Razne novice. * Promocij a. G. Lovro P o g a 8 n i k, odretniSki kandidat t Gradcu in naš bivši urednik, bo danes 26. t. m. t Gradcu promoviran doktorjem prava. čestitamol fllSSfs-;* Solska vesL Kakor časniki zadnjih dni poroČajo, bode ic na srednjih iolah in očiteljiščih letos iolsko leto sklenilo dne 6. julija. Vsled tega se bodo poletni eprejemni izpiti t gimnazije in realke vršili prej nego doslej, namreč okoli 6. jnlija. Opozarjamo ob enem, da se rsled ministrgkfga ukaza poletni sprejemni iepit od IetoSnjega leta naprej rrši tndi na nčiteljiž&h, na kojih m je doslej iprejemalo la t jeeeni. * Vinska postava jo bila dne 12. t. m. potrjena. * Šejmi Y maja: 1. na Ljubnem in pri bv. Filipu v VeraČah, ulimske fare; bt. Filipa dan na Hajdini, pri Sr. Barbari t Halozah, t Lipnici, t Mnti. Velenju, o križevem t Podsredi, pri St. Roku (pri Prajn, t Sevnici ob Drari), T Jarenini (v Slovenskih goricah); 3. t Loki; 4. v Vidmu; križev ponedeljek v Arnnžn, Rogatcn in Tclenja; križeTO ¦redo t Braslorčah in Konjicah; Sf. Florijana dan v Bistricl, St. Jnrjn ob južni ie'e«nici, Sr. Lorenou, Svičini, r Gornjcm Grada u_ pci Sr. Trojiti w 8U>t- fforicab; v ponedaljek po Sv. Florijanu t Brežicah ; drugi dan po sv Florijann pii St. Barbari; drugi poned. v mesecu t Brega niže Ptnja (za živino); 7. r spod. Kosfcrivnici; 8. na Poljn; sv. Pankracija dan v Lembergu, na Planini, v Slovenjem Gradcn, v Teharjih; ev Janeza Nepom. dan v Gornji Sngici, Cmureku, Soseski, Vojnikn, ponedeljek pred binkoštmi v Rajhenburgn; 16. na Pilštanju; 22. v Loki; 24. pri st. Filipu v Veračah; sv. Urbana dan v Rogatcu in Vitanja, t Slivnici (okraj Maribor); 28. pri Sv. Trojici v Slov. gorie. j kvaterni torek v Ljntomeru; ponedeljek po kvaterni nedelji v Št. Jnrju ob južni železniei; sredo pred Vnebohodom pri Sv. Lorencu v Sloyenskih goricah; ponedeijek pred binkoštmi v Olimju, Rajhenbnrgu, Velenju in Poljčanahj &trtek pred binkoštmi v Artičah; bink. torek v Središčn, pri Sv. Emi, v Radgoni, Lučanah, Marenbergu in na Laškemj binkoštno soboto v Podsredi; ponedeljek po sr. Trojici pii Sv. Jurju (pod Rifn.); ponedeljek po sv. Rešnjem Telesa t Novi Cerkvi, 10 dan po binkoštih na Tinskem; četrtek po sv. Rešnjem Telesn v Loki; 31. na Rečici in v Gakovcah. Brzojavne karte. Poštna uprava namerava avesti neko novost: brzojavnekarte. To bodo listi menda v velikosti današnjih dopisnic. Stale bodo te karte po 50 Tinarjev in se bo smelo z njimi oddajati brzojavke, ki nimajo preko 10 besed. To bo torej prva ngodnost teh kart, da ee bo oddajalo brzojavke z desetimi besedaini za 50 namesto, kakor doslej po 60 vinarjev. Tudi adresatu, komnr bodo brzojavke iz teh kart namenjene, bo dobival brzojavke pisane naodprtih kartah. — Uporabljale se pa bodo nore karte tudi lahko za večje telegrame, ne samo ža dosetbesedne, toda v tem slučajo se bo moralo plačati od besede po 6 vin., kar se bo storiio s tem, da se poleg 2e vtisnjene znamke za 50. vin. prilepijo znamke do rišine navadne brzojavne pristojbine. Pošti sebodokart& oddajale na ta nadin, da ee jih prine6e na pošto, ali vife v poštno tružico ali pa izroči poštnemu selu. * Stanje setev je po poročilu poljedelskega mir nistrstva sledeče: Karse tiče jesenske setve, je staaje ozimne pšenice povoljno; setve sovobče dobro prezimile. Nasprotno pa je rž po vseh deželah, brez izjeme slabo prezimila in se mora v mnogih slučajih preorati, oziroma nadomestiti s poletno. Miši, polži in: gosenice so rži najbolj škodovale "na Ceškem in Moravskem. Ogrščica vobče dobro uspeva, tudi de^ telja ni slaba. TravniM napravijo tam, kjer je sneg že izkopnel, dober vtis, prezimili so iiobro, toda ponekod so miši prizadele mnogo škode. Dežja zelo primanjkuje zlasti na Južnein Tirolskem, pa tudi ponekod na Primorskem in v Dalmaciji. V Galieiji, mnogib. alpskih deželah in Primorju prizadeva kmetn pomanjkanje krme veliko skrbi. Poletno setev, ki se je zaradi velike mokrote zelo zakasnila, sedaj marljivo sejejo; zg,odnji krompir je po južnih deželah že vsajen, sladkorno peso že tudi vseiajo. Hmelj se ie močno razvil in je dobro prezimil. Trta je vsled zime precej trpela; v severnih vinskib. pokrajinah je po večjih krajib. pozebla, pa tudi na Stajerskem. V južnih TirolahJ, na Primorskem in ˇ Dalmaciji pa |e trta dobro prestala zimo. Na Nižjeavstrijskem in Uft Stajerskem ne pričakujejo dobre letine. Sadno drevje }9 skoro povsod dobro evetelo in je precej upania, da bo dobro obrodilo. * Tržne V8Sti. V pretečenem tednn nam razna triišSa niso nndila vedjih sprememb, ter se premika kupčija in promet v ozkih mejah. Setve z majhnimi izjemami niuo trpele vsled dolge zime ter bo TBa poročila ngodna. Tu&i naprednjejo y ugodni meri poljska dela. Pšenica ne rživa sanimanja, ker mlini ne čutijo potrebe ee založiti z blagom, ker kupčija a moko je jako elaba. Dovozi so nezaatai, vendar zadostujejo. Rž nam je jarila Tieje eene in to tiidl s inozemskih tržišč, in to x ozirom na Težjo zabteTO, ki ao je pojavila. Ni pa pričakovati, da bo ta okrepiteT vztrajala. Ores je za april inatno poskočil koneem tedna, da pa poraba se ne bo eprijaznila 8 tem nenayadnim poskokom, j* gotovo. TurSica nam ni nudila rečjih sprememb, ker je promet neznaten. Otrobi so 6talni t ceni. Svinekamaat 6e vedno nima živahne knpčije *cr bode ožirila knpčyo šele Bpremeinba cen. * Živina na Dnnajn. Nizke eene zadnjih tednov a» napotile lastnike, da so prignali manj živine na trg, tako da blago tndi neinatni zahtevi ni zadostovalo. Vsled tega «0 cene poskočile in so ruorali knpei Tkljub vsemu obotarIjanjn plačati Tišje zabteve. Knpčija jebila tedaj jnkon.rtva. Da se fišjo oene n« bodo v-driale, je - gotoTostjo pr ča.kovati, ker so se dosegle na nmetni aačia Pomanjkanje krme ¦ili Ustnike, da prodajajo žlvinO. * Dne 14. maja kmečki praznik. Že sedaj je treba skrbeti, da 6e bo dne 14. maja vsak pristaš Sloveneke kmečke zveze gotovo udeležil volitve! Volitev je tisti dan najnnjnejše ia najimenitnejše delo! Somišljemki! Uporabite še zadnjih 14 dni pred volitvami, da priredite ncštevilno majhnih zaupnih shodov po volilnem okrajn. Agitirajte od hiče do hiše. Slovenska kmečka zveza mora zmagati in tudi bo zmagala z vsemi kandidati. * Naznanite nemudoma okrajnemu glavarstvu za vsako občino par zanesljivih mož iz občine, ki bodo dne 14. maja na volišču zacpniki Slovenske kmečke zveze, kjer bodo nadzorovali delovanje komisije. Naznanite nemudoma! * Nestrpnost »poštene" stranke. Narodni lisci zahtevajo v enoiner, da ee mora odpustiti uslužbenec nZvezne trgovine g. Šef, ker ni liberalnega mišljenja. Zares svobodoljubno! * Cena Živine. Neoporečeno je ostalo, da je kandidat Narodne stranke v Mozirju govcril za to, da se odpre srbska meja. To bi bila velikanska škoda za živinorejce in sploh za naše kmete, ki se žive oi živinoreje. * Domišljavost Narodne stranke postaja od dne do dne večja. V zadnjem ^Narodoem lista" naznauja že skoro vsem kandidatom Siovenske kmečke zveze poraz. Naši somišjeniki naj delajo vztrsjno, da bo maček liberalnih gospodov dne 14. maja tem večji. * Narodnl list z dne 18. t. m. se huduje, češ, da g. žnpnik v Dramljah ni pravi Kristusov naslednik. Tnkaj vam je zopet g. urednik Spindler enkrat ^izpodrknilo". Saj morata vendar vedeti, da noben g. župnik ne more biti Kristusot naslednik, ker Krietus nima na zemlji naslednikov, pač pa svoje namestDike. To že ve vsak ljudski šolar, le kakemu dijakn uredniku še more biti to neznano. Je pač težko, če ima list nrednika, kateremu vsak bip kaj ^izpodrkne". * Pustite naše dijaštvo pri miru! tako klidemo generalom Narodne fetranke. Kakor se namreč govori v Celju, se shajajo večkrat dijaki v uredništvn nNar. lista", kjer jih rnenda razni generali navdnšnjejo za boj proti Bklerikalizmu.i' Zato se ni čnditi, da so se že nekateri izmed njih dali zapeljati do dejanj, ki postanejo lahko usodepolna za njihovo bodočnost. G. dr. Knkovec in drugi: ne vlačite vendar našega dijaštva v politično blato! Manbor- Bistrioa- Konjice. K&ftididfat 9,Slovenske kmeeke zveze": Franp P i š e k, kmet v Hotinji vasi. m Volilni shod imel bode kandidat F. Pišek dne 28. aprila ob 724 uri v Planici nad Framom v gostilni g. Jožefa Hojnik po domsče Jozl. Pristaši pridite! m Služba šol. vodje v Skomrn, okraj Konjice je razpisanado 10. maja t. 1.; pripomiuja se, da je šola v II. plačilnem razredu, ter ima šol. vodja na razpolago lep, velik šulski vrt. m Iz Sonjšc. V četrtek, 2. majnika romsjo v Maribor k Maieri Milosti Konjičani z posebnim romarskim vlakom. Priporočat se pridejo Materi Božji, ktere čndodelna idtarna podoba je pred. 170 leti stala na roženvcnskem altarju konjiško nadžupnijske cerk\e, bila tako rekoč konjiska župljanka, po božji previdnosti pa dosegla čast, da zdaj krasi glavni altar prekrasne mariborskebazilike. m Fram. Slavni kandidat Kresnik je nameraval v Framu prirediti Btajerčijanski shod, a noben gostilničar mu ni dal prostora. Ča>t jim! Naš kandidat Pišek je imel na Ješenci dobro obiskovan volilni shod. Najbrž bo v tej občini izvoljen enoglasno. Pripravljamo se že na veliki shod, ki ga priredi majnika nas kandidat Pišek v Kopivniku pri Jozla. Tu tcm pridejo volilci s framskega, slivniškega in šmartinskega Poborja. m Fram. Vrlemu možu y epomin. Vrli mož, Blaž Tešnar, posestnik in mizar v Framn, je zaprl svcje oči v častitljivi starosti 81 let. Bil je zvesti sin svojega naroda. V narodne namene je veliko daroval, ob volitvah trdno stal ob slovenski strani in bil je naročnik nSlov. Gosp." odkar list izbaja. Bil je dober otrok rnatere kat. cerkve, svoje dolžnosti do oje opravljal zvesto v spodbudo vsem. Zafarno cerkev je veliko daroTal in še pred kratkim je dal za novi zvon 100 K. Bil je velik prijatelj šo!e in šolskega napredka. Ob njegovem načelstvu so je sezidalo eno najlepših šolskih poslopij, kar jih imamo na Sp. Štajerskem. Bil je moder občan in dolgo vrsto let občinski odbomik. Bil je miroljnhen so«ed, ki nikdar ni iroel prcpira, še manj sovraštva s sosedi. Podpiral je rad dobre naniene: dtužbe, društvaitd. Bil je spreten mizarski mojster. Pri njem se je izuftilo nad sto učencev inizarstva. Bil je kratkočasen ia nad vse ljubezniv drnžabnik in 86 krat starašina na razcih gostijab. Bil je zanc^ljiva framska zgodovina. Kako je bil spoštovan in ljubjen, pričal je njcgov veličasten pogreb: Učiteljstvo z vbo šolsko n)ladino, ves občinski odbor z gospodom žkpanom Gertom na čeln, slavna požarna bramba s svojim stotnikom g. Krajncem in mnogoštevilna množica ljadstya — vsi z gorečimi svečami fo spremljali rajnkega od doma k cerkvi, od cerkve na pokopališče. Ginljiv je bil prizor, ko se je krsta s predragim rajnkim poloiila pred velečastno Ijndsko šolo ter ondi gospod šolski Todja od Dekdanjega načelnika vael pretresljivo sIoto. Ob odprtem grobn pa je hvalil vrline in zasluge njegore tcr ee poslovil od njega njegov dnŠDi pastir. Bolska mladež mu je zapela pred šolo ffNad zvezdami", cerkvene pevke in nčiteljstvo pa na grobu BBlagor mu". Vrlemu možu blag spomin! m Viktor Glaser je hotel prirediti i-hod tudi v Slivnici, pa proslora ni dobil. Slaba so Vam godi, gcspod Viktor! m Na Prihovi bodchranilnica in posojilnica poRajfaj.znovem nučina zažela poslovati začetkom majnika. Njeni delokrog se raztcga čez občine Grušovje, Vrholje, Tepanje, Sv. Jernej in Ložnica. Uradovalo se bode Tsako nedeljo popoldne. Uradna eoba je na Pnhovi h. št. 2 t prithčjk. Obrestovalo se bode po 4ViV»i P*M>jila s« bodo daja)a po 6»/,Vt m Zerkovce pri Mariborn. Dne 22. apr. t. 1. je bil pogreb nmrlega g. Simona Pivec, zidarskega delovodja in posestnika, kteri je učiikal visoko starost 70 let. Rajni je bil veren katoličan, odločen Slovenec, in kot dober oče je oskrbel svojim otrokom vzgledno izobrazbo. Bil je tudi prepričan, da bodo Siovenci napredovali, če se v Slov. kmečki zveii zdražijo in dobro organizirajo. 