Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 <
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
Letna inozemstvo	Lir.	30.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
W'i
Leto XXXIV. - Štev. 5 (1689)
Gorica - četrtek, 4. februarja 1982 - Trst
Posamezna številka Lir 400
l\le smemo in ne moremo molčati
Glasilo Cerkve v stiski »Eco deH’amore« objavlja v decembrski številki tole pismo:
»Prosim, da uporabite priloženi bančni ček za pomoč poljskim bogoslovcem. Ni veliko, vendar je vse, kar sem mogla prihraniti od svoje skromne pokojnine. Tisti mladi fantje so tako pogumni, da zaslužijo od naše strani tudi žrtve, ki stanejo. Naj jih Bog blagoslovi! Pošljite jim tudi moja voščila in jim povejte, da vsak večer vstanem zato, da molim za poljsko ljudstvo in za našega čudovitega poljskega papeža. Da bi še dolgo vladal! Mi bi se vsi morali sramovati pred Poljaki. Dočim pri nas številni duhovniki ne spoštujejo svojega poklica in se mnoge cerkve zapirajo, ostajajo Poljaki po 40 letih preganjanja zvesti svoji veri, gradijo nove cerkve in so dali svetu papeža, ki oznanja evangelij do zadnjih dežel sveta ter je v zgled mnogim. Vsako noč skušam zmoliti vseh 15 desetk rožnega venca. Včasih mi to vzame dosti časa, ker se trudim, da bi ob skrivnostih premišljevala s čustvi hvaležnosti, žalosti in veselja tako, da bi dala čast Sv. Trojici in Materi božji...«
PARTIJA PROTI DELAVCEM
Pismo je bilo napisano pred zadnjimi dogodki na Poljskem, dogodki, ki so zanesli veliko krizo ne samo med Poljake same, ampak na ves svet. Ta kriza je politična, saj gre za to, kako naj bo urejena družba na Poljskem, ali naj ostane še naprej diktatura partije ali naj ima tudi ljudstvo in predvsem ali naj imajo tudi delavci svojo besedo. Deset milijonov se jih j« vpisala- v sindikat Solidarnost in zahtevalo večje demokratične svoboščine. Toda »delavska« partija je na njihove zahteve odgovorila z vojaško diktaturo generala Jaruzelskega.
Morda bo kdo ugovarjal, da to ni nič novega. Tudi na Madžarskem pod Nagy-jem in na Češkoslovaškem pod Dubčkom so zahtevali »socializem s človeškim obrazom«, a so ga zatrli sovjetski tanki. Ali vendar je razlika: na Madžarskem in Češkoslovaškem je bila partija, ki je stavila te zahteve, na Poljskem so pa delavci, je proletariat, združen v sindikatu Solidarnost, ki to zahteva. Se pravi, da je zapleten tisti razred, v imenu katerega trdijo partije vsega sveta, da se zanj borijo. Delavski razred kot tak je izrekel nezaupnico poljski partiji. V tem je bistvo problema, ki je v tem oziru čisto nov.
Notranja politična kriza Poljske se je prenesla na zunanji svet, na odnose med socialističnim blokom držav in demokratičnim, in na odnose med samimi partijami po svetu. Politična kriza je zato največjih razsežnosti.
ODPOVEDAL JE SOCIALISTIČNI GOSPODARSKI SISTEM
Gre pa tudi za gospodarsko krizo. Socializem kot gospodarski sistem je na Poljskem odpovedal. Država ne more dostoj-, no hraniti, oblačiti, obuvati svojih državljanov. Poljsko gospodarstvo ne more zadostiti najbolj elementarnim potrebam ljudstva in to 40 let po vojni in kljub ogromnim dolgovom v tujini. Gre ga 27 milijard dolarjev dolga. Kam in kako je sistem naložil ta ogromni kapital? Prva leta po vojni je bilo razumljivo, da so ljudje imeli živilske karte, da so čakali v vrsti na kruh, meso, kos obleke. Toda da se to dogaja danes in povrh sredi Evrope in ne kje v središču Afrike ali sredi Azije je nerazumljivo. Sistem, tj. partija, se izgovarja, da so krivi nekateri nesposobni voditelji. Poljski delafvci so pa uverjeni, da je kriv sistem, da je kriv »realni socializem«, ki vlada v državi. Zato bi ga radi spremenili.
TRETJA RAZSEŽNOST POLJSKE KRIZE
Kriza ima pa še tretjo razsežnost, to je moralni in verski vidik. Na ta vidik posebej opozarja Cerkev tako na Poljskem kol drugod na svetu. Gre za teptanje nekaterih osnovnih pravic človeka in poljske narodne skupnosti. Poljsko ljudstvo kot narod Ima pravico do svoje suvereno-
sti, da samo o sebi odloča, tako v notranji ureditvi kot v odnosih do drugih držav. Ta pravica je pa osporavana. Družbeni red mora ostati takšen kot ga je vsilila Sovjetska zveza in ga izvaja poljska partija, četudi smo videli, da se je delavski razred in z njim ogromna večina poljskega ljudstva izrekla za neke spremembe. Tudi zunanja politika Poljske mora ostati tista, ki so jo začrtali na Jalti spomladi leta 1944. Četudi Poljska z vso svojo zgodovino, kulturo in z vso dušo spada v zahodni evropski svet, so jo v Jalti obsodili, da mora biti v vzhodnem marksističnem bloku. To Poljake boli bolj kot lakota sama.
Prav tako so osporavane osnovne demokratične pravice človeka. To so pravice, ki jih kratijo državljanom v vseh socialističnih diktaturah: pravica do svobodnega združevanja, do tiska, do propagande, do vzgoje, do verskega življenja brez strahu od zgoraj. Človek za partijo ni božja stvar, ampak le umna žival, ki naj pokorno uboga kot vol.
Vse omenjeno in še toliko drugega je poljsko ljudstvo prenašalo skoro 40 let. Ponovno so se sicer Poljaki upirali, a vedno zaman. Sedaj se zdi, da je prikipelo do vrha. Poljski lonec je eksplodiral. Ja-ruzelski in Scvvjeti hočejo eksplozijo zaustaviti s še večjo diktaturo. Bodo uspeli?
Za nas to ni važno. Za nas kot kristjane je važno to, da se poljskemu narodu godi velika krivica, ki k njej ne smemo molčati. Kajti če bi molčali, bi krivici pritrjevali. Zaradi tega moramo pomagati Poljakom tako, kakor nam je trenutno mogoče: z materialno pomočjo in z molitvijo. Pa tudi tako, da vplivamo na odgovorne politike, da se bodo poljski diktatorji in njih pomočniki in simpatizerji, kjerkoli živijo, čutili vedno bolj osamljeni.
K. H.
Iz Moskve švigajo hude strele na italijansko partijo
Med pravovernostjo in herezijo
Poljski dogodki so prinesli s seboj vrsto predvidenih in nepredvidenih posledic. Med prve bi lahko spadali ogorčenje in obsodbe demokratičnega sveta, zahteve po ukinitvi vojnega stanja, vrnitev osnovnih človekovih svoboščin in pravic preganjanim poljskim ljudem. Poleg tega še uradne pobude zahodnih velesil, zlasti ZDA, ki hočejo s svojo politiko pritisniti na vse načine in tako vsaj pospešiti morebitno popuščanje vojaške komunistične diktature. Med druge pa lahko štejemo vse tiste dogodke in stvarnosti, ki so se pojavili morda bolj posredno, a so s svojo težo in vlogo prav tako pomembni. In prav sem spadajo tudi vse zdaj nastale nove in hude razpoke v samem komunističnem svetu in gibanju.
Komunistični svet, svet nekakega »realnega socializma« je seveda po poljskih dogodkih prav tako kompakten in enovit, čeprav tudi tu ne manjkajo recimo razlike v gledanjih med kako čehoslovaško ali romunsko partijo. Prav tako imajo svoje poglede, in to različne, ostale države s komunističnimi vladami, ki ne spadajo v uradni vzhodni blok, kot npr. Kitajska, Jugoslavija ali Albanija, čeprav seveda vsaka s svojo diferenciacijo, s svojimi pogledi in kritikami.
Končno so pa morda vsaj na Zahodu najbolj prizadete prav same komunistične partije, ki so spet zavzele dokaj različna stališča. Če je npr. francoska v svojih načelnih izjavah zelo prevjdna, sta pa španska ali italijanska kar odločni. Kaj to pomeni? V naslednjih vrsticah bomo vsaj delno skušali odgovoriti na to.
PCI MED ZADREGO IN POGUMOM
Italijanski komunisti so nedavno zavzeli svoje stališče do poljske krize, kar so po-
hstH stotensta dtlen v Urili!*
V torek 26. januarja je obiskala izvršni svet skupščine SR Slovenije enotna delegacija slovenske narodne skupnosti v Italiji in se pogovarjala s predsednikom Janezom Zemljaričem in podpredsednikom Dušanom Šinigojem, sodelovali pa so še drugi člani izvršnega sveta te skupščine ter Stefan Cigoj, generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu. V enotni delegaciji slovenske narodne skupnosti so bili predsednik SKGZ Boris Race, za PSI dr. Filibert Benedetič, predsednik Slovenske skupnosti prof. Andrej Bratuž, predstavniki Slovencev v videmski pokrajini dr. Emil Cen-čič, dr. Ferruccio Clavora in prof. Salva-tore Venosi, predsednik SSO dr. Damjan Paulin in dr. Boris Iskra za PCI.
V razgovoru se je največ govorilo o po-požaju in uveljavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji, člani enotne delegacije so predstavnike Izvršnega sveta seznanili s sedanjim položajem slovenske narodne skupnosti v Italiji in o postopku za uresničitev obveznosti za sprejem zakona o globalni zaščiti slovenske narodne skupnosti. Izrazili so zaskrbljenost in nezadovoljstvo, ker več kot šest let po podpisu Osimskih sporazumov Italija, kljub zagotovilom njenih najvišjih predstavnikov, še ni sprejela obljubljenega zakona o globalni zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji, kar otežuje njen položaj. Opozorili so, da bi morale vse demokratične sile v avtonomni deželi Fur-laniji-Julijski krajini odločneje delovati za čimprejšnji sprejem zakona o globalni zaščiti. Govorili so tudi o dejavnosti slovenske narodne skupnosti na raznih področjih in pri tem poudarili velik pomen stikov, ki jih ima manjšina z matičnim narodom, posebej v obmejnem območju.
Predsednik Izvršnega sveta je med drugim omenil odnose s sosednjimi državami, med tem'i tudi z Italijo, kjer so bili ob okrepitvi politike odprtih meja doseženi v medsebojnem sodelovanju pomembni rezultati. SR Slovenija bo v ovkviru
enotne jugoslovanske politike še naprej razvijala s sosednjo avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino vsestransko sodelovanje, ki se je razmahnilo po podpisu Osimskih sporazumov. Podprl je upravičene narodnostne zahteve slovenske narodne skupnosti in poudaril čvrst interes Jugoslavije in matičnega naroda, da Italija na temelju Osimskih sporazumov in drugih mednarodno-pravnih obveznosti čim-prej uredi vprašanje globalne zaščite Slovencev v Italiji, saj gre za eno pomembnih odprtih vprašanj v sicer zelo uspešnem razvoju prijateljskih odnosov dveh sosednjih držav.
V	razgovoru so prisotni poudarili, da pomeni razreševanje vseh odprtih vprašanj, vključno z uresničitvijo pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji, prispevek k poglabljanju dobrososedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo ter bo ugodno vplivalo na razvoj in nadaljnje poglabljanje sodelovanja na vseh področjih.
