2. vseslovensko srečanje v državnem zboru RS
Zvezo koroških partizanov SPD »Edinost« v Pliberku
23. Pohod
na Komelj
Nedelja; 21. julij 2002
odhod 9.30 od Lombarja -Kolenika v Čirkovčah pri Pliberku
11.30	od gostilne Pistotnik na Komlju ob 13.00 spominska svečanost, maša in nato družabno srečanje pri Cimprcu.
Pohod bo ob vsakem vremenu.
Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno.
Prireditev podpira Slovenska prosvetna zveza
1 / ponedeljek, 8. julija, je bilo V v državnem zboru Republike Slovenije 2. vseslovensko srečanje zastopnikov in predstavnikov Slovencev v zamejstvu in po svetu. Srečanje je bilo v znamenju resolucije o odnosih s Slovencih po svetu, ki jo je slovenski državni zbor sprejel 30. januarja letos, ter stališč in poročil političnih predstavnikov države in strank ter zamejcev in zdomcev.
Srečanje v državnem zboru je vodil Franc Pukšič, predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, udeležili pa so se ga predsednik državnega zbora Boris Pahor, vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Iztok Simoniti in zastopniki strank, zastopanih v državnem zboru. Koroške Slovence so zastopali predsedniki krovnih političnih in kulturnih organizacij dr. Marjan Sturm, Bernard Sadovnik, dr. Gustav Brumnik in dr. Janko Zerzer ter predstavniki strokovnih združenj.
Vodja srečanja Franc Pukšič je v svojem pozdravu poudaril predvsem dve točki: vključevanje Slovenije v NATO in EU ter sprejem resolucije državnega zbora o odnosih s Slovenci po svetu. Resolucija govori o namenih R Slovenije, da bo pripomogla k ohranjanju slovenske identitete, jezika in kulturne dediščine v zamejstvu in zdomstvu.
Predsednik državnega zbora Borut Pahorje poudaril, da ima Slovenija kot država dolžnost, da vsesplošno podpira krepitev identitete Slovencev po svetu in njihovo kulturno rast, hkrati pa da opozarja sosede na to, da imajo dolžnosti do slovenskih manjšin, ki tam živijo. Kot pozitivne premike je omenil zaščitni zakon v Italiji in razsodbo avstrijskega ustavnega sodišča v zadevi dvojezične topografije ter delovanje slovenskega radia v Porabju na Madžarskem.
Iztok Simoniti je spomnil na ustavno, politično in moralno dolžnost R Slovenije pri podpiranju Slovencev po svetu, kar je tudi v nacionalnem interesu države.
Janez Janša je kot predstavnik najmočnejše opozicijske stranke v državnem zboru dejal, da mora
biti Slovenija hiša in varen ter topel dom vsem rojakom doma, v zamejstvu in po svetu. Zahteval je zakonsko določilo, ki bo nadgradilo letos sprejeto resolucijo o Slovencih po svetu. Predvsem pa naj Slovenija na svoje zadolžitve do Slovencev v zamejstvu in po svetu ne gleda kot na
strošek, ampak kot na pomemben projekt, ki je v korist in dobro obeh strani.
V imenu koroških Slovencev oz. Koordinacijskega odbora je na srečanju spregovoril Bernard Sadovnik, predsednik Narodnega sveta.
Dalje na str. 2
Svobodnjaška resnica o osvoboditvi in nacizmu
Q prenevedanje določenih svo->3 bodnjaških predstavnikov v zvezi z nacističnim nasiljem in osvoboditvijo leta 1945 ni nič novega in nenavadnega. Ob tr-
ditvi svobodnjaškega ombuds-mana, da med nacistično strahovlado in osvoboditvijo leta 1945 naj ne bi bilo bistvenih razlik, pa je le prekipelo tudi nekaterim njegovim strankarskim tovarišem in najvišjim predstavnikom države, ostro so reagirali Zeleni, od Stadlerjevih trditev so se distancirali predsednik Klestil, finančni minister Grasser, predsednik parlamenta Fischer in minister Mol-terer, pa tudi kancler Schüssel je po nekaj dneh le pokazal nezadovoljstvo. Deželni glavar Haider pa je zahteval, da je Stadlerja treba podpreti. On sam od svojih izjav ne odstopa, je pa izjavil, da noče izigravati žrtev nacizma in povojnega nasilja v Nižji Avstriji.
Zahteva, da mora Stadler odstopiti, je jalova in brezpredmetna, ker po avstrijski ustavi ombudsmana nihče ne more odstaviti. Zdaj nekateri že zahtevajo, da je takšno ustavno oz. zakonsko določilo treba »repa-rirati«. Bolj pomembno pa je, da določeni vidni predstavniki republike skušajo postopoma relativirati nacistično strahovlado in jo izenačiti z osvoboditvijo leta 1945.
Predstavnike koroških Slovencev je v Ljubljani sprejel državni zbor, tam pa so lahko podali svoje gledanje na meddržavne odnose in na položaj manjšin. Glej uvodni članek.
PREBLISK
M... je imenoval deželni glavar Slovence - tiste, ki niso pripravljeni mešetariti za življenjske pravice narodne skupnosti.
Konsenz je v njegovih očeh brezpogojno uboganje njegove volje - niti ne volje države! Potemtakem - tako nam želi sugerirati - sta oba predsednika osrednjih političnih organizacij bolj »zmerna«. Želi nam dopovedati, da sta onadva vsekakor pripravljena umakniti predlog za postavitev 394 krajevnih tabel, ampak radikalinskiji... Pod pritiskom sta, ubožca. Dihati jima ne dajo, ti radikalinskiji.
Če bi sklep ustavnega sodišča vzeli natančno, bi bilo treba postaviti okoli 800 tabel; KOKS je v poznavanju koroškega položaja sam znižal
zahtevo na 394, torej na slabo polovico.
Dejstvo je, da je vse, kar je slovenskega, v očeh radika-linskih z druge strani že ena sama nezmernost, kajti »ved-
Radikalinski...
no manj jih je«. No ja, Avstrijcev na splošno je tudi vedno manj, zato pa je tudi socialnih ugodnosti verjetno vedno manj.
Za svoje večnovčerajšnje radikalinskije pa ima deželni glavar silno dobrohotne besede. Ewald Stadler bo ostal na svojem mestu ombudsmana, da se bo lahko zavzemal za pravice trpečih nacističnih ra-dikalinskijev.	S. W.
Slovensko prosvetno društvo
ZARJA
Poletnanoč
Preložena na soboto
13.7. n 30.30
ired občinskim kopališčem
v ŽELEZNI KAPLI
Igro n zobovo
Bališ - GH Kovač
rock
across meado ws ,
m/
helmut bibl • andi bartosh w resetarits •/oško viasich mhr
19. Juli‘02
22:30 DJ-Line z „TURNTABLE -brothers"- open end • PREDPRODAJA: € 6,-; VEČERNA BLAGAJNA: € 8,70: MLADINA DO J 2 LET - PROSTI VSTOP! SHUTTLE SERVICE: € 1,- TEL: 04238-8211, MOBIL: 0664-4533725INFO-HOTUNE: 0664-5200085
^^ovprečno izobraženo rojenj nega Korošca, ki pozna reti snično dogajanje o sožitju nemško in slovensko govorečih Korošcev v preteklosti in je pripravljen razmišljati tudi politično, mora dogajanje, ki ga je sprožila odločitev ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih napisih, močno vznemirjati.
Nemški nacionalizem napenja vse sile, da bi deželo potisnil nazaj v mračna leta novejše Zgodovine. Trudi se priti čim bliže navadam v srednjem veku, saj nas koroške Slovence - neljube državljane po sili razmer, obravnava kot nemočne, brezpravne tlačane. Kontrole državne oblasti po ustavnem sodišču, kadar gre za nemštvo in proti lastnim ciljem, ne priznava! Istočasno storjene krivice Slovencem, npr. zakon iz leta 1977, zagovarja kot pravilno odločitev in napoveduje neposlušnost proti prepotrebnim veljavnim pravnim normam v Avstriji ter veljavnim in nastajajočim normam v EU.
Na Koroškem nekatera društva delujejo pod pretvezo po potrebi obrambe domovine. V resnici s to krinko zakrijejo svoje resnične interese. Proti jugu usmerjeni nemški nacionalizem v preteklih par letih ni uspel preprečiti udejanjenja nekaterih razsodb ustavnega sodišča (javna dvojezična ljudska šola v Celovcu, dvojezičnost za četrti razred dvojezične ljudske šole, dvojezični krajevni napisi). Nekaj let je potuhnjen nemočno ždel v deželi, vzdrževal in spletal svojo zrahljano organizacijsko mrežo, čakal je na
KOMENTAR
ugodno politično situacijo, ko ga bo morda le nekdo potreboval za dosego svojih ciljev. Zopet bo lahko s pomočjo potvarjanja zgodovine ne le na Koroškem razkazoval svojo miselnost in moč. Je sedaj napočil ta čas? Tudi po Evropi se v nekaterih državah močno oglašajo podobne nacionalistične struje. Mnogokrat so ljudje takega kova v preteklosti zanetili in pričeli vojne. In vedno so se njihovi pomagači izmislili polno argumentov, čeprav neresničnih, da so opravičevali svoje početje. Danes podobna miselnost ne ogroža le potreb-
no vzraščanje evropskih držav, članic EU, pač pa tudi širjenje EU. V posameznih deželah je zaradi hujskanja ljudstva ogrožen mir. Nacionalisti, prežeti z rasizmom, ne trpijo poleg sebe drugačnih. Tudi takih ne, katerih zunanji izgled je enak njihovemu.
