali me slišiš, mali?«
Miček ga ni poslušal jn ga sploh še pogledal ni. Sinil je pokonci, strmel je v vrata. cd koder je — tako se mu je zdelo — slišal nekakšne sumljive šume. Ostro je napel ušesa. Kakor bi mačka hodila onkraj vrat, nato pa vedno razločnejši glasovi. Zdaj je slišal tudi pridušene glasove, čudne, nerazumljive.
Planil je kakor iz uma.
»Dedek!«
Tisti mah je - strahovit tresk odpahnil vrata. Hladen val zraka je vdrl v kolibo.
Ostoja se je kar prepozno obrnil. S prsmi je naletel na konico šiljastega, ostrega bajoneta.
»Roke kvišku!«
»Samo gani se, pa dobiš nož v čreva.«
Tista dva s puškama sta pristopila in ju preiskala.
Miček je začutil kose ledu v nedrjih. Zelena prikazen mu je segla z roko pod srajco. Nato mu je šel vojak z roko po hrbtu.
Stal je kakor mrtev. Nosnice so upijale nekakšno zasoplo hrupno puhanje, začutil je nekakšne tople dihe, nekakšno nedoumljivo podrhtevanje.
Tedaj je počasi odprl oči. vroča, ostra bolečina mu je prešinila čelo. Mislil je, ^a omedleva. Temne sence so se gibale okfiii njega in šumele kakor glasovi pred smrtjo. Ko se mu je zazdelo, da 'bo omedlel, se je drznil vnovič pogledati skoz trepalnice.
Neko obličje, posuto z drobnimi rdečkastimi pegami, je migotalo pred njim s svojimi brezkrvnimi ustnami. Besed ni razumel, je Pa močno čutil, kako ta neznana prikazen golta in ovohava s svojim strašnim gobcem njegovo ohlajeno, onemoglo telo. Nato je videl mračne, nedoločne sence, kako vrtoglavo dirjajo od daleč njemu naproti, postajajo bolj in bolj jasne, dokler se naposled iz brezna ne pojavi Petrov lik
— Peter se maje na. nogah, ki podrsava-
jo, kakor bi stal na poledici, Peter ječi in joka kakor otrok, obrača se in se premetava na tleh, ’ proseče izteza roke k častniku, ki drži goloba na levici, nato pa poskoči, obrne beločnico, se zgrabi z roko za trebuh, pade -Vznak, na njegovo glavo spla-huta golob in začne s krili opletati po zemlji.
»Roke dol!«
^ Fritz Rosten je glasneje ponovil:
»Ti, mali, spusti roke. Ne boj se, n& hudega ti nočemo.«
Miček se je namreč tresel po vsem životu. Roke so mu drgetale v zraku, oči pa je imel zaprte. Rosten je pristopil, za roke ga je prijel in jih z močnim gibom pahnil nizdol. Miček je tisti mah zaječal, se bliskovito zdrznil in spregledal.
»Tako. Zdaj pa konec norosti!«
Stenj v svetilk; je vzplapolal in ob močnem dotoku petroleja je svetloba obsijala kolibo. Vse stvari so dobile nekakšno nestvarno, zlatičasto barvo.
Fritz Rosten se je obrnil k Ostoju:
»Bandit?« je preteče vprašal.
Slovesen svetnišk; mir je žarel iz Ostoja. Nad njegovo glavo je lebdela močna, žolta polkrožna svetilka kakor zlat obstret. Samo njegovo koščeno lice je bolj in bolj temnelo in dobivalo barvo zemlje. Stal je vzravnan, z rokami ravnodušno povešenimi vzdolž bokov, v debelih volnendi nogavicah. Ce b; bil kdo natančneje pogledal v njegove brezizrazne, zmedene oči, bi bil odkril vihar v duši.
»Band;t?« — Rosten je stisnil ustne.
Ostoja je počasi odkimal. Rosten je takoj nato pokazal z roko v kot za vratu
»A tistole tam?«
Tam je počivala Ostojeva puška, prislonjena k zidu. Jermen maoiseriice se je bil odtrgal in Ostoja je namesto njega pr,!pel vrv. Pogledal je izpod čela v kot, ampak tako, kakor da meri razdaljo in ugiba, koliko časa bi bilo treba, da bi skočil k nj; in se vrgel v neenak boj.
»Tole imam za obrambo. Osamljen živim v tej puščavi, zato moram imet; orožje.«
Rosten se je prezirlrjivo zarežal. Neki vojak mu je podal Ostojevo čepico, ki j° je našel na polici. Pri tem je vzkliknil:
»O, la-la!«
Rosten s; je ogledal peterokrako zvezdo.
»Tip-top!</ je rekel vojak.
Rosten je pomahal s čepico pred Ostoje-vimi očmi.
»Nemara je tudi tale za lov?«
V odprtih ustih je svetloba zatrepetala na žoltih, nagnitih zobeh. Ostoja je molčal in se ni ganil, misl; pa so mu blodile daleč. Njegova premrl ost se je čudovito razblinjala v željo, da bi utonil v globoko, odrešilno spanje. Njegove očesne dupline so se spremenile v dvoje sinjih, vlažnih jamic, roke so mu komaj opazno drhtele.
Fric Rosten je tiho sopel, Ostojevo kapo je vrgel na tla in jo teptal s čevlji.
»Konec!« je rekel. »Nimamo dosti časa.«
Njegova namera je bila očittna. Z gnusom je odvrnil glavo in že je dal znamenje vojaku, ki je stal ob Ostoju z bleščečim bodalom v rokah. Vojak je molče prikimal in odlločno zavihtel bodalo.
Mahoma je Rosten spremenil obraz.
»Stoj!« je rekel. Oči šb mu lokavo zasijale. Nato je zazvenel njegov glas pomirljivo prijateljsko:
»Stari, ne bomo te ubili. Ponujam ti priložnost, da si rešiš glavo. Odvedi nas v Dol nje Gotovo, potem pa kamor te je volja.«
Ostoja je iznenadno zardel. Nesluteno obilje krvi mu je privrelo iz vseh žil in mu planilo v lica. Nemec je mislil, da se je zgodil! čudež. Glavo je obrnil na levo in močneje stisni! ustnice, kakor da ni prav slišal. Po stranj in osuplo je pogledal ostoi3-
»Gnoj fašistovski!«
Ostoja je to izgovoril razločno Bi mirno. Nato se je zamajal, ker se mu je zazdelo, da se je osvetljena koliba zamajala in izginjala. Rosten ga je zabodeno gledal. Za trenutek se ni znašel. Tole živo, koščeno in jasno obličje, ki neustrašno in zatorvaVljeno strmi vanj — mar ni to nestvaren odsvft smrti, prečudna mešanica kljubovanja in izginjanja?
Kmalu nato so se mu ustne spačile v grozi, život se je uvil nazaj, kakor da bi se
DROB N e NOVI c e
drobne novice
SLOVENSKE KONJICE
V tovarni usnjenih in čevljarskih strojev »KOSTROJ« “ftajo glede nadurnega dela Precej težav. Strokovni delavci le tovarne hodijo namreč 'sestavljat stroje v podjetja, ki so jih naročila. Tj delavci pa delajo tam le osem ur. Res je, da Prihranijo tovarni precej de-harja; ker ne opravljajo nadur.. Prav zavoljo tbga dlje sestavljajo stroje ih jim mora gospodarska organizacija izplačati v®č dnevnic. Vsekakor bi bilo *a tovarno veliko bolje, če bi lahko delavci opravljali nadere (opomba: predpisi glede tega bodov kratkem spreme-hjeni).