Opomba ured.: Slovenska narodna skupnost v zamejstvu ne živi od lepih besed, izjav, zahtev, temveč od konkretnega dela in podpore. Takšna podpora bi bila npr. prosta pot slovenskemu tisku iz zamejstva v Slovenijo. Zakaj v knjigarnah v Sloveniji niso naprodaj knjige Goriške Mohorjeve družbe, Mladika in drug naš tisk? V Italiji imamo na razpolago ves tisk iz Jugoslavije.
Druga oblika podpore bi lahko bila kulturna izmenjava, a ne zgolj na ravni uradnih institucij (občine, pokrajine, dežela Furlanija-Julijska krajina idr.), ampak tudi na ravni svobodnih demokratičnih slovenskih kulturnih organizacij. Pod Kavčičem so bili narejeni nekateri poskusi, potem so pa bili pretrgani po volji Ljubljane.
Potem še to: v časopisih smo brali, da je italijansko zunanje ministrstvo za leto 1982 nakazalo 1.800 milijonov lir za podporo kulturnim ustanovam Italijanov v Jugoslaviji. Koliko prispeva Jugoslavija za zamejstvo? Javno ni o tem nič znanega.
tem objavili v znanem dokumentu. V njem se Berlinguerjeva stranka v bistvu odločno distancira od sovjetske politike in že kar izjavlja, da je izkušnja, ki je izšla iz oktobrske revolucije v bistvu izgubila svoje življenjske sokove. Nadalje dokument PCI očita Sovjetski zvezi nesposobnost pri urejevanju odnosov med komunističnimi partijami in državami ter seveda kar ostro kritizira sedanji razvoj dogodkov na Poljskem. Pri vsem tem nikakor ne skriva neposredne odgovornosti SZ za sedanji položaj.
In če »v Varšavi vlada red« (kot se je že pred dobrim stoletjem glasila samohvala carističnih okupacijskih sil), pa tak red ne vlada v vrstah same italijanske komunistične partije. Na zasedanju centralnega komiteja stranke se je namreč slišal tudi kak nasproten glas sedanji Berlinguerjevi večini. Znani predstavnik PCI senator Cos-suta se je namreč kar precej jasno postavil med kritike sedanje linije PCI, češ da le-ta omalovažuje zgodovinsko vlogo Sovjetske zveze in partije ter s svojimi kritikami seje ljuljko dvoma in zbeganosti med same komunistične vrste. Izgleda pa, da vsaj med vodilnimi strankinimi predstavniki ostaja Cossutov primer osamljen. Verjetno pa ni tako osamljena zadrega v sami strankini bazi. To smo lahko opazili v neštevilnih izjavah raznih krajevnih predstavnikov partije, ki so bile drugače intonirane.
Jasno je, da predstavlja sedaj ta primer italijanske partije nekako prelomnico v dosedanji komunistični praksi. Res je PCI že izrekla svoje pomisleke in negodovanje ob čehoslovaški krizi leta 1968, a v svoji analizi vsekakor ni šla tako daleč.
KREMELJ JE ZAROPOTAL
In prav vse to je dalo tudi že vnaprej razumeti, da se sovjetska partija ne bo mogla kar tako sprijazniti z novo herezijo italijanskih tovarišev. Moskovska »Pravda« se je prva oglasila in v dolgem in ostrem polemičnem članku napadla PCI. Očitala mu je, da lažnivo prikazuje vlogo ZSSR in socialističnega tabora, da s tem ruši intemacionalizem in mirovna (!) prizadevanja ter se v bistvu stavlja na stališče Reaganove politike. Vsekakor hud izpad najpomembnejšega organa svetovnega komunizma!
Zanimiv primer, da je prav v tem časovnem razdobju zapustil politično areno in ta svet glavni sovjetski ideolog Mihail Suslov, že skoraj polstoletni čuvar marksistične ortodoksije in predstavnik rdečega sv. oficija...! če je šel z njim v grob skoraj del celotne zgodovinske izkušnje sovjetske KP, ni pa še šla v grob toga in dogmatična politika Brežnjeva in tovarišev, kar zaenkrat še ne kaže znakov razjasnitve nad ruskim nebom.
Na te napade in grožnje je seveda precej ostro odgovorila tudi »L’Unita«, glasilo italijanskih komunistov, ki zavrača sovjetske teze in poudarja, da so Sovjeti nezmožni resne analize ali sploh spodobne polemike. Debata znotraj PCI se seveda nadaljuje in kaže na dokaj trdno enotnost v sedanji liniji Berlinguer-Pajetta. Prav gotovo gredo refleksi te linije tudi na same dialektične odnose med vsemi italijanskimi političnimi silami.
OSTALI ODMEVI
Po znanih poskusih evrokomunizma je del zahodnih komunističnih partij že izkusil trdo sovjetsko reakcijo, a verjetno ne še v taki obliki kot danes. Zanimivi pa so tudi odmevi drugod, zlasti v onih partijah, ki so že imele podobne ali še hujše izkušnje z Moskvo. Tu prednjači jugoslovanski komunizem. Beograd se pravzaprav tu drži nekako ob strani, čeprav seveda načelno simpatizira z italijanskimi komunisti (morda ne prehudo, saj je bil nekoč Togliatti prav z Moskvo proti Titu). Vsekakor pa je opaziti delno hladnost, morda tudi zato, ker v tej polemiki Berlinguer nikjer pose/bej ne podčrta pomena jugo-
slovanske samoupravne izkušnje in se zavzema za neko svojo »tretjo« pot.
Vse to kaže na globoko krizo v samem komunističnem gibanju, tako pri nas kot v svetu. Kriza pa ni od danes, tudi ne bo zanjo, še rešitve jutri. Morda pa zveni razsvetljujoče prav stavek, ki ga je pred leti, v dobi čehoslovaških dogodkov zapisal francoski marksistični mislec in partijski »heretik« Roger Garaudy, ko je dejal: »Ta kriza po mojem ne nastopa zaradi različnosti, ki bi bila sicer znak zdravja, znamenje bogastva tega gibanja, ampak izhaja, tako se mi zdi, iz tega, ker se noče priznati različnosti v modelih socializma.«
Besede, ki zaradi svoje aktualnosti ne potrebujejo nikakega komentarja.
Spectator
Hud udarec italijanskemu terorizmu
Po 42 dneh iskanja ugrabljenega ameriškega generala Jamesa Dozierja je italijanskim varnostnim silam uspelo, da so ga rešile iz rok teroristov, ki so ga držali v svojem »ljudskem zaporu« sredi Padove. Pri tem je bilo ujetih pet brigadistov, med njimi znani vodja rimskih brigad Antonio Savasta in Videmčan Cesare Di Le-nardo. Ta dva sta tudi sodelovala lani pri ugrabitvi in usmrtitvi ravnatelja tovarne Petrolchimico v Benetkah Giuseppeja Ta-liercia.
Osvoboditev generala Dozierja je sprožila celo vrsto novih policijskih akcij zoper teroriste. V Veroni in drugih krajih na Beneškem so prijeli 17 brigadistov in našli osem skrivališč, polnih orožja in dokumentov. V Brescii so aretirali 12 pripadnikov Prime linee. S številnimi aretacijami so preiskovalci skoro popolnoma razbili vod »Anna Maria Ludmann«, ki je veljal za najbolj nevarnega in najbolje organiziranega.
Naravno je, da je iz te uspešne ofenzive izšla okrepljena tudi Spadolinijeva vlada. Tako vladni poslanci kot oni iz opozicijskih vrst so dali soglasno priznanje predsedniku vlade in njegovemu notranjemu ministru Rognoniju. Tega so še pred nekaj tedni socialisti in socialni demokrati pozivali, naj odstopi. Ameriški predsednik Reagan pa je Spadoliniju poslal posebno pismo, v katerem hvali učinkovitost italijanskih oblasti in izreka »večno hvaležnost«. Pertini pa je v pismu predsedniku vlade zapisal, da »sedanji uspehi italijanskih varnostnih sil utrjujejo prepričanje, da je trdna demokracija sposobna premagati vsak prevratniški naklep, uspehi pa obenem utrjujejo ugled naše države v skupnosti svobodnih narodov«.
Vendar je med splošnim navdušenjem že slišati tudi glasove, ki opozarjajo, da je terorizem sicer hudo prizadet, ne pa izkoreninjen. Znani komentator Vittorio Gorresio je v turinskem dnevniku »La Stampa« zapisal: »Ne smemo se preveč navduševati in uspavati na lavorikah, kar je tipično italijanska slabost.« Da ima prav, potrjuje sporočilo, ki so ga neznanci pustili v pristanišču Marghera pri Benetkah. V njem rdeče brigade izjavljajo, da . »osvoboditev rablja Dozierja ne bo preprečila revolucionarnega postopka« in napovedujejo osvoboditev vseh aretiranih somišljenikov.
Nedelja za življenje
Italijanska škofovska konferenca je naročila, naj bo nedelja 7. februarja posvečena »človeškemu življenju«, človeško življenje je božji dar, je velika dobrina; za človeka tudi velika odgovornost. Varujmo ga, skrbimo zanj — pri sebi in pri drugih! Tudi in predvsem pri še nerojenih otrocih.
Cerkev v Rusiji danes
Ob Prešernovem dnevu - slovenskem kulturnem prazniku
Nenški izdih Prešeranih nesni
im bo
Pri zahodnoberlinski založbi »Edition Neue Wege« je pred časom izšla skrbno urejena knjižna izdaja Prešernovih pesmi v nemških prevodih. Te so oskrbeli številni prevajalci, med temi kranjska nemška pisatelja Heinrich Penn in Eduard Sam-haber že v 19. stoletju. Med najboljše prevajalce Prešernovih poezij pa nedvomno sodi slovenska pesnica Lili Novy, ki je sicer bila nemškega rodu. Svoje pesmi, na primer znano »Deklicam«, je spretno poslovenil Prešeren sam, druge, med katerimi so nekatere miselno in oblikovno pomembne, pa je napisal, kar je manj znano, naravnost v nemščini.
Stare nemške prevode Prešernovih pesmi je pregledal in z občutkom za moderno nemščino nekoliko »posodobil« v Zah. Berlinu živeči Peter Gerlinghoff, ki je k tej izdaji Prešernovih pesmi v nemških prevodih napisal tudi spremno besedo in nasploh uredil izbor.
Pričujoča nemška knjiga zagotovo zelo nazorno in dobro predstavi velikega slovenskega poeta zainteresiranemu nemškemu bralnemu občinstvu, ki pa pri takih predstavitvah starih tujih pesnikov žal ni posebno veliko. Predvsem so to nekateri visokošolci, zlasti študentje slavistike, in seveda tudi nemški slavistični strokovnjaki — in mnogo manj širše literarno občinstvo.
Kljub temu moramo pristaviti, da je knjiga Prešernovih poezij v nemških prevodih prijetno urejena. V njej ne manjkajo nekatera poglavitna Prešernova pesniška dela, na primer »Sonetje nesreče«, »Sonetni venec«, »Gazele« in »Krst pri Savici«. »Krst« je že v avstro-ogrski monarhiji poslovenil avstrijski nemško pišoči pesnik Heinrich Penn, medtem ko je prevod Sonetov in Gazel plod prizadevnega dela v Gradcu rojene Lili Novy. Dobro se berejo tudi prevodi nekaterih drugih »preprostejših« Prešernovih pesmi, npr. zgodnjih in poznih pesmi, med katerimi je »Judovsko dekle« s posluhom za ljudsko ritmičnost prevedel von Strahi.