Aktivnost nemškonacional-nih in tradicionalno proti Slovencem usmerjenih krogov v preteklih mesecih na Koroškem narašča. En višek je bil dosežen 16. 6. 2002 v Borovljah, ko so brambovci in hajmatdinst praznovali »Praznik koroške svobode«, dajali protislovenska politična navodila in zopet spreminjali zgodovinske resnice.
Da je na Koroškem podobno kakor pred letom 1938 oziroma 1945 priča poročilo v SV 20. 6. 2002, kjer tudi piše:
Navzoča je bila koroška politična elita z deželnim glavarjem Haiderjem in podglavar-jem Ambrozijem in najvišjimi predstavniki okraja, vojske in Žandarmerije na čelu, kar je vsej prireditvi dalo pečat uradnega shoda.
Svojčas so si bili proti Slovencem vsi enotni in je Hitlerju vdana nacionalsocialistična »Koroška domovinska zveza« bistveno soodločala o vseh protislovenskih potezah. Danes uradna Koroška očitno zopet dovoljuje društvom, da soodločajo o politiki napram Slovencem in Slovencem one-
mogočijo vsako sooblikovanje svoje usode. Je zares tako? Po vsem znanem dogajanju bo držalo. Kje pa je v civiliziranem svetu še tako, da sosed odloča o sosedovih potrebah in mu narekuje njegovo zadržanje? Ali je dogajanje izbruh nemško-nacionalne svete jeze, ker dokončni cilj po le nemški deželi Koroški še ni dosežen?
Naše politike v vrstah ZSO in NSKS, tiste, ki so zagovarjali/zagovarjajo nadvse potrebni dialog in konsens v deželi, je že pred meseci zapustil odločilni pogovorni partner. S predstavniki Slovencev ravna kot že z mnogimi drugimi poprej. Prisiljeni so k molku. Mislim, da so preveč pomagali in predolgo verjeli. Kako naprej v tej situaciji?
Franc Kukoviča
Koroška v nevarnosti - in Avstrija ?
NADALJEVANJE S PRVE STRANI
2. vseslovensko srečanje v državnem zboru
Opozoril je na pereča vprašanja, ki zadevajo narodno skupnost. Predvsem v zvezi z uresničitvijo razsodbe ustavnega sodišča se je na Koroškem razvnela politična ihta. Deželna politika se na osnovi zahtev nemškonacionalnih organizacij zaletava v razsodbo in ko kljub konsenzualnim konferencam deželni glavar ne upošteva razsodbe, s tem pa ne načel pravne države. Zdaj grozi celo z ukinitvijo podpor, ki pristojajo koroškim Slovencem, da bi »tako ukrotil radikalne koroške Slovence«.
Sadovnik je poudaril, da rešitve brez konsenza s koroškimi Slovenci ne bo. Pribil je, da »koroški Slovenci ne bomo klonili pod pritiskom«. Predlog KOKSa, ki predvideva dvojezično topografijo v 394 krajih južne Koroške, je utemeljil s podatki ljudskih štetij. Ta predlog da je že itak »sam po sebi kompromisen predlog«. Predsednik NSKS je signaliziral pripravljenost za nadaljnje pogovore, pri čemer je zavrnil vse poskuse pogojevanja pravic in podpor z odpovedjo koksove-mu predlogu. Sadovnik je obsodil vse poskuse izigravanja in
izsiljevanja na medijskem področju, kot se to trenutno dogaja s privatnima radioma. Avstrija bo končno morala zagotoviti celodnevno radijsko oskrbo za koroške Slovence, če naj velja za pravno državo in če hoče biti na ravni evropskega standarda in ji mednarodne pogodbe kaj pomenijo. Pri tem je še posebej opozoril na obvezujoče ustavno določilo, ki ga je avstrijski parlament soglasno sklenil. Govornik je omenil tudi pozitivne premike, kot so to konsenz v šolskem vprašanju in podpora vrtcem. Spet je Sadovnik tarnal, da nekaterim delovanje KOKSa očitno ne ustreza.
Slovenijo je pozval, naj zamejcem močno stoji ob strani in naj Avstrijo odločno opozarja na neizpolnjena določila in obljube.
Zdaj, ko Avstrija grozi s črtanjem podpor in je ohranjanje zamejske infrastrukture vse težje, bi bilo potrebno »jamstvo R Slovenije, da bojo ustanove koroških Slovencev lahko nemoteno delovale naprej in da manjšina ne bo utrpela škodo«.
Za rojake v Italiji so spregovorili senator Miloš Budin, predsednik Slovensko kulturno
gospodarske zveze Rudi Pavšič in predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor.
Budin je opozoril na to, da je skrb Slovenije za ohranitev slovenske identitete, jezika in kulture v zamejstvu in po sve-tuiinvesticija v prihodnost. Ta skrb je v slovenskem nacionalnem interesu. O zaščitnem zakonu je dejal, da ga Italija izvaja počasi in protislovno.
Rudi Pavšič je izrazil prepričanje, da bo pristop Slovenije k EU pomenil tudi ekonomsko okrepitev zamejcev. Slovenija naj se v Furlaniji-Ju-lijski krajini bolj angažira pri ustanavljanju mešanih družb ter naj ne zanemarja pomena finančnih družb pri nastopanju v eujevskem gospodarskem prostoru. Sergej Pahor pa je svaril pred vtisom, da je pri Slovencih v Italiji kljub njihovi visoki organizacijski stopnji vse v redu. Predvsem demografska problematika in s tem upadanje šolarjev v slovenskih šolah in pa sprememba inden-titetnih parametrov sta izziv, na katerega manjšina odgovore še išče.
Franc Wakounig
Kratka
informacija
o zakonu o evidenci volilne pravice z vidika sprememb, ki se nanašajo na državljane RS s stalnim bivališčem v tujini
29. junija 2002 je stopil v veljavo novi Zakon o evidenci volilne pravice (Ur.l.RS št. 52/02 z dne 14.6.2002). Zakon uvaja naslednje spremembe v zvezi z udeležbo na volitvah državljanov RS, ki imajo stalno bivališče v tujini:
Zakon vzpostavlja stalno evidenco volilne pravice za državljane, ki imajo stalno bivališče v tujini. Evidenca mora biti vzpostavljena najkasneje tri mesece po sprejemu zakona.
V evidenco bodo avtomatično vpisani državljani s stalnim bivališčem v tujini, ki so sodelovali na volitvah na diplomatsko konzularnih predstavništvih (DKP) v letih 1997 (volitve za predsednika republike) in 2000 (parlamentarne volit-
ve). Vsi, ki še ne bodo vpisani v evidenco volilne pravice, pa to želijo, morajo podati zahtevo za vpis na upravni enoti v kraju zadnjega bivališča v RS ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu. Zahtevo se bo podalo samo enkrat in ne ob vsakih volitvah posebej. Enotni obrazci bodo na razpolago na DKP in na upravnih enotah v Republiki Sloveniji. Vpisati se bo potrebno najkasneje do 30 dni pred volitvami.
Volilni upravičenci bodo tudi vnaprej dolžni sporočati morebitne spremembe (sprememba bivališča, priimka itd.).
Po razpisu volitev bodo vsi, ki bodo vpisani v evidenco volilne pravice, obveščeni o volitvah ter o načinu uresničevanja volilne pravice. Volilni imeniki bodo razgrnjeni tudi na DKP, kjer bodo potekale volitve. Državljani RS, ki začasno bivajo v tujini, bodo tudi imeli možnost glasovanja na DKP, če bodo to pravočasno sporočili v skladu z navodili, ki bodo posredovana pred volitvami.
■# onec junija je generalni konzul Republike Slovenije Jure I\žmauc vabil ob slovenskem državnem prazniku na sprejem v grad Mageregg in kot vselej se je zbralo v prijetnem vzdušju mnogo prominence, pa tudi »navadnih smrtnikov«. Na sliki gen. konzul Žmauc med umetnikoma Magdo Kropiunig in Borutom Veselkom, ki sta recitirala slovensko himno, gospa Janja Žmauc ter pisatelj Janko Messner.
KOTLJE
Družabno spominsko srečanje borcev na Obretanovem
v
^"lani borčevske krajevne or-V-ganizacije Kotelj so prvo soboto v juliju v družbi s kolegi iz sosednjih organizacij ZZB, s predstavniki ravenske in čr-njanske občinske uprave ter z veterani Mežiške doline ob njihovem nedavno odprtem Domu veteranov na Obretanovem (1127 m), preživeli prijeten dan ob prigrizkih, instrumentalnem triu, petju in druženju.
Uvodoma je Lojzka Pavlin, ki nosi partizansko ime Cvetka, okrog stotim udeležencem, približala vojne dogodke v ne-derjih Uršlje gore. Tu se nahaja tudi Obretanovo, nekdaj dom številne zavedne družine in partizanom drugi dom, ter partizanska javka z imenom »Pri mokrem jopiču«. Od pomladi 1943 so domači sodelovali s 1.
koroško četo, z aktivisti OF pa so se vključili v obveščevalno mrežo, skrbeli so za sanitetni in drugi material ter oskrbeli borce z življenjskimi potrebščinami. Kmalu se je tu utaborila »Ho-tuljska četa«, od koder so praznično opravljeni borci, po zaslugi domačih deklet, na zadnjo oktobrsko nedeljo 1943 vkorakali, in za en dan osvobodili Kotlje. Nemci so pet članov družine odpeljali v taborišči Dachau in Ravensbriick, kjer je oče umrl, ena od hčera prav tako za posledicami mučenja kmalu po osvoboditvi; mati je s preostalimi otroki nadaljevala boj, zato so jih okupatorjevi vojaki izselili in kmetijo požgali. V bližini je delovala tudi partizanska tehnika Netopir v naravni votlini Vranska peč, kjer so tiskali letake, brošure in časopise, ter jih razpečevali.