*
Kakor kaže bodo podjetja honjižke občine izpolnila polletni gospodarski plan. V To-varni usnja Konus so na primer izpolnili štirimesečni proizvodni plan do konca aprila 102*'\ Podobne uspehe so do-ssgli v tovarni kovinskih izdelkov v Vitanju ter v drugih Podjetjih te občine. Izjema je le lesni obrat, ker so v izpolnjevanju plana zaostali zaradi Požara na žagi.	V. L.
LJUTOMER
Ob dnevu borcev bo v Ra-doslavcih »Partizansko srečanje- vseh borcev in članov Zveze borcev v občini Ljutomer. 2e na večer pred praznikom bodo po hribih ljutomerske občine zagoreli kresovi. Četrtega julija bodo svečane Proslave, nastopili bodo pevski zhori, folklorne skupine in pet organizacij ZB. Le-te bodo ponovile nekatere dogodke in NOB.
ŠOŠTANJ
Člani delovnega kolektiva “■Termoelektrarne Šoštanj« bor ho letos letovali v Portorožu, Šmartnem na Pohorju in na Rabu. Največ delavcev bo odšlo na Rab in Portorož. V domovih oddiha bodo za vsak h&n letovanja plačali 300 dinarjev.
*
Na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta v Šoštanju so sklenili, da bodo priredili 5-dnevni. seminar za predsednike delavskih svetov. PoZne-j® pa so se dogovorili, da bodo organizirali krajše seminarje v Popoldanskem času. Tako
proizvodnja ne bo preveč trpela. Menili so tudi, da bi bilo bolje, če bi priredili seminarje v večjih krajih šoštanjske občine, na katere bj bili povabili razen predsednikov tudi člane delavskih svetov in sindikalne delavce.	V. S.
KOČEVJE
,Na zadnji seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora niso sprejeli odloka o stanovanjski izgradnji. Z vsebino tega odloka so bili premalo seznanjeni in so zato predlagali, naj bi ga občinski ljudski odbor razmnožil,. da bi se tako vsi odborniki temeljiteje seznanili z njim. Kljub vsem prizadevanjem in ukrepom v tej občini še vedno gradijo razkošna stanovanja. Nekatera stanovanja v četverčkih in drugih stanovanjskih stavbah so bila preveč draga, zato bi bilo nujno, da bi občinski ljudski odbor čimprej sprejel odlok o stanovanjski gradnji.
Na isti seji so razpravljali o izpolnjevanju družbenega plana. Gospodarstvo v tej občini lepo napreduje in v prejšnjih letih vložena sredstva že dajejo prve sadove. Vendar pa nekatera podjetja še vedno potrebujejo sredstva za obnovo svojih obratov. Letos bo največ sredstev ddbil rudnik rjavega premoga.
>
V nedeljo so na Travni gori nad Sodražico slovesno odprli turistično postojanko. Novi dom stoji tam, kjer je bila pred vojno turistična postojanka Leskovac in kjer so se zbirali svobodaši s Kočevskega. Dom leži 940 m nad morsko gladino in ima prostora za 90 ljudi.
>
Na zadnjih zborih volivcev so prisotni povedali precej pikrih na račun tržnega prostora v Kočevju. Svoj čas so imeli tržnico pred sedanjim samskim blokom. Kq pa so urejali parlf, so jo premaknili pred cerkev. 2 e pred dvema letoma so pričeli urejati tržni prostor ob Rinži, v bližini gostilne »Rog«. Takrat so opravili le prva dela, pravzaprav samo to, da so uničili gostilniški vrt. Od tistega časa pa do danes vidiš le izkopane jame, za katere se nihče ne zmeni.
Kaže, da v Kočevju pričnemo z gradnjo, še preden imamo zagotovljena sredstva. Naj bo tako ali tako, toda Kočevje vendarle potrebuje tržni prostor.	v.
J Delavski sveti, upravni odbori, občinski ljudski odbori, \\ j ustanove, komisije za razpis delovnih mesti *	II
KO RAZPIbUJETE (delovna mesta	)
NE POZABITE
) da prebira naše glasilo na tisoče delovnih ijndi	J
IN PRAV MED NJIMI	)
j	boste našli tistega, ki ga želitel	|
145. Ko je bilo že vsega konec, se je Suhač pred komisarjem pohvalil:
»Ce bi mene ne bilo, ne bi mula nikoli prišla.
»Kdo pa je streljal z mitraljezom, ti ali Martinček?« so ga vprašali.
»Jaz! Kako pa si'to mislite, da bi tole otroče streljalo?« se je razvnemal Suhač in slava mu je tako zlezla v glavo, da se je že čutil komandanta brigade.
146. Martinček ni njegovim lažem prav nič ugovarjal. Peklilo ga je, da si je takle teleban prisvojil njegove zasluge. Toda laž ima kratke noge. Daleč za mulo in Suhačem je takrat krevljal ožuljeni partizan Butara, ki je vse videl in vse slišal, kar se je godilo od takrat, ko sta mula in Martinček prilezla iz Kolpe. Suhačevo čvekanje mu je že zdavnaj presedalo.
147. Komisar si je že v začetku mislil, da Suhač in mitraljez nekako ne gresta skupaj, pa je zato poklical k sebi Suhača in Martinčka in Butaro, kajpak, in vse borce, ki so' bili v bližini, kajti prav! partizan ne more in ne sme biti lažnivec.
»Torej, Martinček, kako je bilo?« ga je vprašaj komisar brigade.
148. Nato je partizan Butara izpovedal vse, kar je videl in slišal.
»Tovariš komisar, Martinček je storil več kakor svojo dolžnost!« je dejal Butara. »Že lep^ čas sem v brigadi, vsi me poznate, da ne lažem. Po svoji kratki pameti celo trdim, da je Martinček z muni-cijo In mitraljezom povzročil preplah med sovražniki, da smo jih po njegovi zaslugi pregnali.«
149. »No, tovariš Suhač, kaj pa ti praviš k vsemu temu?« ga je vprašal komisar.
»Slabo slišim, tovariš komisar!« se je odrezal Suhač.
»Zato pa mi vsi prav dobro slišimo!« je dejal komisar. »Predlagam, da Martinček prevzame mitraljez padlega tovariša, mulo pa prevzame tovariš Suhač. Martinčku izrekam zahvalo, tebi pa ukor!«
150. Toda Suhaču ni bilo prav, to si lahko mislimo. Vsa njegova partizanska vnema se je pri priči spremenila v veliko mržnjo do Martinčka, do komisarja in do partizanstva sploh. »Da bo meni, ki sem napravil šest razredov gimnazije, pamet solil tale komisar, ki je navaden klepar...? Jok, brate!« Potu-Ijeno se je zavlekel k muli, jo nekajkrat brcnil in se zatopil v črne misli.