France Prešeren velja v zainteresiranih slavističnih 'in literarnih mednarodnih krogih za enega najpomembnejših predstavnikov slovanskega romantičnega pesništva. Do kake obsežne in mednarodno pomembne recepcije upoštevanja Prešernovih poezij pa ni prišlo ne na nemškem in tudi ne na drugih jezikovnih prostorih. Tako je Prešeren ostal predvsem nacionalni, narodni pesnik majhnega slovenskega naroda. Danes je za Prešernov prodor v svet že prepozno, medtem ko je nekdanjo možnost Prešernovega uspeha v svetu preprečil zlom svetovne romantike, porast nacionalizmov doma in po svetu in prevlada provincialnih literarnih idej v drugi polovici 19. stoletja.
V pričujoči nemški izdaji pesmi pa moremo spoznati Prešerna tudi kot avtorja nemških pesniških tekstov. Tu najbolj preseneti z zelo dovršeno daljšo pesnitvijo v spomin na tragično umrlega duhovnega prijatelja Matijo Čopa, ki na vsak način sodi k najpomembnejšim Prešernovim pesniškim tekstom nasploh. Zanimiv je tudi Prešernov prevod pesmi poljskega romantika Adama Mickiewicza v nemščino.
V spremni besedi je Peter Gerlinghoff razčlenil Prešernovo življenjsko pot. Te stvari za nas Slovence niso nič novega, vendar so tu lepo in pregledno strnjene. Predvsem je zasluga tega Gerlinghoffove-ga besedila, da veliki slovenski patriot Prešeren močno prestopi meje nacionalnega in doživi potrditev tudi v svojih velikih univerzalnih dejanjih vsečloveške vzajemnosti in povezanosti.
Prešeren je namreč še živel v času, ki je nudil možnost nadnarodnih povezav. V tem smislu je z lahkoto in s samoumevnostjo pesnil tudi v nemščini, čeprav ni ob tem nikoli popustil v svoji osnovni narodni vnemi. Kljub marčni revoluciji leta 1848 je družbeni razvoj v drugi polovici 19. stoletja kaj hitro po Prešernovi smrti preprečil vsakršno resnično možnost nadnarodnih povezav na srednjeevropskem prostoru, Prešerna pa le lokalno potrdil kot velikega pesnika.
Nekoliko moti Gerlinghoffova ideologi-zacija Prešernovega delovanja. Tako npr. govori o politično-ideološki problematiki Prešernovega pesniškega opusa, kar je za prvo polovico 19. stoletja zagotovo nepravilna in neznanstvena označitev problema. Tedaj namreč sploh in k sreči še ne moremo govoriti o ideološki problematiki, temveč le o svetu idej in estetskih modelih. To pa je vsekakor velika razlika. Kljub tej ideološki obarvanosti spremnega eseja, v katero pa na sploh pada skoraj celotna sodobna mlajša slavistična esejistika, je izid Prešernovih poezij v nem-
ških prevodih za Slovence in za nemški kulturni prostor pomembno dejanje.
Naj še pristavim, da je pri isti zahodnoberlinski založbi in s spremno besedo Petra Gerlinghoffa izšel tudi znani junaški ep hrvaškega pesnika Ivana Mažuraniča »Smrt Smail-age čengiča«. Urednik Peter Gerlinghoff je spet predelal in moderniziral stari Seebergerjev in Kienbergerjev nemški prevod, ki je izšel v Programu, tj. Izvestjih nekdanje cesarsko-kraljeve višje nemške gimnazije v Zenggu, to je današnjem Senju v hrvaškem Primorju, in doživel ponovni nemški natis leta 1864 tudi v Trstu in leta 1866 še v Zagrebu.
Založba Neue Wege v Zah. Berlinu posveča največ pozornosti zahodnoberlin-skim avtorjem. Izdaja revijo »Stadtan-sichten« in se ukvarja tudi z balkanskimi in vzhodnimi vprašanji. Pri tej založbi je izšla tudi knjiga spominov sovjetskega predsednika Brežnjeva.
Knjiga Prešernovih pesmi v nemških prevodih obsega 96 strani in stane 15 nemških mark, naroči pa se jo lahko tudi pri založbi, Edition Neue Wege, Kaiserdamm
27,	D-1000 Berlin 19.
Lev Detela
Na povabilo predsednika SZDL Kolja Široka se je 1. in 2. februarja mudil v Beogradu tajnik DC Flaminio Piccoli. V italijanski delegaciji je bil tudi Sergio Co-loni, - deželni odbornik naše dežele.
Prvi pogovori so bili med Koljem Široko in Piccolijem. Široka je opisal jugoslovanski sistem samoupravljanja, napore za gospodarsko stabilizacijo, zavzetost Jugoslavije v okviru neuvrščenih držav za popuščanje napetosti in utrditev miru v svetu ter seznanil goste s pripravami na 7. vrh neuvrščenih držav, ki bo letos v Bagdadu.
Piccoli je s svoje strani obrazložil stanje v Italiji, zlasti se je ustavil pri boju zoper terorizem. Ocenil je zadnji spor med italijansko in sovjetsko partijo ter se zadržal pri vprašanju miru v Sredozemlju in pri vlogi Jadranskega morja, ki povezuje obe prijateljski državi. Pri tem je omenil tudi Albanijo, ki je do Jugoslavije neprijateljsko razpoložena.
Na vrsto so prišli tudi jug.-ital. odnosi zlasti v luči Osimskih sporazumov. Pri tem je bilo govora tudi o manjšinah, zlasti o slovenski v Italiji. Z jugoslovanske strani je bilo poudarjena nujnost, da pride čimprej do odobritve celovitega zaščitnega zakona za vso slovensko manjšino.
Naslednji dan so se italijanski gostje sestali s komisijo za mednarodna vprašanja pri zvezni skupščini, v popoldanskih urah pa je Piccoli govoril v inštitutu za mednarodna vprašanja o sedanjem političnem položaju v Italiji.
UTRIP CERKVE
Novi papeški letopis
Kardinal Casaroli je svetemu očetu predstavil prvi izvod knjige papeški letopis za leto 1982, ki popisuje stanje Cerkve v preteklem letu. Kardinalski kolegij ima 124 članov, škofijskih sedežev je' 2.375, naslovnih škofij pa je 1988. Škofovskih konferenc je sto. Preteklo leto je sv. oče imenoval 120 novih nadškofov in škofov. Po svetu je 45 katoliških univerz, 44 teoloških fakultet in še 33 teoloških fakultet, ki so vključene v državne univerze.
Nov škof v Padovi
Sveti oče je sprejel odstop škofa Giro-lama Bortignona v Padovi. Škofijo je vodil 33 let. Škof, ki spada h kapucinskemu redu, se je umaknil v kraj Toreglia. Na njegovo mesto je papež Janez Pavel II. imenoval dosedanjega škofa v Ferrari Filippa Franceschija.
Velik porast katoličanov v Zambiji
Po razglasitvi neodvisnosti v Zambiji leta 1964 se je število katoličanov v tej afriški državi skoraj potrojilo: prej 561 tisoč, sedaj 1.583.000. Med misijonarji je največ belih očetov, frančiškanov in jezuitov. V Zambiji deluje lepa skupina slovenskih misijonarjev.
Zahodnonemški škofje so obiskali Indijo
Deset zahodnonemških škofov je pretekli januar obiskalo Indijo, da bi se o-
Leta 1917 so imeli v Rusiji 57.000 pravoslavnih duhovnikov, ki so skrbeli za versko življenje svojih rojakov v 54.000 cerkvah. Danes je v Rusiji okrog 10.000 duhovnikov, odprtih cerkva pa je samo 7.500. Večino cerkva je dal zapreti ali porušiti Stalin; število duhovnikov se je pod njim najbolj zmanjšalo. Po isti liniji je nadaljeval »dobrodušni« Hruščev, ki je napovedal, da bodo leta 1962 videli po moskovski televiziji zadnjega ruskega kristjana. Napoved se ni uresničila, zato pa sedanji diktator Brežnjev nadaljuje isti boj proti Cerkvi, čeprav z drugačno metodo in z drugačnimi sredstvi.
Po sovjetski ustavi je svoboda vesti zagotovljena. Leta 1975 so tudi Rusi podpisali in tako priznali znano Helsinško izjavo o verski svobodi. Toda podpis je eno, življenjska praksa pa je drugo. Verniki imajo lahko liturgične obrede v javnih cerkvenih prostorih, toda za to morajo imeti izredno pismeno dovoljenje, ki ga je treba vsako leto obnavljati. Prepovedan je verouk za otroke, prepovedano je vsako zbiranje odraslih kristjanov v zasebnih stanovanjih. Vse odprte cerkve in vsa cerkvena oprava je last države, ki lahko vsako cerkev zapre brez predhodnega obvestila.
sebno prepričali o stanju Cerkve. Srečali so se z indijskimi škofi, s katerimi so imeli tudi skupno somaševanje. Škofje so obiskali katoličane in tudi razne revne pripadnike drugih veroizpovedi. Z indijskimi škofi so se pogovarjali o vprašanjih družine, Cerkve ter o stikih med razvitimi in državami v razvoju.
Dokument švicarskih škofov
Švicarski škofje so izdali skupen dokument pod naslovom »Naša nedelja«. V dokumentu razlagajo pomen nedelje za družabno življenje, posebno za življenje družine. Med drugim pravijo, da je nedelja dragocen dar, ki ga je treba varovati. Geslo: Pustite nedeljo družini! je treba jemati resno. Škofje poudarjajo velik pomen udeležbe pri nedeljski maši. Nadalje nudi nedelja priložnost za dobra dela kot je obisk bolnikov, obisk ostarelih in osamljenih oseb, pomoč Tretjemu svetu, pomoč preganjanim.
Versko življenje mladih Avstrijcev
Dva avstrijska inštituta za raziskavo javnega mnenja sta v letu 1980 zastavila 1.100 mladim od 14. do 24. leta različna vprašanja, ki se tičejo šestih področij njihove vernosti in sicer: koliko obiskujejo nedeljsko službo božjo, ali molijo, se zanimajo za verska vprašanja, spoštujejo Cerkev kot ustanovo, ali iščejo smisel življenja v veri in Cerkvi in kako ocenjujejo lastno vernost.
Študija je pokazala, da hodi 30 % mladih Avstrijcev ob nedeljah in zapovedanih praznikih redno k maši, od evangeličanov pa le pet odstotkov. Pogosteje hodijo k maši mladi iz kmečkih družin, manjših krajev, srednješolci bolj kot univerzitetni študentje, uslužbenci in delavska mladina. Ko nekdo pride do službe, obisk maše vedno upade.
Vsak drugi vprašani občasno moli, skoraj tretjina pa nikoli. Mladi katoličani molijo pogosteje kot evangeličanski sovrstniki. Petina anketiranih se zelo zanima za verska vprašanja. Mladi tudi cenijo vlogo Cerkve v družbenem življenju. Vsak četrti od vprašanih tudi meni, da Cerkev pomaga mlademu človeku, da najde smisel svojemu življenju.