K spomeniku bodo bodoče prihajali ljudje tudi zaradi obnovljenega doma veteranov, so me drugim menili številni govorniki, med njimi Lipej Kolenik, podpredsednik Zveze koroških partizanov iz Celovca.
5. Š.
11. julij 2002	3
BOROVLJE
Zaključna prireditev vrtca
^\troški vrtec »Jaz in ti - du V^und ich« v Borovljah je vabil na zaključno prireditev na nov vrt oziroma igrišče v središču mesta; otroci in starši so se skupno poveselili nad uspešnim delom, posebno še, ker so polni zaupanja za bodočnost.
Predsednik društva otroški vrtec mag. Roman Verdel se je v nagovoru zahvalil vsem za podporo, posebno Posojilnici-Bank Borovlje, ki je omogočila prezidavo in razširitev prostorov za dodatno skupino, pa seveda tudi domačemu podjetniku, puškarju Ludviku Borovniku, ki je brezplačno dal na razpolago veliko zemljišče, na katerem je zdaj novo igrišče.
ŽELEZNA KAPLA
Ljudska šola z zanimivim projektom
Od jeseni naprej bosta pod okriljem vrtca namreč kar dve skupini otrok, pridružili pa se jim bodo otroci dvojezične ljudske šole, ki bodo imeli tam tudi popoldansko varstvo. To je tembolj pomembno zato, ker se bodo v takem varstvu lahko učili v obeh jezikih, poleg tega pa se bodo ti otroci lahko popoldne zadrževali tudi na svežem zraku; mestno varstvo namreč nima vrta.
Na popoldanski prireditvi so otroci zaigrali in zapeli pesmice, ki so se jih naučili tudi zato, da so posneli zgoščenko. Jasno, daje to iniciativo prevzel mag. Verdel! Na praznovanje pa sta prišla tudi oba predsednika krovnih političnih organizacij, ZSO in NSKS, dr. Marjan Sturm in Bernard Sadovnik. Pijače in mesa na žaru ni manjkalo, mamice pa so napekle slaščic.	S. W.
KI a zaključni prireditvi ka-INpelške ljudske šole v farni dvorani je bilo toliko ljudi, da se skoraj dihati ni dalo; prišli so ne le učenci, starši in učitelji, temveč tudi predstavniki občinske politike in raznih kulturnih iniciativ.
Navzoče je pozdravil ravnatelj Miha Traunik in se zahvalil vsem, ki so podprli delo učencev, ki nikakor ni bilo lahko. Tema projekta, na katerem so delali več mesecev, je bila »ljudske pripovedke«; otroci so zbirali narodno blago in ga predstavili v literarni, slikovni, pevski, dramatizirani, lutkarski in predvsem v filmski obliki.
Našli so »Zlato v Olševi«, zaigrali v filmu, kako je povod-
ni mož ugrabil mlado deklico, in še veliko drugega.
Je že res, da je šola dvojezična in da je seveda normalno, da se uporabljata oba jezika, ven-
dar je bilo že malo nenevadno čuti izvirne slovenske pravljice, predstavljene kot nemške. Ljudstvo je bilo seveda slovensko in ljudske zgodbe tudi...
Otroci so se silno potrudili in ustvarili nekaj pravcatih umetnin.
GLEDALIŠČE
Klovnovi pogledi v celovški Garaži Liegl
Partnerstvo ZG/ZRG za Slovence s SPD Šentjanž in k & k centrom
To partnerstvo je obrodilo bo-I gate sadove. Med letom so bili izvedeni številni projekti. Kar pet razredov in sedem uči-teljev/ic je bilo vanje vkeljuče-nih. Poleg že tradicionaln prireditve - predaje božičnega drevesa - so bili v k & k centru tudi letošnji enodnevni Kugyje-vi seminarji.
1.	Jezikovna delavnica 2.c: Dijakinje in dijaki so 4 popoldneve preživeli v k & k centru. Pisali so zgodbe in pravljice za radijske in gledališke nastope. Z njimi sta vadili Ida Baš in Alenka Hain. Delavnico pa je pripravil in vodil mag. Joži Wutte.
2.	Projekt: »Pozdravljeni v občini Bistrica v Rožu« Priprava podlag za kulturno in kolesarsko sprehajalno pot v občini Bistrica v Rožu.
Pobudo za ta projekt je dalo SPD Šentjanž. Tam seje porodila ideja »kulturne sprehajalne poti« po občini. Opremiti bi jo bilo treba z dvojezičnimi opisi objektov. Nemško-slovenski razlagi bi kdaj pozneje lahko dodali še angleško in italijansko.
SPD Šentjanž in center k & k bosta umestila ta projekt v širši turistični koncept rožanske regije Carnica.
Kulturni spomeniki -muzeji - galerije
Dijaki in dijakinje 6. b-razreda so pod mentorstom prof. Štefana Pinterja in ob sodelovanju profesorjev nemščine (dr. Miha Vrbinc), slovenščine (prof. Jožko Kovačič) in informatike (prof. Maja Millonig-Kupper) zbrali in obdelali podatke o krajevni in kulturni zgodovini oči-ne Bistrica v Rožu. Opisali so vse muzeje, galerije, cerkve in obdelali podatke o zgodovini posameznih krajev, obeh slo-
venskih kulturnih društev itn. Med drugim so opisali tudi vse like v kulturnem parku pred Goršetovo galerijo.
24. aprila so si ogledali Goršetovo galerijo, staro kovačijo, muzej parkljev, sveško in šent-janško cerkev in zaključili ekskurzijo v k & k centru. Po Svečah jih je spremljal dr. Anton Feinig. Svoj projekt so predstavili tudi županu g. Hubertu Gradeneggerju
Botanični projekt
Obdelovanje - oblikovanje; naravni in človeški vplivi pri nastajanju bistriške pokrajine tvorijo širši vsebinski okvir, v katerem je 6.a razred slovenske gimnazije izvedel svoj botanični projekt. Le-ta naj bi eksemplarično nakazal vpliv kmečkega obdelovanja na funkcijo in podobo pokrajine. Analizirali so dva travnika, enega obdelujejo intenzivno, drugega ekstenzivno. Dokumentirali so vse rastline, ki rastejo na teh travnikih, in ugotovili, da jih je na ekstenzivno obdelanem travniku znatno več. Mentorja sta bila prof. Roman Vouk in Martina Ogris-Berchtold .
Martina Ogris-Berchtold se je angažirala tudi pri tretjem projektu.
Kolesarska pot ob Dravi
5.a, mentorja prof. Mirko Oraže in Martina Ogris-Berchtold.
Dijaki in dijakinje so prevozili kolesarsko pot ob Dravi od potoka Suha do Šentjanža. Pri tem so odkrili mnogo zanimivosti.
Izsledke vseh treh projektov bomo predstavili v dvojezični brošuri, ki bo nekakšen turistični vodnik po občini Bistrica v Rožu.
22. junija je bila predstavitev teh projektov v k & k centru. Po predstavitvi jebila poletna arena, pri kateri je nastopila skupina Jazziks, nekdanje »Skurne murke«.
Uspešno leto partnerstva so profesorji skupno z društveniki zaključili s piknikom v četrtek 4. julija.	Š. P.
II einrich Boli, znameniti kri-11 tik samovšečnega rimskega katoličanstva, krščanski socialist v dejanjih, osebni prijatelj občudovanega pesnika, teologa osvoboditve Ernesta Cardenala, prvi povojni nemški nobelovec, se kakor v vseh drugih delih tudi v romanu »Klovnovi pogledi« (Ansichten eines Clowns, 1963) ne more ogniti vojni, ki jo je sprožila in zgubila Nemčija nacistov. O njej ne govori neposredno, je pa navzoča v vseh članih premožne Schnierove družine (Schnier: aluzija na Schmier - kolomaz). Oče, »glava« družine, je lastnik premogovnikov, povojni kapitalistični povzpetnik, vzor patriarhalnega suroveža. Njegov umetniško rahločutni sin Hans pa se nikakor ni vrgel po očetu, požvižga se na njegove stopinje materialnega pridobitništva, postane klovn, se do ušes zaljubi v Marie, je z njo zanesenjaško srečen, saj ga spremlja na vseh njegovih turnejah, dokler ne zajde v nekakšen »Krog naprednih katoličanov« in se mu - meni nič, tebi nič - odpove, odtuji, da, nazadnje ti gre s funkcionarjem te združbe celo pred superfundamentalni katoliški oltar ... Hans se brez nje duševno nalomi, jame duhovno propadati, drsi kot umetnik zmeraj niže, končno se živčno zlomi in pride dobesedno na beraško palico ; zavrne nazadnje celo očetovo »širokosrčno« mesečno podporo tristo mark za kvartir in vsakdanji kruh. Njegovo domovanje je samo še na stopnišču k veži železniške postaje, njegova tolažba steklenica z žganjem.
Maximilian Achatz, vodja boroveljskega »Theater WalTz-werk«, igralec v Hintereggerje-vem dvojezičnem filmu »Schülereinschreibung - ABCČ« po dramoletu Janka Messnerja, je v celovški Garaži Liegl »klovna« uprizoril - po dramatizaciji M. in A. Radok - z izredno
rahločutnostjo za duševne odtenke te umetnikove katastrofe, saj je pred kakimi desetimi leti v Kletnem gledališču Deželnega zbora »klovna« sam igral z velikim uspehom - kljub prostorski utesnjenosti.