10. sept. p. 1. je obhajal s svojo soprogo Marijo roj. Scbreiner zlato poroko, pri kteri je odličnim gospodom in gostom izrekel željo da bi še včakal diamantne gostije, ktero pa zdaj po Božji providnosti v večnosti obhaja. Bodi mu zeinljica Jabka. N. v. m. p.! m Slov. izobraževalnemu drnštvu v Laporjn so darorali: gospa Pintar 1 K; g. Pintar (kot ustancvni nd) 20 K; g. dr. Janfcii 10 K; g. Iv. Voiaušek 1 K; g. Založnik 1 K; č. g. dr. Lukmin 1 K; 6. g. Gričnik 1K ; 6. g. Novak 60 -siD.; g. Snšnik 1 K. Vsem blagim darovalcem in vrli nabiralki izreka se tem potom najsrčnejša zahvala. Odbor se obrača do ¦vseh rojakov in prijateljev s poniž o prošDJo, da pomagajo društvu rszSiriti in pomcožiti knjižrjico. JV ta namen se bo kmalu priredila veseliea z gledališkima predstsvama. Maribor - Sv. Lenart, Gor. Radgona-Ljutomer. Kandidat «Slovenske kmečko jsveze": Iran Roškar, kmet in deželni poslaneo v Malni. 1 Ljutomer. Dne 24. aprila so bile volitve v obč. odbon V tretjem razredu so zmagali Slovenci, kakor je bilo pričakovati. Izvoljeni so bili v III. razreda gg.: 1. Ljudevit Babnik; 2. Janez Evangelist, Koeiper; 3. Alojzij Rajh; 4. AntonMisja, odborniki. Namestnika: gg. Frančišek Stanjko; Jožef Smodiš. V I. in II. razredu so zmagali nemci! ® p I GregorčičeT večer t Ljutomeru priredi bralno društvo za ljutomersVo okolico dne 28. t. m. v dvorani g. Iv. Kukovca. Vspored: l.Šaloigra: rPri gospodi". 2. Deklamacije najlepših slavljenčevih pesmi. 3. Govor: ,Pesnik Simon Gregorčič"; govori predsednik g. Jan. Ev. Kociper. 4. Žaloigra: nGarcia Moreno". Začetek točno ob 7. uri zvečer. K obilni ndeiešbi uljudno vabi odbor. 1 Sy. Eriž na Mnrskem poljn. Pod posredovanjem potovalnega učitelja g. Jelovšeka ae je v Križovcih sodnijski okraj Ljutomer dne 14. maja Mzadrnga za rejo bikov" ustanovila. Zadrnga obstoji pod imeaom: ^Zadrnga za rejo bikov" v Križovcih, vpisana zadrnga z omejenim poroštvom. Zadruga ima svoj sedež v Križovcih in obseže vse občine križovske žnpnije in ima namen povzdigniti govedorejo s tem, da bi se v zadostnem številu skupno nakupovalC in rediii plemenski biki marijadrorske pasme. Predstojništvo zadruge obstoji iz 6 udov in 3 namestnikov. Izvoljeni so: g. Jožef Weixl kot načelnik^ g. Vido Majdič kot namestnik; g. Matija Šantl tajnik in blagajnik; g. Anton iSlavič, g. Jakob liot, Alojs Jureš, kot udi; g. Franc Žnidarič, g. Ant. Kolarič, g. Miha Korošak, kot namestniki. Razsodnija obstoji iz 3 udov in 2 namestnikov. Izvoljeni so: g. Matija Kosi, g. Ignac Hauptmann, g. dr. Jožef Lebar, kot udi; g. Franc Novak, g. Franc Žalar, kol namestniki. Eden opravilni delež zne.;e 10 K, pršstopnina 2 K., letnina za vsako v letni zadružai spisek vpisano kravo ali telico 1 K. Dosedaj je 22 udov pristopilo. i Shod Narod-8 stranke pri Sv. Leaariu v Slov. goricall. Pretečeni teden so preplavili plakati oelo sv. leaatško okolico, s katerimi so vabili rH>odvisne koete na veliki shod na nedeljo 21. t. m. V nedeljo ob 10. uri se je zbralo okol 300 voliicev pri nemški gostilni g. Sarnitza. Prišlo je par liberalcev od Sv. Antona in Sv. Ruperta, ter ves cvet sv. trojiških in lenarških Štajercijancev, nemškutarjev in liberalcer. S svojim prihodom so nas počastili iz Celja g. Špindler, g. Robnik (!) in njibov kandidat g. J. Mursa. Velika večina pa je bila naših inož in mladeničev cd Sv. Benedikta, Sv. Rnperta, od Sv. Trojice in iz domače fare. Notar Štnpica nagovori navzoče in predlaga za predsednika od njegove straoke obč. predstcjnika iz Voličine g. Petriča. NaSi mo?je so proti temu ugovarjali in nastal je prizor, da se ne da popisati. Vse vprek se je glasilo: nTega nečemo, mi čemo našega predsednika", tako dolgo, da je prišlo do glasovanja, na kar je bil z veliko vcčino izvoljen g. Rop, župan v Lormanju. Prvi je govoril g. Šjiindler. Ko je začel udrihati po g. dr. Kcrošcu. Roškarju ia Kmečki zvezi, so naši odgovarjali z viharnimi kiici: rŽivio Kmečka zveza! ŽivioRoškar! Živio Korošec!* tako, da je moral vjednomer prejenjevati z govorom. Tn ko je začel govoriti čez dahovnika, je moral popolnoaia jenjati. Drnsri jo govoril g. RobniV. Začel je radagati zgodovino cd Eristusovega časa sem, do srednjega veka, ko je prišel do duhovnikoy in papežev, so mu zabranili naši možje dalje govoriti. Dalje je prišel na organhacijo. BKaj je organizacija?" nOrganizacija je naloženi voz sena, da se voz dalje pomiče, treba je nekaj vpreči, nekateri ljrsdje vprežejo vero, da tako dalje premičejo voz." Medklici: »Vi boste od St. Lenarta ma^o peljali!" Tretji je govoril kandidat Jos. Mursa. Med drngim je omenil, da smo dobili slovenske paraleike na gimnaziji, a dobro bi' bilo tudi, da bi dobili Flovenske rcalke, da naj bi se zmanjšal zeraljiški davek, upeljala dveletna vojaska služba in še nektere druge take ntvari, katere nam niao nove. Potem je gororil g. dr. Tiplič in njim v stvarnih besedah dokazal nektere njihove laži in pr.bil, da v št. lenarškem okraju ni pgodiiih tal za liberalno stranko in da bo v našem okrajn dobil velikansko večino g)asoy naš kandidat Iyan Roškar. Viharno od< bravanje je sledilo njegovim besedam. Nazadnje še govori podpredsednik shoda miadenič Franc Roškar od Sv. Benedik'a. Vsakemu liberaluemu predgovorniku je odgovarjal s kratkiaii besedami take solene, da [smeha ni bilo ne konca ne kraja. Nazadnje še je zaorilo iz stoterib grl trikrv.tni: ,Zivio naš kandidat Iyan Roškar!" — Stem se je že drngokrat Narodovcem slabo obnesel njibov sbod pri Sv. Lenartu. 1 Cven pri Ljutomem. nLepe pesmi glas, seže t dereto Tas.u T«. lepa sloveuska prislovica nam je šinila v glayo, ko smo t 19. ftev. nSlov. Gospodarja1' čitali dopis iz gornjoradgonskega okraja. Iz iste Stevilke sruo tcdi hvedoli, da je lopo Marsko polje porodilo jposlanca" Maraa. Že prej so vsabci po strehah čiykali, da bo iz naše občine izbran kandidat za državni zbor. Joško Rajh, so si skrivno«tno pošepeiavali pristaši in nasprotniki. No, no, — naj lu bo skrben nekonom" na Moti v naši sredini, kmet itak noče biti, zato pa tadi ne more postati ^kmečki" poslanee. Ali ne bi bolje kazalo, ko bi Franc Puconja hotel vsprejeti kandidaturo, on ki se ne sramuje biti kmet, pa je tndi zyest pristaš nnerodne stranke" in še tudi Mursov podbočnik in oproda. — Toda kocks je padla, g. Josef Mursa je kandidat tako resnično, kakor je aruen v očenaša. Njegovi soobčani pa se radoyedno povprašujemo, koga bo naš tovariš, kmet Marsa zastopal na Dunaju, tam v tisti hiši, kjer na strehi vozijo iskri ^kmečki" konji, BamreČ v državni zborcici? Ali je on res prijatelj delavskega kmečkega stanu? Vsi, ki ga dobro poznamo, nezaupno skimavanio z glayo. človeku, ki se je v malem pokazal zvestega, labko zaupamo kaj večjega, a pri gospodu Mursu to ne vcija. Dokler je bil v občinskem odboru, je bil praya ,mora" za obeino. Kakšno jo bilo njegovo delovanju v občinskih sojab, o teni ne bomo rekli drugo, kakor da nam je padel yelik kamen od srea, ko smo se ga odkrižali. Ko smo mn pri zadnjih volitvah nastavili nož Ea grio, je vedel npo ovinkih" povzročiti, da smo imeli trikrat volitve. Pri zadnji je moral ndelati red" sam go.sp. gla^ar. Tn tako smo mu pod vladnim pokroviteijstyom dali slovo za vselej. Hvaia Boga! Kako Bmiroljabnou živi s svojimi sosedi, o tem vedo vaščani povedati marsikaj. Dohtarje in sodnijo rad obiskuje. Tapatam sa tudi 8!im pobota, če to zahteva nnjegoya" korist. Syoj čas so Bzlobniu jeziki tudi sumničili, da je g. Mnrsa odločno katoliškega mota nzdelayal" v časniku ter mu ST«toyal: rKdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce!"1 Zdaj pa mu mi tahko vrnemo iste besede. Slovenska rKme6ka zveza" nam je postaviia kandidata, odličnega kmeta Eoškarja, s katerim se naš Btovaraar" Mursa nikakor ne more kosati. Vsa MurBova žlahta je sicer na nogah —r ekonom Joško Rajh iz Mote na čelu —, a mi katoliškonarodni vohlci bomo rama ob ratui z yoliici celega Toliinega okraja volili edino pravega kmečkega poslanua Roškarja. S tem skažemo tudi svojemu nasprotniku, g. Mursi, krščanako ljubezen. BBolehenK je in njegovo gospodarstvo bi ^kpelo"! To so dorolj važai vzroki, da ga ne nsilimo" t Beč! Živio Roškar! 1 Iz Babinec pri Ljntomeru. Zelo smešno se nam zdi, da nam naši ljutomerski tržani tako vsiljujejo kandidata, g. Mnrsa, pri tem pa nas šuntajo k nneodyi8nosti", k Bnaprednosti". Ne vemo, ali so ljutomerski liberalci tako oteočji ali tako neumni. Premalo poznate naš kmečki ponos! Mi se ne udeležimo ne vaših sfiodov, ne volimo od yas nam vailjenega kandidata, vam pa iz srca privoščimo veselje, kričati nžiyio cementne cevi", žiyio ^špargel"! 1 Sliod Narodne stranke v Ljutomeru. «Nar. List" sam pove, da je bila oseba kandidata dolofiena že preje, torej je bil shod v Ljutomeru le nedolžna komedija. Povdarjamo še enkrat, da je bilo le 85 udeležencev; prosim, mi smo natanko prešteli in ne samo cenili, a to niso bili zastopniki obfiin, ampak nekaj radovednežev. nekaj pristašev Narodne stranke in ljutomerški tržani, torej nevolilci v našem volilnem okraju. Imena nekaterih naprednih naodvisnih kmetov, ki so vztrajali do večera: dr. Chloupek, dr. Grosman, Misja, tajnik posojilnice, Karba, sedlar, Babnik, vrvar, Veselič, brivec, Dijak, dva Vršiča mlajga, Seršen mlajši, Repič mlajši, učitelji: Karba, Schneider, Cvetko, Rajh, vseučiliščnik Lipša, in še nekaj iz Ljutomera, katerih imena nam pa niso znana, nekaj ,,Sokolov", med temi Sagaj itd. Ti vsi so glasovali kot ,,neodvisni" za r. Mursa. Gospod kandidat ni ni5 omenil lovske postave, seveda, saj je sam lovec in tudi vsi njegovi prijatelji; tudi ne vojaščine, saj imamo čas služiti tri leta, tudi čas iti k orožnim vajam, pri deželni brarabi pa imajo tudi 5as, da delajo po pet vaj in vsako po en mesec; o dovažanju živine tudi ni treba, bomo imeli vsaj ceneje meso. Na shodu besede ,,neodvisni kmetje" nismo slišali, ampak tam se je reklo le Narodna stranka in Narodna stranka. Jdško Rajh pa še menda ne ve, da je od 26. prosinča 1907 v veljavi splošna in enaka volilna pravica, ker je v svojem burnem govoru govoril le o tistih, ki plačajo 500 K davka na leto. No, mi smo mu hvaležni, nam je rsaj povedal, kfaj Narodna stranka o delavcu misli! 1 Jareuina. Dne 8. t. m. je umrla kmetica Irana Marko v Gačnikn ter svojemu moža zapustila malo dete. Bodi ji zemljica lahka! 