■
■	Severnoameriški predsednik Reagan je pred obema domoma ameriškega kongresa prebral vsakoletno poročilo o stanju v državi. Velik del poročila je posvetil razmeram v domačem gospodarstvu po enem letu vladanja republikanske stranke. Dejstvo je, da njegova gospodarska politika še ni obrodila zaželenih sadov, a tega naj bi bile krive zgolj prejšnje vlade m gospodarski zastoj. Reagan je zatrdil, da ne misli odstopiti od prvotnih načrtov. Problemom v zunanjem svetu je posvetil le nekaj stavkov. Poudaril je, da je zunanja politika ZDA »politika moči, korektnosti in ravnotežja«. Zelo ostro je napadel poljsko vlado, ki je ukinila vse svoboščine in ne kaže interesa, da bi jih obnovila. Zato bodo ZDA še zaostrile svoje gospodarske sankcije proti tamkajšnjemu vojaškemu režimu. Vse narode, ki ljubijo mir, pa je pozval, naj se pridružijo dnevu solidarnosti s poljskim narodom, ki so ga oklicali za 30. januar.
PREGANJANI KRISTJANI
V mestu Briansku so verniki v povojnem času zgradili z izrednimi žrtvami novo cerkev. Ko je oblast odredila zasedbo poslopja je nad 300 oboroženih agentov KGB razgnalo »upornike« in pri tej akciji je bilo 150 ranjenih.
Po mednarodnem kongresu v Helsinkih 1975 so se mnogi mladi Rusi opogumili in začeli zahtevati svobodo vere v javnem življenju. V tem času so imeli duhovniki veliko dela s krščevanjem, toda vsa ta verska pomlad je trajala malo časa. Na sedež krajevnih oblasti so deževale ovadbe in začel se je nov val preganjanja.
V družini Ševčenko v mestu Černogorsk so imeli tri otroke. Sodišče je otroke družini vzelo, ker da so starši navajali otroke k molitvi, brati sveto pismo in obiskovati verske obrede. Nikolaja Sadunaite iz mesta Vilno je bila obsojena na šest let prisilnega dela, ker je policija našla v njenem pisalnem stroju list z naslovom: Kronika katoliške Cerkve v Litvi. Aleksander Ograd-nikov, mlad kristjan, je ustanovil privatno semenišče in mladi kandidati so imeli svoje verske razgovore in predavanja v zasebnih stanovanjih. Ni trajalo dolgo in Ogradnikov je bil obsojen na sedem let ječe, vsa skupina razgnana in je še danes (poročilo je 'iz leta 1980) pod stalnim nadzorstvom.
TRAGIČNI PRIMER P. DUDKA
Znan je primer in tragični konec pravoslavnega duhovnika Dimitrija Dudka. Ta delavni duhovnik je najprej neustrašeno deloval v Moskvi. Vsako soboto zvečer je pred sedmimi leti prirejal v veliki moskovski cerkvi javne verske razgovore za mlade izobražence. Udeležba je bila vsako soboto večja. Mladi kristjani so svobodno in pogumno postavljali izključno verska vprašanja in Dudko je prepričevalno odgovarjal. Poudarjal je: v Rusiji je lahko biti ateist, za vero v Boga pa moraš biti junak. Mnogi optimisti v Moskvi in v tujini so že začeli pisati o novi verski pomladi med ruskimi študenti, pa je pred dvema letoma prišla novica, da je duhovnik Dudko cerkveno premeščen na podeželsko župnijo daleč od Moskve. Prve mesece po premestitvi se je pogumni duhovnik vračal vsako soboto v Moskvo in z izrednim in še večjim uspehom nadaljeval verske večere. Tega sovjetski ateizem ni mogel več prenašati in 15. januarja 1980 so Dudka aretirali in zaprli v zloglasno ječo Lefor-tovo v Moskvi. Tu je postal predmet pranja možganov in vsakršne rdeče terapije. Po šestih mesecih »zdravljenja« so Dudka postavili pred moskovsko televizijo, kjer je pred milijoni Rusov »prostovoljno« izpovedal, da je bil njegov tako imenovani boj proti ateizmu le boj proti zakoniti sovjetski oblasti in zato vse obžaluje.
Lani jeseni je prišlo avtentično pismo na Zahod, da so Dudka v moskovskih ječah drogirali in tako izsilili njegovo izjavo na televiziji. V tem pismu je tudi ta stavek: »To je strašen čas, ko v Rusiji ne obsojajo samo enega duhovnika, ampak vso Cerkev in samega Jezusa Kristusa.«
Priredil F. S.
Iz slovenske Koroške
Župnik Mucher umrl
Na novega leta dan je v celovški deželni bolnišnici umrl dolgoletni župnik pri Gospe Sveti Wilhelm Mucher. Mašo zadušnico in slovo od pokojnega je v cerkvi Gospe Svete opravil novi celovški škof dr. Egon Kapellari. V pridigi je poudaril zgodovinsko vlogo Gospe Svete. Saj je na tem kraju deloval sv. Modest, ki je tukaj tudi pokopan.
Čeprav pravi pregovor, naj se o mrtvih le dobro govori, ob Mucherjevi smrti le ne moremo mimo njegovega protislovenskega razpoloženja, ki ga je ob vsaki priložnosti pokazal. Prav tako je imel izrazito odklonilno stališče do sv. bratov Cirila in Metoda. Napisal je celo knjigo,
v	kateri osporava njuno svetništvo. Ni nam znano, kako je sprejel papežev odlok, ko ju je razglasil za sozavetnika Evrope.
Eno drži: župnik Mucher je bil najmanj primerna oseba, da vodi božjepotno cerkev pri Gospe Sveti, ki je nam Slovencem tako draga. S strani celovške škofije je bila storjena velika pogreška, da je prav njega poslala na ta kraj. Upajmo, da bo novi škof to napako popravil s tem, da bo za novega župnika imenoval takega dušnega pastirja, ki bo imel res katoliškega duha in bo odprt tako do vernikov slovenskega kot nemškega jezika. V pokoncilskem času je to najmanj, kar smemo pričakovati in zahtevati.
■ V nedeljskem opoldanskem nagovoru se je sv. oče zahvalil vsem, ki so pokazali v zadnjem času solidarnost s poljskim narodom. In je dodal: »Ta solidarnost ima še večjo moralno vrednost, če se ima pred očmi, da je poljski narod v izredni meri nosil na sebi breme zadnje vojne in doprinesel strahotne žrtve za pravično stvar: boril se je in trpel za svoj suveren obstoj.«
■ Egiptovski predsednik Mubarak je pričel svojo pot po nekaterih zahodnoevropskih prestolnicah najprej v Rimu, kamor je dospel v soboto 30. januarja. Sestal se je s predsednikom Pertinijem, vladnim predsednikom Spadolinijem in zunanjim ministrom Colombom. Sprejel ga je tudi sv. oče. Mubarak se je zahvalil Italiji za njena prizadevanja v okviru Evropske gospodarske skupnosti za mir na Bližnjem vzhodu. Poudaril je, da je Egipt v prvih vrstah v gibanju neuvrščenih držav in se bori proti vsakemu izkoriščanju ter tlačenju. Za palestinsko ljudstvo zahteva popolno avtonomijo kot prvi korak za dosego miru, ki naj temu ljudstvu zagotovi pravico do samoodločbe.
■ Hrvaški škofje se letos iz protesta zaradi sovražnega zadržanja krajevnih oblasti do hrvaške Cerkve niso hoteli udeležiti novoletnega sprejema, ki ga je priredil predsednik hrvaškega sabora (parlamenta) Jure Bilič. Zagrebški dnevnik »Vje-snik« je zadržanje hrvaških škofov ostro obsodil in jih obtožil, da podpirajo hrvaške nacionaliste. Tako je ostalo zelo za-paženo, da sta ob pogrebnih svečanostih za kardinalom Šeperjem v zagreški stolnici nadškof Kuharič in pomožni škof Kokša zelo poudarjala vdanost, ki jo je izkazoval pok. Šeper kardinalu Stepincu, ko je bil njegov osebni tajnik. Tudi je oblasti vznemirilo, da je bil na vidnem mestu venec z napisom »Marko Veselica«. Tega so oblasti lani zaradi hrvaškega nacionalizma obsodile kar na 11 let zapora.
■ V bližini znanega zimskošportnega sre-lišča Kitzbiihel na Salzburškem je snežni plaz zasul skupino 17 smučarjev med 15. 'in 19. letom starosti, ki so bili vsi študenti in doma iz Berchtesgadna na Bavarskem. Reševalcem je uspelo rešiti štiri od zasutih smučarjev. Vsi ostali so umrli pod snežno gmoto. Nesreči je botrovala mladostna zagnanost’, saj	ičini	femie'opo-
zorili na nevarnost smuškega terena.
■ Na Irskem je povsem nepričakovano prišlo do vladne krize, ki jo je povzročil povečan prometni davek na bencin in alkoholne pijače. Vlada, ki je bila no oblasti komaj šest mesecev je padla zaradi teh nepriljubljenih ukrepov. Predsednik republike dr. Patrick Hellery je že razpustil parlament in za 18. februarja razpisal nove državnozborske volitve.
■ V Gdansku je v soboto 30., januarja prišlo do množičnih demonstracij v bližini ladjedelnic »Lenin«, ki se jih je ude-žila zlasti mladina. Manifestanti so vzklikali zoper sedanje oblasti in delili letake. Kot poroča uradna tiskovna agencija, je bilo pri tem ranjenih šest civilistov in osem policijskih agentov. Aretiranih je bi-
lo	205 oseb, v glavnem mladine.
■ V Moskvi je umrl v 80. letu starosti zaradi srčne kapi Mihail Suslov, ideolog sovjetske partije. Bil je zagovornik tako imenovanega pravovernega socializma, ki naj bi ga predstavljala Sovjetska zveza. Najprej je zvesto služil Stalinu, po njego-
vi	smrti se je udinjal Hruščevu in ko so tega odstranili, se je povezal z Brežnje-vom. Od leta 1948 je vodil ostro gonjo zoper Tita in njegovo samostojno pot v socializem, bil je pobudnik načela omejene suverenosti in vodil ostre polemike z zahodnoevropskimi partijami, ki so se začele v svojih stališčih odmikati od Moskve.
■ Novi predsednik Finske je postal dosedanji ministrski predsednik 58-letni Mau-no Koivisto. Politično pripada socialdemokratski stranki. Na Finskem volijo državnega poglavarja kot v ZDA posredno, to se pravi, izvolijo ga elektorji, katere je pred tem izvolilo ljudstvo. Ker je velikih volivcev 301, je posrebnih za izvolitev 151 glasov. Koivisto jih je že pri prvem glasovanju prejel 167. Poleg lastne stranke so ga podprli tudi levi socialisti in protista-linistični komunisti.
■ Bivši glavni tajnik OZN Kurt Wald-heim je prejel zlato medaljo OZN za mir, ki mu jo je na sedežu svetovne organizacije izročil njegov naslednik Peruanec Perez de Cuellar. Izrekel je Waldheimu priznanje za njegovih deset let dela v tej organizaciji. Waldheim namerava ostati v Sev. Ameriki do spomladi.
■ Bela hiša je v Washingtonu sporočila, da bo predsednik Reagan junija odpotoval v Evropo na srečanje voditeljev Nato organizacije, na gospodarski vrh sedmih najbolj razvitih držav in da bo obiskal papeža Janeza Pavla II.
Piccoli v Beogradu
Pastoralni sveti
Že večkrat smo pisali o pastoralnih svetih — župnijskih in škofijskih. Govorili smo o načrtih, možnostih in težavah, o sestankih; omenili smo razne poizkuse za ustanovitev teh svetov; opozorili smo na včasih klavrn potek razgovorov; povedali smo tudi, da smo v Trstu ustanovili »med-župnijski pastoralni svet«, ki naj bi povezoval dušnopastirsko delo med Slovenci. Pri tem svetu smo se parkrat sestali, a ko bi bilo treba resno prijeti za delo, je Slo vse v pozabo.