Igralec Andreas Stix (Orpheum Graz) občinstvo že kar s prvimi besedami in koraki ujame, vklene, da kar koj pozabi na njegovo »igro« in - kakor zasvojeno od njegove duševne polomije - z njim sim-patizira (grško sim-patein, sotrpefi). Uprizoritelj Achatz je po širokosrčni uvidevnosti celovškega kulturnega referenta Walterja Gassnerja -podpornika Celovškega ansambla (KE) lahko svobodno razvil prostorsko zamisel s celo steno vrtljivih vrat, ki igralkam in igralcem omogočajo prehode v dramatične prizore in odhode iz njih, medtem ko klovn Hans z bolečim kolenom pred prihajajočimi in odhajajočimi potniki na postajnih stopnicah s klobukom na tleh čaka, ali bo morda le padel vanj kak drobiž. Kdaj pa kdaj odpre telefonsko knjigo in stika v njej za številkami ka-
kih znancev in starih prijateljev, a ni ga med njimi, ki bi si ga upal poklicati v tej svoji neizmerni mizeriji. Tedaj se spomni sobarice v hotelu, ki je v njem po nastopih prenočeval, tistega dekleta, ki mu je po vsaki predstavi vtaknila v vazo na mizi šopek svežih rož, a kaj, tudi ta se zdaj obotavlja - njen glas po telefonu sicer še zmeraj diši po nežnosti, pozornosti, vendar njegovi izsanjani objemi njenih mehkih rok so zdaj le še iluzorni. Kar Klovnu še ostane, je prešemovska odpoved samemu sebi, skratka, zaželi si, da bi se ta bela ne mudila predolgo ... Iz teme na odru se pošastno zasvetijo same bele maske s črnimi očesnimi votlinami... Pretresljiva podoba pretresljivega umetnikovega konca.
Iz aplavza, ki se je spontano usul kakor suha toča v to mrtvaško tišino, je zvenela globoka hvaležnost režiserju in ansamblu. Skoda, da so stopili samo štirikrat na celovški oder! Vse mestne srednje šole bi morale z vsemi generacijami vred videti tega Bohovega Klovna. J. M.
Prizor iz predstave Klovnovi pogledi
RAZSTAVA
Arhetipi v objemu umetniške nadčasnosti
I / zgodovinski Kurnikovi V hiši v Tržiču je bila minuli petek, 5. julija 2002, odprta razstava del Nežike Novak. Kiparka, ki živi in dela v Železni Kapli, iz gline, torej najbolj prvobitne snovi, ustvarja in oblikuje umetnine najrazličnejših oblik. Tu so strogo arhetipične skulpture, ob njih stoji postavna trojica simboliziranih figur, na steni visijo elementi s fino nanešenimi obrazi, pri vhodu je na podstavku posoda s pokrovom, oboje izžareva izredno figu-
ralno bogastvo, ki ga umetnica vdihava objektom. Pri vsem tem pa Nežika Novak obdrži jasno in strogo izpovedno linijo brez odvečne navlake. Razstava je vredna ogleda tudi zategadelj, ker starodavni ambient Kurnikove hiše ter novodobni glinasti objekti dihajo svojevrstno simbiozo časovne trajnosti in umetniške nadčasnosti.
Razstava je v Tržiču naletela na velik odmev, saj se je kljub popoldanskemu terminu in številnim drugim prireditvam, ki v poletnih mesecih bogatijo kultumo-umetniški utrip v mestu na južnem vznožju Karavank, v razstavnem prostoru kar trlo ljudi. Med drugim sta prišla tržiški podžupan Nac Primožič in pa predsednik Zadružne zveze Ludvik Druml.
Nežika Novak v Kurnikovi hiši v Tržiču
RADIO ACORA
Prijeten praznik
Temni oblaki, ki jih nad pri-I vatno radijsko pobudbo koroških Slovencev hoče priklicati deželni glavar, niso zbegali kolegic in kolegov priRra-diu AGORA, še manj pa so jim odpihnili veselje do živ-
ljenja. Minuli petek je Radio AGORA, ta medij, ki niti ponoči ne da miru, vabil na svoj praznik, ki je bil spet v kavami Cik celovškega Doma umetnikov. Za dobro glasbo sta poskrbela irska skupina GRADA ter didži Lobo, prijetno zabavo pa so številni gostje, med njimi tudi predsednik ZSO Marjan Sturm, disajnali kar sami.
Skupina Grada je igrala irsko-keltske akorde
»POLETNI LUTKOVNI PRISTAN«
IN MEDFESTIVALSKI PROJEKT »MEDNARODNA LUTKOVNA DELAVNICA S PRODUKCIJO«
14. mednarodni lutkovni festival
Q oleti so dvorane zaprte, T otroci pa imajo obilico prostega počitniškega časa. Hočemo jim nuditi kakovostne predstave, ki so žele po svetu veliko uspeha. Radi bi širili v naših krajih obzorje in pogled na pomen lutkarstva po mednarodnih merilih.
Predstave
na letošnjem festivalu:
9., 10. in 11. junija je gostovalo lutkovno gledališče Labirint iz Ljubljane s predstavo »Metuljček in metuljčica« v Bilčovsu, Šentpetru, Celovcu, Šmihelu in v Dobrli vasi. 14. julija, Železna Kapla, 20.00 »Od ena do nič« predstavitev mednarodne delavnice 25. julija, Rebrca, 20.00
»Sinjemodri Peter« Lutkovna skupina »Navihanci« iz Celovca
L avgusta, Rebrca, 20.00 »Vila malina« Otroška lutkovna skupina iz Šmihela
Predstavi v okviru gledališke in lutkovne delavnice v Fiesi:
24. avgusta, Bungalovi Maona, Fiesa, 20.00 »Kužek in sonček« Lutkovno gledališče Maribor
29.	avgusta, Gledališče Tartini v Piranu, 20.00 »Vse, kar leti« Gledališče Drag iz Češke
30.	avgusta, farna dvorana v Šmihelu, 20.00 »Cats« (L. Webber) Lutkovno gledališče iz Splita
31.	avgusta, farna dvorana v Globasnici, 20.00 »Ukročena trmoglavka« Lutkovno gledališče iz Splita
1. septembra, k & k Šentjanž, 19.00 »Cats« (L. Webber) Lutkovno gledališče iz Splita
Delavnica s produkcijo
V sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor, Grad-skom kazalištom lutaka Split, CTA iz Gorice (ITA) in Primorskim dramskim gledališ-
čem Nova Gorica, Krščanska kulturna zveza organizira mednarodno lutkovno delavnico s produkcijo. Delavnica se je pričela 5. julija v Mariboru.
Igralci iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije delajo na besedilo Milana Dekleve »Od ena do nič«. Delavnico bo vodil priznani režiser svetovnega formata Zlatko Bourek, koreogra-firala bo Olga Glavina, za scenografijo bo poskrbela Italija, infrastrukturo, bivanje in dvorano zagotavlja Maribor, mi pa smo pristojni za glasbo.
Z naše strani sodelujejo glasbenik Edi Oraže ter igralca Roman Krajger in Aleksander Tolmaier. Delavnica se bo v Mariboru zaključila 13. julija s predstavitvijo produkcije. Predstavo bodo na Koroškem pokazali 14. julija ob 20.00 uri v Železni Kapli, nato od 15. do 18. julija v okviru mednarodnega festivala »Mittelfest« v Italiji in jeseni na festivalu v Splitu.
BOROVLJE
Ljudska šola 1 s himno in geslom
1 / petek, 28. 6. 2002, so učen-V ke, učenci in učiteljice ljudske šole 1 vabili na prezentacijo šolskega gesla in krstno izvedbo šolske himne. Kar ob začetku je prvič javno zadonela iz grl navdušenih pevk in pevcev šolska himna, ki je navdušila tudi množico obiskovalcev.
Prov. ravnateljica Anna Maria Unger je nato pozdravila navzoče - povečini starše, mladino in častne goste. V nekaj stavkih je opisala nastanek šolske himne, za katero je napisala besedilo otroška pesnica Mili Hrobath. Njeno besedilo je uglasbil mag. Roman Verdel, sam nekdaj učenec te šole. Za nastanek šolskega gesla so poskrbeli učenci sami. S pomočjo mag. Karla Vouka so izdelali nekaj osnutkov. Najbolj primeren se je zdel osnutek Romana Maka, učenca 4. a razreda, ki
Ravnateljica LŠ 1 z otroki na predstavitvi

gaje mag. Vouk le malo še izpilil. Geslo predstavlja ljudsko šolo 1 J. F. Perkonig kot vstop v svet večjezičnosti in svet umetniškega ustvarjanja.
Nato je sledil pester spored učencev v štirih jezikih. Proti koncu sta spregovorila še deželni šolski nadzornik Tomaž Ogris in okrajni šolski nadzornik Peter Begusch in poudarila važnost večjezičnosti ter pohvalila uspešno delo na tej šoli. Ob zaključnih zvokih himne je pri vseh navzočih zaživela slutnja, da bo geslo J. F. Perkonig ljudske šole 1 v Borovljah še naprej bodrilo učence in učiteljice te uspešne pedagoške delavnice: »V večnosti se ne izgubi, kar ustvarili smo sami, delo ob času dozori in končano je pred nami.«
BALKANBLUES V ŠENTJAKOBU
Sandy Lopičič, dobra glasba in »na žaru«
KI a povabilo SPD »Rož«, IM Dvojezičnega zbora in Slovenske prosvetne zveze je minuli petek, 5. julija, nastopal v Šentjakobu znani Sandy Lo-pičič orkestar, ki ga sestavljajo glasbeniki iz bivšega jugoslovanskega prostora. Skupina je
številno občinstvo, zbrano na dvorišču‘župnišča, navdušila s svojim živahnim in bohotnim ritmom, ki daje pečat in moč njenemu balkanskemu bluesu. Specifika tega prijetnega večera je bila tudi navzočnost mnogih učiteljev, ki so se prvi dan počitnic, ko je z njihovih ramen padlo breme šolske obveznosti, izrabili za uživanje in relaks ob močni in dobri glasbi in pa v prijetni družabnosti, kakršno v Šentjakobu še kako dobro znajo pripraviti. Svoje pa so k temu doprinesle tudi slastne balkanske specialitete.