1 V Vnč]i vasi na Murskem polju se vr5i t nedeljo dne 28. t. m. ustaaovni občni zbor nKmet. bralnega društva" po običajntm eporedu. Iarnberg-SL Gradec- Šoštanj - Gornjinrad Kandidat ^SIovenske kmefike eveze": Franc R o b i č, deželni odbornik r Gradou. s St. Primož nad Muto. Kakega volilnega shoda še tu ni1 bilo; pa mi, ki iz ,,Slov. Gospodarja" in ,,Našega Doma" poznamo zdrava pravila in zahtovc Kmečke zveze, smo voljni že zdaj voliti gosp. R o b i 6 a, ker je podpisal kmefiki program. Da smo še le tako srefini, da lahko volimo kmečkega poslanca, kar je našim sosedom na Gortini in t Muti io pri Treh kraljih onemogočeno! Vendar tudi tam hočejo Slovenci voliti Slovenca, namreč g. Rebeka, ključavniCarja v Celju, nas, ki več beremo, Tprašujejo, kaj je Rebeku ime, a tudi mi še v ,,SloTenskem Gospodarju" nismo brali njegovega krstnega imena. (Op. ured.: Ivan Rebek.) Mladi gpspod Pahernik iz Vuhreda nas jo obiskal 3. t. m. in nam zelo toplo priporočal g. Ježovnika; ljudi, o katerih meni, da so njegovi zaupniki, je prosil, naj priprarvijo T»aj 10 kmetor, da Tolijo Ježovnika. A mi kmetje prodiraoo Ln podirjuno, odkar smo združanl, vs« kar nk za nas in z .nami. Nas nemška šola najbolj tlači, Narodna stranka pa še dela za »več nemščine" v slovenskih šnlah. s Šmai-tno ol> Paki. Ko je na Ježovnikovem shodto pri doričniku VoliV iz Soštanja vprašal, kedo iui:i kaj zopci1 našc dosedanje poslance. se je oglasil znani bivši zupan, cerkveni ključar itd.. da bi imel veliko povedati, toda reče samo toliko, da so nas naŁi po.^l;iQCi ttiko /.akopali. da nas še priLbodnjič ne lodo lnogli izkopati. Oj ti sree prettrago! To ti pa ciivipe dje potrdiino. da akobi poslali lVa Dunaj posLiacc kakor Ježovnik, nas bi pa6 nikoli ne izkopali. Kaj pa, ko bi mi začeli poročati o njegovem delovanju, ko je bil župan, n. pr. kakcf je skrbel za zdravje svojih obfianov s tem, da je vozil na pote mesto kamenja — tvarino iz stranišč. Za to naj on dosed&nje gg. poslance le v miru pusti, ker, kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. s Robičeva volilna shoda v Št. Ilju in v Sv. Miklavžu je motila Ježovnikova žlahta. Kako se je vse to zgodilo v Št. Miklavžu, o tem daje natančno obvestilo učitelj Paitler. V St. Janu so se peljali shoda gledat vodja konzuma yre6ko in davčni uradnik Stanič, toda niso prišli nfa svoj rafiun. Razgrajafii so naznianjeiii sodniji, kjer se bo jim dal Cas premišljeVati svoje olikane čine. Kmetje obsojajo razgrajače in; se s studom odvračajo od liberalne stranke. s Zakaj je postavila Kmefika zveza Robiča za kandidata* Kmečka zveza potrebuje ne samo kmete, ampak tiuii poslance, ki imajo pri vladi, ministrih itd. veljavo in vpliv, kakor Robift in Ploj, ki sta po svojem tihem in mirnem postopanji v visokih krogih znana in veliko dosegla, kar se ni v svet raztrobilo, da ne bi nemški prenapetneži vlade napadali. s Kaj imajo zoper Robiča? Ljudje, ki so še v kiklji skakaii, ko se je g. Robič že boril za naše politične pravice, mečejo sedaj polena na njega in ker ne morejo drugo najti, očitajo mrj, da je že deželni poslanec in odbornik, torej ne sme biti tudi državni poslanee. To je oni nesrečni »tari pknen&ki greh, da rajši vidimo, da nas tujec pretepa, kakcr če bi se domači sin povzdignil malo vifcje. Nemci, Francozi. Angleži in drngi imajo svoje politike, !.i so ob enem mini-tri in poslanci, vodje svojih strcnk is Bog vc, k»j še. Ravno sedaj kandidirajo celo nekateri avnirijski ministri iu piemeteni Nemci dobro vedo, da bo minister-poslanec več dosegel, kakor kak mesar. Koliko let smo se mi borili, da smo sploh dobili mesto v deželnem odborti, in zdaj naui hočejo politični smrkovci to zapraviti! Vsak pameten človek vend^r inora sprevideti, da bo poslanee, ki je ob enem deželni odbornik in že izkušen politik, veo dosegel, kakor kak Ježovnik, za katerega ime se doslej sploh ni vedelo. Jugoslovani se potegujemo, da bi enkrat dobili tadi svojega miaistra, naj si bo že Slovenec ali Hrvat. Politični otročgi bodo tudi takrat kričali: to ne gre, da bi edea bil miuister in še poslanec! Zato pa le imejmo š-i naprej samo nernške ministre, nemške deželne odboraike, neniške višje uradnike, da nas bodo še naprej tepli! To je politika, da se Bogn smili! Ravno tako neumna je ^trditev, da kmeta nihde ne more prav zastopati kakor le srkmet. Vsi štajerski Slovenci še imaino v častnem spominu 3os'anca Heriaana. Bil je Nemee, pa je vendar imenitno .astopal Slosence, ni bil kmet, pa je za kmete več storil kakor vsi tisti krieači, ki sedaj pijani vpijejo: Kmet naj samo kmo;a voli! In rendar celo soeijalni demokratje volijo za svoje zastopnike tudi može, ki niso delavci, in kmečke stranke v yseh državah imajo tndi nekmate za svoje poslance, ki imenitno delujejo za kmečke koristi. Kaj je boljše, da kraete zastopa dober poslanee, ki ni kmet, ali pa nesposoben poslanec, ki je kmet? V državnem zboru se ne kopljo krompir in ne koljejo s;imo teleta, tudi se ne melje tam žito, ampak treba je znati tudi nekaj drugo. Naravnost brezvestno je od celjskih ^fiakerjev", ki hočejo kmeta prepustiti samemu sebi, češ, poteguj se, uboga reva, sam za svoje pravice! Ali ni dolžnost tudi tistih, ki so se izšolali, da čntijo s kmetom in delajo zanj tadi kot poslanci? Da, kmečko ljndstvo ima pravico zahtevati, da tudi nekmetje gredo v boj za njegove pravice, ne samo v gostilnah pri shodih, ampak tudi tam, kjer se delajo po*tave za kmete in nekmete. Narodna stranka bi prišla v največjo zadrego, če bi njeni kandidatje res bili izvoljeni. To se pa ne sme zgoditi, ker to bi bila prava toča za štajerske Slovence. Slovensko ljudstvo ima več zdravega raznma kakor celjski kričači, zato bo volilo kandidate kmeČke zyeze. s ffluta. Mi kotlarji in kovači, kar nas je malo bolj vernih in resnih ljndij, ne moremo prikrivati veselja, do so nam dali vodilni slov. krogi priliko voliti moža, ki je našega stanu in trdnega delavskega prepričanja, namreč g. šlosarja Rebeka. Bili bi pa tudi nespametni, če bi zdaj upoštevali tistega profesorja, ki je vedel o Sloyencih toliko povedati, alj pa onega socijaldemokrata, ki nam tudi ni dopadal radi tega, ker je žalil naše verske čute. Nas, ki imamo z ognjem in železom opraviti na Muti, je lepo število; pa zastonj si bo g. Erber dne 14. maja manel roke mialeč, da je njegov izyoljenec tudi naž. Tadi čevljar in soci Zanker naj si ne obljublja yeliko. Lisjak. 8 Illarenberg. V Zgornji Vižingi, Vuzeniei, na Muti, v Gortini, t. j. v tistih občinah, ki so izločene iz slov. kmetekih volilnih okrajev, se nekaj kuha. Kmetje fiutijo svojo osameloft, ter se že zdaj priporočajo vsem novim kmetskim poslancem, naj se v zbornici ozirajo tudi na nje. Isto pozornost pričakujejo tndi od g. Rebeka, katerega bodo večinoma volili. Slovenci v Celju, Sloy. Gradcn in trgih! Mesto da hodite med kmetske vrste s protikmečkimi kandidati zdražbe delat, potrudite se pray resno za svojega kandidata z upanjem na zmago, te kmečke občine dasi do sedaj v narodnem ozirn na slabem glasn, so še zmožno pripomoči do 8. slov. mandata. b Iz Ribnice na Poborjn in Vnhreda. Tolilni shod se je tukaj pretečeno nedeljo dne "21. t. m. za kandidata narodne stranke Ježovnika kaj slabo obnesel. Občinstva je bilo še precejšnjo število Želelo se je, da bi bil Ježovnik na nekatera vahna gospodarska vpraSanja odgovoril, pa on ni h o t e 1 imeti časa poslušati oziroma odgoyarjati in jo je rajši popihal skozi stranska vrata z izgovorom, se mi madi na vlak. — Tudi v Vuhredu jo je med govoroin nekega visokošolca kar natihoma odknril. Gospod Ježovnik, če nas volilcev Ž9 zdaj kot kandidit ne marate poslušati, tem manj nas bo>te kot posla^ec. Kmet. Ptuj ¦ Or mož. Kandidat ...Slovenske laueCke zveze": dr. Miroslav P. 1 o j, dvorni svetnik na Dunaju. p Shod nNarodne stranke" v Ptnju dne 14. t. m. Dya dni, oziroma le en dan pred shodom vrgla je nNarodna stranka" na velikih letakih med ljudi par praznih, visokodonežih obljub po pregovora: nKdor konja lovi, mu ovsa moli." Zaključek je bil: nVaš bodoči poslanec bodi odločen, sainozavesten, neodyisen, napreden slovenski kmet. Zato vsi na shod! Človek bi pričakoval na podlagi tako bobnečih vabil v tem volilnem okraju ysaj štirikratne vdeležbe kakor je bilo, toda kogar ni bilo, to so bili volilci ptojsko-ormožkega okraja. Sama na sebi zelo mala dvorana ^Narodnega doma" je bila zastavljena s stoli. Pre?-teli smo te in vzadaj ter ob strani stoječe ter prišli do števila 100. Od teh vdeležencev je bilo nekaj pristašev nKme6ke zveze", nekaj iz ven strank stoječih, par ŠtajerčijancoT in predsednik Šinko sam je kcnštatiral nayzočnost yolileey, ki volijo v raestnera volilnem okraja Ptaj—Lipnica. To so bili vdeleženci. če je bil to ^ljndski glas" v volilnem okraju, ki šteje nad 40.000 prebivalcev, potem ima ^Narodna stranka" precej slab glas. Na dnevnem redu je bil dogovor nKdo bodi naš poslanec". Pa to ni bil dogovor ampak iz osrednjega odbora v Celju navita lajna, kajti vsi goyorniki od prvega do zadnjega — ne izvzeto gospoda kandidata — so govorili, kar je nayrl osrednji odbor v Celju ali Linhart v nŠtajercu", izvzeto seveda ona dya govornika, od kterih je eden pripovedoval bajko o osvobojenjn amerikanskih snžnjev in drugi kot pristaš stranke hotel klicati vodstyo in navzoče občinstvo k pametai politiki. Oba sta zgabila besedo. Tako namreč razume g. predsednik Šinko in njegovi pristaši svobodo govora, s ktero se stranka kmetom hlini. Spuščati se v posameznosti pač ni vredno, ker se je nagromadilo toliko praznih besed, da se res ne splača o tem govoriti. Če se bo poročala v BNarodnem Listu" neresnica, jo bomo že primerno popravili. Le nekaj kričečih neresnic naj omenimo! Pred vsem se je trdilo, da niso vsi dosedajni slov. poslanci storili nid. To je taka neumna, odnosno namenoma izrečena laž, da je treba res veliko nesramnosti, da se jo izreče. Vse slovensko časopisjejeod časa do časa poročalo o delovanju in uspehih na5ih poslancev, da pa slovenski poalanci kot neznatna manjšina niso mogli doseči vsega, to je vsakemu pametnemu človeku satnoumevno. Seveda sedajni voditelji ^Narodne stranke" bodo trgali svojim pristašem najbrž zvezde z neba, če se ne bodo zmotili ter potegnili v svoji gorečnosti lane preblizn, da jih bo prav pošteno trkala. Pridobitev sic/. kmetijske sole je seveda nič, ker je najbrž ^neodvisni" ne polrebajejo. Regulacija rek in potokoy je seveda nič. Spodnještajersko poaojilDištvo je seveda tndi nič, čeravno je reši'o tiaoč in tisoč kmetov nemskega oderuštva. Podpore in brezobre-stna posojila za vinogradnike, to vse je seveda nič v očeh glavnih vodij ,,Narodne stranke", oni pa6 hočejo še luno, da jih bo trkala. Kandidat obrtnik, posestnik paromlina Zadravec je pnstil program z izgovorom, da je ura že pozna in omenjal je tačke, za ktere se je večinoma že potegoval dvorni svetnik Ploj kot državni ia deželni poslanec. Naj značilnejše je, da je sam vdaril svoje pristaše po zobeh ter jasno izrazil, da ni kmet ampak obrtnik. Govorilo se je, da kandidat Ploj nima potreine neodvisnosti in časa, pa glejte nesrečo: kandidat Zadravec jasno in prostodasno izjavi: Ne pričakujete od mene shodoy ker zato nimam časa. Torej niti sedaj štiri nedelje nima gospod kandidat časa za shode, a kje bo yzel čas, da bo šel vsaj šest mescey na Danaj k sejam državnega zbora in kedaj se bo pripravil za te seje"? Koneiino je vdaril en Središčan y navdušenjn tadi po kmetih samih ko se je pritožil, da jo dvorni syetnik Ploj kriv, da morajo voliti Središčani s kmeti. Torej sram vas je gospoda kmetov. Kmetje! Gospodje v Središču se čutijo ponižane, da morajo voliti z Vami. Zato so Vam hoteli sedaj natresti peska v oči in postavili so delavnemu našemu kaodidata dr. Ploju nasproti obrtnika tržana, ki nima časa niti za shode, ki ni do sedaj pokazal nič druzega, kakor da zna skrbeti za sebe. To je bil nvoli!ni dogovor". Veliko besedo na shodu Bta imela žnpan Babosek in bivši župan Vesenjak. Napadala sta po vrsti vse bivše državne poslance; tudi že pokojnim Babosek ni prizanesel! To je naravnost nczaslišana sirovost, ker se mrtvi ne more več braniti! Za Babosekom se baje skriya nadnčitelj Kankler, ki je tudi bil na shodu, pa javno ni nastopil, dasi drngače korajžno zabavlja na klerikalce, napada dr. Ploja in vse druge, ki ne odobrayajo njegovih prismodarij! Narodna stranka si domiftljuje, da sta se Babosek in Viscnjak spreobrnila! Po naši sodbi zahaja Babosck med Slovence, da kot zaupnik Štajercijancev poroča Ornigu, Slaviču, Linharta, kaj se godi, kaj se sklepa! lato vrste človek je stari, pri Sv. Lovrencn na Dray. polja birmani večni kandidat Visenjak. Dne 14. t. m. je bil na shodu BNarodne Siranke", dne 21. t. m. pa v dvorani kazino (pray deutsches Vereinshans) na shoda štajerc jancev! Mož sam pa še ne ve, h katcri stranki sliši! In taki ljndje so poleg Kauklerja, vzor gospodarja in narodnjaka Peseka in drugih izbirali v Narodnem domu v Ptnju dne 14. t. m. slovenskim kmetom kandidata! Kako dolgo pa še bode odbor Narodne čitalnice prepuščal prostore neudom? Kaj imnp ljudje te vrste iskati T prostorih rarodaega društva^ p Shod Narodne stranJie v Ptuju dnc 19. t* m. Ker ,,Narodni List" iiaspr^otnini časopisom, |josebno ..Sloveuskem Gospodarju" ocila. da lažnjivo poroča o delovanju Narodne straiikf, sem dosedai verjel v resnicoljubnost tega lista. 