Leto 1870.
37
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos VIII. — Izdan in razposlan dne 12. marca 1870.
SL
Dogovor od 25. januarja 1870,
kteri se je na podlogi najviše odloke od 21. januarja 1870, med ministerstvom za trgovino na eni in več železnocestnimi družbami kot kupci Dunajske zvezne železnice na drugi strani sklenil zastran pogoj, pod kterimi se jim podeli dopustitev (koncesija) uživati to železnico.
Dogovor,
kteri se je na podlogi najviše odloke od 21. januarja 1870, med c. kr. ministerstvom za trgovino na eni in s temi-le železnocestnimi družbami, namreč: c. kr. priv. družbo južne železnice, c. kr. priv. družbo avstrijske državne železnice, izklj. priv. eesar-Fcrdinandovo severno železnico, c. kr. priv. cesaričino Elizabetino železnice, c. kr. priv. avstr, severnozahodno železnico in c. kr. priv. cesar Franc-Jožefovo železnico, kot kupci Dunajske zvezne železnice na drugi strani sklenil o pogoj ah, pod kterimi se jim podeli dopnščenje uživati le-to železnico, takole:
§. 1. Nižeimenovanim šest železnocestnim družbam, namreč :
c. kr. priv. družbi južne železnice, c. kr. priv. družbi avstr, državne železnice, izključ. priv. cesar-Ferdinandovi severni železnici, c. kr. priv. železnici imenovani po cesarici Elizabeti, c. kr. priv. avstr, severnozahodni železnici in c. kr. priv. cesar-Franc-Jožefovi železnici,
na ktere po glasu kupne in prodajne pogodbe ob enem sklenjene med c. kr. ministerstvom za finance in med njimi prehaja s c. kr. zaklada last Dunajske zvezne železnice in ki imajo po določbah te kupne in prodajne pogodbe dne 20. januarja 1870 priti v fizično posest iste železnice, podeljuje se vkupno na devet deset let počcmši od 20. januarja 1870 koncesija, Dunajsko zvezno železnico rabiti in uživati.	*
(SUvcniach).	j)
§. 2. Koncesionarji prevzamejo glede Dunajske zvezne železnice vse pravice in dolžnosti, ki so s posestjo in uživanjem lokomotivne železnice združene po postavi za dopuščanje železnic od 14. septembra 1854, Drž. z. št. 238 in po redu za vožnjo po železnicah od 16. novembra 1851, Drž. zak. od leta 1852, št. 1, kakor tudi po vseh postavah in ukazih, ki bi se utegnili prihodnjič izdati.
•§. 3. Za Dunajsko zvezno železnico naj veljajo te-le maksimalne trite:
Od kolodvora severne železnice k kolodvoru južne in Gjurske železnice
in vic e-nersa:
Vozno blago I. razreda na čolni cent			gld.	0 025
n n D' » » n n • • 				0-03
„ „ III. „ „ » « 	 » •	y>	005
Mrliči po eden			4 00
Konji			0-50
„ več kot eden, za vsakega			0-25
		100
Voli, krave, biki, mule in mezgi, po tem tudi drobnica v vozeh	z enim dnom	
od voza 			1-00
Drobnica v vozeh z dvojnim dnom od voza			2-00
Od velike colnije k kolodvoru severne ali južne in Gjurske železnice
in vice-v ersa:
Vozno blago 1. in II. razreda od colnega centa	gl	d.	0	0225
Vozno blago 111. razreda, ne podvrženo colnemu ravnanju,	od	colnega	centa	.	„	0	03
Vozno blago III. razreda, podvrženo colnijskemu ravnanju,	od	colnega	centa	.	„	0	04
Po en mrlič...........................................................................................„4.00
Konji..................................................................... . .	„	0	50
„ več kot eden, od vsakega.........................................................„	0	25
Ekvipaže in vozovi po kosu............................................................„	1	00
Voli, krave, biki, mezgi in mule, po tem tudi drobnica v vozeh z enim dnom
od voza.......................................................................................  1.00
Drobnica na vozeh z dvojnim dnom od voza..............................................„	2	00
Pri brzovožnji jemljo se za mrliče, ekvipaže, konje in druge živali zgornje pristojbine v dvojnem znesku, za vse drugo blago pa tarifne pristojbine III. razreda tudi v dvojnem znesku.
