Diw*5o-
te±d-::} Di»«, s*
Najmanj 12 izvodov Najmanje 12 Izvoda
IZDAJATELJ MEDJUNARODNO BANKARSKO DRUŠTVO IZDAVAČ:	j S O. J., MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 11
Poštni hranilni ražun, Ljubljana štev. 14.880
Štev. 9
V septembru 1931
Leto VI
Glavni dobitek.
Gospod Benoit je zadušeno zakričal in spustil časopis iz rok. »Kaj ti manjka,« ga vpraša Milena, njegova žena.
»Prav nič mi ne manjka... Ampak zgodilo se je nekaj nezaslišanega ... Marija je zadela«!
»Zadela? Kaj vendar?«
»Ali Milena! Se li ne spominjaš, da je Marija še pred par dnevi vprašala, kako naj naloži svoje prihranke? In da sem ji jaz svetoval, naj si kupi srečko? In da si je ona srečko kupila? In da nosi ta srečka številko 328,328.328? In da je sedaj številka 328,328.328 bila izžrebana. Marija je zadela 100.00 Din.« »Ti moj dobri Bog,« spravi gospa Benoit iz sebe, »Marija, katero smo v Dubrovniku potegnili iz vode in 100.000 Din.«
»Iz vode ravno ne,« zagotovi gospod Benoit, »ampak izvabili smo jo po sezoni iz hotela ,K veselemu popotniku’ z obljubami, da ji bo šlo pri nas veliko bolje.«
»To mislim tudi! Ali veš prav zagotovo, da je zadela?« Gospod Benoit odpre svojo pisalno mizo in izvleče iz nje kos papirja. »Tu imaš črno na belem: 328,328.328. Pomota je tu izključena. Naprosila me je bila, naj ji srečko shranim, ker se je bala, da bi jo izgubila.«
»Stotisoč dinarjev« ponavlja gospa Benoit, »kako dobro bi lahko mi ta denar vporabili. In da je ravno Marija morala zadeti. Kaj bo ona s tem začela? To je res krivično!«
»Če bi bilo vse, kar se dogaja, pravilno, potem bi se sploh nič ne dogajalo,« odgovori gospod Benoit. »Predvsem pa moramo Marijo o tem obvestiti.«
»Predvsem morapi iti v posredovalnico za službe, Milostljiva gospodična bo vendar živela odslej od svojih rent...«
Milostljiva gospodična, ali še bolje rečeno »služkinja Marija« ali »Marija iz Dubrovnika,« je spre-
Glavni zgoditak.
Gospodin Benoit zadušeno je viknuo te spustio novine iz ruke. »Pa šta ti je?« pita ga Milena, njegova žena.
»Ništa mi nije ... A udesilo se nešto, nečuveno ... Marija pogodila je!«
»Pogodila? A šta je pogodila?«
»Milena! Se li više ne sječas, da je Marija još prije nekoliko dana zapitala, na koji način da založi svoje prihranke? I da sam joj savjetovao, da si nabavi jednu srećku? Te da si je ona srećku i kupila? I da nosi ova srečka broj 328,328.328? I da je ovaj broj 328,328.328 sada izvučen. Marija pogodila je 100.000 Din!«
»Bože moj mili,« uzdihne gospodja Benoit sva iz sebe. »Marija, koju smo u Dubrovniku izvadili iz vode i 100.000 Din!«
»Iz vode baš ne,« odgovori gospodin Benoit, »a izvabili smo ju nakon sezone iz hotela ,K veselom putniku' sa obećanjem, da će imati kod nas mnogo bolje.«
»Jest, mislim i ja to! Dali znaš sasma sigurno, da je pogodila?« Gospodin Benoit otvori svoj pisaći stol te izvadi iz njega jedan komad papira. »Ovdje imadeš crno na belem: 328,328.328. Pogriješka je ovdje isključena. Zamolila me je, da joj ovu srećku hranim, jer bojala se je, da bi ju izgubila.«
»Stotina hiljadu dinara,« ponavlja gospodja Benoit, »kako lako bismo mi mogli ovu svotu upotre-biti. A da je morala baš Marija pogoditi. Što će ona sa time? To je svakako krivično!«
»Ako bi bilo sve, što se dogadja, pravilno, onda se ne bi nikada ništa udesilo,« odgovori gospodin Benoit. »Ali prije svega moramo Mariju o tome obavijestiti.«
»Prije svega moram brzo u posredovalnico za službe. Milostljiva gospojica živjet će sada sigurno samo od svojih rent..,«
jela poročilo o svojem bogastvu zelo mirno, iz česar bi se dalo sklepati, da ji primanjkuje fantazije ali pa, da je tudi vsi zakladi sveta ne bi mogli spraviti iz ravnotežja.