1'oročilii v zadt* njera rNarodnem Listu" o ptujskeni sliodu inc jc pa privedlo do prepricanja, <la nH, vse /lato. kar se sveti, da ni vse resni&m. kar se čita v tem listii. 0 shodu se poroea. da ji1 I>i 1 o navzoftili 250 vnlilcev, a bilo jih je samo 120, kakor ste predzadnjikrat porofiali. Cita se o izrazu ljudske volje, ki se je baje pokazala na zborovanju; resnica je, da mnogo zborovalcev splob ni smelo nič govoriti, ker se jim je pri vsakem izrazu svoje volje grozilo z odstranitvijo iz dvorane. Prosto so smeli svojo voljo izraziti učitelji in štajerčijanci, ki so si že nekaj dni pred shodom izbrali Zadravca za protikandidata dr. PIojuj Kdo ni bil z Zadravcom zadovoljen, je moral biti tiho in n5 smel ničesar govoriti: zaradi tega je ve6ina kmeSkih volilcev po zborovanju bila mnenja, da kandidata, vsiljenfiga od ur:itel.jcv in štajerfiijancev ne bodo volili, ampak g. dr. P 1 o j a, katerega smo si sami izbrali. Celo nekateri pristaši Narodne stranke so zoper Zadravca, katerega je predlagal Babosek. znani štajerčijanec in veliki prijatelj Ornikov. O Zadravcu vemo le toliko, da je bogat miinar, se s kraetijstvom ne bavi in o njem tudi nič ne razume. Nekaj se mi čudno zdi, da resnicoljubni ,,Narodni List" nii prinesel dobesednega Babosekovega govora, v katerem se je sklicavaj na vse* nemca Steina in na ptujskega ,,Stajerca". Narodni lisci, ali se ne sramujete svojega narodnega dela? Volilci ptujsko-ormoškega okraja volimo 14. maja vsi dr. Miroslava P 1 o j a. p Ptnjske novice. Ptujski Štajercijanci so za dne 21. t. m. sklicali v nemški kazini volilni shod, na katerega so klicali po stari navadi slovenske kmete. Prišlo je le par zgubljenih žganjarjev, katerim je rudeči Linhart kvasil že stokrat pogrete reči in priporočal za kandidata župana Omiga. Zapisnikar pri sejah Stajercijanske stranke na Ptnju je ravnatelj meščanske dekliške šole, Stering, ki niti be8edice slovenski ne zna. Kaj ta neki zapisuje? Gotovo le debelo neumnost štajercijanskih backov, ki verojejo vsako badalost ptajskih nemškutarjev. Linhart je rekel o Orniga: kar je narejenega v našem okrajn, to je Ornigovo! Zares, to potrdimo tudi mi: da je Ptuj šnopsarska metropola, da se v tem mestu tiska najbolj amazan list na syetu, to je gotovo Ornigovo delo! A časti mu to ne prinaša! — Nekaj strašnega seje zgodilo na Ptajn! Protestantski vikar Bobm je zadnjič javno izpovedal in naglašal, da sme tadi duhovnik, tudi katoliški duhovnik posegati v politiko, se pečati z volitvami itd. G. Slavitseb, šefredakter Štajerca, ali se ne zasluži ta nesrečni Bohm, da ga živega zažgete, ker si je drznil kaj takega izustiti? Pa seveda samo katoliški, zlasti slovenski dnhovnik, se po Vaših mislih ne sme ganiti, drngim je vse dovoljeno! — Minuli torek je bil na Ptuja običajni Jurijev sejem, ki je bil še precej obiskan; slabo vreme je pač marsikoga zadržalo doma. Vendar se opaža leto za letom, da sejmarji vedno bolj izostajajo, ker tirja ruesto od prodajalcey vedao večje štantcine; da jih tako stori nemogoče; Ornig ima Brce le za syoj in svojih bratcev žep! — Vse kraye po Hajdinu se že smejijo modrosti ptujskega okrajnega zastopa; zakaj pa? Ker je začel v obcestue jarke, ki so skoro vedao polni yode, zasajati drevesca, češ: glejte, glejte sloveaski kmetje, kaj mi plujski mogotci storimo za okraj, ko povsod zasajamo drevesca! Ali je že kdaj samo na pol razumen čloyek y yodne jarke zasadil drevesea? Zakaj pa jih Ornig ni dal zasaditi ob cesti na Strascbiliovih posestvih od Brega do kapele sv. Roka (Hajdin)? Strascbtll dobro ve, da bi ma tam drevesa delalala s syoje senco na njivah in traynikih škodo, zato ni pnstil tavn drevesc zasajati; od Roka naprej pa, kjer ni več Straschilloyo, pa kar v jarka in Da robu njiv, samo da bi svojim backom vrgli pe3ka v oči: glejte, kaj smo storili za vas, če tudi vidijo, du. bodo drevesa le v škodo, in tndi v vodi ne morejo prospeTati! Zakaj vsc to? — Bližajo se namreč volitye v ptujski okrajni zastop! Pa Ornig nas ne bo dalje farbal! — Zadnji nŠtajerc" pa ima še vež ko sinolo: Prinesti je iuoral nič manj kot šest popravkov! Lažojivemu kljukcu so začeli na prste gledati! Ako bi še sploh za Slovence bilo na Avstrijskem kaj pravice, bi pač državni pravdnik moral Štajercu zapreti sapo malodane v vsaki številki; sarovost in nesramaost tega lista presega že vse meje. A Slovenci smo brezpravni! p Gospodarsko zborovanje v Ormožn. Ormožka podrnžnica c. kr. kmetijske dražbe v Gradca je prosila, naj bi viRoki deželni odbor poslal strokovnjaka, kateri bi naše ljudstvo poučeyal v raznmnem pridelovanjn krme, sploh o skrbi za dobre travnike; na to je visoki deželni odbor odločil gospoda nadinženirja Simreiha, ki pride 9. majnika t. 1. in bode razlagal ob pol 11. uri v postilni pri gosp. Skorčiča; to strokovno predavanje je jako važno, ker je trcba živinorejo v našem okraju povzdigniti, kar se pa brez dobre krme ne more doseči; živinoreja postaja pri nas tem važnejša, ker nam jamči bolj gotovi dohodek, kakor pa gorice, katere poleg mnogib stroškov gledč na razne bolezni in vremenake nezgode le nezanesljiv dohodek dajajo. K temn zborovanja so povabljeni ne samo ndi kmctijske podrožnice, ampak vsi, ki se resno zanimajo za zboljšanje naših travnikov in povzdigo tnkajšne živinoreje. — Dr. J. Geršak, načelnik podružnice. p Ivanjkovci pri Ormožn. Od. 1. majnika naprej bo raznašal poštni pot ivanjkovske poSte po delavnikih po občinah Ivanjkovci, Mihalovci, Veličane, Cerovec, Žerovinci, Žyab in Rnnč. p Najnovejši Kepenik na Ptajski gori. Pretečeno soboto dne 20. t. m. priklatil se je neki neznani postopač v gostilno gospe Jagodič na Ptujski gori. Ker je bil precej snaino oblečen, mu je gospa krčmarica rada postregla z zahtevano jedjo in pijačo. Ko pa pride čas računa in odhoda, začne se naš poštenovič izgovarjati, da si je med potom denar izvrgel, pa da bode že drugokrat mimogrede poravnal. Gospa gostilničarka, ki je splošno znana kot jako rezolntna in prebrisana ženska, pa je hitro spoznala, s kakim ptičkom ima opraviti, ter mn je kratkomalo odvzela njegovo snknjo v zastavo, doklerv resnicine pride svoj račun poravnat. Tako je moral iti brez suknje syojo srečo drngam iskat. Ker pa hladno apriloyo vreme tudi razvajenemu postopaču posebno ne njaga, poda se naš neznanec v bližnje župnisče na Ptnjski gori, češ g. žnpnik imajo gotovo kako suknjo, ki bi jo lahko pogrešali. Ker pa tukaj ni posebno dobro opravil, poda se v bližnjo žandarmarijsko postajo ter se predstivi za gozdarja poseatnika Hamrov v Majšpergn, ki je imel ravno z nakladanjem drv v bližiijem logu opraviti ter w je vsled vročine za nekaj časa moral snknjo na voz odložiti. Ko pa je voznik z naloženim vozom odišel, nevede tudi njegovo suknjo odpeljal. Ker je pri tem še posebno prosil vimenntamoŠEJega oskrbnika, g. Habenichta se mu je res vstreglo, in ker ni bilo nobene civilne snknje pri roki, posodili so mu neko izrabljeno žandarmerijsko snknjo, sereda v dobrem mnecjn, da jo bode v najkrajšem časn nazaj poslal. Tako se poda naš vrli poštenjak s to za nedogleden čas izposojeno suknjo k Sv. Lovrencu na Dravskem polja tor si da zopet prav dobro postreči v gostilni g. F i n žgerja. Ker je sedel v žandannski snknji, začutil je naenkrat nekaj Kepenikovega dnha v sebi; zato si da poklicati enega izmed občinskih odbornikov, se mu predstavi kot sodnijskega eksekutorja (v žandarmski suknji in civilnem klobnku!) ki inora v neki bližnji hiši Lorenske občine iztirjali zaostali davek. In ta odbornik mu res gre na limanice ter gre y imenu županstva ž njimv imenovano hišo ter iztirja od žene, ki je bila ravno sama doma, zahtevanih 28 kron. S tem zvito pridobljenim denarjem je sedaj lahko poravnal svoj račun v krčmi ter se je dal še prav dostojno zapeljati v Ptnj z dobrim namenom, da bi še tudi tukaj svojega mojstra Kepenika prav vredno posnemal. V Ptojn so tega slavnega jnnaka seveda zriali še bolj ceniti kakor na Gori in pri Sv. Lovrencu ter so mu preskrbeli za nekaj dni brezplačno hrano in stanovanje, kakor takemn učencn Kepenikovemu pristoja. Zdaj pa naj kdo reče, da kaj zaostajamo za knlturo, ki se nam iz rajha ponuja; saj ae že tudi lahko ponašamo s Kepeniki. p Iz ormoškega okraja. Celjski svetniki dr. Knkovec, Spindler, Stiker itd. grozijo, da bodo neusmiljeno od krili življeaje Plojevo, ako ne pustim v nSloy. Gosp." Zadravca pri miru. Dobro, toda jaz bom tudi življenje Zadravčevo popisal, ne neusmiljeno, ampak celo resnično. To slovesno izjavijam, ravno tako slovesno kakor da slnčajno pisatelj teh vrstic ni ne nsrediški učitelj Kosi in središki kapelan in dr. OmulčeTa pisarca v Ormožu!" Bi radi vedeli, kdo je? Poysod se vam gre samo za osebe, ne pa za stvar. Fej! Rogatec -Šmsrje-Kozje. Kandidat ,,Slovenske kme6ke zveze": Hr. Anton K o r o š e c, urednik v Mariboru. r Volilne shode priredi kandidat Kmečke zveze dr. Korošec v nedeljo 28. t. m. po rani slnžbi božji v Sedlarjevem in popoldne po večernicah v Kozjem. r V St. Vidn pri Grobelnem preredijo narodni igralci in igralke zopet narodno igro nDiyji lovec" v nedeljo dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne vstari šoli pri cerkvi Kobilni udeležbi vsbijo se vsi pri.jatelji zabave. rZgalerijedržavnozborske dvorane celo so narodovci poslušali dr. Korošca, kaj on ne javno, ampak zaaebno goTori. Tako je vsaj posneti iz BNar. Lista". In slišali so, da je dr. Korošec — kmete zatajil. čadno je samo to, da 86 z galerijo državnozborske dvorane noben zaseben govor sploh ne sliši, javen pa zelo težko. nNarodni List" niora torej bolj previdno lagati in obrekovati! r Žurmanovi agitatorji lažejo po okraju, da je naš škof poklical dr. Koro-ca k sebi, ko je izvedel za Žurmanovo kandidaturo, ter zahteval od dr. Korošca, naj odstopi, ker je dr. Korošec proti Žurmanu trikrat nč. Menimo, da je ta yolilna laž tako debela, da je vsakdo lahko