Razredba blaga.
Pod I. trifni razred gredo, če se ima vsaj 200 čolnih centov voziti : odpadki, živalski in rudninski, Bcseinerova sirova litina, drva, cement, coaks, gnoj, gnojilna sol, blago litega železa (nezavito), železnocestne šine, kolesa in tyres, prsti, rude, vsakovrstno žito, mavec, smole, navadne, tudi asfalt i.t.d., sočivje in krompir, apno, premog, mlevna roba, kakor: trgana moka (gres), phani ječmen, na vres mleto žito, otrobi in proso, moka, rudnine, sirove, oljni hlebci (preše), semenje za olje, sirovo železo, sirovi tabak, sirovo jeklo, pesek, kamenje, skrili, brebir, spodium, opeke, pesa za cuker.
Pod II. razred : Reci pod I. razredom naštete, če se v množini izpod 200 čolnih centov o d da d o na železnico, — vendar se za-nje ne vzame nikoli, več kot bi bilo plačati po I. razredu, ako se odda 200 čolnih centov, — po tem les, tudi doge, deske in žaganice, bombaž v balah, pivo (ol) v sodih, hrastovo čreslo, hrastovo lubje, železnična vozila po lastnih kolesih tekoča, stearin in glycerin, po tem vsakovrstne tolŠČe, samo ne sveče in milo, barven! les v čokih, slad, mašine (razstavljene) in deli mašinski, olje v sodih, lugasta sol ali pepelik, solitar, sol, soda, vinski cvet (špirit) v sodih, vino v sodih, žeplo.
Pod III. razred : Vse druge v I. in II. razredu ne imenovane reči.
Za vožnjo vojakov in vojaških reči po celi zvezni železnici :
od glave....................................................................................gld.	0	05
za vojaško robo (prtlajo) in vsakovrstno vojaško vo ženi no od colnega centa . .	„	0	02
za 1 vojaškega konja posamič................................................................. „	0	24
za več kakor enega konja od glave............................................................ ^	012
za vojaške voze po kosu...................................................................... „	1	20
Razen zgornjih trifnih cen ne bo treba plačevati nikakoršnih postranskih pristojbin.
Kadarkoli se ima živina voziti, mora biti človek zraven, ki na-njo pazi, in ta se pelje zastonj po zvezni železnici. Ce je živine več kakor tri voze, bode se na vsake tri voze po en spremljalec zastonj vozil.
Ce bi se kdaj vožnja po Dunajski zvezni železnici znamenito povišala, bodo se koncesionarji s c. kr. ministerstvom za trgovino pogajali o tem, ne bili se te trike za nektero blago dale znižati.
§. 4. Povrh tega bodo koncesionarji tudi na Dunajski zvezni železnici sprejeli normalne teže za tisto blago, za ktero občne železnocestne trike tako težo ustanovljujejo.
§. 5. Kar se tiče vožnje blaga sploh in zlasti blaga od železnic, ki se na Dunaju stekajo, ne sme se nikomur predstvo dajati, temuč prej oddano blago mora se natanko tudi prej odpeljati.
Rlago naj se kar je moči hitro prevaža, in koncesionarji se zavezujejo, da se bodo med sabo dogovorili o dobi kar je mogoče kratki za izročanje blaga.
■§. 6. Koncesionarji se zavezujejo, da se bodo po moči prizadevali, da se napravi zveza med vsemi kolodvori Dunajskih železnic.
§. 7. Koncesionarji morajo ob svojem trošku in tako, kakor se okolnostim kraja primerno najde, preložiti dotični kos Dunajske zvezne železnice, ker je potrebno zavolj prezi-d o vanja Dunajskih kolodvorov c. kr. priv. družbe državne železnice in c. kr. družbe južne železnice.