Hajdinjaki so prinesli pozdrave gradiščanskih Hrvatov
Oravan je plesal, da sxe je kar iskrilo na odru
vala z Drabosnjakovo plaketo. Odličje mu je v soboto izročil poslovodja SPZ dr. Janko Malle. V svojem govoru je posebej poudaril, daje ljudstvo pred sto leti sprejelo tamburanje za svoje in od tedaj naprej ta instrumentalna zvrst bogati kulturo koroških Slovencev. Obstoječim tamburaškim ansamblom je zaklical »Ponosni smo na vas«.
Posebej za festival so v Šentjanžu izdali brošuro o zgodovini tamburanja na vasi in v deželi. Brošuro je pripravil Hanzi Weiss, bivši dolgoletni predsednik društva in vesten fotograf ter dokumentator kulturnega in vaškega življenja.
Njemu, ki je v soboto prijetno, sproščeno in zelo informativno vodil skozi program, se je Hanzi Wieser, predsednik SPD »Šentjanž« iskreno zahvalil za opravljeno delo.
Hvalo in priznanje pa so izkazali tudi Ivani Weiss-Stefa-ner, ki je v sedemdesetih letih začela okoli sebe zbirati šent-janško mladino in jo navdušila za tamburanje. Njeno delo je obrodilo bogat sad, kot je dejala Vera Ogris, voditeljica zdajšnje skupine.
Bogata zgodovina
Kaj bi bil festival brez kratkega pogleda v zanimivo in bogato
zgodovino tamburanja na Koroškem. Krajevno tamburaško pretelost je na kratko predstavil Hanzi Weiss: kot mejnik je navedel dekana Janeza Hom-böcka, ki je tamburaštvo prinesel na vas, in so ga nacisti umorili v Dachauu, omenil je, kako so prihajali in nastajali novi tamburaški rodovi, vsega skupaj pet, ki so sto let ohranjali tamburaštvo živo v Šentjanžu. Prvi rod je dela do leta 1914, drugi od 1922 do 1941, tretji od 1958 do 1965, četrti od 1983 do 1970, zdaj pa Vera Ogris vodi peti rod. In navedel je nekaj še živečih medvojnih tamburašev, kot so Pep Švajger, Pep Krasnik, Miha
Janko Malle odlikuje Hanzija Gabriela
Hanzi Gabrijel
Ta festival je pokazal, da tamburaštv.o na I Koroškem živi, in ponosem sem, da ima prav Šentjanž najdaljšo tamburaško tradicijo v deželi. Neverjetno, kaj vse ta mala vasica zmore in postavi na noge. Vsa Čast pa naši Glasbeni šoli, da bo tamburaštvo sprejela v svoj učni spored.
Pečnik in Pep Ojcl, ki je trenutno najstarejši živeči slovenski tamburaš na Koroškem.
Zgodovino koroškega tam-buraštva je nakazal ravnatelj slovenske Glasbene šole mag. Roman Verdel, ki je o tej tematiki napisal diplomsko delo. Začetniki tamburaštva na Koroškem so pred sto leti bili slovenski bogoslovci, s čimer , bi bili spet pri dekanu Horn-böcku. Formalno najstarejše tamburaško društvo pa je bilo v Selah (1902). Tamburaštvo stoji na samem začetku organiziranega kulturnega delovanja med koroškimi Slovenci, je dejal Verdel. V medvojni dobi je na Koroškem delovalo 35 tam-buraških ansamblov, gališka in bajtiška skupina sta bili bolj na »nemško stran«. Ravnatelj Verdel, ki je na festivalu nastopil s selskimi tamburaši, je svoj informativni govor zaključil z razveseljivo napovedjo, da bo slovenska Glasbena šola v svoj izobraževalni program vključila ponudbo tamburanja.
Razveseljiv pa je tudi predlog, da bi tamburaški festival v Šentjanžu postal stalnica, kar bi tam-buranju v deželi dalo novega zagona. Vsekakor je festival po »uradnem delu« trajal naprej. Orovan in Hajdinjaki so igrali za ples, in dolgo tja v čas in noč so zvenele tamburice ter so se ljudje prijetno zabavali.
Franc Wakounig
Tamburaški festival, ki sta ga I preteklo soboto, 6. julija 2002, za stoletnico tamburanja na Koroškem priredila SPD »Šentjanž« in Slovenska prosvetna zveza, ni le izvrstno uspel, ampak je bil dokaz še kako žive tamburaške tradicije v Korotanu, ki je med ljudstvom nadvse priljubljena in globoko zakoreninjena. Obenem pa so skupine, ki so sodelovale na festivalu, pokazale, da je tamburica glasbilo za igranje in izvajanje vsakršnje zvrsti glasbe: od narodne do folka in bluesa, od popevke do marša in polke.
Pobudnik letošnjega tambu-raškega festivala v Šentjanžu, namenjenega spominu na stoletnico tamburanja na Koroškem, je zdajšnji, torej že peti rod šent-janških tamburašev, ki ga vodi Vera Ogris. Pri izvedbi zamisli, torej pri organiziranju festivala je sodelovalo veliko društveni-kov, mladih in starih, in vse je teklo kot po maslu. Za organizacijo festivala so si Šentjanščani zaslužili zlato kolajno.
Zamisel mednarodnega srečanja tamburašev je svoj ognjeni krst zelo dobro prestala. Sodelujoči ansambli, kot Oravan iz Slovaške, gradiščansko-hr-vaški Hajdinjaki ter vsi trenutno aktivni koroški tamburaški ansambli: Tamika iz Železne Kaple, Selani, Šentjanščani-sta-ri in mladi, ter Ločani, so se odlikovali s kakovostnim igranjem in glasbeno zelo raznolikim ter zahtevnim repertoarjem. Kar nekaj zastopnikov drugih prosvetnih društev je že na festivalu začelo resno razmišljati o ustanovitvi lastne tamburaške skupine. Če bi se ti načrti res uresničili, potem je festival svoj cilj več kot dosegel.
Mednarodni čar in pečat sta festivalu vtisnila skupini Oravan in Hajdinjaki. Občinstvo je njunim izvajanjem, predvsem pa ži-vopisanim in temperamentnim plesom iz Tatre, navdušeno sledilo. Občutna je bila vzajemnost, ki se napaja iz zavesti o širših skupnih kulturnih osnovah.
Čestitke in priznanja
Festival je bil tudi pravšnja prilika za zahvalo in priznanja tistim, ki so skrbeli in se trudili, da je tamburaštvo v Šentjanžu in na Koroškem ostalo živo, predvsem pa, da se je razvilo naprej in da danes doživlja svojo vigred, kakor je dejala Erika Wro-lich, zborovodkinja loških tamburašev. Osebnost, ki je zelo zaslužna za tamburanje na Koroškem, je Hanzi Gabriel, Unčar, ki pa že dolgo živi na Dunaju. Stikov z rodno Koroško in s tamburaši nikdar ni prekinil, kjer in kadar je mogel, je prihitel domov in s strokovnimi nasveti ter praktičnimi vajami podprl tamburaše. Najsi so to bili domači šentjanški, loški ali pa ka-pelška Tamika, Hanzi je pomagal. V nedeljo pa je vodil »ta stare« šentjanške tamburaše, ki so po 36 letih ponovno nastopili in navdušili občinstvo. Za vse delo in prizadevnost v prid slovenskega tamburanja na Koroškem je Slovenska prosvetna zveza Hanzija Gabriela odliko-
Pobudnik festivala, šentjanški tamburaši skupno skupino deklet, ki so jim »pomagale« popestriti spored TAMBURAŠKI FESTIVAL V ŠENTJANŽU
Tamburaštvo na Koroškem doživlja novo vigred
PRIREDITVE
SOBOTA, 13. 7.________________
ŽELEZNA KAPLA, občinsko kopališče - SPD Zarja
20.00	Poletna noč
ŽITARA VAS, pri ljudski šoli -SPD Trta
20.00	Poletni koncert
ZGORNJE ŽAMANJE, gostilna Tedi - SPD Vinko Poljanec in Tedlnova družina
19.00	Tradicionalno kresovanje.
Za ples in zabavo igra »Ansambel Korenika«
NEDELJA, 14. 7._______________
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - KKZ, lutkovno gledališče Maribor, CTA Gorica,
Gradsko kazalište Split
20.00	»Od 1 do 0« (Milan Dekleva); Predstavitev mednarodne delavnice s produkcijo. Režija: Zlatko Bourek/HR; glasba: Edi Oraže; igralci iz Hrvaške, Koroške, Italije in Slovenije
PETEK, 19. 7._________________
OBIRSKO, pri Kovaču -SPD Valentin Polanšek
21.00	Open-air in predstavitev zgoščenke rock skupine Bališ
ŠTEBEN PRI BEKŠTANJU, farna cerkev - Fara Šteben
19.30	Prezentacija štebenskega pasijona. Po prireditvi bo družabno srečanje pred cerkvijo.
MOHLIČE, v farni cerkvi
20.00	Preludios de Montevideo; koncert z Janezom Gregoričem
SOBOTA, 20. 7.________________
S KOROŠKE -
Slovensko planinsko društvo Izlet v Julijce (gl. stran 7!)