oprime, in je torej nain ni treba poaebej popravljati! r Spremljevalci iurmanovi po volilnem okraju so nadučitelj Strmšek in odpuščtni tajnik Knšec. V zahvalo xa to bo menda Žurirsan nčiteljem zyišal plače, kadar bo poa^anec, za Kušeca pa bo tožko šn kaj storiti. Liberalni očitelj in odpuščeni uradnik, to je Žnrmanovo prijateljstvo, Žurmanov program. Kdo naj Žurmann verjame, da je res proti prosti šoli in proti ločitvi zakona,? r Okolica Rogaška Slatina. V nNarodnem Lisiu" je članek o Žurmann tako zavit, kakor da bi bil Zurmaa iz ljnbezni do občine brezplaČEO občinski pisar. Resnica pa je, da ma občina pošteno plača njegovo delo. Te plače mu sicer nihče ne očita, toda tudi o požrtvovalnosti in o veliki koristi, ki jo s svojo službo izkazuje Žurman občini, mu ni treba govoriti! r Dobje pri Planini. Hvala Boga! Pulko se je presslil iz Dobja y Škarnice k nemškemu kramarju Detouiu. nGliha vkup š.iha". Kaso rajfajzenovko je spravil k Ocvirku. Misliii smo, da bo zdaj Dernjač kasir, toda za nekaj časa bo to službo prevzela Marjeta. Dobrotnik občine pa vsejedno ostane Pulko, vsaj je lansko leto daroval neprostovoljno v občinsko ubožno blagajno 50 K. Letos pa je pokazal zopet ginljivo ljubezen do občine. Iztuhtala ata nanireČ z Detoruoin, da mu bo morala šoiska občina Dobje plačevati od 1. julija 1.1. lecnih 400 K najeaiuino in sicer četrtletno naprej. Verujemo, da bi te občinske kronice Detomn prav prišle, ker so ae začeli nekateri ga ogibati. Prihodojo nedeljo, 21. t. m. pride baje v Dobje liberalni kandidat, nebodigatreba Žurman, k Lap rnikn štet Pnlkotove petatiznAe. r Bnče. Katot:ško poliiionS? drnštvo za kozjanski okraj je žo opetovano pokazalo, da ni le dražtvo na papirju, ampak da brani v aebi žirljenako moi, ki z veliko silo brrdine na dan, ko je treba braniti mili slovenski narod pred zavTatnim sovražnikom. Ker so sedaj, ko se bije vroč yolilni boj, začeli grobokepi »lovenakega ljudstya, nemškutarji in liberalci kakor stekli volkovi plašiti slovenskega km6ta, zato si je društvo naložilo vestno dolžnost, zbirati preplašene in zapeljane sloyenske rojake ter jih voditi y mogočni dom nKmečke zveze", kjer bodo yarni pred sovražnimi kremplji. Ih ravno zato je društvo preteklo nedeljo priredilo dya ahoda: enega v Bučab, drugega v Koprivnici. Bil sem v Bnčah; zato par besed o tem shodn. Zborovanje otvori deželni poslanec g. dr. Fran Jankovič ter so naprej zahvaljuje Bačanom, da so mu pri zadnji volitvi zaupali in dali glasove; potem pa styarno razpravlja o svojem delovanju v deželnem zborn. Daairavno se še niti z eno besedo ni dotaknil državnozborskega kandidata, gaje vendar začel nek nahujskan ,Wach" nečuveno motiti. Da si svoje vroče krvi ne bo hladil v luknji, se ima zahvaliti edinole potrpežljivosti g. govornika dr. Jankoviča, ki nikomnr ne želi nič hudega, ampak si neomorno prizadeva tudi kratkovidne in popobio slepe reve pripeljati do spoznanja in jih rešiti propada. Sicer pa smo nWach-u" prav iz srca hvaežni za njegov nastop; obžaljnjemo ga, daje dosegelravno nasprotno kot je mislil; prepričan sme biti, da je on največ pripomogel k nedeljskemu sijajnemn shodu. G. govornik mu je namreč na vsako opazko tako krepko in dokazovalno odgovoril, da niora spoznati, če še namreč ima le trohico možgan v glavi, kako so ga liberalei za nos zyodili. Dal je tadi povod, da si je govoraik ta dan naaprotno stranko prav pošteno pa po — zasluženju privoščil. Govoril je naš poslanec navdušeno, prepričeralno, govoril je iz srea! Kuietje so mu izrekli popolno zanpanje ter ga prosili naj se še tudi zanaprej tako odločno in neustrašeno vojskuje zoper sovražnike kmetskega napredka. Za njim je dobil besedo g. Ivan Lah, kaplan iz Kozjega, ki je govoril o potrebi organizacij ter nas navduševal, naj bi ee vsi kmetje oklenili rešilne ladje rKmečke zveze", ki ima edina med strankami resni namen, nam priboriti političnih pravic, nam pomagati do gmotnega blagostanja in nam ščititi sv. vero. Ko smo se docela seznanili s progamom ^Kmečkezveze", ko sino sklenili stopiti pod njeno zastavo, nam je govornik še priporočal kandidata ,Km. zy." g. dr. Antona Korošca|, za katerega sino se tudi enoglasno odločili iti v boj do zmage! Prepridani smo, da govornika nista prišla k nam s slabim namenom nas slepit, kakor delajo liberalci, ampak da sta prišla nas svarit pred nevarnoatjo, ki nam žnga od naspranih strank. Mi verni kmetje bomo 14. majnika lahko navdnšeno klicali: Živel naš nposlanec" g. dr. Anton K o r o š e c, vi liberalni naaprotniki slov. kmeta, ki želite naš pogin, pojdite ta dan k Sv. Petru h g. dr. Kuneju; onje vaš zyest pristaš, on yam bo gotovo dal najboljšega zdravila za — grižo; da bo vas in njega grizlo, preskrbeli bodemo mi zavedni kmetje nKmečke zveze". Celje-Vransko. Kandldat ^Slovenske kmečke zveze": dr, Josip E o v a 1 e j, ,inan6ni komisar v M;:ri'o c Iz shoda ,,Kmečke zveze" v Novicerkvi, dnel4. aprila, še nam je poročati o govoru kmeta Matevža Pušnik iz Gorice. Domače, prepričevalne besed6 kmeta — csotrpina 80 si pridobile srca vseh navzočih. Izrazil je najprej svoje veselje nad tem, da je priSel tndi v naš kraj kandidat pred volitvijo, da nam pove, kako hoče delati za nas v držaynem zboru. Izrekel je nadalje zahyalo nKmečki zvezi", da prireja take shode, da se kmet podučuje v gospodarskih in političnih styareh. Zato pa je treba iti na shode. Da se pripravimo vsi za bodoče volitve in volimo moža, kateri nam je prip&ročen od »Kmečke zyeze" ia nas zagotavlja, da hoče z vsemi močmi delovati y državnem zbora za korist slovenskega kmeta. V spodbuja volilce, kmete in mladeniče, naj se udeležijo volitve in se tudi med seboj vspodbnjajo za vdeležbo, in naj se ne dajo motiti in zapeljati od nasprotnikov. Omenja shod nKmečke zveze" na Jožefoyo v Celju, katerega se je goyornik tudi sam udeležil in opisuje kričanje in p^ovanje, 8 katerim so obsuli nasprotniki slovenske kmete. nSramota naj ostane vsakemu, kateri je bil takrat med tistimi piskači!" zaklical je med vibarnim odobravanjem govornik. Označi tudi povročitelje te Bgodbe", to so namreč taki, ki kmeta vidijo radi takrat, če jim prinese svoj denar". Zato pa proč od Ijudi, ki so s slabim končali! H konca priporoča g. dr. Povalej-a, ki je kandidat rKmečke zyeze"; poziylja volilce, naj bodo zvesti rKmečki zvezi" in njenemu kandidatu, naj mu zaupajo in ga volijo dne 14. majnika! Živahni živijo-klici na Povalej-a in rKme6ko zyezoa so se razlegali v zahvalo izvrstnim besedam. c Agitator v kiklji. Kar liberalnega leze in gre vse dela in se trudi za bolenega Robleka. Po junaškem vzgledu učitelja Kvedra v Št. Jnriju ob j. ž. ae je potrudila tudf učiteljica pri sv. Martinn y Rožni doIiDi in s svojo nežno roko lepila oklice za volivni ahod narodoycev vNovi cerkvi za dan 27. aprila. Roblek, zdaj bošlo; saj že gred6 kiklje za tebe v boj ! Zakomandiral pa je seveda nekdo diugi, ki mu bolj diši politika nego študiranje, ki je v Noyi cerkvi visoko na mizi kakor general koinandiral Roblekovce, ki je, ko se je izpital z duhovniškim krahom, nastopil proti ^klerikalcem". Mama, kje imate čibo? — Liberalni učitelji, ki se trudite zoper kmečko stranko, ljudstyo vas itak že ne spoštnje, po volitvah vas bo — sodilo! c Savinjski kmetje! Spominjajte ae, da jeRoblekova garda na Jož fovo Vas nesramno zmerjala, na Vas kričala in pljuvala! Ponosni savinjski kmetje, ali boste šli volit raoža, katfri še na nobenem shodu za te in druge izgrede ni imel za svoje pristaše grajalne beaede? Kandidat kiuetov je dr Jos Povalej! Ne dajmo se strahovati od žalskih muzikantov. c Št. Jurij ob jnž. žel. Blaž Jeaenek iz Dramlje se očitno hvaii v Ndrodnem Listn, da je v sorodu Blaža Urlepa, naSega župana v Št. Jurju, ter ga očitno hyali, koliko je že storil za kniete pri nas. Predragi Blaž Jesenek, svetojem Ti, pridi k nam in Ti bomo povedali, koliko je storil Tvoj sorodnik za nas kmete. če pa ne moreš priti, Ti pa povemo, da je že toliko storil, da ga tnkaj nihče več ne mara in bo moral rad ali nerad se ločiti od županakega stolčka za vedno. Ce pa ne verjameš, se pa pridi prepričat. Ni res, je pač nehvaležnost plačilo sveta. Toliko za danea. c V SOdnijski preiskavi so žalski in drngi mazikanti, ki so s surovo silo motili Povalejeve shode. c Kako ste Otročji! V zadnjem ^Narodnem listn" zasmehuje nek dnševni revček, da se je dr. Povalej pred shodom sprehajal v mestnem yrtu in se učil syoj govor. S takimi otročarijami polnijo ti ljudje svoj list. Zlobnoat in nenmnost so lastnoati teh narodnih strankarjey! — Nič manj otročja ni notica iz Savinj?ke doline o otroškem prizoru. Gospodje, ali si res mislite, da Vam bo pameten kmet šel na limanice ? K yečjemu politični otroei • se bodo dali od Vas zapeljali! a Dol pri Hrastniku. Zadno nedeljo, 21. t. m. vršil se je pri nas volilni sbod, pri katerein je g. dr. Iyan Benkovič, kandidat nSlov. kmečke zveze", razvijal syoj program. Zanimanje za ta shod je bilo že poprej veliko ne samo med kmeti, ampak tudi med delayci, katerim ni samo za vpitje in razgrajanje, ampak za resno delovanje v prid zboljšanja svojega stann. Udeležencev je bilo blizu 400. Prišli so kmetje od Sy. Jederte, iz Širja, iz ŠayDe peči vsi (čast Djim!) delavci iz kem. tovarne nad 50 in mnogo rudarjev. V odbor so bili voljeni z vzklikom: Franc Štravs (Hrastelj) predsed., žnpan Šanta, podpr., Blaže Babič, zapisnikar. — Predsednik pozdravi s prisrčnimi besedami zborovalce in g. kandidata, ki je potem z navdnšenimi in krepkimi beaedami razvijal najprej kmečki, potem delavski program. Med shodom je vladal najlepši rair in red; zborovalci so sledili govornikovemu predavanju z največjo pazljivostjo in mn pritrjevali z glasnimi živijoklici. G. Kandidat je govoril dve uri — in sicer sam. Predsednik da njegovo kandidaturo na glasoyanje, ki je bila soglasno in z velikioi naydnšenjein sprejeta. Dr. Ivan Benkovič si je pridobil pri nas area vseh, ki so ga poslušali, zakaj pokazal je, da ni samo mladeniško vnet, ampak tndi sposoben zastopati naše pravice v državnem zborn, ki ne bo samo molčal in kimal, ampak tndi delal. Zato oddajmo 14. maja vsi syoje glasove gosp. dr. Iyanu Benkoviču! — Naaprotniki naše Kmečke zveze so si yeliko prizadevali, da bi dobili na Dola kje blizn našega zborovališča prostor, četudi na prostem, za nasprotni shod, a Dolanci so pokazali, da držijo skupaj kakor malokje in da za Roševe razgrajače na Dolu ni prostora. c Napad na Novocerirpo v nedeljo 21. t. m. ni tako uspel, kakor je g. Roblekk generalni adjutant dr. Žižek mlajši nameraval, da svoj zadnji poraz popravi. Prilomastili so namree ravno tisti li,beralci, štajerčijanci in socialdemokrati v Novooerkvo pod Kuzmanov kozolc, ki so ?e v Vojniku iineli svoj shod. Toda naših iz Dobrne, Novecerkve, Smartlaa in Frankolavega ni bilo blizu. Namenoma so izostali, da jim tako svoje popolno preziranje pokažejo. S teh občin še niti predsedništva n^so mogli dobiti. Govorili so torej res le: ,,svoji k svojim" in predsedoval ja višnjevaški Li,puš pa njegov adjutant Weber. Ta je tudi govoril največ zoper ralinarje, pekarje in pa krčmarje, da še utegne do tožbe priti. Govoril je tudi g. Roblek, čemur so se njegovi ljudje lahko fudili, ker do se;daj so svojega mačka le v žaklju ponujali, a v Novicerkvi so ga vendar tudi pokazali. Njegov govor ni naredil posebnega utisa. Vidi se mu, da