H. 8. Ves v H. 1 določeni čas, ko bo koncesija trajala, mora se Dunajska zvezna železnica ohraniti v popolnoma dobrem stanu ter mora služiti občinstvu tako, kakor vsakokratna potreba nanese.
H. 9. Če bi se ktera v tem dopustnem pismu izrečena, koncesionarjem naložena dolžnost ne izpolnila, ima državna uprava pravico, narediti, kar je potreba, po postavi za dopuščanje železnic od 14. septembra 1854, Drž. z. št. 238, in vrh tega ob trosku koncesionarjev pomagati, kjer je pomoči treba.
§. 10. Ko preteče v §. 1 ustanovljena doba, med ktero koncesija velja, pride država precej brezvračilno in brez obtežbe v posest in uživanje železnice v §. 1 prepuščene, in kosa njenega, ki se mora po •§. 7 tega dogovora preložiti, z zemljiščem, vsemi umetnimi in zemeljnimi deli, z vsem spodnjim in vrhnjim delom in vso nepremakljivo pritiklino.
To velja tudi za premakljivo pritiklino do tistega števila kakor kaže pri prevzetju narejeni popis ali inventar.
V dokaz tega ti-le podpisi :
Na Dunaju, dne 25. januarja 1870.
Plener 1. r.	C.	kr.	priv. družba južne železnice.
c. kr. minister sa trgovino.	p	p	finančne	službe	:
E. Wiener 1. r.	L. Cavallier I. r.
C. kr. družba avstr, državne železnice.
Grof Pergen I. r.	Bresson I. r.
N. priv. cesar-Ferdinandova severna železnica.
Vit. Jož. Stummer I r. Eichler I. r.
priises.	General-inšpektor.
C. kr. priv. železnica po cesarici Elizabeti imenovana.
Schey 1. r.	Jož.	Neumann I. r.
C. kr. priv. avstr, severnozahodna železnica.
Gross 1. r.	Rittershausen	I.	r.
C. kr. priv. cesar-Franc Jožefova železnica.
Suttner 1. r.	Schönerer	I.
TT Postavil od it. marca 1870,
da se novi zlati denarji vpeljejo.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora zaukaztijem tako:
Tisti dan, ko pride v moč le-ta postava, izgube svojo veljavo členi 13, 14, 15, 16, 17, 18 in zadnji odstavek člena 1 cesarskega patenta od 19. septembra 1857 (Drž. zak. št. 169), potem H. 7, H. 20 in §. 21 cesarskega patenta od 27. aprila 1858 (Drž. zak. Št. 63).
Namesti zlatih denarjev (kron in polkron) vpeljanih z omenjenimi postavnimi določbami bodo se kovali zlati denarji po osem goldinarjev enako dvajset frankom v zlatu, po štiri goldinarje enako deset frankom v zlatu.
Zlati denarji po osem goldinarjev bodo imeli premernik 21 milimetrov, 6 45161 gramov teže, in devet desetin čistine, t. j. devet desetin zlata in eno desetino bakra (kupra),
zlati denarji po štiri goldinarje pa bodo imeli ^remernik 19 milimetrov, 3 22880 gramov teže in devet desetin čistine, t. j. devet desetin zlata in eno desetino bakra.
Na kovni funt ali pol kilograma iz devet desetin zlata in ene desetine bakra pojde torej 77'/- zlatov po osem goldinarjev, 155 zlatov po štiri goldinarje.
Sprednja stran teh zlatih denarjev bo nosila Mojo doprsno podobo z opisom: FRANCISCUS . JOSEPHUS . I. D. G. IMPERATOR . ET . REX.
Zadnja stran pa cesarskega orla z opisom:
IMPERIUM AUSTRIACUM.
Orlu na straneh naznambo vrednosti, namreč: na levi strani 8 FL. na desni strani 20 FR. oziroma 4 FL. — 10 FR. in pod cesarskim orlom kovno letnico.
Gladki kraj bo z vdrtimi črkami imel besedi :
VIRIRUS UN1T1S.