S svojo rdečo roko je vzela listino in brez vsakega razburjenja vprašala svojega delodajalca, če bi lahko popoldan imela prosto.
»To je pač najmanje,« ji odgovori gospod Benoit, »sploh nas boste sigurno popolnoma zapustili?« Marija ni dala odgovora. Obrnila se je na svoji nizki peti in zapustila z dostojanstvenim obrazom sobo. Zakonca Benoit sta se začudeno spogledala. Ko se je Marija čez tričetrt ure vrnila, je našla oba še vedno na istem mestu. Sedaj se je pa v njenem brezizraznem obotavljanju pokazala vidna izprememba in v njenih majhnih očeh je vzplamtel nekakšen sijaj. Bila je popolnoma rdeča in se ni vedelo, dali je to od tega, ker je pila, ker je tekla, ali od tega, ker je na njo delovalo kakšno izredno presenečenje ali razburjenje.
»Kako je,« vpraša gospod Benoit. »Moj Bog,« odgovori Marija, potem pa pogleda oba zakonca in izpregovori te nenadne besede: »Odločila sem se, da ostanem, če nimate nič proti temu. Zakaj naj bi tudi šla? Saj nimam nobenega človeka več. In če boste z menoj dobri, potem ostane ves denar po moji smrti vam. Ali hočete?«
»Oh, Marija,« spravi komaj iz sebe gospa Benoit. »Vsedite se vendar,« pravi gospod Benoit in ji prinese udoben naslonjač.
Od tega dneva dalje je pri Benoitovih vse stalo na glavi. Če je bila do tega dneva Marija pri Benoitovih v službi, tako so stali oni sedaj njej na razpolago. Predvsem se je Marija pritoževala, da je veliko delo za njo pretežko in da jo vsled tega hrbet boli. Odslej naprej je čistil gospod Benoit parkete in nosil iz kleti premog. Potem ni hotela več prati in likati, nakar je morala gospa Benoit pripraviti perilo.
Ker morski zrak Mariji ni prijal, niso več šli v Dubrovnik, temveč na planine, kjer si je Marija zlomila nogo in so jo Benoitovi na lastne stroške lečili. »Seveda bi si lahko sama plačala,« je zatrjevala Marija, »ampak nočem od svojega denarja vzeti ničesar, da ostane po moji smrti vsaj Vam večja vsota.«
In njena noga ji je postala tudi dobrodošel izgovor, da ji ni bilo treba na trgu nakupovati in delati poti v 6. nadstropje. Dobila je zaradi tega sobo za goste. Ta soba se ji je tako dopadla, da je ostajala vsak dan do 10. ure v postelji, a spat je hodila navsezgodaj ob zatonu solnca, medtem ko se je morala gospa Benoit truditi z mrzlo večerjo in pomivanjem posode. To sladko življenje je trajalo skozi 10 let. Sedaj je imela Marija bele roke, gospa Benoit pa je imela rdeče. Marjia je bila debela, gospa Benoit pa suha. In če so Benoitovi hoteli kedaj oporekati, tedaj je Marija omenila samo oporoko.