ŽAMANJE, gostilna »Gasthof am See« (družina Adi Picej) Dalmatinski večer s skupino TAMBEČARI
NA GORI pri Košarju
20.30	Vaščani pojo in vasujejo s prijatelji iz Slovenije
NEDELJA, 21. 7._______________
TINJE - čebelarsko društvo Izlet v Slovenijo (gl. oglas!)
KORTE, pri cerkvi - Korčani in farni svet Obirsko
9.30	Korško žegnanje s Triom Pegrin
	
	cestitf1
PRAZNUJEJO: Ančka Wölbl iz Večne vasi - 50. rojstni dan; Albin in Hilda Maurer iz Borovelj - zlato poroko; Marija Lesjak iz Goselne vasi - 50. rojstni dan; Margareta Pogačnik z Dobrove - rojstni dan; Marija Jernej iz Šentvida - rojstni dan; Franc Polzer iz Vesel - rojstni dan; Marija Urank iz Encelne vasi - rojstni dan; Amalija Hartman iz Libuč - 92. rojstni dan; Mici Ožina iz Lepene - 53. rojstni dan; Jaka Oraže s Šajde - rojstni dan; Heli Male iz Borovelj - rojstni dan; Rozi Kelih iz Sel - rojstni dan; Ana čebul iz Šmihela - rojstni dan; Krista Močilnik iz Vetrinja -rojstni dan; Lekš Lutnik z Blata - rojstni dan; Fritz Šranc iz Nonče vasi - rojstni dan; Janez Havel iz Globasnice - rojstni
OBIRSKO, pri Jerebu -Alpski klub »Obir«
14.00	12. Mednarodno srečanje harmo-nikašev. Poleg harmonikašev iz Slovenije in Avstrije bodo še nastopili Boštjan Konečnik (prvi s svetovnega prvenstva nad 18 let), harmonikarski orkester Miko-la Junior in ansambel Mikola. V primeru slabega vremena bo srečanje isti dan ob istem času v gostilni Kovač na Obirskem.
SREDA, 24. 7.__________________
TINJE, v domu Sodalitas
20.00	Kärnten - ein europäischer Sonderfall; predava univ. prof. dr. Anton Pelinka
Športno društvo SC Posojilnica-Bank Globasnitz/Globasnica vabi na svojo
30-letnico
13.-15. julija 2002 na športnem igrišču v Globasnici
SPORED: v soboto: od 14.00 nogometni turnir od 19.00 tekma SCG veteranov v nedeljo: od 13.00 nogometni turnir ob 18.00 dvoboj: SAK - ASKÖ Šmihel ob 20.30 proslava 30-letnice v ponedeljek: ob 19.00 kravji loto Zaigrala bosta »H0LIDAY SEXTETT« in »JAUNTALER MUSIKANTEN«.
Vsi prisrčno vabljeni!
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU RAZPISUJE
mednarodno
likovno
kolonijo
mladih
ki bo od 25. do 31. avgusta 2002 v Vuzenici v Sloveniji
z udeležbo iz Avstrije,
Madžarske, Italije in Slovenije.
Kolonije se lahko udeležijo otroci med 10. in 15. letom.
Prijave (do 15. 7. 2002) in podrobne informacije:
Slovenska prosvetna zveza Celovec, Tarviser Str. 16, tel.: 0463/514300-20, email: spz@slo.at
dan; Fric Jernej iz Šmihela - rojstni dan; Franc Žuntar iz Čirkovč - rojstni dan; Zal-ka Černič iz Dvora - rojstni dan; Herman Čik iz Libuč - rojstni dan; Marjan Kolet-nik iz Vidre vasi - rojstni dan; Margareta Pogačnik z Dobrove pri Dobrli vasi - rojstni dan; Hermi Singer iz Loč - rojstni dan; Ana Golavčnik iz Dobrle vasi - rojstni dan; Henrik Paulič z Obirskega - rojstni dan; Matej Kežar s Horc - rojstni dan; Vincenc Gotthardt iz Celovca - rojstni dan; Erih Miki z Bele - rojstni dan; Ana Blatnik iz Bilčovsa - rojstni dan; prof. Mirko Lausegger iz Slovenjega Plajberka - rojstni dan.
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
KATOLIŠKI DOM PROSVETE V TINJAH
vabi na
izlet čebelark in čebelarjev
v čebelarski center Slovenije na Brdu pri Lukovici - plemenilna postaja in lokalne znamenitosti.
v nedeljo, 21 julija 2002
SPORED: • Srečanje v čebelarskem centru Slovenije - ogled centra in okolice - informacije o pripravah na mednarodni kongres »Apimondia 2003« • Obisk Kamniške Bistrice -ogled premenilne postaje za čebelje matice Josipa Verbiča in okolice. Kosilo v gostišču Čebelarskega centra Slovenije (predvidoma ob 14. uri) • Popoldne ogled lokalnih znamenitosti Brda in Lukovice (npr. ogled brdske cerkve, ogled Kersnikovega gradu)
Spremljevalec v Sloveniji: Anton Tomec, tajnik Čebelarske zveze Slovenije Vodita: Karl Gril, vodja šmihelskih čebelarjev in Anton Krušic, vodja bilčov-skih čebelarjev
Prijave sprejema Dom v Tinjah: 04239/2642
Prispevek: € 20 za vožnjo,
€ 8 za vstopnino in vodstvo = skupno € 28 plačate v avtobusu.
Kosilo plača vsak sam (1.500 slov. tolarjev)
Čas in kraji odhoda:
6.00 Šmihel (gostilna Loser)
6.15 Dobrla vas (Posojilnica-Bank)
6.50 Celovec (avtobusna postaja
pri Esso-črpalki, Rosentaler Strasse) 7.05 Bilčovs (zadruga)
7.10 Velinja vas (Seher)
Vmesne postaje so možne, če ležijo direktno na progi.
Slovenska študijska knjižnica v
Celovcu obvešča uporabnike, da bo zaradi gradbenih del od 8. 7. do predvidoma 30. 9. 2002 zaprta.
Dr. Franc Wutti
zdravnik splošne prakse ima dopust
od 8. do. 21. julija 2002
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
settevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: sonja.wakounig@slo.at
UREDNICA
Sonja Wakounig...............................(-50)
Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40)
Prireditve .................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
_______________________VSI_________________________
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 11. 7.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 12. 7. ■ 18.10 Utrip kulture_______
SO 13. 6.118.10 Od pesmi do pesmi - ...
NE 14. 6. I 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 15. 7. I 18.00 Kratek stik_________
TO 16. 7. I 18.10 Otroški spored______
SR 17. 7. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored__________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 14. 7.1 13.30 ORF 2 • Poklican po imenu - NOVA MAŠA župnika Mihe Golavčnika, slovenskega rojaka iz Podjune • »Sproščanje v komunikaciji in usposabljanje za razumevanje« je poglavitni cilj JEZIKOVNIH POČITNIC v Novem mestu, katerega na pobudo Krščanske kulturne zveze v prijateljskem ozračju uresničuje 44 fantov in deklet • safari posebne vrste: Živalski vrt v Ljubljani, zanimiva izletniška točka za vso družino*Že 10. etnološka raziskovalna delavnica tokrat v Libučah. Utrip življenja bodo vzeli v pretres v sklopu letošnje etnološke raziskovalne delavnice Mestne zveze prijateljev mladine Ljubljana in Slovenske prosvetne zveze. • Bališ: Koroška rockskupina pripravlja ob pomoči avstrijskih zvezdnikov svojo prvo zgoščenko.
PO 15. 7. | 4.40 ORF 2 15.55 TV SL01 (Pon.)
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA: 6.00 Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem________________________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 Glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant____________________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 Narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend________
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 12. 7.119.00 Zrcalo kulture A Hard Heart: Howard Barker na Heunburg (pon. 13. 7.,
1.00	) 20.06 Proud to be loud Glasbeni ma-gazin 24.00 Soundtrack: An American Legend
SO 13. 7.119.00 Special ZIM - dvojezičnost na manjšinskem radiu. Tokrat: workshop v Gradcu (pon. 4. 7., 1.00) 20.06 Yugo-Rock 23.00 Siesta Oddaja kabareta, zabave in nonsensa
NE 14. 7.119.00 Musič for the Masses Nove zgoščenke, glasbene novice, predstavitev skupin, recenzije filmov 22.00 For those ab-out to Rock vse to, kar drugi nikoli ne bi vr-teli: hard/stoner/heavy/blues/folk/punk/trash.
PO 15. 7.119.00 Ta mera Suzana Tratnik: pogovor in branje (pon. 16. 7., 1.00) 21.00 Take the Jazz Train naša tedenska oddaja o jazzu 24.00 Forum Saša Poljak: Množični mediji koroških Slovencev_________________
TO 16. 7. I 19.00 V pogovoru Tim Wüster (pon. 17. 7., 1.00) 21.00 Noche Latina
23.00	Vešča glasbena oddaja vseh stilistič-nih in zemljepisnih smeri
SR 17. 7.119.00 Literarna kavama Potopisna literatura (pon. 18. 7., 1.00 ) 20.06 Voz latina skozi oddajo vodita Majte & Adriana 22.30 Madforce Da Hip Hop Show____________
ČE 18. 7.119.00 Po Koroškem Amnesty International Beljak/Villach (pon. 19. 7., 1.00) 20.06 Yesterday & Today 22.00 Izven Zakona nadčasne pesmi iz Amerike in okoli-ce: Judy Collins (pon. 22. 7., ob 24.00)
BILČOVS
Fridi Ogris je postal 70-letnik
ry*e dni obhaja okrogel živl-1 jenjski jubilej Fridi Ogris, p. d. Žnidar iz Branče vasi pri Bilčovsu.