Ustanovitev medžupnijskega sveta ni bila ah ni predvidena po pokoncilskih navodilih, a nam se je tak svet zdel potreben. Tedanji tržaški apostolski administrator nadškof Cocolin je s tem soglašal. Med drugim naj bi delo v tem svetu pomagalo našim ljudem za delo v škofijskem svetu, kjer so ti kar dobro zastopani.
Pred nekaj leti sem v reviji »Cerkev v sedanjem svetu« kratko orisal, kako je pri nas z raznimi župnijskimi sveti. Omenil sem razne težave, ki povzročajo, da gre delo zelo počasi naprej. Zavoljo tega poročila se je pozneje v »Mladiki« nekdo ob mene obregnil, češ da sem jaz kriv, da je tako. Bi moral ukazati, če kaj veljam, in bi šlo.
Na to pisanje nisem odgovoril. Odgovar-jem danes z naslednjo ugotovitvijo: neki jezuitski predstojnik mi je rekel, da moram tiste, ki jim hočem nekaj ukazati, najprej vprašati ali so sploh pripravljeni ubogati; šele potem lahko ukazujem.
V	kolikor zasledujem potek in razvoj dela v raznih pastoralnih svetih (ne samo tu pri nas), sem vedno bolj prepričan, da težave rastejo in da postaja ustanovitev raznih svetov vedno težja zadeva. Razlogi so lahko različni. V veliki meri je plodovito delo odvisno od sposobnih ljudi; pa ne samo sposobnih, ampak tudi versko prepričanih in prizadevnih.
Da bi vsaj v neki meri dali odgovor na razna vprašanja, je tržaški škofijski pastoralni urad sklical 17. januarja posvet pastoralnih delavcev, ki je bil v dvorani pri cerkvi sv. Marije Velike. Pri sestanku je bilo več Slovencev, o slovenskih zadevah sta govorila župnik Vončina in Boris Slama. Sam nisem bil zraven, ker sem bil za božični koncert na Mirenskem gradu. V kolikor sem slišal, je šlo kar dobro. Go-
Nekateri so sicer godrnjali, da so Slovenci preveč zahtevni in da vedno jočejo, namesto da bi se pogumno in odločno vrgli na delo. A to spada k vsakdanjosti.
Na tem srečanju je šlo tudi za vprašanje, ali imajo slovenski verniki v mešanih župnijah v mestu pravico do lastnega pastoralnega sveta, čeprav obstaja v župniji že pravi župnijski svet, v katerega so včlanjeni tudi slovenski predstavniki. Zdi se mi, da je rešitev tega vprašanja zelo eno stavna.
Vsak slovenski dušni pastir v mestu ima po mojem mnenju pravico in dolžnost, da si ustanovi svoj svet, ki mu pomaga pri delu. Kako naj sam vse uredi? Kako ga imenuje, je postransko. Važno je seveda, kako ga vodi in kako delovanje tega sveta vsklaja z drugim delovanjem v žup-
niji. Ko bo delo dobro teklo, bo samo dokazalo upravičenost takega sveta. In ne bo težko najti pravega sodelovanja v celotni župnijski skupnosti.
Tu bi rad dodal važno misel. Ko slovenski verniki v mestu predlagamo ustanovitev lastnih svetov in ko prihajamo na dan z raznimi predlogi in zahtevami, naleti vse to na zelo jasen in zahteven odmev med italijanskimi verniki na deželi.
To morda ustvarja nove težave. Rešitev vsega tega zahteva previdnost in odločnost. Vse to pa je možno rešiti le po iskrenem posvetovanju in sodelovanju.
Lojze Škerl
tržaške novice
S^CBH * . /r«
Posvečenje novega celovškega škofa
V	nedeljo 24. januarja je salzburški nadškof dr. Karel Berg v popoldanskih urah podelil posvečenje novemu celovškemu škofu dr. Egonu Kapellariju. Navzočih je bilo 20 škofov, med njimi tudi dr. Šuštar in dr. Kramberger iz Slovenije. Smemo reči, da je bila pri tej slovesnosti slovenska prisotnost v celovški krajevni Cerkvi dovolj poudarjena.
Tako se je oglasil v stolnici z nekaj pesmimi v slovenščini cerkveni zbor iz Sel. V slovenščini je bilo prvo berilo in nekaj prošenj. — Tudi del evharistične molitve je duhovnik-somaševalec opravil v našem jeziku. Po končani slovesnosti je novi škof s prižnice na kratko orisal program svoje škofovske službe. V slovenskem jeziku je poudaril, da z veseljem sprejema dejstvo, da v krški (celovški) škofiji že od nekdaj živijo tudi Slovenci. Bogu je hvaležen za tisto, kar dajejo krajevni Cerkvi.
Vsa slovesnost se je nato nadaljevala v Konzerthausu (koncertni stavbi). Tudi tu so slovenski pevci zapeli nekaj pesmi, med njimi tisto vedno pretresljivo »Rož, Podjuna, Zila«. Med pozdravi se je oglasil v slovenščini dr. Valentin Inzko, v obeh deželnih jezikih pa je spregovoril ljubljanski metropolit dr. Šuštar. Nove-vemu škofu je obljubil prijateljstvo slovenske Cerkve in slovenskih škofov, nato pa omenil geslo, ki si ga je dr. Kapellari izbral za svojo službo in se glasi »Vse je vaše, vi pa ste Kristusovi«. Dr. Šuštar je nadaljeval: »Za vas osebno to geslo pomeni, da ste kot škof najprej Kristusov, obenem pa za duhovnike in vernike ves njihov. Te besede veljajo v polnem tudi Slovencem v vaši škofiji. Trdno smo prepričani, da boste tudi njim v njihovem jeziku ponavljali: vse je vaše, ničesar vam ne bo nihče kratil in jemal, vse je vaše, kar vam je Bog dal, kar ste si ohranili v živem izročilu, vi pa ste Kristusovi in ostanite Kristusovi.«
Novi škof je že v začetku pokazal izredno odprtost. Obiskal je vrsto dekanov, samostanskih družin in drugih dušnopa-stirskih središč. Povsod išče živega stika z ljudmi. Ce bo v tej smeri nadaljeval, bo celovška škofija dobila vodnika, ki ga je že dolgo potrebovala.
Nove razlastitve za hitro cesto v dolinski občini
Kot smo že poročali, je dolinska občina po nekaterih zagotovilih deželne uprave umaknila svoje pomisleke glede dokončne potrditve načrta hitre ceste po svojem ozemlju. Tako bo podjetje Palmie-ri iz Rima, ki je zmagalo na javni dražbi, Prihodnje mesece začelo z deli na tretjem odseku ceste, ki gre od tovarne Velikih motorjev pri Boljuncu čez polja in vinograde pod Borštom in Ricmanji proti Katinari.
O tem vprašanju je dolinska občina sklicala v torek 26. januarja v gledališču Prešeren v Boljuncu javni sestanek, na katerem je župan Švab obrazložil upravni postopek razlaščanja zemljišč za potrebe široke hitre ceste. V ta namen bo razlaščenih 115.000 kv. metrov za omenjeni tretji odsek ceste, pri čemer bo neposredno prizadetih 91 posestnikov. Objavljene so tudi že cene za posamezna zemljišča, ki so glede na današnjo kupno moč denarja zelo nizke. Tako npr. za kv. meter vinograda Ponujajo okrog 7.000 lir!
Na sestanku so bili prisotni številni neposredno prizadeti razlaščenci, ki so s svojim zadržanjem odkrito izrazili svojo zaprepaščenost in nezadovoljstvo, da bo moral spet naš kmet in človek plačati nesorazmeren davek za tako imenovani »napredek« tržaškega gospodarstva.
V	razpravo na tem javnem sestanku je poleg predstavnika Kmečke zveze poseglo
več domačinov, med temi Silvester Metlika, Boris Gombač, Sergij Mahnič in Glav-ko Petaros, ki so povedali zelo kritične misli in ocene tako o celotnem objektu hitre ceste kot o njenih nepopravljivih posledicah za kmetijstvo in našo narodnostno skupnost. Zgodovina bo morala beležiti, da Slovenci izgubljamo svojo zemljo, ki je naš življenjski prostor in s tem korenine svojega neodvisnega obstoja. Po drugi strani pa nam pristojne oblasti nočejo dati tistih pravic, ki bi ščitile naš obstoj in razvoj. Ce se pa Slovenci upiramo razlaščevanju, nas obtožujejo, da se zapiramo vase in da smo proti napredku.
Takšne in podobne pripombe smo lahko vsi slišali na omenjenem javnem sestanku in so jih prisotni s ploskanjem odobravali. Ali je o vsem tem poročal tudi slovenski tržaški dnevnik, katerega dopisniki so prisostvovali sestanku? Pisal je samo o poročilu župana ter o posegu predstavnika Kmečke zveze in SKGZ, popolnoma pa je prezrl nastope gori omenjenih domačinov in jih niti ni imenoval. Samo od sebe se zato vsiljuje vprašanje, ali morda zato ker so bili njihovi posegi komu ne-’ prijetni in so bili omenjeni domačini pripadniki Slovenske skupnosti?
Tako moramo ugotavljati, da je bolj objektivno poročal italijanski »II Piccolo« kakor pa slovenski dnevnik!
Skupno tržaško romanje 1982
Cilj romanja bosta božji poti Montser-rat v Španiji in Lurd v Franciji. Romanje bo trajalo šest dni in sicer od ponedeljka
28.	junija do sobote 3. julija.
Potuje se z udobnimi avtobusi in od Genove do Barcelone z ladjo. Vpisujejo vsi dušni pastirji na Tržaškem do vključno 31. marca. Stroški znašajo 450.000 lir. Romanje organizira odbor Duhovske zveze v Trstu.
Stoletnica msgr. A. Fogarja
V soboto 30. januarja zvečer je bila v stolnici sv. Justa v Trstu sv. maša ob stoletnici rojstva goriškega rojaka dr. Alojzija Fogarja, ki je bil tržaško-koprski škof od 1924 do 1936, ko je moral zapustiti »ljubljeno tržaško Cerkev, ki mu je bila zaupana, ker ni hotel izdati svojega pastirskega poslanstva«.
Maševal je škof Bellomi, govoriti pa bi moral nadškof Cocolin. Namesto njega je spregovoril njegov generalni vikar msgr. Ennio Tuni. Govor je bil jedrnat, odkrit, za tržaško stolnico skoraj drzen — dober. Slovenci smo ga bili zelo veseli. Stolnico je napolnila nekdanja Fogarjeva »mule-rija«, ki so sedaj že vsi vsaj stari očetje.
Po maši so v levi ladji stolnice odkrili spominsko ploščo, ki so jo pripravili Fo-garjevi prijatelji. Udeleženci so lahko prejeli brošurico G. Fomasirja o škofu Fogarju, ki je zelo dobro napisana. Ima 24 strani in je 1980 izšla v Vidmu (Atti del-1’Accademia di Scienze e ortl). - a. š.