Nekoč pa je Marija vendarle resno obolela in opazilo se je, da gre že proti koncu. S pogumom je poizvedela pri zdravniku, koliko ur bo še živela. »Še dve uri,« ji je odgovoril zdravnik, »se morate v to udati.« »Oh, saj sem zelo udana,« je odgovorila Marija in poklicala svoje delodajalce k sebi. Vsi od dela in truda izmučeni, so pokleknili k Marijini postelji in Marija je zašepetala: »Ne bi rada umrla, predno vam ne bi omenila...« »Le govorite, Marija.« »... da je bila takrat v časopisu pomota. Takrat, pred 10 leti, ni bila številka 328,328.328 izžrebana, ampak številka 327,327.327. Povedali so mi bili to takoj v banki.«
»Ti moj ljubi Bog,« je vzdihnil gospod Benoit, medtem ko je njegova žena padla v nezavest. »Po-
»Milostljiva gospojica,« ali još bolje »Marija iz Dubrovnika« primila je obavijest o svom bogastvu sasma mirno. Iz toga moglo bi se zaključiti, da nema nikakve fantazije ili da ju makar i svi zakladi na tom svijetu ne bi mogli metniti iz ravnotežja.
Sa svojom crvenom rukom uzela je listu te bez svakog uzbudjenja pitala svoga gospodara, dali bi mogla poslepodan izlaziti.
»Pa to je najmanje,« odgovori gospod Benoit, »vi čete nas uopšte sigurno potpuno ostaviti, jeli?« Marija nije odgovorila. Okrenula se na svojoj nizkoj peti te ostavila sa dostojanstvenim licem sobu. Zakonci Benoit spogledali su se začudeno, a kad se Marija nakon 94 sata vrati, nadje iste još uvjek na istom mjestu. A sada pokazala se je u njezinom bezizraz-nom obotavljanju vidna isprememba, a u njezinim malenim očima pojavio se čudan sijaj. Bila je sasma crvena, a nije se znalo, dali dolazi to od toga, jer je pila, jer je trčila ili od toga, da je doživjela koje izvanredno presenečenje.
»Kako je?« zapita gospodin Benoit. »Bože mili,« odgovori Marija, ogleda si obadva zakonca te ispre-govori ove nenadne riječi: »Odlučila sam se, da ostanem ovdje, ako nemate ništa protiv tome. Zašto da odlazim? Nemam nikoga više na svjetu. Ako budete sa mnom dobri, onda ostavit ću vam nakon moje smrti sav moj novac. Očete li?« »Oh, Marija,« uzdihne gospodja Benoit, »Sjednite,« kaže gospodin Benoit te joj donese udoban fotelj.
Od ovoga dana napred bilo je kod Benoitovih sve na glavi. Ako je stala Marija do ovoga dana kod Benoitovih u službi, tako su bili od ovoga dana napred Benoitovi njoj na razpoloženje. Najprije se je Marija žalila, da joj težki rad ne prija, jer da jo boli radi toga hrbet. Od tada napred snažio je gospodin Benoit parkete i nosio premog iz podruma. Onda nije htjela više prati i likati, nakon čega morala je gospodja Benoit sama spremati perilo.
Jer morski zrak Mariji nije učinio dobro, nisu više hodili na morje, nego na planine, gdje si je Marija zlomila nogu, koju so Benoitovi na vlastite troškove izliječili. »Svakako bi si mogla i sama platiti,« kazala je Marija, »ali neću uzeti od moga novca ništa, da ostane vama nakon moje smrti veća svota.«
I njezina noga postala joj je dobrodošel izgovor, da joj nije bilo više treba hoditi na trg nakupovati i napraviti dugi put po stepenicama u šesti kad. Dobila je radi toga i sobu za goste. Ova soba dopala se joj toliko, da je ostala svaki dan do 10. ure u krevetu, a spavat hodila je već rano — ob zahodu sunca. Ovaj slatki život trajao je 10 godina. Sada imala je Marija bele ruke, a gospodja Benoit crvene ruke. Marija bila je debela, a gospodja Benoit mršava. Kada su htjeli Benoitovi Mariji što kazati, onda je odmah govorila o testamentu.