Nadvse priljubljeni mizarski mojster in prosvetaš z dušo in telesom praznuje čil in zdrav ter poln življenjske energije svojo 70-letnico. Dragi Fridi, svojo življenjsko pot si prehodil kot vesten mizar pri podjetju Gasser v Bilčovsu, bil si 50 let aktiven član požarne brambe, vnet igralec na domačem bilčo-vškem odru, z navdušenjem se posvečaš svojemu konjičku
fotografiranju in filmanje, rad kegljaš na ledu, si odličen pevec pri mešanem in moškem zboru SPD »Bilka« in eden najzvestejših pevcev »Vaščanov«. Da bi v krogu svoje družine preživel še vrsto zdravih in aktivnih let ti želijo sovaščani, sopevci in seveda tudi uredništvo Slovenskega vestnika!
PLANINSTVO
Kamniti lovec
(Monte Cacciatore 2071 m)
W amniti lovec stoji kot sa- Kamnitega lovca. Na levo l\mostojna gora južno od vodi ena pot na opuščeno Sv. Višarij med dolino Zajze- Višarsko planino, na desno pa re in dolino Mrzle vode. S po- v dolino Zajzere. Mi pa našo močjo novo zgrajene gondols- pot nadaljujemo naravnost ke žičnice pridemo v nekaj proti jugu nekaj časa po trav-minutah iz Žabnice (Caporos- natem grebenu. Kmalu pa so) v Kanalski dolini na Sv. postane teren meliščnat. Levo
kje??
Višarje (Monte Santo di Lus-sari, 1766 m), ki že od 16. stoletja naprej slovi kot romarska gora treh sosednih narodov. Ze pri nakupu vozovnice za gondolsko žičnico je vidna živa trojezičnost v Kanalski dolini, ker so vozovnice in nekatere informacijske table natisnjene v italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku. Celo prodajalka vozovnic je odzdravila v slovenskem jeziku. Iz reklame na vozovnici je tudi razvidno, da bo v naslednjem letu Trbiž prireditelj univerzijade. Ko zapustimo zgornjo postaje gondolske žičnice, nadaljujemo pot peš po makadamski cesti mimo znamenite romarske cerkve in na novo obnovljenih starih hiš, ki zdaj služijo kot turistični objekti. Za zaselkom je cesta malo spusti do sedla, kjer se začne markirana pot na
od nas se dvigata vrhova Beraški križ in Za Vrabci špica. Pred nami se začne odpirati široka krnica izpod Kamnitega lovca. Skozi melišče navzgor sledimo poti pod vršno skalovje Kamnitega lovca. Zadnjih nekaj višinskih metrov moramo premagati po zavarovani poti skozi vršno skalovje. čez dobro uro hoje stojimo na zelo razglednem vrhu Kamnitega lovca, ki ga krasita lep kovan železen križ in kovan zvonec. V ozadju se bahata Montaž in Viš s svojimi veličastnimi stenami, pod nami pa ležijo Sv. Višarje. Po isti poti se lahko spet vrnemo v dolino. Za sestop pa lahko namesto gondole tudi vzamemo staro romarsko pot, ki vodi iz Žabnice na Sv. Višarje.
Kratka in nezahtevna tura je uporabna za vsakogar.
mami
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Gorski raj v Sloveniji
Q red kratkim je izšel vodnik r »Triglavski narodni park -Gorski raj v Sloveniji«, prevod nemškega »Nationalpark Triglav - Ein Bergparadies in Slowenien«, prevedla ga je Seta Oblak, založila in izdala pa Mohorjeva družba v Celovcu. Spremno besedo je napisal Janez Bizjak, direktor Triglavskega narodnega parka, velik prijatelj koroških planincev, ki jih je že večkrat vodil po parku in navduševal za ta bajni svet Julijcev. Takole piše o njem: »Knjiga Triglavski narodni park -Gorski raj v Sloveniji je slovenski prevod vodnika po edinem slovenskem narodnem parku. Napisal ga je Wolfram Guhl, doma z Bavarske, navdušen gorski popotnik, dober opazovalec, poznavalec in prijatelj Slovenije, Julijskih Alp in našega narodnega parka. Knjiga nam odkriva pogled na Triglavski narodni park z očmi tujega občudovalca, mimogrede in nehote nas opozori na nekatere posebnosti in enkratnosti, ki jih Slovenci ne vidimo ali pa se nam zde vsakdanje in nevredne pozornosti. Avtor nas poljudno in nevsiljivo prijazno vodi po pešpoteh, na katerih že 25 let doživlja »terro incognito« na južni strani Alp. Nevsiljivo zato, ker nam iz lastne izkušnje pripoveduje, kaj in kako gledati, da bi tudi kaj videli in spoznali.
Posebna vrednost tega vodnika je rdeča nit spoštljivega obiskovanja in sproščenega doživljanja narodnega parka: čim dlje in čim višje peš, ne z avtomobili. Zato tako velik poudarek možnostim avtobusnih in železniških javnih prevozov. Na videz komaj opazna malenkost, vendar izredno pomembna za razbremenitev svetišča zavarovane narave pred nevsiljivim prometnim nasiljem različnih oblik.
Slovenci trdovratno počasi sprejemamo tovrstno ozavešče-
nost, saj se - kjerkoli je mogoče - s svojimi avtomobili tudi v narodnem parku vozimo do zadnjih najvišjih gozdnih vlak. Wolfram Guhl nas v Gorski raj Triglavskega narodnega parka vabi drugače: peš, z odprtimi očmi in z navdušujočim srcem.«
Torej peš v hribe nas navdušuje avtor knjige in meni, da »staromodna« hoja v današnjih časih, ko naj bi bili v prostem času čim bolj dejavni, zelo priljubljena in zdrava, še posebno v gorah. To je pred kratkim potrdila tudi znanstvena raziskava (AMAS 2000) češ, da hoja med 1400 in 2000 m deluje proti visokemu krvnemu tla-
ter član Nemškega planinskega društva in bavarsko-slovenske-ga planinskega društva. V Julijce se je zaljubil sredi sedemdesetih let. Je strasten fotograf in navdušen planinec. Z desetimi leti starosti se je povzpel na prvo »pravo« goro, kakor sam pravi, Jepo v Karavankah. Verjetno ga je čudoviti razgled na mogočne Julijce že takrat očaral, da je v poznejših letih začel odkrivati ta bajni svet Triglavskega narodnega parka in Slovenije na sončni strani Alp. Najbolj pri srcu pa mu je vsekakor TNP, ki ga je privlačno predstavil nemški javnosti.
Vodnik formata 20 x 10 cm s 176 stranmi je bogato ilustriran z barvnimi fotografijami. Enkratno zanimivo je opisanih 15 planinskih tur v TNP ter z izven njega k Mangrtskima jezeroma v sosednji Italiji in na

«ar •'
Zadnja Trenta z Bavškega Grintavca
ku in povečani vrednosti sladkorja in maščob v krvi. Torej več hoje in manj vožnje po hribih!
Kratko še o osebi Wolframa Guhla. Rodil seje leta 1954. Po poklicu je krajinski načrtovalec
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO CELOVEC
vabi na
PLANINSKI IZLET
20. in 21. julija 2002
na Pogačnikov dom (2050 m), Stenar (2501 m) ali Bovški Gamsovec (2392 m) ali Razor (2601 m)
Peljali se bomo z avtobusom v dolino Zadnjico v Trenti. Od tam peš hoje ca. 4 ure do Pogačnikovega doma. Povzdig na omenjene vrhove (hoje 1 do 2 uri) po volji. Naslednji dan 4 ure hoje do Aljaževega doma v Vratih (1015 m). Od tam z avtobusom domov. Pod do Pogačnikovega doma in na Razor ali na Stenar ni zahtevna. Pot na Bovški Gamsovec je zahtevnejša, a zavarovana.
Odhod z avtobusom od Pliberka Zadruga Market - 7.00; Dobrla vas Zadruga Market - 7.15; Celovec ZVEZA BANK 8.00, Svetna vas kolodvor 8.15; Šentjakob v Rožu Zadruga Market 8.30 Skupni večer v koči - tam prespimo (spalna vreča ali rjuha). Cena prevoza in prenočitve za člane: € 10,-Oprema: planinski čevlji, kapa ali klobuk, veterka, potni list Prijave: do 10. julija 2002; tel.: 04254/2545 (Lesjak); 0463 512365/21 (Riegelnik); 04227 3235/15 (Brumnik)
slovensko obalo v mesto Piran z okolico. Nadalje nas avtor seznanja z naravnimi danostmi in varnostnimi cilji v TNP, s hojo in opremo na poti ... Zelo privlačno je poglavje »Branej ob počitku«, kjer nas zanimivo seznanja s kmetijstvom v TNP, z ekološko dramo v Dvojnem jezeru v Dolini triglavskih jezer, z zgodovino 20. stoletja na območju TNP, z zgodbo o Hudičevem mostu v Stari Fužini in o biovasi Čadrg na Tolminskem. Kot posebnost Guhlovega opisovanja planinskih tur pa je vsekakor, kot je že v spremni besedi poudaril Janez Bizjak, navajanje avtobusnih in železniških postaj za izhodišče planinskih tur kot važen pripomoček usmerjanja na pešhojo. Le-ta planincem nudi mnogo več užitka kot včasih tudi nevarna vožnja z avtomobili po gorskih cestah zlasti v škodo miru v narodnih parkih in še z zamujanjem lepot narave, ki bi jih sicer lepo uživali ob pešhoji. Knjiga ni zanimiva samo za ljubitelje narave, marveč zaradi njene poljudne vsebine tudi za širšo javnost, zato jo toplo priporočamo. Nabavite si jo lahko v obeh celovških knjigarnah.