Križanka št. 22
Vodoravno: 1. nagajiv, 8. tu-ael, 14. glinasta piščal, 15. ljudje v prvi dobi življenja, 16. slovenski delavski pesnik in pisatelj, ki so ga Nemci ustrelili 1. 1942 pri Šentvidu (X0ne), 17. domača žival, 19. zidna obloga, 20. reka, ki teče skozi MUnchen, 21. violina, 23. grška črka, 24, tenka čipkasta tkanina, 25. pobalin, 27. začetnici slovenskega političnega delavca, ki je pred meseci praznoval 50-letnico, 28. vinska rastlina, 29. zgodovinsko mestece v Dalmaciji, 30. kratica za »Združene narode«, 32. priprava za merjenje zračnega pritiska, 35. sanje, 36. poklon, 38.
zaključek, 39. jok, 40. posoda jajčaste oblike, 42. del obraza, 43. glinast, 44. železna kljuka, 46. industrijsko podjetje, 48. Perzijska, 49. napad na politično osebnost.
Navpično: 1. razklati se, 2. poskusim, 3. več zaporednih strelov iz strojnice, 4. državna blagajna, 5. hiter tek, 6. štev-nik, 7. instinkt, 8. od ljudstva izvoljeni zastopnik v skupščini, 9. skrajni konec celine, 10. oseba iz Gotovčeve opere, 11. Jurčičeva povest, 12. kis, 13. tuje žensko ime, 18. konica, 21. francoska pokrajina, katere prebivalci so znani po bahavosti, • 22. prvotni prebivalec na našem ozemlju, 25. gosposko oblačilo, 26. veznik, 28. kratica za »tega leta«, 30. taka, iti se da prenašati, 31. zapoved, vsi-
ljeno povelje, 32. najbolj razširjena rastlina, 33. osebni zaimek, 34. velike človeške naselbine, 35. začetek tekme, 36 ladjedelniške naprave, 37. Ober 39. začinjen, 41. nedelaven, 43 oblika moškega imena, 45. dve sosednji črki v abecedi, 47. go ra v Švici.
REŠITEV KRIŽANKE
Štev. 21
Vodoravno:	1. Švedska, 7
Pravica, 13. trditi, 14. kr, 15 Labin, 10. etika, 17. zrak, 19 lago, 20. tona, 21. motvoz, 23 rad. 24. Rgk, 25. koli, 26. peč, 28. Ra, 29. lakota, 31. katete, 33. za, 34. ali, 35. vrči, 36. rtg (rentgen), 38. dva, 40. oklepi, 42. zona, 43. riba, 45. Aida, 46. kosim, 47. ocena, 49. Ga, 50. Jerica, 51. balansa, 52. karamel.
1 '	2	3	H	5	6'	7		8	9	10	11	12	13
1>i								13					
16					ŠS	17	18		n	19			
10				z	21						23		i
h			m	k					i	26		|	
n		m	28				m	29			gg	30	31
1		32				33	36			m	35		
16	37		S	38					%	39			
li0	J		M	1S8	62			gg	63				
^ i	1			65		n	66	67					
■iS	j						69						
rad za trenutek nečesa obranil, nato pa se je nagonsko vrgel naprej.
»Svinja, ti pes!« — s trdim ročajem pi-štole je kresnil Ostoja po glavi, z levico ga J® zgrabil «a vrait, ga besno stresel im stisnil, kolikor je najbolj mogel, pri tem pa hripavo sikal: »Razbojnik, prekleta svinja, pes, lo-
pov!« — Z jekleno cevjo ga, je suval trebuh in pod rebra. »Ti boš meni...« čvrsto ga je zgrabil za glavo in jo priti®: k steni: »Ta banditski gobec!« — Nato zamahnil z nogo in ga sunil med noj »Svinja! Svinja! Svinja!« — Blede ustne nm drhtele, oči.' so stekleno pobliskavale.
Nato se je zasopel in bled odmakr glasno dihal, škripal z zobmi, obrnil c Proti Micku 5n vpil nad vojak;, naj ga c ženo yen. Vojak je zgrabil dečka in ga si! v,l'to sunil predse. Miček je padel skoz vra Roston je uprl pogled v rdečelasega, e lobradatega esesovca, ki je še n e odtočno s' pri Ostoju. Golobradec ga je razumel. Tee ,e Rosten z drugo dvojico umo odšel kou-be,
Hladni nočni zrak, nabit z mrazom grenkimi vonji; mu je ohladil vroče telo. nejasni, gosti temi so se lisnate veje neki rtseko stegovale in šumele. Veter je ri gsnjai ume, raztresene oblake s plančne.
Miček je zaslišal 'iz kolibe zamolkli, p: sekani vzdih in pretrgano hropenje. Ti mah ga je nekdo z nogo sunil v zadnjo pl Rosten ga je pognal pred seboj. V kolibi ugasnila luč. Nekdo je zaloputnil vrata.
»Posamič v kolono!« — Nerazumljivo F .novo povelje je odjeknilo v Mičkovi gU |n ga predramilo. Miček je stopal brez v Je kakor stroj. Noge so ga kar same nes -le besede so ga počasi vračale v stv, °st. v njegovi duši je bila popolna zme n;česar bi se ne mogel oprijeti.
»v Dolnje Gorovo! Brž! Ne obiraj se!« Zdaj je spoznal ta glas; to je tista krati tist-3 ^r^°'Da. z zobmi, k; spominjajo na p stl> ki je pretepal deda. V Mačkovih žii". > 6 začela hitreje plati rdeča kri. PrevTdno ®P?’1 ude. spozna! je teto značilno dihar vnu -111 skrivnostno gibanje luči pod njef , kolibo, pod Volčjim breznom. Zdaj je c J 1 nemirno šumenje vode. To je potoček.
vira onkraj goljave, vrh strmega gorskega sedla. Zdaj smo v višini potoka, se mu je posvetilo. Desno je pot, ki drži vzpored z obzorjem. Pred njo je strm usek, nad katerim štrli samotna, kriva, široka bukev z razparanim trebuhom. Minulo zimo ji,je strela raznesla drob. Iz suhega dupla poganjajo nove, zelene mladike. Tja se je ondan umaknil dežju in zlezel v globoko, počrnelo žrelo stoletnega debla. Zdaj se je spomn;!, kako ga je tistikrat prevzel brezumen strah pred gromom In kako je z vriskom skočil na plan, v naliv. Začel je širiti zenice. Tam dalje pod usekom — kaj neki so tisti podolgovati, temni obrTsi, ki vpijajo v svoje goste krošnje, podobne sončnicam, cvileče glasove vetra? Hrastje, to je hrastje, zavito v temo, dolge vrste velikanskega drevja, s starinskimi, debelimi žil trni, ki so se izrinite iz zemlje, polegle po razpokanem površju in se raztezajo daleč v gozd. Kolikokrat se je ko-balii čeznje, ko je nabiral žir za svinje, — le kdaj ,je to bilo? Da, to mora biti, to je gotovo tisto hotenje, tisti zadah po gnilih gobah...