Jedan put ali obolela je Marija sasma ozbiljno. Opazilo se, da dolazi njezin konac. Sa pogumom informirala se Marija kod Iječnika, kako dugo može se još na život nadati. »Samo još dva sata,« odgovori joj liječnik. »Morate se pokoriti.« »Oh, ja sam već sva odana,« odgovorila Marija te tražila svoje služ-bodajalce k sebi. Svi od rada i truda izmučeni pokleknuli su Benoitovi k Marijinom krevetu, a Marija ispregovorila je: »Prije nego što umrem rado bi pri-mjetila, da ...« »Samo govorite, Marija,« »... da se je nalazila tada u novinama pogriješka. Tada, prije 10 godina, nije bio broj 328,328.328, nego broj 327,327.327 izvučen. To su mi u banki odmah kazali.«
»Bože mili,« uzdihnuo gospodin Benoit, dočim je njegova supruga pala u nesvjest. »Vi nalagali ste se
tem ste se nam vendar nalagali, vi nesrečnica! Tedaj niste ničesar -.adeli!«
»Mislite? Jaz nisem o tem tako prepričana.« Nasmehljala se je, prekrižala svoje bele roke na prsa in izdihnila.
nam onda, vi nesretnica! A glavni zgoditak uopšte pogodili niste!«
»Mislite? Ja nisam o tome tako uvjerena.« Nasmjehnila se, prekrižala svoje bele ruke na prsa te izdihnula.
Dne 14. septembra 1931. so bile Dne 14. septembra 1931. bile su naslednje srb. Tobačne srečke nasljedne srp. Duvanske srečke
amortizirane •— amortizovane
Serije 59, 324, 623, 1029, 1041, 1624, 1824, 2340, 2347, 2616, 2638, 3062, 3330, 3620, 3851, 3866, Serije 3880, 3898, 4478, 4550, 4872, 4939, 4995, 5220, 5303, 5392, 5467, 5656, 5678, 5773, 5985
Serije 6317, 6543, 6758, 6925, 7023, 7188, 7353, Serije 9176, 9343, 9525, 9857.
in naslednje serije in številke izžrebane:
7608, 7747, 7901, 7989, 8p21, 8386, 8703, 8875,
i naslednje serije i brojevi izvučeni:
75.000	Din Serija	1233	Br.	84
2.000	„	„	2405	„	55
500	„	„	401	„	67
500	„	„	4392	„	67
po 100 Din
Ser. 531	Štev.	63;	Ser. 1505	Štev. 31;	Ser. 2563	Štev.	69;	Ser. 2790 Štev. 35;	Ser.	5539	Štev.	17;
Ser. 7821	Štev.	56; Ser. 7848 Štev. 96;	Ser. 8677	Štev.	86;	Ser. 9004 Štev. 63;	Ser.	9093	Štev.	12.
po 50 Din
Ser. 754 Štev. 69; Ser. 2621 Štev. 22; Ser. 2921 Štev. 6; Ser. 3961 Štev. 33; Ser. 4081 Štev. 79; Ser. 5000	Štev.	18;	Ser. 5782	Štev. 98;	Ser. 5908	Štev.	70;	Ser. 6809 Štev. 67;	Ser.	7006	Štev.	70;
Ser. 7609	Štev.	13;	Ser. 7664	Štev. 54;	Ser. 7923	Štev.	97;	Ser. 8400 Štev. 92;	Ser. 8411	Štev.	1;
Ser. 9195 Štev. 77; Ser. 9326 Štev. 78; Ser. 9487 Štev. 90; Ser. 9703 Štev. 69; Ser. 9910 Štev. 34;
Žrebanje srečk srb. Rdečega križa Vučenje srečaka srb. Crvenog krsta dne 14. septembra 1931.	dne 14. septembra 1931.
Amortizovane serije:
161, 490, 606, 821, 993, 1610, 1693, 2759, 2853, 3127, 3136, 4650, 5888, 6175, 6288, 6713, 7187,
7722, 7779, 8800.