Prijatelj TNP
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA
SAK
3. Super-trim letos še boli atraktiven in privlačen!
Po en tekmovalni dan v Rožu, Podjuni in Zilji, veliki finale pa v Celovcu
Q lovenska športna zveza bo •3 septembra in oktobra letos že tretjič priredila Super-trim-tek-movanje južnokoroških vasi, uspešnico med športnimi prireditvami na Koroškem v preteklih dveh letih! Športno-rekreativna prireditev bo tokrat še bolj atraktivna za sodelujoče kot tudi za gledalce, saj je organizacijski odbor sklenil več inovacij.
Na prvih dveh tekmovanjih je aktivno sodelovalo nad tisoč (!) aktivnih športnic in športnikov vseh starostnih kategorij iz sedmih južnokoriških krajev oz. občin (Bilčovs, Loče/Podgorje, Pliberk, Sele, Šentprimož, Za-homc in Železna Kapla), letos pa naj bi se jim pridružila še deželna prestolnica Celovec.
Na sporedu 3. Super trima bodo skupno štiri tekmovalni dnevi od sredine septembra do konca oktobra (po eden v Podjuni, v Rožu, na Zilji in v Celovcu, kjer je na državni praznik 26. oktobra 2002 predviden veliki finale na športnem igrišču slovenske gimnazije ali v »Wörther See-Stadion«. Program letošnjih tekmovanj bo spet izredno športen, kreativen, atraktiven in družaben, saj bodo prireditelji poleg
tekmovanj v skoraj vseh športnih disciplinah (težišče je spet lahka atletika) in spretnostnih tekmovanj pripravili tudi privlačen okvirni spored.
Namen »3. Super trima« pa se ni spremenil. S to prireditvijo hoče Slovenska športna zveza prispevati k strateškemu sodelovanju med slovenskimi športnimi ter kulturnimi društvi ter manjšino in večino na južnem Koroškem, nadalje naj bi odmevna športno-rekrativna prireditev dvignila zavest za potrebe športa v družbi, zakoreninila množični šport med koroškim Slovenci ter sprožila identifikacijo vaške skupnosti.
Pri tem bodo spet nudili svojo medijsko pomoč televizija (ORF - »Dober dan, Koroška«), radio (Slovenski spored ORF, Radio 2 in Radio Agora) in seveda tudi vsi slovenski print-mediji na Koroškem (Slovenski vestnik, Naš tednik, Nedelja) ter intemet-službi ORF (volksgrup-pen.orf.at) in Slovenske športne zveze (www.ssz.at).
Zmagovalec prvega in drugega Super-trim tekmovanja v letih 1999 oz. 2000/2001 je bila Železna Kapla pod vodstvom ravnatelja Miha Travnika, ki bo skušala s tretjo zmago dokončno osvojiti prehodni pokal SŠZ.
I. L.
Jeseni bodo v okviru 3. Super-trim-tekmovanja južnokoroških krajev spet na sporedu napeta tekmovanja v lahki atletiki... in tudi drugih panogah, kot npr. pri žaganju debla.
Udarno moštvo za regionalno ligo
v
Q portno vodstvo Slovenskega J atletskega kluba (SAK) še oblikuje udarno moštvo za prvenstvo v regionalni ligi-sredi-na (Koroška, Štajerska, Zgornja Avstrija). V preteklih dneh so varovanci trenerja Aloisa Jagodiča odigrali tudi nekaj pripravljalnih tekem, mdr. proti moštvu 1. avstrijske divizije Bad Bleiberg (0:1) in moštvu koroške lige Treibach (2:1).
Oba nova igralca SAK, Tonči Blajs in 28-kratni slovenski reprezentant Primož Gliha, sta se že dobro vključila v moštvo, ki je je s polno motivacijo sprejelo nov izziv. Gliha se je na tekmi proti Bad Blei-bergu sicer poškodoval, toda brez resnejših posledic.
Prvenstvo regionalne lige sredina se za Slovenski atletski klub prične 4. avgusta s tekmo na domačih tleh, torej na športnem igrišču slovenske gimnazije v Celovcu, s tekmo proti SV Spittal, enemu od favoritov za podvig v 1. divizijo. SAK ima v jesenskem delu prvenstva sploh vse koroške derbije doma: 8. septembra proti Pliberku, 6. oktobra proti ASK/FCK in 3. novembra proti Šentvidu.	I. L.
12:0 ZA EKIPO SLOVENSKE ŠPORTNE ZVEZE
Nogometni turnir izseljencev SLOVENIJA 2002
1 /Šenčurju oz. Slovenj Gradcu V se je pričel prvi nogometni turnir izseljencev »Slovenija 2002«, ki sta ga na osnovi pobude nekaterih Slovencev, ki v
Debevcu
srebrna kolajna na SP Najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec (aktualni olimpijski prvak z malokalibrsko puško trojni položaj) je na 48. svetovnem strelskem prvenstvu v finskem Lahtiju z malokalibrsko puško 60 leže osvojil srebrno kolajno. 39-letni Debevec je nastreljal 698,8 kroga, zlato odličje pa je pripadlo Američanu Matthewu Emmonsu (699,7 kroga). Debevec je v trojnem položaju osvojil peto mesto.
Mirna Jaušovec zmagovalka Wiinbledona Najboljša igralka v zgodovini slovenskega tenisa, Mirna Jauševec, je v Wimbledonu zmagala v igri dvojic v konkurenci igralk nad 35 let. V finalu je Jaušovčeva skupaj z Američanko Gretchen Ma-gers s 6:3 in 6:3 slavila nad južnoafriško-češko navezo Ros Nideffer/Helena Suko-va.	D. T.
svoji novi domovini delujejo v nogometnih klubih in slovenskih društvih, organizirala izseljensko društvo »Slovenija po svetu« s sedežem v Ljubljani
Grafova ne bo mogla nastopiti na EP
l/oroška vrhunska atletinja l\Stephanie Graf je morala odpovedati nastop na letošnjem evropskem prvenstvu, ki bo od 6. do 11. avgusta v Miinchnu. Svetovna viceprvakinja in druga na OI leta 2000 v Sydneyu v teku na 800 metrov se je zaradi bolečin v dimljah na desni nogi odločila za takojšnjo operacijo, s čimer je zanjo letošnja sezona
ter Športno društvo BAS Šport iz Ilirske Bistrice. Turnirja se v dveh skupinah udeležuje šest enajsteric, med njimi tudi moštvo Slovenske športne zveze iz
že končana. Z odpovedjo 29-letne Korošice so se možnosti za zmago najboljše slovenske tekačice v tej disciplini Jolande Čeplak, ki je s svetovnim rekordom slavila že na dvoranskem EP na Dunaju, še povečale.
Velenjčanka ima v omenjeni disciplini na prostem še vedno drugi najboljši čas na svetu, 1:57,63, ki ga je 25. maja dosegla v Lizboni. Pred njo je le še Mozambičanka Maria Muto-la (1:56,25), od evropskih tekačic pa je druga najhitrejša letos Rusinja Irina Mistjukevič, ki je 9. junija v Tuli tekla 1:58,90.
Celovca, ki je sestavljeno iz nogometnih klubov DSG Sele, DSG Borovlje, SAK in Šentjakoba, ki na turnirju zastopa slovensko zamejstvo. Selektorja ekipe SŠZ Celovec sta Mirko Wieser in Sandi Mak.
Prireditev so v okviru programa Izseljenskega društva »Slovenija v svetu« podprli Urad za Slovence po svetu (Ministrstvo za zunanje zadeve RS), Nogometna Zveza Slovenije, Zavarovalna družba Adriatic d.d., občina Šenčur, občina Pesnica, Mestna občina Slovenj Gradec in Mestna občina Ljubljana ter manjši pokrovitelji.
Belemu je uspelo v končnici, s kmetom manj napasti dve črni figuri in videti je, da se bo moral v nadaljevanju boriti za remi. Toda v nastalem položaju ima črni, ki je na potezi, še skrito pot, ki ga vodi v dobljen položaj.
Prašnikar
nasledil
Katanca
Novi selektor slovenske nogometne reprezentance je postal Bojan Prašnikar, ki je trenutno trener šestkratnih državnih prvakov, Maribora Pivovarne Laško, s katerimi se je pred tremi leti uvrstil v ligo prvakov. Prašnikarje z Nogometno zvezo Slovenije podpisal štiriletno pogodbo, v jesenskem delu pa bo prav tako vodil tudi Mariborčane.
Tudi nepredvidljive poteze krasijo in bogatijo šahovsko igro. Poiščite zmagovito potezo črnega.
Rešitev štev. 205
Kritičen položaj belega kralja na tretji vrsti in posrednje grožnje po f liniji, je črni izkoristil na poučen način. Najprej je s potezo l...Lg4+! prisilil belega k jemanju lovca 2.Kg4:, sicer bi po 2.Ke3 beli izgubil damo na polju dl. Z novo žrtvijo skakača 2...Se5+ pa je belemu kralju že spletel matno mrežo. Po 3.fe5 sledi 3,..h5 mat! Ko je črnemu zmanjkalo figur, pa kmetič pokaže svojo moč!
ŠAHOVSKI OREH Št. 206	Silvo Kovač
Vopcehovskij - Sandler (SZ 1982)