boleha. V tem oziru so njegovi politični prijatelji pač hudi neprijatelji, če bo izvoljen. Da s© je na našega duhovnega nadpastirja sklicaval, bilo je nedostojno ter nt pomagalo nič, ker je mirno pripustil, da je štajerčijaneo iz vojniških Trnovelj prav surovo po duhovš&Ini udrihal. DirUge ^kode nji bilo. Ko so se kričanja in zabavljanja na nasprotnega kandidata naveličali, so pa odšli, 86 dedejev,> lepo združenih slovenskih liberalcev in nemškutarskih štajereijancev v svoj Vojnik nazaj. Lepa družba to! Novocerkovčanov in teh sosedov ta shod čisto nič ni omajal. Naš kandidat je in ostane kandidat Kmečke zveze g. dr. P o v a 1 e j. c lz vransko-celjskega volilnega okraja. Sicer nisem imel namena, spuš5ati se v volilne boje, zdaj pa me je sledeči slučaj privedel to tega, da dam nekaj v premislek našim volilcem. Ob5eVal sem namreč z velezaslužnim raožem, irt se marsikaj poraenil tudi o politiki ž njim, zato riaju je govorica dovedla do tega, da mi je jel razlagati sledeče: Se kot mladenič sem se udeleževal več taborov po Stajerskem in Kranjskem ter obdskaj nad petdeset političnih in drugih shodov. Desetkrat sem se že vdeležil volitev in sem vselej volil in agitiral za slovensko stvar. Kot župan sem jel slovenska uradovati, in prisilil o. kr. urade, da so slovensko dopisovali ter odslovil nemškutarskega tajnika in poklical slovenskega. Izvoljen sem bil za načelnika krajnega šolskega sveta in ko;t tak sem postopal vedno n,arodno, kot ud okrajnega šolskega sveta pa ?era zahteval slovensko uradovanje. Prizadeval seltn si tudi kot odbornik okrajnega zastopa, da se je nastavil slovenski tajnik namesto nemškega. Ker je v naši občini sedem narodnih društev, sem dvoma predsednik, drugim pa sem vedno podporni ud, in povdarjam geslo ,,Svoji k svojim". Vedno sem žolel in deloval v nlarodno probujo ter si prizadeval narodu pomagati, in zdaj pa, na stara leta, so me na Jožefovo v Celju ti mlečni pobalini opljuvali, in na najgrše nafiine sramotili. Ne, nikdar nisem kaj lakega doživel, tudi !tam .ne, že sm<> isij z niajhujšimi nemčurji nasproti stali. Vprašam vas, vi narodovci, ali je to delo za narod? Tako nam ¦ plačuje sedai mladi svet za naše delo in trud! To torej sera dol^o mislil in menil, ne plačuje li tudi duhovnikom na ta način mladi svet njiltVov trud? Saj ga ni stanu na Stajerskem, ki bi bil toliko za narod storil, ko ravuo duhovski stan. Mar niso prvi poučevali mladino, napravljali ustanove za dijake, pisali pesmi in podpirali našo književnost? Ali novopečena Narodna stranka tie vidi tega, ker kar mogoče sramoti t*ste, ki so kaj storili in še storijo? Vidi se, dd lioče samo do vodstva priti, ne glede na to ali po pošteni ali nepošteni poti! In sedaj hočejo prodroti s .svojhn Roblekcm! Mi bi proti njemu nič ne imcli. pa poznamo dobro razmere, da kakor mu bo Narodna stranka godla, tako bo on plesal, sicer ne lahko, ker je bolan. In od Narodne stranke si ne pustlino nič zapovedati, so še premladi. Naj prej storijo kaj, potem naj šele komandirajo. Prav za prav pa smo jjib že sedaj spoznali po njib delili na mnogin \-s!todih. Gnusi se nam bitj med tako fakinažo, ki se vlaei iz kraja v kraj in tuli, kakor da bi norišnico odorJ. Stojmo trdno zia zvezo in domovino vedno i.a povsod in ne pustimo se begati od njih, ki nas lio^cjo spraviti ob vero, in prišteti med svoje divjalce. c Trbovlje. Liberalni kandidat Roš pravi, da se bode boril zato, da bodo delavci dobili boljšo pla8o. Vprašamo ga, zakaj svojim delavcem, ki jih ima v kamnolomu, ne da boljše plače?! Delavci bodimo uverjeni, da tak, kot je Roš, ki ima tudi delavce, nam ne bode nikdar koristil. Kajti če nam koristi, pa sebi škoduje. Tako velike ljubezni do bližnjega pa on niraa. To vemo mi najboljše. c Trbovlje. ,,Narodni List" piše,. da je bilo na liberalnem sliodu 700—800 ljudij. Povemo resnico na ljubo, da vas je bilo 400 vseli skupaj, liberalci, soo. demokratje, nevolilci, otroci, ženske itd. Tako vsaj v Trbovljah okrog govorite. Le pišite laži, števila na papirju vam dne 14. maja ne bodo nič koristile. c Cebelarji, pozor! Cebelarska podružnici? za Celje in okolico pr,r>!i v ledeljo d"C /> raaja ob 2. uri popoldan pri gostilni g. Franca Sameca na Ložnici pri Celju poučni siiod. Predaval bo polovnini učitelj g. Jurančičo umni čebeloreji in v <";ebelnjaku g. Volaušeka kazal tudi praktično, kako se ima ra,vnati z modernimi panji. Podružnitea bo pri tem shodu tudi razpečavala panje novega sistema in sicer koliko bodo sredstva dopuščale potrebnim udom brezplačno, drugim pa proti primerni odškodniitf. Torej kdo želi novili panjev, naj se tisti dan oglasi. Cefoelarjii kakor prijiatfcla.i m prijatelpc.e 8ebel, ne zamudite te prilike, pridite mnogoštevilno, ker predavanje bo velezanimivo. c Polzela. :V nedeljo 21. t. m. bil seai po •opravkih v lepi Polzeli, ki mi je sedaj še ljubši, kar so tamošnji narodnjaki porazili pri občinskih volitvah stranko fabriških uradnikov in njih podrepnike. Res grozna mora biti domišljavost teh par privandranih Nemcev, ki mislijo v slovenski občiai v lepi Savinjski dolini dobiti krmilo vsvuje roke in gospodariti nad kmeti, ki vedno bolj občutijo, kakšna nadloga je za nje fabrika. Bilo je zjutraj po zgodnjem opravilu, kar se pripelje po cesti dd Zalca v največji nagllci 4—5 kolesljev in kmalu. za njimi lojtrski roz poln samili — menite da romarjev! Ustavijo se v vasi in spoznali smo hitro slavno znane žaljske muskontarje, žvižgavce, klopotavce. Živio Roblek, živio Grobelnik, jim odgovarja |par barab doli iz »podnje soseSke. Radovednost privabi nekaj Ijudi nraven. Aha, tudi v Polzeli hočejo ti nepovabljenci napraviti svoj koncert. Pa komu načast? Kmalu uam je jasno; rnekdo jih je nafarbal. da bo prišel danes kandidat naše Kmečke zveze dr. Povalej predstavit se polzelskim volilcem. To bi jih morali videti, kako so ga korajžno pričakovali liki jastreb goloba. A njega, ki mu je bil namenjen koncert, ni in ga ni. Ah, ti ubogi ,,cepiklisti", kako so se potili, ko «o ga zasledovali po sosednih občinah, pa zamanj, Dasprotnika ni! Kaj sedaj? Napravimo shod za ^nerodno stranko", zmislijo sij bistre glavice. Zbobnajo hitro par svojih pristašev, nekaj osivelih mokračev (tudi štajerčijanci so bili zastopani) in v bratskem objerau združeni posade na predsedniški stol — Io8i8kega Zidarja! S tem je povedano dovolj. Leritirala pa sta mu Majaronček in — no, morda se poboljša. Opazil sem sioer tudi nekaj tamošn.iih| kmetov, ki so hoteli ugovarjati nepoklicanim govornikom, a divji krik teh ,,olikanih naprednjakov"; je ndušil njih glasove. Posebno St. Pavelčani so lahko ponosni, da imajo župana, ki nikakor no5e biti Jarški podrepntik, kakor je navzoče kmete psoval, zato pa je toliko bolj inteligentni advokatski podrepnik, kaj ne g. Cajner. Med govorniki se je posebno odlikoval znani žalski judovski fijaker Naraks, ki je z prav židovsko sitrastjo udrihal 'čez ,,Iarje, Kmečko zvezo, ,,Slov. Gosp." in slepe kme!te", ki Še z duhovniki držijo; slednjič pa na vse pretege priporočal njih npobožnega" liberalnega kandidata Robleka, za katerega jet jako dvomljiva čast, da ima tako r,brumne" priporočnike. Posebnih zaslug za stranko, ki izrablja vpliv Robleka za svoje strankarske namene. pridobil si je ,tudi Steflak iz Griž, ki je ,v našo zabavo pravil o na pol svetera življenju v Roblekovi hiši, kako se moli itd. Kadar boš razločil žito od trave, kakor si nokomn očital, dragi Steflak, [>a še pridi v kakšno sosedno faro, si prav zabaven. — Dragi tovariši kmetje v Savirijski dolini, sedaj nam nasilni in surovi nasprotni agitatorji boftejo usta zamaSiti, a prišol bo 14. maj, takrat bomo govorili po svoji pameti in vesti in glasovali 2a dr. P o v a1 e j a, kandidata Kmeftke zveze, katera edina iraa na svojem praporu naše staro geslo: Vse za vero, dom, cesarja, katera je v svoj program sprejela prcd vsem ugodno rešitev našib kmečkih teženj, katero poslanci bodo zagovarjali tudi naše verske sveenjo n. pr. versko Soio, nerazdružnoat zakona itd. Qbrnimo p« 9« a ¦aničevanj»m proč od strank« oviaikarjev, ki boče nas raz^dvojiti, katera seje samo prepir in sovraštvo, kjer se pribaže, za naše kmečke težnje in resno delo pa ji je toliko, kot za lanski sneg. O, nismo še pozabili., kako je nas na Jožefovo v Celji poeastila ta podivjana stranka infsicer v hiši, ki je zidana s kmečkim denarjem. Mi kmetje naj bi volili Robleka, ki se je izrazil, da se s Kmečko zvezo ne peča, smo mu ,,pregmaj." On se imenuje neodvisen kandidat, a v slueaju izvolitve bil bi popolnoma odvisen od celjskih doktorjev jn orodje nove stranke, kateri se je žrtvoval. Roblekovi agitatorji posebno delajo z zvijačo in lažjo rekofi: ,,Ce boste volili dr. Povaleja, bo potem on upeljal v Savinjski dolini nov davek na hraelj, katerega bo boljši potem prej ko prej izruvati." In na te limance vjamejo precej oerazsodnib ljudi, ki se seveda bojijo za to panogo kmetijstva, ki še sedaj nekaj nese. Dragi bmeljarji, ne bodimo tako lahkoverni, 6e imamo pravico voliti poslanca, imamo tudi pravico, ga potem na račun poklicati, da nam poroča, kako je delal za nas, kaj je dosegel. Ce ga mi pošlemo v državno zbornico, je potem tudi nam odgovoren. Dragi tovariši kmetje, dolgo vrsto let že imamo enega pri^atelja in svetovalca in ta je naš kmečki list ,,Slovenski Gospodar", ki je posebno slednji 6'as obrnil vso pozornost kmečkamu stanu, ki bi moral biti steber države. Opozorim Vas samo iz zpodovine tega lista na eno stvar: katere kandidate je ob času volitev priporočal ,,Slovenski Gospodar", ti so gotovo šli zma^goslavni iz volilnega boja ter so bili tudi navadno dobri poslanci, izjema je le g. Roš, katerega pa so nam vsilili celjski doktorji. Zato slušajmo našega svetovalca, volimo vsi dr. Povaleja, in zmaga je naša. Kmečld volilec. c Roblekova žalost v Novieerkvi dne 21. t. m. Ko bi ne bilo v> nedeljo v Novicerkvi ,,naprednega" shoda, bilo bi boljše za ,,Narodovoe" in za dr. Kukovčevega kandidata Robleka! Se par takih shodov in ,,narodni" up bo šel po vodi že pred 14. majnikom. In ta ,,shod" bodo nlarodovci razbobnali kot — voljo ljudstva. Že prav; a ta ,,volja" je bila nevolja za Robleka in njegovo kandidaturo. Kdor je bil na prejšnem shoduKmečke zveze, slišal je stvarne govore resnih in pametnih mož, v nedeljo pa je shod narodovcev pokazal v svetli Iu6i vso duševno nižino takozvane Narodne stramke. In vendar je bilo govornikov za 5 shodov in nekaterij so govorili po dvakrat. Vezanje otrobov in mla.tenje prazne slaine; groraenje proti duhovnikoni, priduševanje in oreklinjanje, to je kratka vsebina vsega govoričenja neodvisnih!. Gromske strele so kar švigale po zrakn zraven drugih enako lepih reči. Ubogi Roblek, katerega so narodovci nafarbali, da mora osebno iti v Novocerkev, da si tam zagotovi zmago, se je pa sramoval v dno svoje duše takih pristašev, zagovornikov in priporočevalcev twr " nevoljen in žalosten zapustil kraj zborovanja. Mar b' bil doma ostal# in škornjce doli djal! In če še pristavimo, da so se ljudje očitno delali norc'a iz takih kvanjt ter se jim krohotali, in da se je tudi bajlalo zraven, lahko si vsak, ki niti ni bil navzoč, naredi jasno sodbo o tem ..shodu." Pa tudi za zabavo celega ,slioda je naključje poskrbelo. Kakor da bi novocerkovški in frankolovski godci vedeli, da bodo na shodu zbrani celjski in žalski muzikontarji