Začutil je, da nedaleč od njega nekdo diha. Pogledal je izpod čela. Meter ali dva od njega na desni je stopalo drobno neslišno bitje, ki mu v temi nis; mogel spoznati obličja. In vendar je morala biti ženska, lepo se je razpoznavalo krilo in slišalo se je njeno rahlo šumenje, hodila je drobno in lahkotno kakor hodijo samo ženske. Miček se je osuplo začudi! — ženska, kaj pa ta tu? Potem mu je nekaj čudnega zastrujdlo v prsih, ušesa so postala negotova. Trava mu je pošumevaia pod mokrimi nogami, čvrsteje je pritiskal nege ob tla, ustavljal d'ih in neopazno sklanjal glavo. Prevzemala ga je strastna želja, da bi ujel, kaj šepeče ženska. To niso besede tiste čudne tujščine, marveč znane, domače.
»Zdaj vem, kje smo. Pri Drobčevih livadah. Zdaj bomo zlahka prispeli do Dolnjega Gorova.«
»Loš! Naprej!«
Miček je začuti] za vratom dih zobatega kratkonožca. Zemlja se je majafia pod njim, z eno nego se je zatakni'! ob panj im jezno stisnil zobe. Ta priskutni zadah za njim in te mrzke besede! V Dolnje Gorovo Krčevito je nape! možgane, da bi dojel pomen tega, kar se mu je začelo nedoločno porajati v
možganih. V Gorovem so partizank Roko je prislonil na prši, k; so se ob utripanju srca srdito napenjate. Tega utripanja ne bo mogel premagati, izdalo ga bo. Šiloma ga je skušal utišati s tem, da je krepko pritiskali roko na prsi, toda zaman, odmevatto je še hitreje in še močneje, utripalo je skozi kri in žile; notranjost se je vsa razburkala, vzkipela, koža se je vnela, vročica mu je zameglila oči, on, nesrečen in izgubljen, je sklonili glavo, v kateri je treskalo in bučalo, čeljust; je stisnil v strahovitem krču, nato je diivje kriknil in se z mačjim skokom pognal v stran.
Vse se je odigralo v trenutku. Fritz Rosten je od presenečenja odskočil.
»Prekleto!« je revsknil in prestrašen zgrabil za ramo' vojaka, ki je bliskovito nameril puško v smer;, kamor je izginil Miček.
»Tepec! Ne streljaj! Za boga svetega! Ne streljaj!«
Tedaj mu je oči zaslepila svetloba. Eseso-vec je skočil in videl snop svetlobe iz žepne svetilke na nizko grmičje ob cesti. Rosten se je zgrozil.
»IdioR Ugasi luč!«
Vojaki, bi so šl; v sred1! in na repu kolone, so se pognali naprej, se zaletavali drug v drugega in se bučno zbrali okoli Rostena. Rasten je nagnil glavo in prisluškoval v gozdni temi bosim nogam, ki so se bolj 'in bolj odaljevale hi mahoma izginile kakor tudi šumenje in pokanje mladik in vej ob. udarcih tistega, kar je zdrvelo mimo. Nato je zavladala grobna tišina, ki jo je motilo samo še blago pošumevanje listja v vetru.
Goščava, predraga, nenadomestljiva goščava! Brž ko je planil vanjo, je Mička v vročem krču preslanega strahu mahoma zalil val brezumne sreče, ker se je rešil. Tekel je slepo skozi temo, grmičje je valovilo hi besnelo, šibalo ga je po rokah, po glavi, po vsem životu. Oblaki so brezumno jezdili čez goščavo. Zdajci je Miček vzdrhtel; ni vedel, kakšna močna svetloba se je zanetila za njim in obstjala goščavo, toda po nekem nagonu, ki je bil zanesljivejši, hitrejši in močnejši kakor zavest, po nagonu, ki ga poraja strahovita želja po rešitvi, se je zleknil kakor riba po tleh, prižel telo in pritisnili obraz ob vlažno, hladno ruševje. Skrčen im neslišen se je zaril v zemljo, kirj mu je šumela v
glavi kalkor razburkani vodometi, goščava se je razprla, raztrgana in pobita, on pa je ležal, izpostavljen in zajet v snop močne svetlobe, ki mu je. mračiia zavest, njegovi prst; pa so krčevit;) stiskati peščico z nohti Izkopane zemlje. Ko se je svetloba utrnila, se mu je razburjenje poleglo, ležal pa je še dalje čvrsto prižet k tlom In šele čez nekaj časa je začel previdno tipati okol; sebe, počasi je odprl oči, — pred njim sta noč in goščava, predraga, nenadomestljiva goščava. Vlažna zemlja mu je hladila razgrete ude, sveži zrak mu je drsel v pljuča. A še vedno lahko v tegobnem, napetem pričakovanju zatopo-tajo koraki s poti, še lahko zaregljajo puške. Se močneje se je prižel k zemlji, mehk;, mokri in topli, z vsem svojim bistvom je čustvoval, globje se je hotel zakopati vanjo, v to drago, vlažno, molčečo zemljo, kj ga privija v svoje naročje, ga varuje, tolaži, pomirja. Ni natanko vedel, kako dolgo je ležal tako negibno. Ko je spet odprl oči, se je telo mahoma vzravnalo, dolgo je stal napet, gibek in pripravljen na obrambo, v gosti bodljikavi in nem; goščavi, v temni preteči noči, čuteč v bližin; grozno nevarnost.
Tedaj je razprl pesti. Izpadli sta dve čvrsti kapi zemlje. Živi in neverjetno gibki trak zavesti in čustvovanja je stekel nazaj, ga vzdramil; zdaijc; se je zdrznil in že je stekel skoz goščavo.
25.
Rostenova ura je kazala natanko pol treh, ko je enakomerno razmaknjena kolona prispela . v bližino bivše šole v Dolnjem Goro-vem. Fritzu Rostenu je disciplina, se pravi strogo in togo izpolnjevanje sprejetih navodil, nadomestovala vse Visoke in velike pojme o zavesti, domovini 'in odgovornosti, zato ga je tale zamuda razkurila bolj ko kaj drugega. Pohod se ni obnesel ne načrtno ne časovno in sploh v ničemer. Ze dosti prej bi bili moral; prispeti v Gorovo, ker so vedeli, da bo vrnitev čez sovražno ozemlje prav tako težavna in naporna im ker so jih morda čakala presenečenja. Domislil se je, da se bodo morali tudi med povratkom prebijati v isti smeri, od koder so prišli, kajti na drugi poti bi lahko bilo po njih. M'isel na to kakor tudi doživljaji v kolibi in beg tistega razcapanca, k; je medtem morda že alarmiral tol-
pe divjakov, ga je priganjala k delu. Takole mu je bilo zapovedano: nalogo izpolniti, naj stane kar hoče, ne glede na lastne izgube. Ta trenutek bi lahko zasnoval večji napad, pa si ni upal, ker bi se s tem neznansko povečala njegova osebna odgovornost in krivda, če se načrt ne b; obnesel.
Zaradi! vsega tega je zavrnil prošnjo vojakov, da bi si malce oddahnili.
