Združitev je nujna
Integracijski procesi v go-spodarstvu posebnega družbe-hega pomena, kamor sodi tudi komunala, so dalj časa zaosta-jali za dogajanji v ostalem ljubljanskera gospodarstvu. Za to je bilo več razlogov, od za-prtosti in marsikje še močno zakoreninjene lastniške misel-nosti do nazadovanja v kvali-teti poslovanja, posredovanja proizvodov in storitev ter pre-majhne specializacije. Potrebb po združevatiju v komunalnem gospodartsvu Ljubljane so ra-zen tega narekovali še drugi razlogi, med njimi najbolj ve-čanje komunalnih omrežij in naraščanje Stevila potrošnikov. Zdaj, ko so se v Cefttru zdru-žila podjetja individualne in kolektivne komunalne porabe, predvsem zato da bi dosegla optimalen razvoj, je ostalo pd-prto vprašanje združevanja upravljavcev stavbnih zemljišč — Soseske, Standard investa, stanovanjskega podjetja Dom in  komunalnega podjetja  Vič.
Podobno kot integracijo ome-njenih de^avnosti narekujejo tudi združitev organizacij zdru-ženega dela s področja ureja-nja in oddajanja stavbnih zem-
ljišč smernice druženega raz-voja Ljubljane, ki posebej po-udarjajo družbeni pomen ko-munalnih dejavnosti v našem glavnem mestu in njihove na-loge, da pospešijo že začete procese svojega združevanja in ustanovijo samoupravno komu-nalno interesno skupnost. Med-tem ko so podjetja individu-alne in kolektivne komunalne porabe v Centru že naredile prvi korak v združevanju, se upravljavci stavbnih zemljišč sedaj komaj »podajajo napot« integracije, čeprav se že dalj časa zavedajo, da bodo morali uskladiti svoje razvojne načr-te in začeti racionalneje izko-riščati razpoložljive kadre. Nji-hova integracija' bo morala predvsem prispevati k zagotav-ljanju količinsko večjih in ka-kovostnih storitev, boljšemu poslovanju 'ter k izboljšanju delovnih razmer zaposlenih in k dvigu njihovega osebnega in družbenega standarda. Združe-ni bodo lahko tudi hitreje raz-vijali neposredne samoupravne odnose med delavci znotraj delovnih organizacij ter med organizacijami   in   občani,   ki
bodo organizirani v komunal-nih in drugi.i samoupravnih inter,esnih skupnostih.
»Nekoliko resda zaostajamo za ostalimi komunalnimi pod-jetji v Centru,« nam je dejal Marko Rainer, direktor stano-vanjskega podjetja Dom, »toda upravnf odbor sklada za pri-pravo in urejanje stavbnih zemljišč je že imenoval poseb-no komisijo za pripravo samo-upravnega sporazuma o naši združitvi. Zavedamo se, da je treba integracijske procese po-spešiti, saj prihajamo čedalje bolj do spoznanja, da je po-stalo tuda združevanje uprav-ljalcev stavbnih zemljišč nuj-nost. Stvari bo treba pač za-četi urejati enotno v okviru mesta, tako pač, kot sb se za to odločila s svojo združitvijo že druga komunalna podjetja v Centru. Prepričan sem, da bo o naši integraciji razčišče-no marsikaj že do spomladi, najkasneje pa do poletja.u
Po združitvi upravljalcev stavnih zemljišč, je moč pri-čakovati, da bo v Ljubljani prišlo tudi do integracije vseh komunalnih dejavnosti, z me-stnim potniškim prometom in organizacijo združenega dela Elektro Ljubljana vred v se-stavljeno komunalno organiza-cijo združenega dela.
I. V.