na piščale in raglje, oglasili so se pri Kuzmanu, gredoč na gostijo v Vojnik, Ker je pa veselim in pravim godcein tako kvantanje bilo preneumno, šli so od slioda v stran, in ga po godčevski navadi srkali j>ri Kuzmanovi kleti. Tu pa tam je pa kateri vmes zatrobental in se zopet skril na veliko jezo vseh neodvisnih doktorjev in naprednih nedoktorjev. N ijvečji špas pa je bil, ko je govoril bivši korporal Jelen. Ker ni raogel najti konca svojega govora, postala je cela stvar vojniškemu nemškemu špenglerju vendar predolgočasna in zaklic^l je: Zdaj mi je že preveč tega klatenja, ter brez dolgega premišljevanja vzel enemu izmecl godcev trobento in 'mogočni ,,Trara, trara" je zadonel med Zborovalce. Dosluženi vojaki so klicali: Abblazenje je! Nastal jevelik halo: Bivši korporal Jelen je na znano znamenje nehote prenehal, t>redsednik Lipuš je strogo gledal skozi očala, bodočemu advokatu dr. Stikerju so pa stali lasje še bolj po koncu, drugi bodoči advokat dr. Gosak tudi ni vedel, kam bi se djal. Reditelji vkup! se je klicalo, in ploha očitanj in groženj, da bo kaznovan, se je vlila čez — nedolžnega godca, kateri se je v smrtnem strahu opravičeval, da mu je bila trobenta vzeta iz rok, v srcu pa se je smejal celemu tejatru. In to naj bi bil shod neodvisnih in naprednih! Da se je ta shod sploh sklioal, povzro6il je sijajen shod Kmečke zveze v Novicerkvi dne 14. aprila. Prekoršeka, Fridriha in Žižeka je bilo strah, da bi kje novocerkovška okolica ne bila izgubljena za Robleka; Jelen pa je bil jezen, ker takrat ni mogel prodati svoje modrosti. Zato so možakarji stopili skupaj in sklenili, da se priredi poseben shod narodovcev. Dali so napraviti posebno — prižnico pri Kuzmanu, in na tem kanclu se je udrihalo čez duhovnike, da se je kadilo. "Na tej prižnici sta imela svoj pro.stor Lipuš in Jelen. Lipuš je položil pred se — kakor duhovnik evangeljsko knjigo — listič papirja, otvoril shod in predstavil kandidata celjr-kih bodočih advokatov Robleka. Da bi vedeli vsi, kdo je komandant celi komediji, stopil je na prižnico bodoči advokat dr. Stiker in predhašal govor, ki ga čivkajo že vsi vrabci od Save do Drave. O vsem drugem že poročamo v drugih noticah. Brežice - Sevnica - Laško. K<a:cididfat ,,Slovenske kmečke zveze": dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Brežicab. b Dr. Benkovič v Trbovljah. Zadnjo nedeljo shod nemoteno vrsil. Okoli 250 voliicev navdušeno aprejelo kandidaturo dr. Benkoviča. b Trbovlje. V nedeljo dne 21. t. m. je napravilo Kmečko bralno društvo in Krščansko socialno društvo zaupen shod volilcev,, da pokažemo, da v Trbovljab še ni izumrl čut, v katerem smo bili vzgojeni, in da damo duška za krivico, katero je napravilo par kričačev na dan 24. sušca, da nismo mogli uiirno zborotvati. Nič ni pomagalo pristaSem Narodne stranke, akoravno so na vse mogoče načine agitirali zoper naš shod. Napravili so tudi- nekak protishod pri Fortetu. Lepakov je bilo na izbiro, dva dni pred liberalnim shodom so celo hektografirali posebne letake za/ shoid k Fortetu, kjer so pozivljali na sbod staro in mlado, moške, ženske in otroke, volilce in nevolilce. Pa vkljub temu se nas je zbralo okoli 250 samih volilcev skupaj, kakor smo po listih našteli, ki smo jih nalašfi v ta namen izdali. Posetil nas je tudi g. dr. Ivan B e n k o v i 8; kandidat Kmečke zveze. Precej po večernicah otvori paznik g. Zupan st. sbod in se izvoli predsedništvo shoda. Izvoljeni so bili kot predsednik g. Zupan st., podpredsednik g. Strovs, zapisnikar g. Zupan ml. Predsednik prevzame predsedstvo in da besedo g. dr. Benkoviču. Gospod govornik je razvijal svoj program o kmečkem in delavskem vprašanju tako prepričevalno, da bi mu tudi najbujši nasprotnik ne mogel oporekati. Niajbolj se nam je dopadlo, da se boče zavzeti za vdove in sirote ponesrečenih rudarjev. Dosedaj je bila navada, da, 8e se je katerega delavca rudarja zasulo, ali je drugače ponesrečil v jami, se ni brigal nihče ve6 za ostale sirote. Pravično je tedaj, da se skrbi tudi po smrti ponesrečenega delavca za sirote toliko časa, da se vzgojijo in dobijo pošten kruh, na stroške onega podjetja, kjer se je delavec ponesrečil.. Žel je pa za svoj govor tudi burno odobk-avanje. In ko je dal g. predsednik na glasovanje kandidaturo g. dr. Ivan Benkoviča, smo vsi soglasno izrekli, da bodeino dali na dan volitve njemu. svoj <?lns. Prepričan pa naj bode, da bodemo vse sile napeli, da dobi tudi on v Trbovljah ve8ino glasav. b Trborlie. Gg. Dežman in Naglov sta povabila menda že v imenu krajevnega odbora .Narodne stranke za Trbovlje, o katerem ne vemo, kedaj in pa kje se je ustanovil, g. dr. Benkoviča na sbod k Fortetu. Gospodje, ali ste smešni! Saj ste imeli na dan 24. sušca čast, imeti ga pred seboj pri g. Pustu, zakaj ste pa potem s svojim surovim kri&anjem preprečili mu govoriti. G. Roš je bil tudi povabljen k Lesjaku, pai si ni upal itif- tjav kjet* je še celo on župan, g. Benkovič je bil pa "že dvakrat v Trbovljab. b Trbovlje. Zanimivo je, kako trboveljski liberalci agitirajo. Neki liberalec, velik duševni revček, pride k nekemu delavcu in mu ponudi listek za shod k Fortetu. Na vprašanje, kaj pomeni ta listek, mu odgovori: ,,Eh, nič, en ,,špil" bo'- pri Fortetu." Le tako naprej, potem bo res ,,špil.K b Iz laškega okraja. Volilni boj je vroe. Dosedaj se bojujejo tri stranke, Slovenska kmečka zveza odkrito in pošteno za svojega kandidata dr. B e-n k o v i 8 a, socialdemttkrajtl za Cobala in Narodna stranka za Roša. Socialnidemokrat.je razširjajo svoj lažnjivi volilni oklic, v katerem je prva laž to, da so nam socialnidemokraifle pridobili enako in splošno volilno pravico. Tisti, ki tako govori, nobenega lista ne bere, ali je ipa tako hudoben, da naIaš8 laže. Potem pa brez konca in kraja piše o duHovski oblasti, katere ni. Niž pa ne govori o tistem nikdar polnem socialdemokratičnem žaklju, v katerega plačujejo ubogi delavci. Upajmo, da ga nam bo na shodih pokazal Cobal, 8e jih bo priredil. Narodna stranka pa deluje za svojega kandidata s hinavščino in lažjo. ,,Narodni List", glasilo te stramce, piše, da so glavni agitatorji za dr. Ben^koviča žuj> nika Kolari8 in Casl in pa župan Lapornik; toda jih je še ve8 vrlih neodvisnih kmetov. Dopisun ,,Narodnega Lista" pa naj raje gre po Roša, da ga bo župan Laporoik poučil, kako se slovenski uraduje. Odgovor za svoje laži pa dobite 14. maja. za to vam jamči kmet volilec laškega okraja. b Marija Gradec nad Laškim. Vsi vemo, da ni domafiin in ne^ kmet, vendar se v ,,Narodnem Listu" imenu'je ,,marijagraški kmet" ter napada vrlega župana Lapornika, župnika Kolariča in Casla ter našega kandidata dr. J3enkovi8a. Opozarjamo ,,marijaškega kmcta" v Celju, naj bo celo miren, posebno pa naj ni8 ne govori o nezakonskih otrokih, kajti tudi o gospodih okoli ,,Narodnega Lista" znamo tukaj marsikatero pesmico. Mi celjskim dohtarjem nič ne verjamemo, ampak mi bomo volili po naši vesti dne 14. maja dr. Ivana Benkovi&a, odvetnika v Brežicah. b O^nJ. Dne 22. t. m. je za8elo na Brnici pri Hrastniku okoli tretje ure goreti hišno poslopje G. Žimc. Ogenj je vpepelil tudi gospodarsko poslopje. Gospodar je bolehen in le za malo svoto zavarovan, zato pa sosedi in vsi Dolanci poskofiimo nesreSni rodbini na pomo8. b Vrl Žirinorejec je kmet Martin Deželak po domafie Flis, do'goletni naročnik BSloy. Gospodarja", občinski odbornik, okrajni odbornik Slovenske kmečke zveze, poaestnik v Ložah pri Sy. Miklavžu. Lctošnjo spomlad je prodal tri leta atare, doma izrejene vole za 1020 kron. K njemu naj se pride liberalni dr. Božič učit, da bo potem na ehodih. gororil o kmetijstvTi. b Kapele pri Brežicah. Pri nas bo 1. raajnika velika cerkvena slovesnost. Njih ekscelenca mil. knez in škof iz Maribora pride posvečerat novi glavni oltar s prekrasno, novo [""iJobo Matere božje in štirih drugih kipov, ter prenovljeuo župnijsko cerkev. Glavni oltar je preskrbel že rajnki g. župnik M. G a b e r c, drngo vse pa sedanji. Podobo vuebovzetja Matere božjevvisokemreliefu, delo mojstra D. Demeo v Grodnu na Tirolskem, je pač vredna, da si jo vsakdor, kdor le more, ogleda. b St. Marjeta pri Rimskih toplicah. Takaj je imel t nedeljo, 21. t. m. Miha Oobal volilni sbod. Nek kmet, ki je govornika poslušal, je rekel svojim prijateljem: nVeste kaj, tovariši, ta človek govori in se obnaša, kakor bi bil od hudiča obseden. Bog nas varnj, da bi prišli na vrhanec taki ljudje!" In kmetje tovariši so ma pritrdili ter sklenili, da 8e še bodo trdnejo držali rKmečke z\>e7eu ter 14. maja vsi volili njenega kandidata dr. Benkoviča. Tako socialdemokrati nehote in nevede delnjejo za n-sšo stranko. Nekaj dobrega ima pafi vsaka še tako slaba reč. b Na Dolu pri Hrastniku stikajo souialdemokrati po vseh hišah, da bi dobili prostor za svoj volilni shod. Pa Dolanci te ptičke dobro poznajo že iz prejšnih let ter jim povsod zapirajo dori. Bebel, vodjanemškihrdcčkarjevjerekel 1.1895: BČe bo vse kmetijstvo v dveh letih kaput (t.j. uničeno), potem bo to za mene najveselejši dogodek". In vi, njegovi bratje, si upate iskati med kmeti prostora in pristašev* ? Nikdar! Vsak kmet, in <5e ima tudi samo borno bajtico, ki drži z vami, je grobokop svojega stanu. b Kapele pri Brežicah. Velika izvanrednost je letos v kapelski žnpniji. Letos tožijo skoraj povsod nad veliko umrlirostjo ijadi. a pri nas ni od 24. deceinbra lanskega leta do 5. aprila nihče umrl • na ta d>tn je namreč bil prvi mrlič par dni staro dete, odrasel je umrl še le 11. aprila, in siccr pcsestnik Matija Urek p. d. Pilek v starosti 69 let. Župnija šteje 1900 dnš. Nekaj podobnega je bilo Jeta 1802, ko tudi ni nikdo umrl od 29. jnlija do 24. novembra; seveda je bila takrat župnija na številu duš veliko manjša. Drobtinice. d Povečanje ,,KatoIiške tiskarne". Iz Ljubljane nam poročajo: nKatoliška tiskarna" v Ljnb!jani zgradi ni letos velikansko eovo poslopje na Poljanskem nasipu, oziroma v Kopitarjevih ulicah poleg novega jubilejskega mosta. Tiskarna se znatno poveča ter opremi z najnovejšimi stroji. V novem poslopju bo tudi knjigotržnica in knjigoveznica, v gornjih nadstropjih pa poleg nredništva ^Slovenca" večje število privatnih stanovanj. Načrte za projektovano zgradbo je izdelal arhitekt pl. \ ancaš v Sarajevn. d Dunajski župan dr. Lneger bo oslepel. Kakor poročajo listi, bode dunajski župan skoro gotovo oslepel. V Lovrano sta došla dvorni svetnik pl. Neusser in špecialist dr. B ergmeister, da se posvetnjeta. Tudi zdravniki. ki zdravijo dr. Luegerja, izjavljajo, da se doslej npanje, da se izboljša slabo s^tanje Luegerjevo, ni izpolnilo. d Največi veletok na zemlji. Amazonska reka v Južoi Ameriki je največi vodni tok na zemlji ter je — kakor piše prcfesor Aggazis, — pri ustju široka 267 kilometrov. Daljava od izvira Amazonske reke v Andah do Atlanskega Oceana iznaša že v zražni črti 3200 kilometrov, prava struga reke je pa dolga 6400 kilometrov) Poreeje Amazonskega veletoka obsega 6,470.000 štirjaških kilometrov (deaetkrat več nego znaša površina Francije). Ako se računa tudi pritoke, ima plovne vodne ceste 80.000 km, od teh se zamore po polovici voziti z največimi parniki. btevilo, dolžina, in množina vode pritokov Amazonskega veletoka je v pravem razmerju k njegovi veličini. Nad dvajset velikih rek, dolgih 1600 km in še več izlivajo svoje vode v glavno reko in poleg tega ima ista še neštevilno pritokov manjega pomena. Kjer se reka Jucajali izliva v Amazonki veletok, je struga globoka 91 m, in tukaj je reka tako široka, da je bolj podobna velikem jezeru nego li reki. Najdaljši pritok, Madeira, raeri od izvira do ustja 3200 kilometeovr. d Potres v Mehiki v Srednji Ameriki je porušil dne5.t. m. mestoHilpangoinHilapo. Popotresu pornšani mesti sta v mehikanski državi Gnerrero ob obrežju Tibega morja. Hilpancingo je glavno mesto države in šteje nad 6000 prebivalcev. Dežela je gorata. Dne 16. t. m. so se ponarijali snnki. Prebivalstvo je prestraštno. Potres je obiskal tudi glavno mesto Mehiko. Trajal je štiri miunte. Na tisoče oseb je begalo v nočni obleki po cestah. Potres je najmočnejši v Mehiki v zadnjih 25 letih. Čutili so potres 250 milj dahč. Pr> potresu v Mehiki je bilo 38 oseb ubitih, 93 ranjenih. Bati se je, da bo števiio žrtev večje, ko pridejo poročila iz vseh krajev. Eraja Agatla in Quetepre sta popolnonia razdrta. Mesto Acapnlco je deloma pod vodo. Velika škoda je v mestu Teapa. Z Istma pričaknjejo žalostnih poročil. Več dclov železnice na jngu je vrženih iz zemlje, brzojavne in telefonske zveze so poškodo7ane. Najnovejse novice. Sv. Lorenc nad Mariborom. Volilni shod priredi gospod lvan Rebek kand^dat za trge v nedeljo 28. aprila ob ob 8. nri predpoldan v gostilni gosp. Skačeja! Roblek kot govornik. V Novicerkvi se je Roblek zopet pokazal, da grozno slabo govori. 