»Neumnost!« je zarežal. »Kaj vam pade v glavo! Kdo si drzne ta čas misliti na oddih? Ce drže podatki, ki jih ;mam, bomo opravi!] v petih minutah. Konec besedi! Za menoj!«
Zena je šla pred njim. Bredli so čez mehak in raven travnik, drug za drugim, v dolgem gosjem redu. Dehteča visoka trava se je voljno vdajala pod nogami. Bilo je, kakor da v koloni n;so živa bitja, marveč prečudne sence, kj se neslišno premikajo 'in nekam tavajo.
Veter je razpodil in razdrobil oblake, da niso bili več podobi)! temni enoviti gmoti, marveč razstresenemu prhutavemu prame-nju, ki se je urno spreletavalo nad glavami. Pa vendar so še zakrivali mesec in jate zvezd, da njih lesket še ni mogel prodreti do zemlje, Vendar se je tema že precej razredčila in oč; so lahko jasneje razpoznavale vse. Bil je pravzaprav somrak, v katerem se je vajeno oko lahko dobro znašlo.
Daleč, daleč za črnimi vrhovi je zdaj pa zdaj rahlo zagrmelo. Rosten je zdajci dviignd roko. Obstal je in počakal, da je prispel rep kolone. Esesovci so bili nestrpni /n v motnem somraku se je zdelo, da so se jim usta povečala jn da so se Jim zobje močneje belili. Oči so se zaradi utrujenosti globlje ugreznile in jih sploh n; bilo videti.
Kakšnih sto korakov pred njimi, a mamda je bilo tudi malo več, ker ponoči težko preceniš razdaljo, so se kazali temni obrisi širokega, samotnega poslopja. Stalo je v lijakastem gorskem sedlu, obdajali so ga visoki, skoraj navpični gozdovi, ki so z leve, desne in gornje strani nadkriiljevali streho. Zgrajeno je bilo na krpi ravnice, na samem robu gorskega sedla, kjer so se tik za nj;m vzpenjali visoki, gosti gozdovi, tako, da se mu ni bilo mogoče približati' z druge strani kakor samo od spred, od koder je prispela kolona.
V Kairu so predstavniki Jugoslavije in Egig-ta podpisali več gospodarskih sporazumov: o blagovni izmenjavi, o investicijskih poslih in znanstveno-tchničnem sodelovanju. Blagovna izmenjava se bo povečala, razvil se bo turizem, obe deželi bosta medsebojno izmenjali razne strokovnjake in tehnične Izkušnje. Razgovori o teh sporazumih so potekli v zelo prijateljskem duhu. •
Napredni indijski časopis “National He-rald-« je priobčil članek pod naslovom Jugoslovanski socializem, v katerem ^priporoča vsem socialistom na svetu, naj proučijo program ZKJ. Družbena in gospodarska vsebina jugoslovanskega socializma zasluži pozornost vseh njegovih kritikov in prijateljev, zaključuje časopis.
*
čeprav so se voditelji štirih velesil domenili, da bodo obdržali potek priprav za konferenco na najvišji ravni v tajnosti, so ta sklep najprej prelomili Rusi, za njimi pa še Američani in Angleži. Sovjetski časopisi so objavili predloge za dnevni red konference, ki jih je sovjetska vlada poslala zahodnim državam. Ta predlog obsega med drugim prenehanje jedrskih poskusov, prepoved uporabe atomskega orožja, ustanovi-' tev neatomskega področja v srednji Evropi, •
Sporazum med Francijo in Tunizijo o umiku francoskih čet iz notranjosti Tunizije je naletel na hudo kri pri francoskih kolonistih v Alžiriji. Vsealžirski odbor narodne rešitve je imel tajno sejo, na kateri so obravnavali to vprašanje, niso pa izdali nikakršnega sporočila.
*
Francoska vlada je odobrila 60 milijard frankov novih kreditov za vojno v Alžiriji. Do tega povečanja kreditov je prišlo zategadelj, ker so Alžirci začeli z obširnimi ofenzivami proti francoskim vojaškim postojankam. Že dozdaj je veljala alžirska vojna Francijo dve milijardi frankov dnevno. Da bi dobila denarna sredstva za povečanje vojnih izdatkov v Alžiriji in da bi ustalila notranje gospodarstvo, je de Gaulleova vlada razpisala notranje posojilo. Do zdaj so francoski državljani vpisali 50 milijard frankov posojila.
•
Dag Hammarskjoeld, glavni tajnik Združenih narodov je na poti iz Libanona obiskal tudi Izrael, Jordanijo in Egipt, kjer je imel razgovore z voditelji omenjenih držav.
•
Alžirska Fronta narodne osvoboditve je sporočila, da bo v tujini kmalu ustanovljena neodvisna alžirska vlada.
•
Večina v Centralnem komiteju Socialnodemokratske stranke Italije se je opredelila za sodelovanje v vladi s krščanskodemokrat-sko stranko. Pričakujejo, da bodo kmalu sestavili novo vlado Iz predstavnikov krščanskih demokratov in socialnih demokratov. Predsednik vlade bo verjetno glavni tajnik Krščansko demokratske stranke Fanfani.
Posebni odbor OZN za Madžarsko se je sestal na izredni zaprti seji, da bi proučil položaj, ki je nastal po usmrtitvi Imre Nagya in njegovih tovarišev.
•
V	političnih krogih Združene arabske republike vlada veliko zanimanje za obisk predsednika Naserja v Jugoslaviji. Pričakujejo, da bo ta obisk še bolj utrdil prijateljstvo med dvema neodvisnima državama. Predsednika Naserja bosta spremljala minister za zunanje zadeve in minister za predsedniške posle.
•
podpis nenapadalne pogodbe med vsemi državami, odpravo raketnih izstrelišč in drugo. Ameriški predlog dnevnega reda pa vsebuje razen prepovedi jedrskih poskusov tudi nadzorstvo nad proizvodnjo atomskega orožja, združitev Nemčije, odpravo cenzura in radijskih motenj, izboljšanje mednarodnega sodelovanja itd.
*
Francija in Tunizija sta sklenili sporazum o umiku francoskih čet iz notranjosti Tunizije. Odslej' naj bi ostala francoska vojska le še v pristanišču Bi-zerti.
*
Glavni tajnik Združenih narodov Dag Hammarskjoeld je obiskal Libanon, da bi spoznal na kraju samem stanje, ki vlada v deželi in proučil možnosti za nadzorstvo libanonskih mej. Libanon namreč napada Združeno arabsko republiko, da podpira upornike. ZDA in Velika Britanija pa se pripravljata, da s svojimi oboroženimi silami posredujeta v državljanski vojni v Libanonu.
*
V	Tuniziji so se sestali na konferenci predstavniki vseh treh severnoafriških dežel, Ttmjzije. Alžirije in Maroka. Razpravljali so o pomoči alžirskemu osvobodilnemu gibanju.
I
*
V	Pragi je bi! kongres KP Češkoslovaške. Na njem je sodelovalo 1400 delegatov in 50 predstavnikov tujih KP. Sekretar CK Viljem Široki je v govoru napadal Jugoslavijo in program ZKJ.
#
V	Parizu se je sestal svet Atlantskega pakta. Na njem so razpravljali o odnoša-jih med vzhodom in zahodom v luči naj-novejših dogdkov, to je objavi sovjetskih predlogov za konferenco na najvišji ravni
in usmrtitvi Imre Nagvja na Madžarskem.