Bogoslužje za cerkveno edinost
Kot napovedano, se je tržaški Teden edinosti zaključil 31. januarja ob 16. uri z izredno slovesnostjo v cerkvi sv. Marije Velike (S. Maria Maggiore). Na pobudo škofijske komisije za ekumensko gibanje so bili povabljeni tudi naši italijanski someščani. Za boljše razumevanje vzhodne liturgije so vernikom bile razdeljene knjižice v obeh jezikih. Sodeč po knjižicah in glasni molitvi je bilo italijanskih vernikov kar precejšnje število.-Po bogoslužju smo posameznike vprašali o vtisih te dve uri trajajoče liturgije. Odgovori so bili vsi pozitivni, za marsikaterega pa je bilo to izredno doživetje. Veliko vlogo pri tem bogoslužju igra odlični ekumenski zbor, ki ga vodi dr. Z. Harej. Manjkajočo praznino prejšnjega zbora so povečini zasedli člani skavtske organizacije in s tem nanovo dokazali, kje je tista moč, s katero smemo računati, ko je stiska največja.
Obred sta izmenično tolmačila dr. Ra-vignani za italijanske vernike in dr. Kosmač za slovenske. Bogoslužje je vodil dr. Anton Koren iz Ruskega zavoda v Rimu. Z njim sta somaševala še dr. Markuža in g. Julijan Gregorič z diakonom Paskvalom Zuanello iz Benečije.
V soboto 30. januarja zvečer je p. Koren predaval v italijanščini v dvorani ob cerkvi sv. Marije Velike. Navzoč je bil tudi škof Bellomi. Govoril je o zgodovini sv. bratov Cirila in Metoda ter o pomenu razglasitve obeh za sozavetnika Evrope. Nekaj misli je podal še v oddaji »Vera in naš čas«; slišali smo ga tudi pri nedeljski maši po radiu v Rojanu in v glasbeni oddaji g. Dušana Jakomina.
Naslednji dan je p. Koren bil gost v ul. Risorta 3 in svoje predavanje zaključil še v Društvu slov. izobražencev v ul. Doni-zetti 3. Hvaležni smo p. Korenu za njegovo prisotnost v našem mestu, za sveži pridih rimskega ustvarjanja v to smer poglobitve in širjenja dela sv. Cirila in Metoda.
Ta prvi korak nove pobude v sodelovanju obeh narodnosti smo zaključili z bratsko »agape« v samostanu tržaških bene-diklink. Ekumenski zbor je sestram v čast zapel nekaj pesmi.
Tatovi v semenišču
Tatovi so se to pot lotili tržaškega semenišča. Redovnicam, ki tam skrbijo za gospodinjstvo so dobesedno izpraznili o-mare. Kdo ve, ali jim bodo redovniške obleke služile za pustne šeme ali pa bodo obogatile garderobo rdečih brigad?
Bazovica Večer z ansamblom bratov Krt. V nedeljo 24. januarja smo imeli v svoji sredi ansambel bratov Krt iz Stranj pri Kamniku. Kljub burji in mrazu se je kinodvorana napolnila.
Za uvod je otroški zbor Slomšek, pod vodstvom učiteljice Fride Valetič-Kralj in ob spremljavi harmonikarke domačinke Elene Cuk, zapel štiri pesmi. Nato pa so
se bazovskemu občinstvu prvič predstavili mladi fantje iz Stranj s prijazno pevko Marinko in s posrečenim humoristom Pavlom. Skoraj vse pesmi, ki jih je ansambel izvajal, je napisal in uglasbil vodja ansambla Dominik Krt. Iz vseh teh melodij in besedil izhaja pristna ljubezen do domačih tal. Prav vse pesmi so bile nagrajene s toplimi aplavzi. Nič manj aplavzov pa je bil deležen humorist Pavle, ki je s svojimi šalami in skeči spravil vse v dobro voljo in pripomogel, da so navzoči za uro in pol pozabili na vsakdanje skrbi in težave.
Mlademu ansamblu želimo veliko uspeha in ga obenem vabimo, naj se tudi v prihodnje še oglasi v Bazovici.
Prešernova proslava. Po zabavnem in obenem kulturnem večeru se Slomškov dom pripravlja na dostojno počastitev velikega pesnika Franceta Prešerna, ki nam ima vsako leto kaj povedati, pa tudi očitati in zlasti nas kliče k ljubezni do svojega naroda in vsega, kar nam je slovenska mati podarila.
Proslava bo v kinodvorani 14. februarja ob 17. uri. Spored bo zelo pisan in vabljiv: nastopil bo ansambel Bele zvezde pod vodstvom g. Franceta Pohajača, pel bo otroški zbor A. M. Slomšek, ki tako
Z GORIŠKEGA
Uspel koncert v Attemsovi palači
V soboto 30. januarja je v Attemsovi palači v Gorici nastopila mlada slovenska pianistka Blaženka Arnič. Koncert je priredila goriška pokrajinska uprava v sklopu manifestacij ob razstavi cesarice Marije Terezije.
Ob začetku je številne goste, med katerimi so bili goriški prefekt, kvestor ter generalni konzul SFRJ, pozdravila pokrajinska odbornica za kulturo Marija Fer-letič tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku orisala pomen takih prireditev ter predstavila nastopajočo pianistko iz Ljubljane.
Blaženka Arničeva je predvajala skladbe Beethovna in Schuberta, na koncu pa je dodala še skladbo ruskega glasbenika Rahmaninova. Program je sicer obsegal dve Beethovnovi sonati, med njima znano op. 111, a je žal prav ta izpadla. Vsekakor je slovenska pianistka pokazala markantne interpretacijske sposobnosti in se morda najbolj razkrila v romantični Schubertovi Sonati v c-molu, kjer je prišla na dan njena močna umetniška o-sebnost.
Koncert je zelo uspel in še ponovno pokazal, kako primerna je slavnostna dvorana palače Attems za podobne glasbene večere.	Bgsl
Uspeh harfistke Tassini
V goriškem Avditoriju so ponovno začele matineje v sklopu nedeljskih koncertov. V nedeljo 24. januarja je bil na sporedu nastop tržaške harfistke Patrizie Tassini. Skladbe so bile zanimive. V »Legendi (Renier) so izstopile interpretativne zmožnosti Tassinijeve, v Albenizovi serenadi »Granada« pa je umetnica ustvarila vzdušje španskih ritmov. Prvi del koncerta je zaključila »Fantazija na temo Vlta-ve« B. Smetane.
Sledila je »Rapsodija« M. Grandjanyja in »Calmo e appassionato« tržaškega komponista Viozzija. Zaključek sta predstavljali »Prelude« v C-duru Prokofieva 'in Sal-zedova «Sintillantion«. Harfistka je izven programa dodala še dve skladbi.
Sovodnje
Občinska seja 29. januarja. Pri odobritvi zapisnika je svetovalec manjšine Oskar Pavletič izrazil željo, naj bi bili zapisniki občinskih sej bolj obširni in točni, kar bi pripomoglo k njihovi večji- jasnosti. Zupan Vid Primožič je odgovoril, da so po njegovem mnenju zapisniki dovolj izčrpni.
Svetovalec Remo Devetak z Vrha je nato vprašal, kako je z zadevo pravilnika o nabiranju gob in če občinska uprava že izdaja zadevna dovoljenja. Župan je dal pojasnilo, da do sedaj deželni kontrolni odbor pravilnika, ki ga je odobrila Kraška gorska skupnost decembra lani in v katero spada tudi sovodenjska občina, še ni odobril. Prošnje, ki so prišle na občinsko upravo, so vse oštevilčene. Kakor hitro bo pravilnik odobren, bo začela uprava z izdajanjem dovoljenj.
rad nastopa pod gotovo in veščo roko gospe Fride Valetič-Kralj, mladina bo deklamirala, naš domačin Aleksander Mu-žina bo pa podal misli o Prešernu. Kot zanja točka je na sporedu diaprogram, ki ga zna tako umetniško pripraviti g. Tone Bedenčič in nas bo z glasbo, petjem in čudovito besedo popeljal na Gorenjsko. Obeta se nam res bogat in pester večer, ki nam bo gotovo veliko dobrega in lepega nudil.
Pust. Tudi ta »praznik« se bliža. Pričakujejo ga mali in veliki. Tudi Slomškov dom bo na stežaj odprl vrata slovenskim skavtom na pustno nedeljo, vsem vaškim otrokom pa na pustni torek. Saj je potrebna tudi zabava.
Koprska škofija
Na dan 1. januarja 1982 je bilo v koprsko škofijo inkardiniranih 187 duhovnikov. Od teh jih živi na ozemlju škofije 168, 7 v Ljubljani, 3 študirajo v Rimu, 2 sta trenutno v misijonih, 3 med izseljenci v Zahodni Evropi, 1 na Dunaju, 2 v goriški nadškofiji in 1 v tržaški škofiji.
V	škofiji živi še 22 redovnih duhovnikov ter 2 duhovnifca iz ljubljanske nadškofije kot profesorja v malem semenišču.
Od škofijskih duhovnikov je 129 župnikov in upraviteljev, 14 kaplanov, 11 v drugih službah, preostali so zaradi starosti ali bolezni upokojeni. Redovniki u-pravljajo v škofiji 6 župnij: po dve frančiškani, kapucini in salezijanci.
Na teološki fakulteti v Ljubljani študira 15 bogoslovcev, 6 jih je še pri vojakih.
V	malem semenišču v Vipavi je 16 domačih semeniščnikov.
Od odborovih sklepov, ki jih je svet odobril, naj omenimo tistega o širjenju ceste Rubije-Vrh. Sekanje drv ob tej cesti je ožji odbor prepustil občinskemu delavcu. Pri odobritvi sklepa za izplačilo trikolesnega vozila (4.493.000 lir) se je sve-lovalec O. Pavletič vzdržal glasovanja, ker je bil denar vzet iz zadnjega poslovnega prebitka iz leta 1980, ki znaša skoraj 15 milijonov lir. Pri razpravi, kako nameniti in razdeliti to vsoto je on namreč predlagal, naj bi se celotna vsota porabila kot začetek preureditve šolskega poslopja v Gabrjah.
Zaradi vladnega dekreta, ki je bil odobren v decembru 1980 in se nanaša na finansiranje javnih uprav je bil svet primoran sprejeti sklep, da se v iste namene kot lani tudi letos obdrži davek na elektriko za gospodinjstvo v višini 10 lir za za vsako kilowatno uro nad 75 kilowatov. Notranje ministrstvo pa je nakazalo po prefekturi občinski upravi na njeno prošnjo 2.500.000 lir kot podporo za manj premožne občane.
Nato je občinski svet sprejel resolucijo za spremembo deželnega zakona o krajevnih zdravstvenih enotah, ki nalaga obveznosti občinskim upravam, ne predvideva pa njihovega predstavništva v teh enotah.
V	zvezi s tem je obširno poročal podžupan Klemše in prebral resolucijo, ki jo je o tej zadpvi sprejel občinski svet v Škocjanu (S. Canzian d'Is.). Predlagal je, naj bi tudi sovodenjski občinski svet odobril podobno resolucijo. Svetovalec manjšine Branko čemic je dejal, naj se sprejme pravkar prečitana resolucija ali pa sestavi nova ter se odobri na prihodnji seji. Odobrena je bila škocjanska resolucija.
V točki »razno« je Emil Tomšič poročal o delovanju družinskih posvetovalnic in o preureditvi njihovega pravilnika. Izrazil je željo, naj bi slovenske občine bolj zavzeto sledile temu problemu. Prav bi bilo, da bi tudi v sovodenjski občini prišlo do take posvetovalnice, ki bi občanom enkrat ali večkrat mesečno nudila svojo pomoč. Seveda naj bi osebje obvladalo slovenščino. Razprava o tem je pritegnila številne svetovalce, župan pa je v imenu občinske uprave zagotovil vso možno pomoč.