Razloček nad ali pod določbo pri nakovanih denarjih ne sme prestopiti dveh tisočin ne kar se tiče teže, ne glede čistine.
Dokler ne bo vpeljana zlata veljava (vrednota, valuta), ki jo obeta člen XII postave od 24. decembra 1867 (Drž. zak. od 1. 1868, št. 4), prepušča se dobrovoljni domembi vrednost, po kteri se bodo ti zlati denarji jemali.
Z vršiti to postavo se naroča ministru za finance.
Na Dunaju, dne 9. marca 1870.
Frane Jožef I. r.
llasner 1. r.	Brestei	l.	>.
Postava od 9. marca 1879,
zastran zamudnih obresti, ki se bodo tirjale za neposrednje o postavljenem času ne plačane davke, in zastran pobiranja teh davkov sploh.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§. 1. Kdor neposrednjega (direktnega) davka, namreč : zemljiškega, hišnorazrednega 'n hišnonajemncga davka, pridobilnega davka in davka od dohodkov, z državnimi prikladami 'red, ne plača zadnji čas 14. dan po tem, ko izteče rok (brišt), kteri je v ti ali uni deželi Postavljen za plačilo vsakega teh davkov, ta postane dolžan plačati zamudne obresti, če mu rcdni davek z državnimi prikladami vred za celo leto čez 50 gl d. znese.
§. 2. Roki (brišti), kdaj je treba vsako vrsto davkov plačevati, naj se v vsaki deželi Po Deželnem zakoniku vnovič oznanijo. Vrh tega naj se o začetku vsakega leta v slednji občini ali soseski, kakor je kje navada. pribije razglas, v kterem mora biti povedano, kdaj •Ie treba kteri davek plačati, in kaj čaka tega, kdor postavljenega dne ne dostane.
(8lo?eoisch).	10
§. 3. Zamudne obresti naj se za cas — od prvega dneva po tistem, ki je za plačilo davka postavljen, kje do res opravljenega plačila — štejejo tako, da pride po ll/2 kr. na vsakih sto goldinarjev za vsak dan, ter naj se z dolžnim davkom vred potirjujejo.
§. 4. Ako se dolžni davek v štirih tednih po dnevu za plačilo postavljenem ne odrine, treba je po izteku te dobe precej davek in pa zamudne obresti, kar se jih nabere do plačilnega dneva, razen če bi se bilo zaprosilo za odpust davka ali za počak in bi politična gosposka spoznala, da je prošnja postavno utrjena.
§. 3. Če bi se o začetku novega davkovnega leta še ne bil mogel dolžni davek za to leto posamnim davkovcem dokončno predpisati, naj se davki za ta čas, kterega so ustavno dovoljeni, plačujejo po znesku, ki je za ravno preteklo davkovno leto veljal, dokler se ne predpišejo novi davki, v ktere je po tem treba všteti to, kar se je že opravilo.
•§. 6. Ta postava pride v moč s 1. dnem meseca julija 1870.
§. 7. Ministru za finance je naročeno z vršiti to postavo.
Na Dunaju, dne 9. marca 1870.
Franc Jožef I. r.
llasner 1. r.	Brestel	1.	r.
TL
Postava od 9. marca 1870.
s ktero se dovoljuje, da se sme v letu 1870 v vojake vzeti za dopolnitev stojne armade (vojnega pomorstva) in nadomestne reserve potrebno število novincev.
S privolitvijo obeh zbornic Mojega državnega zbora ukazujem tako :
Člen 1. Dovoljuje se za leto 1870, da se izmed vojevitih mož postavno poklicanih letnih vrst zares vzame letno število novincev, ki je v členu 1 postave	od	22.	maja	1869	za
stojno armado in vojno pomorstvo na 36.041 mož, po tem za nadomestno	reservo na	3.604
mož postavljeno.
Člen 2. Zvršitev te postave naročuje se ministru za deželno bran, ki naj se zastran tega domeni z Mojim državnim vojnim ministrom.
Na Dunaju, dne 9. marca 1870.
Franc Jožef I.
llasner l. Wagner l. r. M. L.