»
Odnošajt med ZDA in Združeno arabsko republiko so se zelo poslabšali zaradi dogodkov v Libanonu. Prej ,je kazalo, da se bo stanje med obema državama izboljšalo, vendar pa so ameriški politiki zadnje čase vse bolj napadali Združeno arabsko republiko, da podpira libanonske uoornike. kar je pripeljalo do sedanje zaostritve med Obema državama.
Predsednik Tunizije HaM b Bur giba
Dve bližnjevzhodni arabsk; <Jr-	rak — združili sta se v eno repu-
žavi, Sirilja in Egipt, sta letos fe- blifko. Njuna hitra odločitev je svet bruarja napravili zgodovinski ko- nekoliko presenetila, toda obe dr-
MEJNIKI NASTAJANJA /.AR
Egipt - 1952: padec monarhiie
1953: razglasitev republike 1955: sirsko-egiptovska obrambna zveza 1957: carinska in ekonom, unija Sirija-Egipt Sirija - 1941: razglasitev neodvisne republike
1955: sirsko-egiptovska obrambna zveza 1957: carinska in ekonom, unija Sirija-Egipt 195S: razglasitev Združene arabske republike
Po strelih v Budimpešti
Malokateri dogodek je tako močno vzvalovil vso svetovno javnost, kakor novica, da so v Budimpešti obsodili na smrt in ustrelili bivšega predsednika vlade Imre Nagya in še nekatere njegove tovariše. Na tajnem sojenju so jih obdolžili, da 'so bili »na čelu reakcionarnih sil in da so skušali s pomočjo imperialistov uničiti Ljudsko republiko Madžarsko.-« V obrazložitvi sodbe tudi stoji, da so se Nagy in drugi obtoženci povezali s tujimi imperialisti v skladu z njihovimi revizionističnimi in buržuazno nacionalističnim stališčem, ki so ga izpovedovali že poprej. V uradnem sporočilu o obsodbi so prav tako trditve, ki ciljajo na Jugoslavijo, češ da je podpirala Naggjeve delovanje v času, ko je, ob znanih dogodkih novembra 1956, poiskal zatočišče v jugoslovanksem veleposlaništvu. Take trditve je naša vlada že odbila kot popolnoma izmišljene. Tako podtikanje ima očitno namen podpreti sedanjo protijugoslovansko gonjo. Saj je madžarska vlada v času, ko je Imre Nagy zapuščal jugoslovansko veleposlaništvo, uradno potrdila, da ne namerava Nagya kazensko preganjati zaradi njegovega delovanja in da mu bo omogočila prosto vrnitev domov. Kakor vemo, so ga namesto domov, sovjetski oficirji odpeljali- kljub sporazumu, v Romunijo.
Usmrtitev Imre Nagya in drugih je vzbudila val ogorčenja po vsem svetu. Mnogi predstavniki vlad, političnih in drugih organizacij, pa tudi številni javni in kulturni delavci so v svojih izjavah ocenili to usmrtitev kot nečloveški postopek. Velik del svetovnega časopisja prinaša vse te dni obširne komentarje, v katerih obstoja to početje in ga označuje
kot vrnitev na stare stalinistične metode. Vodja britanskih laburistov Gaitskell je dejal, da je ta usmrtitev akt strahopetne maščevalnosti.
Mnogi razlagajo, da imajo sedanji madžarski dogodki namen zaostriti odnošaje vzhodno evropskih držav z Jugoslavijo in za-strašiti prebivalstvo v vseh teh deželah. Vplivni indijski časopis »Hindi« je objavil takole poročilo:
»Očitna je zveza med to usmrtitvijo in prepirom z Jugoslavijo, ki. zahteva pravico, da gradi socializem na svoj način, brez kakršnegakoli ukazovanja. Ne bomo se zmotili, pravi dalje časopis, če trdimo, da je smrtna kazen nad Nagyem izrečena zato, da bi služila kot opomin drugim deželam
žari sta se nanjo pripravljali dalj časa in sta imeli za to tudi vzroke zgodovinskega, političnega 5n gospodarskega pomena.
V	trenutku, ko je smrtonosno orožje treh napadalcev — Anglilje. Francije in Izraela — začelo rušiti egiptovska mesta in ubijati ljudi, je bila Sirija takoj pripravljena pomagati svoji zaveznici. Prav to odločno stališče je po sueški krizi povečalo medsebojno zaupanje v obeh arabskih državah m po znanem reku »V slogi je moč« pospešilo natančnejše načrte za najtesnejše sodelovanje, za skupno prihodnost v eni državi. Preden pa so zamisel uresničili, je Sirija doživeia podobno izkušnjo kakor Egipt s Suezom. A to je že drugo poglavje.
V	praznem prostoru, k; sta ga zapustili Anglija in Francija, se je pojavila nova velika sila — Amerika. Njenega vstopa v bllžnje-vzhodni svet ni bremenila stara osovražena kolonialistična politika, čeprav so ga sprožili isti nameni kakor pri obeh drugih zahodnih velikih silah, to je z gospodarskega stališča iskanje petroleja in novih tržišč, s političnega pa pripravljanje blokovskih in vojaških postojank. Spočetka so Američani ravnali sila previdno in so med drugim tudi obsodili napad svojih zaveznic na Egipt. Ko pa so začeli napolnjevat; »prazni prostor«, se je ameriška smer izkazala kot stara zahodna kolonialna politika v novi, se pravi v neokolonia'lističn.\ ameriško pobarvani obliki. Ostro potegniti blokovske meje, potisniti čim več arabsk/h držav v zahodne vojaške okvire in jih izrabiti kot manevrsko področje za blokovsko tekmovanje — to so bila osnovna načela ameriškega prodiranja na Bližnjem vzhodu. Razumljivo je, da Američani glavnega udarca niso mogl; usmeriti proti Egiptu, saj je sueška zadeva očitno pokazala, kakšna previdnost je potrebna tod.
sovjetskega bloka, da je jugoslovanski zgled zanje nevaren. Usmrtitev je dejansko dokaz, da želi Moskva obdržati svojo nadvlado nad vzhodno Evropo. Vendar je to kratkovidno početje, zaključuje indijski časopis, kajti s tem bodo uničili še tisto malo zaupanja, ki ga imajo narodi vzhodne Evrope v Sovjetsko zvezo.
Mnogi časopisi nadalje pišejo, da utegnejo imeti budimpeštanski streli težke posledice za mednarodno delavsko gibanje. Poročajo, da je v Angliji že nekaj sto članov KP izstopilo iz članstva v znak protesta proti usmrtitvi Imre Nagya. V Franciji in Italiji vidijo prvo negativno posledico smrtne kazni v tem, da je
Namenili so ga Siriji, proti neodvisni republiki, k; tvori drugo zelo močno krilo arabske fronte neodvisnosti in enotnosti. Pritisk — hladna vojna v najhujši obliki — je b,i tako hud, da je Sirija zaprosila Egipt za vojaško pomoč in jo tudi dobila. Ponovno se je izkazala moč prijateljstva obeh držav in pospešila načrte, ki sta jih pripravljali. Združena arabska republika se je tako rodila prej, kakor so na splošno pričakovali v svetu.