Svetovalec Remo Devetak je opozoril, da drevje, ki raste iz Vipave pri mostu v Rubijah ovira pogled voznikom in bi ga bilo treba odstraniti. Svetovalec Bernard Florenin iz Gabrij pa je interveniral v zveze z umazano strugo Vipave.
štandreška gledališka skupina v Krminu
Krminska občinska uprava je v sodelovanju s konzulto za kulturo priredila v letošnji sezoni bogato gledališko dejavnost in povabila v občinsko gledališče skupine iz raznih italijanskih mest.
V programu je bila tudi slovenska predstava in sicer Goldonijeva komedija »Krčmarica« v izvedbi dramske skupine PD Štandrež v režiji Emila Aberška. S to komedijo so se štandreški igralci predstavili v soboto 30. januarja in navdušili številno občinstvo. Po predstavi je sledila prijetna družabnost, odbornik krminske občine Kenda pa je skupini podaril šopek cvetja.
Solidarnost s Poljsko
Solidarnost s Poljsko v teh dneh bomo izkazali tudi tako, da bo v nedeljo 7. februarja ob 16. uri v goriški stolnici shod Marijine družbe in ura molitve za Poljsko. K liturgičnemu srečanju so vabljeni vsi verniki.
Občinski svet se je poklonil nadškofovemu spominu
V četrtek 28. januarja se je sestal goriški občinski svet in razpravljal o vrsti vprašanj redne uprave. Uvodni del seje pa je bil posvečen spominu pokojnega goriškega nadškofa Petra Cocolina.
Župan Scarano je v klenih besedah orisal lik pokojnika in spomnil predvsem na njegove številne zasluge. Poudaril je zlasti njegovo odprtost in človeško toplino, smisel za iskrene odnose med ljudmi in to na vseh področjih. Nadalje je goriški župan še podčrtal veliko zanimanje pok. nadškofa, sina domače zemlje, za vsa vprašanja svojega časa, še posebej za probleme dela in vseh drugih socialnih vprašanj. Cocolin je bil vedno prisoten, vedno je s svojo besedo in modrim nasvetom prispeval k reševanju tako kompleksne problematike kot je to prav primer naše škofije. Na koncu je dr. Scarano še spomnil na veliko in pomembno vlogo v vezanju različnih kulturnih in etničnih komponent našega prebivalstva, kar je bilo nadškofu posebno pri -srcu. Občinski svet je nato z enominutnim molkom počastil nadškofov spomin.
Za županom se je v imenu svetovalcev DC oglasil inž. Fornasir, ki se je posebej zaustavil ob liku in duhovni dejavnosti nadškofa Cocolina ter prikazal zlasti njegovo vlogo na cerkvenem in javnem področju ter podčrtal veliko zanimanje za laike v pravem pokoncilskem duhu.
V imenu Slovenske skupnosti je svetovalec dr. Bratuž izrazil globoko obžalovanje zaradi nadškofove smrti. Tudi on je posebej poudaril človeško in duhovno odprtost msgr. Cocolina, ki se je pokazala v vseh njegovih odnosih. Zlasti pa je predstavnik SSk opozoril na veliko pozitivno vlogo, ki jo je nadškof Cocolin odigral v odnosu do slovenskih vernikov, tako s svojim dobrim obvladanjem našega jezika kot z ureditvijo vseh glavnih zadev na področju dušnopastirskega življenja. Obenem je spomnil na stike, ki jih je nadškof imel s slovensko Cerkvijo. Ob koncu je še izrazil upanje, da bo tudi njegov naslednik hodil po začrtani poti.
Po teh nastopih je nastalo malce čudno vzdušje, ker so predstavniki drugih strank prešli kar na vprašanja redne uprave, zlasti javnih del. Zato je svetovalec DC Tri-pani z začudenjem vprašal župana, če se je komemoracija za pokojnim nadškofom že zaključila. Tako so potem, nekako izzvani, še predstavniki drugih strank bolj ali manj »uradno« počastili škofov spomin. Svetovalec Waltritsch (PSI) je tudi v svojih besedah spomnil na zgodovinski pomen nadškofovega delovanja in zlasti odprtosti do Slovencev ter sosednje države.
Dan katoliškega tiska v Gorici
Že nekaj tednov so lepaki na vratih cerkva, kjer je slovenska služba božja, opozarjali na Nedeljo katoliškega tiska, ki naj v slovenskih vernikih vzbudi zavest odgovornosti za rast in širjenje našega verskega in sploh moralno dobrega tiska, obenem pa da vsem prijateljem katoliškega tiska priložnost, da ga tudi gmotno podprejo.
Letos je bila Nedelja za katoliški tisk 31. januarja. Pri službi božji so bile pridige uglašene na ta važni problem. Nekaj je hudo narobe, če nimamo v hiši nobenega katoliškega časopisa, pa si zaradi tega ne delamo nobenega očitka vesti. Odgovornost kristjana je velika tudi na področju tiska. Kar bere ali na kar je naročen, pomeni neke vrste glasovanje: s tem se opredeliš za tiste, ki list izdajajo in za ideje, ki jih širijo. Tudi glede tiska mora znati kristjan svojo svobodo pravilno rabiti.
Poleg pridig so bile pri slovenskih službah božjih tudi nabirke za katoliški tisk. Koliko so naši verniki pri tem darovali, bomo zvedeli čez nekaj tednov, ko bomo vsote objavili. Želeli bi le eno: da bi bili naši ljudje za naš tisk vsaj toliko radodarni kot ob Misijonski nedelji, kajti večkrat pozabljamo, da se delo za misijone pričenja že v podpori za katoliški tisk.
V	Gorici je na Nedeljo katoliškega tiska popoldne že kar tradicionalna prireditev,
združena s kako igro ali pevskim nastopom ali skioptičnim predavanjem in s sre-čolovom. Letos so kakor že večkrat doslej nastopili člani igralske družine PD Štan-drež. Predstavili so se z Goldonijevo komedijo »Krčmarica«, ki so jo pred tremi tedni prvič uprizorili v Štandrežu. Doživeli so prodoren uspeh. Občinstvo je bilo z igro nadvse zadovoljno. Igralci res obvladajo svoje vloge in postajajo vedno bolj dovršeni v podajanju. Lahko smo nanje ponosni in smo gotovi, da bodo doživeli s takimi gledališkimi talenti še nove uspehe. Ne bomo igre znova ocenjevali, saj smo o tem že pisali ob premieri v Štandrežu. Seveda ne moremo iti mimo obeh glavnih igralcev: krčmarice Mirando-line v osebi Majde Paulin 'in do žensk sovražnega viteza Ripafratta v osebi Božidarja Tabaja, ki ga premetena krčmarica spravi na kolena. Podala sta dva dovršena lika, ki bi delala čast velikim odrom.
Pred predstavo in v odmorih je živahno potekal srečolov z lepimi dobitki in tudi dosti jih je bilo. Da imajo naši ljudje srečolov radi, dokazuje dejstvo, da so bile vse srečke, in teh ni bilo malo, hitro prodane in še je bilo povpraševanje po njih. Naj izrabimo to priložnost, da se toplo zahvalimo vsem, ki so darovali dobitke ali prispevali denar zanje, prav tako organizatorjem srečolova in vsem, ki so pri njem pomagali zlasti s prodajanjem srečk in z razdeljevanjem dobitkov. Pomagali so pri dobri stvari, zato naj jim Bog povrne. - jk
Seja Zveze slov. katol. prosvete
Na seji ZSKP, ki je bila v ponedeljek 1. februarja, so obravnavali tudi naslednje točke:
Še ta mesec bo Zveza razpisala natečaj za originalne zborovske skladbe in sicer za moške, ženske in mešane zbore. Natečaja se bodo lahko udeležili vsi v zamejstvu živeči skladatelji.
Navzoči so vzeli na znanje, da bo v nedeljo 21. februarja v gosteh mladinski zbor iz Bariloč v Argentini. Vsled tega bo letos odpadlo pustovanje v Katoliškem domu.
V tednu po veliki noči bo pri nas v gosteh mešani zbor »Slomšek« iz Belgije in folklorna skupina »Vesela mladina«. Vrni-
li	bodo obisk, ki sta ga zbor »M. Filej« in ansambel Lojzeta Hledeta opravila v Belgiji predlanskim. Belgijski rojaki bodo nastopili na Tržaškem in v Gorici v Katol. domu.
Korošci bodo v nedeljo 7. marca imeli svojo revijo pevskih zborov. Primorsko bo zastopal mešani zbor Rupa-Peč.
XII. zamejski festival v Števerjanu
SKPD »F. B. Sedej« in ansambel »L. Hlede« razpisujeta pod pokroviteljstvom občinske uprave iz Števerjana in pokrajinske uprave Gorica XII. zamejski festival domače glasbe, ki bo v Števerjanu 10. in 11. julija 1982. Nanj se lahko prijavijo vsi slovenski zabavni ansambli. Komisiji, ki ju bodo sestavljali strokovnjaki in predstavniki občinstva, bosta podelili pet nagrad: za najboljšo melodijo (250.000 lir), za najboljšo izvedbo (200.000 lir), za najboljši zamejski ansambel (120.000 lir), za najboljše besedilo (80.000 lir) in nagrado občinstva (80.000 lir). Skladbi, ki ju bodo izvajali ansambli, morata biti izvirni ter prvič izvedeni na festivalu v Števerjanu.
Prijave je poslati najkasneje do 30. a-prila na naslov: SKPD »F. B. Sedej« -ansambel »L. Hlede«, Trg svobode 6, 34070 Števerjan - S. Flo^ano del Collio (Go).
Izreden koncert v Gorici
V nedeljo 21. februarja bo nastopil v goriškem avditoriju znani mladinski zbor iz Bariloč (Bariloche) v Argentini. Zbor sestavljajo pevci različnih jezikov (španskega, italijanskega, slovenskega, nemškega) in je žel že veliko uspehov v Argentini. Izdal je tudi več plošč. Poje predvsem klasično nabožno glasbo velikih mojstrov preteklosti, pa tudi modernejša dela. Izvaja pa tudi argentinske in južnoameriške folklorne skladbe.
Argentinski zbor bo prihodnji mesec na turneji po Evropi, kjer bo nastopil predvsem v Italiji, Švici in Nemčiji. Zbor vodi goriška slovenska rojakinja Lučka Kralj-Jerman iz znane družine pok. dr. Janka Kralja, ki se je skupno z družino po vojni izselil v Južno Ameriko.
Goriški koncert organizira pokrajinska uprava. Prav gotovo bo vzbudil veliko zanimanja, zato že sedaj nanj opozarjamo.
Predstavitev novih knjig GMD
Nekoliko pozno, vendar ne prepozno je bila v Gorici predstavitev letošnjih knjig Goriške Mohorjeve družbe. Večer je organiziralo goriško SKPD »M. Filej« v mali dvorani Katoliškega doma. Večer je odprl predsednik društva Viktor Prašnik, nakar je tajnik in urednik koledarja dr. Jožko Markuža spregovoril o letošnjem koledarju in njegovi vsebini. Koledar ostaja zvest svoji tradiciji, da skuša biti ogledalo našega kulturnega, verskega in političnega dogajanja s posebnim ozirom na delovanje katoliških Slovencev.