Dobitki: — Zgoditci:
Ser.	Nr. — Br.	Dobitek	Ser.	Nr. - Br.	Dobitek
162	69	50'—	3471	8	50 —
225	71	50'—	3717	48	50-
314	17	50—	4104	18	500-—
1082	69	200--'	4210	2	LOGO-—
1300	9	25.000-—	5157	63	50-—
1351	5	50 —	5505	86	50—
1497	95	SO-	6601	37	50*—
1586	3	SO—	7731	63	50-—
1756	52	200'—	7747	88	50-—
1791	59	50.—	8193	13	200-—
1972	55	200'—	8259	60	50-—
2912	8	50 —	9187	48	SO-
2912	59	50-—	9621	2	SO—
3096	81	200 —	9807	73	500 —
3355	60	50 —			
Opozarjamo
vse naše p. n. stranke, da je ta septemberska številka našega časopisa zadnja, ker srno nadaljnje izdajanje časopisa ustavili. Radi likvidacije našega zavoda naprošamo vse one stranke, ki so obroke že izplačale, da nam pošljejo svoje prodajne liste in poravnajo ostale stroške, da jim zamoremo potem odpremiti originalne srečke. Do izročitve srečk kontroliramo srečke mi sami, a po izročitvi srečk morajo voditi stranke same kontrolo.
Če ste tedaj v zaostanku pri vplačevanju obrokov in stroškov ali pa, če nam niste še vrnili prodajni list, tedaj Vas prosimo, da to Čimprej
uredite,
da zamoremo z vsemi našimi strankami končnove-Ijavno stvar urediti in dati iz evidence.
Ugotavljamo, da smo zadnjo prodajo srečk vršili meseca maja lanskega leta, tako da je dobila vsaka stranka najmanje 15 krat časopis. Piri obračunu zaračunamo samo 12 številk.
Direkcija Mednarodne bančne družbe z o. z.
Upozoravamo
sve naše p. n. stranke, da je ovaj septemberski broj naših novina zadnji, j er smo nadaljnl izlaz novina ustavili. Zbog likvidacije našeg zavoda umoljavamo sve one stranke, koje su obroke već isplatile, da nam pošalju svoje prodajne listove i poravnaju ostale troškove, kako bismo im mogli otpremiti originalne srećke. Do izročitve srećaka kontroliramo srećke mi sami, a nakon toga moraju voditi kontrolu stranke same.
Ako ste d&kle u zaostatku sa uplaćivanjem obroka i troškova ili ako niste nam još otpremili Vaš prodajni list, Vas umoljavamo, da to što prije
uredite,
kako bismo mogli sa svim našim p. n. strankama obračunati i stvar dati iz evidencije- Ugotovimo, da smo zadnju prodaju srećaka vršili mjeseca maja prošle godine, da je dobila svaka stranka najmanje 15 puta novine. Kod obračuna zaračunamo ali samo 12 izvoda novina.
Direkcija Medjunarodnog bankarskog društva s. o. j.
Ne zaboravite poravnati
dospjele obroke!
Olllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Načrt žrebanja drž. srečk v Kraljevini Jugoslaviji.
Raspored vučenja drž. srećaka u Kraljevini Jugoslaviji.
Ш	15. januara:	Obveznice	Srpskog Crvenog	krsta
■	15. januara:	Obveznice	Srpske Duhanske	srećke
jj 16. januara:	2 7»0/о Obveznice Lutrijske Državne Rente za Ratnu Štetu
Obveznice Srpske Duhanske Srećke Ш 16. februara:	2 72% Obveznice Lutrijske Državne Rente za Ratnu Štetu
jj	14. maja:	Obveznice	Srpskog Crvenog	krsta
Ш	14. maja:	Obveznice	Srpske Duhanske	Srećke
jj	14. septembra:	Obveznice	Srpskog Crvenog	krsta
■	14. septembra:	Obveznice	Srpske Duhanske	Srećke
III
рј=1
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Mednarodno Bankarsko Društvo s o. j., predstavnik M. Hermann, Maribor, Glavni trg 1. — Tisk Ljudske tie"*arr- A л p—distavnik: Josip Ošlak, Maribor.