Nedvomno je imel ta korak obeh .arabskih držav izpodbudne posledice za ves arabski svet, poleg tega pa si je nova močnejša in večja država pridobila važnejšo vlogo v mednarodnem življenju. Z notranjega stališča je odprl vrsto možnosti za hitrejši' gospodarski in kulturni razvoj obeh zaostalih dežel. Spočetka je bilo dosti nejevernih pripomb v svetu, češ razlika med obema deželama je prevelika; tako na primer so v Egiptu V glavnem pospravili s fevdalizmom, medtem ko je v Sirij,; še precej njegovih ostankov, v Siriji je v veljavi privatno kapitalistični sistem, a v egiptovskem gospodarstvu je prevladovala država kot organizator itd. Res, težav je dovolj, a kje jih ni! Dejanskih možnosti za napredek je v novi državi na pretek,
Tako Sirija kakor Egipt sta bili kot posamezni držav:	zagovornic;
miru, sožitja in sodelovanja med narodi. Zaradi; te njune usmerjenosti je Jugoslavija že nekaj časa z vsako posebej gojila prijateljske stike, Imela z njima živahne trgovinske in druge gospodarske odnose in se je v mednarodnem planu z njima večkrat znašla na. is ti strani kot tolmač podobnih prizadevanj. Prijateljski stiki z Egiptom so se še posebej razvili po državniških razgovorih med Titom in Naserjem pred dvema letoma. Obsežni gospodarski sporazum, ki je bd sklenjen nedavno, je samo do-
le-ta porušila možnost zbližanja med socialisti in komunisti, za kar sta se obe KP zadnje čase toliko prizadevali. V italijanskem parlamentu je ostala KP osamljena, ker so se tudi socialisti pridružili splošni obsodbi budimpe-štanskih dogodkov. Socialistični senator Šansone je ob tej priložnosti dejal: »Madžarski dogodki še bolj utrjujejo prepričanje, da sta socializem in svoboda neločljiva, kar dokazuje, da si mora vsaka dežela dati lastno politično obliko. Predvsem pa ti dogodki poudarjajo nujnost take politike, ki bo odstranila razdelitev sveta na dva bloka.«
Seveda so dogodki v Budimpešti negativno -vplivali tudi na zbliževanje med vzhodom in zahodom. Tistim krogom, ki si takega zbližanja ne žele, je to prišlo prav. kot izgovor za povzdigovanje nujnosti politike močne roke. To je zlasti očitno prišlo na dan v izjavah nekaterih predstavnikov zahodnonemških političnih krogov. Le-ti so izkoristili Nagyjevo usmrtitev kot dokaz, da je vsako prizadevanje za zbližanje z vzhodom nesmiselno. Zaradi obsodbe na Madžarskem so se znašli v težkem položaju tudi zahodno nemški socialdemokrati, ki so postavili zahtevo po poboljšanju odno-šajev s Sovjetsko zvezo celo v volilni program pokrajinskih volitev.
Kakor poročajo, so odgovorni državniki na zahodu, med njimi tudi Eisenhotver mnenja, da pomenijo dogodki v Budimpešti veliko oviro za zbližanje stališč med vzhodom in zahodom.
Razumljivo je in pričakovati je bilo, da bo edinole časopisje v deželah vzhodne Evrope pozdravilo usmrtitev Imre Nagyja, ki ga kajpada povezuje z napadi proti jugoslovanskemu »revizionizmu«.
kaz več za nenehno razvijanje raz* ličnih stikov med obema državama* Pa tudi sodelovanje Jugoslavije s Sirijo ima trdne korenine. Trgovina narašča iž leta v leto, poleg tega je sodelovanje naših strokovnjakov pri gradnji velikih javnih del že tradicionalno v tej deželi. Izgradnja glavnega sirskega pristanišča Letakije, izsuševanje močvirij El Gaba, vrtanje arteških vodnjakov v puščavskih pokrajinah — to s0 znane jugoslovanske usluge sirskemu gopodarstvu. Obiski parlamentarnih delegacij, predstavnikov strank in posameznih državnikov so prav tako prispevali k poglabljanju sodelovanja med Sirijo m Jugoslavijo.
Združena arabska republika ima v Jugoslaviji dobrega prijatelja, posebej še zato, ker imata obe državi podobne probleme v svojem notranjem razvoju, ker imata P0-'dobne nazore o temeljnih vprašanjih v mednarodnih odnosih m kef imajo narodi naše države globoko razumevanje za življenjsko pot egiptovskega in sirskega ljudstva. Tako mj kakor oni smo Si pridobili svobodo m neodvisnost z dolgotrajnim bojem in velikimi žrtvami, tako ml kakor oni se nenehno branimo zdaj tega, drugič drugega blokovskega pritiska v najrazličnejših oblikah. Zaradi tolikih podobnosti v razvoju Jugoslavije in Združene arabske države je razumljiv, da se prijateljstvo med njima poglablja in utrjuje, vendar pa bodo le nenehna prizadevanja za solidno sodelovanje r. obeh strani prinesla trajne sadove..
Primitivizem
Na Kitajskem so nedavno tega obsodili kot nemarksistično dosedanjo uradno tezo, da je treba kontrolirati prirastek prebivalstva. Ob tej priložnosti je nastal pregovor:	Kjer je dosti
ljudi, je tudi dosti možhosti za vse stvari. Potem so pa začeli ta pregovor uporabljati tudi v praksi. Obsedeni od velikih številk so tudi na Kitajskem začel: širiti novo geslo: Z našimi prid nimi rokami, pametnimi glava mi, posebno pa še, ker nas je toliko,' lahko storimo vse bolje hitreje, več In bolj ekonomično to pa pomeni, da smo lahko prv: na svetu. To geslo ponavljajo že tedne in tedne po vseh časopi sih in podčrtavajo, da je prišia zdaj na Kitajsko vrsta, da postane prva država v svetu. Da h. pa to dosegli, je treba poprej neusmiljeno zatirati poveličeva nje domačih in tujih kapital! stičnih strokovnjakov. V te: zvezi so začeli širiti govorice da največ Izumov v zgodovin niso odkrili šolani ljudje, tem več taki, ki niso imeli šol skih kvalifikacij in celo nepismeni. V dokaz za to jim služi domači primer, ko so mnogi sedanji kitajski izumitelji spopol nili tehnične pripomočke bre? šol. Nekateri niso bili niti po vsem pismeni. Pravijo tudi, za kaj ne bi mogel storiti navaden kmet tistega, kar lahko štor: profesor, saj so njegovi organi prav taki kakor profesorjevi.
Na podlagi takih »anatomsko marksističnih« analiz z nestrpnostjo pričakujejo novo oboga titev marksistične misli, kajti enačenje profesorjev s kmeti pomeni, da je na Kitajskem 600 milijonov profesorjev.
NAS KOMENTAR,
m.

Konferenca Setov vlad štirih velikih sil i (Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike,
| Velike Britanije in Francije) ali, kakor jo pogosto imenujejo, sestanek na najvišji ravni, spada nedvomno med osrednja mednarodna | aktualna vprašanja sedanjega časa. Idejo za j to konferenco je dala, kakor vemo, sovjetska vlada lani novembra z znanim pismom bivšega predsednika Bulganina ameriškemu predsedniku Eisenhovveru.
To zamisel je svetovno javno mnenje tako odločno in iskreno pozdravilo, da je kmalu postalo očitno, da odgovorni državniki, ki kaj dajo na svoj sloves v javnem mnenju, ne morejo več nazaj, četudi bi hoteli. Saj danes si ne moremo niti zamisliti državnika, politične skupine ali vlade, ki bi se javno zavzemala za vojno. Seveda je pa drugo vprašanje, ali so tudi njihovi postopki taki, da dejansko slabijo vojno nevarnost. Odziv javnega mnenja na predlog o konferenci sam po sebi dokazuje marsikaj. Predvsem potrjuje, j da je človeštvo zaradi neprestanega oborože-j vanja, zaradi nasprotij med dvema blokoma ! in zaradi kopice nerešenih vprašanj prišlo v tako zagato, iz katere skoraj ni moč najti iz-: hoda. To nadalje dokazuje, da je v svetu dozorelo spoznanje, da bi vsaka prihodnja vojna z orožjem, kakršno je že zdaj na razpolago, pomenila uničenje sveta. In končno, Iz tega lahko sklepamo, kako zelo je človeštvo na-; klonjeno miru in zato tudi tako brez pridrž-: kov podpira vsako zamisel, vsako pobudo, ki ima za cilj vsaj nekoliko odstraniti, če že ne popolnoma odpraviti napetost, ki kakor mora visi nad sodobnim svetom.
Seveda pa so nasprotja v svetu prehuda, preveč globoke prepade je že skopala dolgotrajna hladna vojna med obema blokoma, preveč nezaupanja je že posejala med narode, da bi bilo mogoče vse to čez noč spremeniti
in doseči korenito izboljšanje odnošajev v svetu. Treba je iti počasi in previdno, korak za korakom, odstranjevati s poti najprej manjše ovire, reševati taka vprašanja, ki so že zrela za rešitev iu šele nato se lotevati težjih, bolj zapletenih vprašanj. Predvsem pa je važno izogibati se vsega, kar bi še bolj omajalo, že itak rahlo medsebojno zaupanje med narodi in ustvarjalo nove težave, nove spore, še preden so stari poravnani in spravljeni s poti.
Mar je šel v tej smeri mednarodni razvoj od tedaj, ko je prišla pobuda za sestanek na najvišji ravni? Bojimo se, da žal ne vselej. Samo bežen pogled nazaj nam bo to dovolj jasno pokazal. Še letos spomladi je medsebojno zbližanje med vzhodom in zahodom vsaj toliko napredovalo, da so se štiri velesile le zedinile o tem, kako bodo tekle priprave za konferenco šefov vlad. Zmenili so se o pripravljalnih sestankih treh zahodnih veleposlanikov s sovjetskim zunanjim ministrom v Moskvi. Dogovorili so se tudi, da se bodo za njimi sestali še zunanji ministri vseh štirih držav, ki bodo dokončno pripravili tla za čimbolj uspešen sestanek na najvišji ravni.
Jugoslavija je ob tej priložnosti skupno z nekaterimi drugimi državami zagovarjala misel, da bi na tem sestanku sodelovali tudi predstavniki tistih držav, ' i niso vključene v bloke. Njihova udeležba bi nedvomno dosti prispevala k zgladitvi nasprotij in odpravi nezaupanja, ki vlada med blokovskimi silami.
Kazalo je, da so glavne ovire za sklicanje sestanka vendarle odpravljene. Po vsem
svetu je bilo čutiti olajšanje, in upanje v vsaj delni uspeh tega sestanka se je okrepilo. Toda le za malo časa. Kmalu so se v svetovni areni začeli pojavljati dogodki, drug za drugim, ki so spet zastrupljali komaj za silo očiščeno ozračje. V Indoneziji je prišlo do upora proti zakoniti vladi, ker je le-ta zastopala in izvajala neodvisno smer zunanje politike, ne da bi se,vključila v kateri koli blok. Nevarnost je predstavljalo neprikrito tuje vmešavanje v notranje zadeve te dežele.
Alžirskemu žarišču vojne se je pridružila še napetost med Francijo in Tunizijo. K ne-ustaljenosti so prispevali tudi razni dogodki v deželah južne Amerike, ki so bili prav tako posledica tujega vmešavanja. Potem je nastopila kriza v Franciji, ki je pripeljala na oblast de Gaullea. Na Cipru je nastal spor med Turki in Grki. Upor v Libanonu pa je privedel stanje v tej deželi do roba tujega oboroženega poseganja v boj med vlado in opozicijo. Jabolko razdora je postalo celo območje ob tečaju in pa tudi vsemirski prostor. V Atlantski zvezi so kljub splošni težnji po miru snovali načrte o postavljanju raketnih izstrelišč in atomski oborožitvi zahodnonem-ške armade. Priznati je treba, da je v tem času prišlo od Vzhoda nekaj takih potez, ki so pomirjevalno vplivale na mednarodni položaj in odpirale možnosti za ugodno rešitev vsaj nekaterih vprašanj. V mislih imamo odločbo sovjetske vlade o prekinitvi jedrskih poskusov in poljski načrt Rapackega o ne-atomskem pasu v Srednji Evropi.
Kljub tema je na temnem obzorju med-
narodnih odnošajev le ostalo nekaj svetilk točk, ki so vzdrževale upanje v dosego s«' Stanka na najvišji ravn.i Med te štejemo sestanke veleposlanikov v Moskvi in sklep s**" vjetske vlade da pristane na ameriški predlog o posvetu strokovnjakov, ki naj bi pre' učili možnosti kontrole morebitne prekinitve jedrskih poskusov.
Po drugi strani pa vrsta postopkov sovjetske, kitajske in drugih vzhodno evropskih držav proti Jugoslaviji, politični pritisk ki ga izvajajo pod masko ideološkega boj*> prav gotovo ne more koristiti, pač pa lahko zelo škoduje razčiščevanju mednarodne!?® stanja in krepitvi zaupanja med narodi. Nov udarec zbližanju med Vzhodom in Zahodoio je tudi usmrtitev bivšega predsednika m®' džarske vlade Imre Nagya in tovarišev.
In kaj kaže v prihodnje? Dosti začudenj® je Vzbudila v svetu odločitev sovjeu-i«« vlade, da kljub domenjeni tajnosti objavi nekatere dokumente iz priprav za sestanek n® najvišji ravni. Objavili so vsebino Hrušče-vega pisma Eisenhovvru in spomenico sovjetske vlade, ki vsebuje 13 točk predlogov z® dnevni red konference. Med njimi so že zn®' ne sovjetske zahteve o prekinitvi jedrski poskusov, prepovedi jedrskega orožja in druge. Takoj za Rusi so tudi Amerikancl in Angleži objavili svoje predloge dnevne!?* reda.
Koliko je to koristno za prizadevanja, d® pride do sestanka, je težko reči. Vsekakor ne bo rodilo nič dobrega, če bo objava teh Pre!"” logov služila za medsebojna propagandna obstreljevanja in če bodo dajali poudark® tistim stvarem, ki razdvajajo Vzhod in Z»* hod, namesto tistim, ki ju zbližujejo.
dk I
Dolga pot do vrha