0 kmečkem prograinu ni znal mnogo povedati, pač pa da smo vsi kristjani. Pa njegovi nkristiaui" se na shodih slabše obnašajo kot nekrSčeni divjaki. Želtl je tndi, da bi se otroci v šoli še več učili. Torej še več šol in več učiteljev? Na shodu se je veliko zabavljalo čez duhovnike, toda Roblek se ni ganil, da bi te napade zabranil. 1 Zgodovina Senekovičeve kandidature. Modri očetje leitersberške občine pri Mariburu — vsc same pristne nemške korenike — so ee zbrali k občinski seji in so rekli: Kandidata moramo imeti! Pa koga? S Franelom Girstmajerjem nič ni, slavni Vračko se jo žo zdelal, gospod jakobski Škof so ncdamo padli iz žnpanskega stolca, pa še se niso opomogli. Sklenili so tedaj: naš kandidat bo Senekovič, inož napredne misli in žlahtne nemške krfi, kakor ime svedoči. Poln sladkega ginjenja in v srečnem prepričanju, da je on in sanio on odločen za bodočega po^lanca ljubkih Slovenskih goric in žitorodnega Murskcga polja, se je podal srečni mož nna delo". Napredna raisel ga je gnala, da se je šel predstavljat kot kandidat nekemu žapnika (!). Kakor ženin, ko pride v snuboke, je nekako sramežljivo v dolgem nagovora razodel presenetljivo novieo, da še volilni okraj levo od Drave nima kandidata in da je kocka padla nanj. Dobrodušni župnik ga je potrpežljivo poslnšal, potem pa mn razodel tudi zanj zelo preseoetljivo novico: Ta volilni okraj že ima izvrstaega kandidata, ki ga je postavilo na stotine zaupnih mož, ne kak občinski za8top; ta kandidat je imel že na raznih krajih volilne shode, kjer so z navdafenjem sprejeli njegovo kandidaturo, Ivan Reškar je njegovo ime. Pa tudi socijalai deiaokrati in novi š'ajorcijanci t. j. celjski li>»eralci Lmajo že svojega kandidata. G. Senekovič, Vi pridete šele na četrto mesto. Kakor da bi se iz globokega spanja prebudil, je inož široko odprl usta in oči ob strašni novici, da se je zelo motil, ko je mislil, da je on edini kandidat. Hado poparjen se je poslovil. Mož bere le znani mariborski nemški časnik, ta pa taji vse naše volilno gibanje in tako je bil trdno prepričan, da še ta volilni okraj nima kandidata in da bo mandat kakor zrela hruska njemu padel v usta. Možak, ki tako dobro pozna jnžnoštajerske razmere, je res vreden kandidat za — ueinčnrje in štajerčijance, ki bi sicer volili tudi Pavliha, če bi le bil — dajč?" 1 Občina Sv. Jakob v Slov. goricah bo imela glasom volilnega iruenika, ki je bil do 15. t. m. v obč. pisarni za vpogledati 516 volivcev. Častno bi hilo za nas, ko bi dne 14. maja vse te glasove dobil nam dobro znani Janez Roškar, posestnik pri Sv. Jurja v Slov. goricah. Volivci na noge! Pokažite ta dan, da se zavedate, kako važna je nova volivna pravica za kmeta in delavca! Nitj se našega števila vstrašijo nasprotniki, kateri zastrapljajo naše verno slov. ljudst-ro duševno in telesno, da bi ga prej unieili. Glasovniea je naše orožje, s katerim se vojskujino za vero, dom, cesarja ter lastno boljšo bodočnost! Kaadidatu nKmečke zveze" zanpamo, on nas naj zastopa tadi na Danaja, kakor se je dozdaj vrlo potegoval za nas v Gradcu. Če zastopa kmete, tudi delaveev ne prezira, zakaj že kot kristjan je vezan na kršč. pravičnost, ki daje vsakemu svoje! Sv. Jurij ob Sčavnici. Podrepček je pogruntal. Lepaki za sliod Narodne stranke so bili že ves minuli teden nabiti. Pri njem ga je veter razčesal. Podrepček pa je vzel črnega pa,pirja za sladkor ter ž njim kakor z okvirjem pritrdil lepak na zid. Pravi mrtvaški list! In res je minulo nedeljo Narodna stranka pri nas doživela silen poraz. Kanldidat g. Mursa se niti predstaviti ni mogel. Pristašev Kmečke zveze je bila ogromna veCina; za,to nikakor inso pripustili ,,narodnega" predsedništva. Trušfi nepopisen. Nazadnje si Narodnfa stranka ni vedela drugače; pomagati, kakor da je dr. Kreft sklical lajni shod somišljeiiikdv po par. 2. Cuden je sicer pri njih ta par. 2,; in se je tudi ugovarjalo, vendar skrajnih posledic nismo izvajali. Lahko bi bili nanire6 po žandarstvu razgnali tudi ta shocl po par 2, ker se je postopalo popolnoma n^postavno. Gogpodom je pač znano, da nek par. 2 govori o tajnem zborovanju, a kakšen je, o tem se jim niti ne sanja! Tako se je končal s tolikim slovesam napovedani javni volilni shod! Spindlerju so jih kmetje pošteno solili! Spindler, Stupioa, Mursa, Rajh Joško, gotovo ste pozabili, da neka pesein pravi: mar bil, mar bil bi raj doma ostal! Kdaj pridete zopet 6rnfega gnezda razdirat ? Jurjevčani se ne damo! Narodna stranka — narodna? Notar Stupica je pri Sv. Juriju v ožjem krogu med somišljeniki Kmečke zveze znova izjavil, da je na vsak način za vsenemca Malika. Tako navdu'šen je ta mož za tega Nemca, da ga niti ni pustil imenovati Malika! Pojdite se larbat s svojo narodnostjo! Liutomer. Tukaj napredntjaki farbajo in lažejo, da so g. kaplana Stuheca na shodu pri Sv. Juriju vun vrgli. Kakor slišimo, so sc pač neodvisni silno surovo obnašali — kaj boš od bika drugega pričakoval kakor goveje meso! Radi bi ga bili vun spravili, a ni šlb. Sam se ni dal, in kmetje bi tega tudi ne bili pustili. Narodna stranka ni zvezana s štajerčijanci?! Pri Sv. Juriju bi njone ude ,,neštajerci.jance" seštel na eni roki. Vse drugo so pristaši štajerCijanci-neruškutarji, ki so se še domu grede od ljutomerskega neodvisnega zaupnega shoda izjavili: ,,Wir sind deutschgesinnte Slovenen — mi smo nemško misleči Slovenci". Skandal, izdajalska napredna stranka! Bralno drnštvo pri Sv. Juriju ob Sfiavnici ?iriredi dne 28. t. m. po večernicah Gregorčičevo slavnjost v uti ge. Trstenjakovft. Glaserjev shod v Ho»5ah je bil vse drugo samo sijajen ne. Organiziral ga je z učiteljem Lesjakom nadučitelj Mejovšek, toda kakor on zna — slabo. Povsod vMimo libcralne učitelje na delu proli KmeCki zvezi. Glaser si je prignal seboj 11 trabantov. Domači kmetje razun jedne izjeme so bili vsi za Pišeka ter Glaserja niso hoteli niti iti poslušati v zborovalno sobo, tako da je moral Glaset priti s hvo jimi trabanti v isto sobo, kjer so sedeli pristaši Kmcčke zveze. Glasovali so za Glaserja njegovi trabanti in štajerčijanci, koji zadnji so s svojo značajnostjo poseben kinč nove stranke, kar ji ravno pri naših kmctih največ škodi. Glaser je seVada zopet govoril za nomščino v ljudskih šolah! Cim bližje Manbora, tem bolj nevarno za narodnost3 toda kaj briga to ,,Narodno" stranko? Ali n&so to res narodne izdajice! Jamna. Naš klobučar jeves čas imel nabite lcpake na svojih vratih. Pri nelodvisnih io. Dobra. Postružnik, boš videl, kako odvisen si, ko ti ne bodo pristaši Kmečke zveze ve6 silili skozi tvoja vrata ter ti po sejmih obračali hrbet. Ječo so si razdelill. Razgrajači na Povalejevih shodih so si dobro v svesti, da bodo morali kašo pihati, ko bodo drugi volili. Da pa bi vendar vsi ne bili zaprti dne 14. maja, pogovorili sq se baje med seboj, koga bodo pred sodnijo izdali in koga ne. Ki so določfeni za ječo, dobijo tudi iepo nagrado. Opozai-jamo državno pravdništvo na to rokovnjaško družbo. Dr. Korošec bi se rad pogaial? Najnovejši ,,Narodni List" prinaša tudi to vest, da bi se baje dr. Korošec že rad z Naroduo stranko pogajal. Mi pa vemo, da dr. Korošec sedaj pred zmago vseh kandidatov Kmečke zveze ne misli na take nepotrebne reči, pa če bi tudi mislil, bilo bi to brez pomena. kajti v naši stranki ne odločuje dr. Korošec, ampak celo vodstvo. Somišljenike prosimo, naj sedaj neposredno pred volitvarai nobenih takih in enakih ,,vznemirjajo6ih" vesti ne verjamejo, ki so izmišljene le v namen, da bi zanesle zmešnjavo v naše vrste. Tako se lioče tudi z novico o lomesečnem poslančevanju Robič evem narediti le zmešnjavo. Pozor, soraišljeniki! G. Senekovif razvija v ,,MarburgerciM svoi program, torej v onem listu, ki imenuje slovenske kmete roparje, morilce, tate itd. To Senekoviča zelo priporoča! Kmetje pa Senekovieu tudi ne morejo pozabiti njegovega visokega in neuljudnega obnašanja nasproti ljudem v uradu. Tn na vse zadn.je je Senekovi5 dober za penzijon, kamor ga jp država tudi poslala, ne pa za državni zbar. Basta! Somišljjeniki! Ka,j je potrebno? 1. Nemudoraa maznanite na glavarstvo zaupnike Kmečke zveze za vsako občino. 2. Pazite, kedaj pridejo volilni listki. 3. Agitirajte od hiše do hiše! — Cast kmeCke stvari zahteva. da sijajno zmagamo. Proti liTjeralnim učiteliem dobirao neštevilno pritožb, da najs.trastnejše delajo nasproti kmečki stranki. Za to pa smemo odkrito povedati, da nc mi:, ampak liberalni učitelji sami največ škodujejo učitellskemu stanu in šoli. e Vojaško veteransko društvo pri Sy. Križu na Murskem polju je imenovalo v izraz hvaležnost; svojim dabtnim članom g. c. kr. dvornega svetnika in dež. poslanca dr. Miroslava Ploja in mu odposlalo častno diplomo. Iz misliaske doline. Dne 21. t. m. je drvila preko Dovž tolpa hajskačev in nahnjskanih na napovedan volilni shod v Smiklavž. Nek krčmar in veleposestnik je poskrbel tudi za bombardiranje z gnilimi jajcl, kajti gre se za odločilno bitko. Obljt?bil je do sedaj še nezaslišano ceno — komad 1 K. Ta ugodna prilika je spravila takoj nekaj ženk po konci. če so pa tndi lepe kronce štele, je drngo vpražanje. Obče znano je, da je Ivan Grozni mogočea v besedi, izpod palca pa mu nc gre kaj posebno rado. Nekaj klopotcev ljudje vedno skrbm sbranjupjo, ker prevladnje med njiini mnenje, da se vspešno rabi pri bolezni goveda. Vpraša se, ne bi bilo se dalo to preosUio, clragoceno blago — do bombardiranja ni prišlo — kot univerzalno radikalno zdravstveno sredstvo — tudi vspešno vporabiti pri nekem razgrajaču iz Št. Lenarta? Leta se je ziuagoslavno vračalv pozni ncči iz Šmiklavža in razgrajal v neki gostilni v Dovžah. Miroljubnemu gosta pa je potrpežljivosti zmanjkalo in trdi udarci na premodio glavico polnokrvnega nneodvisnegakmeta" so bili krepak odgovor na njegovo izzivanje. Obilna množica njegove prevročo krvi po tleh dveh sob in hodnika se je še le zjutraj ob solnčnem vzhodu docela ohladila. Drnge nesreSe nl bilo!