Namesto odsotnega dr. Andreja Kobala je njegovo knjigo »Slovenec v službi FBI« predstavil Jožko Markuža. Gre za drugo knjigo, ki jo je ta ameriški Slovenec izdal pri GMD. V prvi (Svetovni popotnik pripoveduje) govori o samem sebi, to je o ameriškem Slovencu, ki je iz trgovskega pomočnika s svojo pridnostjo, brihtnostjo in podjetnostjo prišel v sam vrh ameriške izobražene družbe. V tej zadnji knjigi pa govori o svojih rojakih v Ameriki, kakor jih je poznal. Gre za zanimive zgodbe naših ljudi v ameriškem svetu.
V	Sloveniji poznajo le pisatelja Louisa Adamicha, ki je zelo sporna osebnost kot pisatelj in kot človek. Andrej Kobal je veliko bolj pristen, domač, človeški, ker ni ideološko pobarvan kot je Adamich. Škoda, da njegove knjige ne smejo v Slovenijo.
Kot tretja se je sama predstavila avtorica svojevrstne knjige »Dokler marelice zorijo«. Povedala je, kako je do knjige prišlo: prijateljica na radiu jo je naprosila, naj kaj napiše za radio. Ugodila ji je in segla v to, kar ji je posebej pri srcu, naše rastline in drevesa. Orisala jih je s posebnim čarom na pol poti med znanostjo in fantazijo. Tako je nastalo 30 črtic. Nekatere so že bile objavljene v Mladiki, druge so v tej knjigi prvič šle v svet. Prijetno branje so.
Največ časa je bilo posvečenega Slovenskemu primorskemu biografskemu leksikonu, ki je letos znova izšel po premoru enega leta. Prof. Jevriikar, ki je novi urednik, je prikazal leksikon v njegovih številkah: 7 snopičev je danes že zajetna knjiga, ki1 ima nad 600 strani. V njej je obdelanih tisoč oseb. Med njimi so mnogi, ki niso našli mesta v Slovenskem biografskem leksikonu, ki izhaja v Ljubljani. Sodelavcev je bilo do sedaj 54. Omenil je, da je prišel leksikon nekako do ene četrtine svoje poti. Saj čaka na obdelavo še kakih tri tisoč gesel. 7-ato je menil, da bi moral izhajati na večjem številu strani, da se ne razvleče v nedogled.
Navzoči so zastavili še to in ono vprašanje v zvezi s knjigami, nakar sta Ivo Bolčina in Andrej Bratuž spregovorila o »Pastirčkovi pesmi«, to je drugi zbirki otroških in mladinskih pesmi, ki so izšle kot samostojna knjiga v založbi GMD. V zbirki so same nove in originalne kompozicije raznih slovenskih skladateljev v Italiji.
Knjige bodo govorile in pričale o nas še poznim rodovom. Toda bolj bi morale govoriti in pričati sedanjim mladim rodovom, ki na žalost kažejo zanje premalo zanimanja kot je bilo opaziti tudi na tem večeru v Gorici. - kh
m
Cerkveni zbor župnije Sv. Križ se lepo zahvaljuje Bogomili « Ivanki Lupine, ki sta mu v spomin na tragično preminulega Armanda Bortolaia darovali vsaka po
10.000	Ur.
Šport:
MOŠKA D LIGA
Italcantieri-Olympia Terpin 3 : 0
(17 : 15, 15 : 4, 15 : 13)
Kljub odličnemu začetku (Goričani so v prvem setu vodili s 13 : 2) ni 01ympii uspelo, da bi prevladala nad solidnimi Tržiča-ni.
PRVENSTVO DEKLIC Olympia-Tradicart 0 : 3
(11: 15, 13: 15, 3 : 15)
MOŠKA I. DIVIZIJA Olympia-Juventina 3 : 0
(15 : 4, 16 : 14, 15 : 6)
Za 01ympio so igrali: Podveršič, Sirk, Špacapan I. in S., Batistič, Terpin, Cotič
I.	in R., Devetak, Košič B. in A.
Nov slovenski misijonar
V	nedeljo 17. januarja je v proštijski cerkvi v Ptuju prejel misijonski križ minoritski redovnik Ernest Benko, ki odhaja na delo v Zambijo. Srečno pot je novemu misijonarju zaželel tudi jezuitski provincial Jože Kokalj, ki je 15 let deloval v Zambiji.
OBVESTILU
Dobrotnikom Katoliškega doma sporočamo, da se vsak mesec opravi zanje ena sv. maša kot izraz hvaležnosti za pomoč, ki jo nudijo tej za goriške Slovence tako koristni in potrebni ustanovi.
V cerkvi v Rojanu bo sv. maša za pok. nadškofa P. Cocolina v nedeljo 7. februarja ob 9. uri.
Društvo slov. izobražencev v Trstu prireja ob slovenskem kulturnem prazniku Prešernovo proslavo, ki bo v ponedeljek 8. februarja ob 20.15 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3. Program obsega govor pesnice Ljubke Šorli, podelitev nagrade »Mladi oder 1981«, razglasitev izida literarnega natečaja Mladike in nastop pevskega zbora od Sv. Antona Novega.
V sklopu nedeljskih koncertov, ki jih prireja združenje »Lipizer« bosta v nedeljo 7. februarja v goriškem Avditoriju nastopili duet čelo-klavir Maria Brunello in Massima Somenzi.
DAROVI
Za Katoliški glas: Marija Dolenc-Hol-stein, Opčine 2.000; Antonija in Stanko Simonič v počastitev spomina Mile Sosič 10.000; Antonija in Olga Troha po 6.000; Luigia Ravbar, Tržič 6.000; Ana Huter, Avstrija 7.800; N. iN. 20.000; N. N., Sovodnje 10.000; B. Š. 15.000; O. M. 10.000; Hermina Vranič 30.000; N. N., Gorica 50.000 lir.
Za Našo pot: B. Š. 10.000 lir.
N. N., Gorica: za Katol. glas in za kapelo p. Leopolda po 20.000 lir.
V spomin pok. Viktorije Žerjal: N. N., Vrh za tiskovni sklad Katol. glasa in za ŠZ Soča po 10.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: Alojz Maraž 100.000; N. N., Gorica 10.000; Ada Gabrovec 50.000; Milka Mužič 150.000; Marija Mužina vd. Maraž 50.000; Karolina Gravnar 20.000; družina Tomažič 50.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Vanda Ferluga 5.000; N. N. 10.000; Emil Ferluga 5.000; družina Fabjan 10.000; Emilija Hrovatin 10.000: Neva Kalin-Furlan 6.000 lir.
Za potrebne: Tavčar-Guštin 10.000 lir.
Za ogrevanje cerkve na Opčinah: Marija Dolenc-Holstein ob obletnici matere Antonije 20.000; Antonija in Stanko Simonič v počastitev spomina Mile Sosič 10.000; Marija, Majda in Pepi Holstein v spomin na isto 30.000 lir.
Za cerkev v Padričah: pet oseb 120.000 lir. Doslej je darovalo 34 družin.
Za Slomškov dom v Bazovici: verska skupina iz Trsta 10.000; skavti iz Milj
10.000	lir.
Za orgle v Bazovici: družini Vodopivec in Janko v spomin pok. Vinkota 20.000; Marija Križmančič v spomin pok. Silvestra Grgič 10.000; družina Mahnič-Smotlak v spomin Siljota Grgič in Amalije Guštin 15.000; družina Visintin 30.000; družina Ge-letti 20.000; Marija Vodopivec v spomin pok. moža Vinkota 10.000; Marija Ražem 20.000; družina Mevlja 5.000; N. N. 3.500 lir.
Lojzka Sosič, Trst: za katoliški tisk in za misijone po 10.000 lir.
V spomin nedavno umrle Juste Sosič vd. Volpi: družini Volpi in Buzečan za cerkveni zbor v Rojanu 100.000; brat in sestra Buzečan za Slovensko skavtsko organizacijo 50.000; Ana in Giusto za Skupnost Družina Opčine 30.000, za reveže pa 20.000; Frida z družino v spomin na drago teto za cerkveni zbor v Rojanu 20.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: iN. N. 5.000; Evgenija Rudež, Trst 20.000 lir.
Za Sv. goro: Mirjam, Trst za uslišane prošnje 100.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Opčine 20.000; Imelda Žerjal 20.000; Frida Žerjal 10.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Sovodnje 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Mb M n
Spored od 7. do 13. februarja 1982
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.30 Nediški zvon. 11.00 Mladinski oder: »Ognjena zemlja«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 Na goriškem valu. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Gospodarska problematika. 8.45 Glasbene skice. 8.30 Alternativna prehrana. 10.10 Koncert. 12.00 Kulturni dogodki; Kako ti je ime?; lahka glasba.
13.20 Zborovska glasba. 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak. 14.30 Ivan Tavčar: »Visoška kronika«. 15.00 Glasbeni ping-pong. 17.00 Kulturna kronika. 17.00 Mi in glasba. 18.00 Računalnik v službi človeka.
Torek: 8.10 Domači obrazi. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Kulturno pismo; beležka. 14.10 Odraslim prepovedano! 14.55 Naš jezik. 15.00 Glasbeni magazin. 16.00 Koder teče, ondod moči. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Argentinski ženski zbor »Coral femenino de San Justo« iz Buenos Airesa. 18.00 F. Schiller: »Marija Stuart«.
Sreda: 9.30 Alternativna prehrana. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za 1. stopnjo o-snovne šole. 11.30 Literarni listi. 12.00 Pod Matajurjan; beležka. 13.20 Mešani zbor iz Vrtojbe, mešani zbor Rupa-Peč in dekliški zbor iz Doberdoba. 14,10 Otroški kotiček: S knjižne police. 14.30 Prežihov Voranc: »Doberdob«. 15.00 Ameriški gledališki muzikal. 16.00 Zimske slike. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Slovenska literatura v Italiji. 18.40 Iz beležke Miroslava Košute.
Četrtek: 8.10 Doma in na tujem. 9.30 Psihološki utrinki. 10.45 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Od Milj do Devina; beležka. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.55 Naš jezik. 15.00 Jugoslovanski izvajavci. 16.00 Primorska duhovščina pod fašizmom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Revija pevskih zborov 1981, 1. del. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Sodobne slovenske novele.
Petek: 8.10 130 let Družbe sv. Mohorja.
9.30 Svet se vrti počasi. 10.10 Koncert.
11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Literarni listi. 12.00 Na goriškem valu; be.leilca.
13.20 Četrtkova srečanja. 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka? 14.30 Ivan Tavčar: »Visoška kronika«. 15.00 Film in filmska glasba. 16.00 Svet za obzorjem. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Revija pevskih zborov 1981, 2. del. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Kako ti je ime?
Sobota: 8.10 Tudi starost je lahko lepa.
9.30 Fleši mimogrede... 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Glasnik Kanalske doline; beležka. 14.10 Mladi pisci. 14.30 Poslušali boste. 14.55 Naš jezik. 15.00 Začnimo s črko »A«, vodi Peter Cvelbar. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Med dvema ognjema. 18.45 Vera in naš čas.
Trio Lorenz v Katoliškem domu
V	okviru goriškega koncertnega abonmaja bo v četrtek 4. februarja ob 20.30 v Katoliškem domu četrti koncert. Nastopil bo znani Trio Lorenz iz Ljubljane s skladbami Brahmsa, Dvoraka in sodobnega skladatelja Ramovša. V Brahmsovem Triu bo nastopil znani slovenski ro-gist Jože Falout.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
nSMI
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon:.84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 A6RBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI