/ rNajf^ji v Združenih driavaK Vcfot*mleto . • • $6.00 Za pol leta . . . • • $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA Tha largest Sot—am Daily the United Stttci« List slovenskih delavce* v Ameriki. aod legal Hobdays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21, 1303, at the Post Offioe at Hew York, N. Y„ wider Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: OHelsea 3—1241 No. 1 1 9. — Štev. I I 9. NEW YORK, FRIDAY, MAY 21, 1937-PETEK, 21. MAJA 1937 Volume XL V,—Letnik XLV< AVSTRUA ZAVRNILA ZVEZO Z MALO ANTANTO Posredovanje za premirje na Španskem DUNAJ NOČE ŽALITI NITI NEMČIJE NITI ITALIJE Predlog je prišel iz Quai d' Orseya. — Anglija, Francija in Rusija bodo podpirale status quo v osrednji Evropi. — Francija daje prednost zvezi z Rusijo pred varnostno pogodbo z Nemčijo. PARIZ, Francija, 1 9. maja. — Iz krogov, ki so blizu francoskega vnanjega ministra, prihaja poročilo da je Avstrija odklonila francoski predlog, da bi bil vstanovljen nov block držav proti eks-panzivnim načrtom Nemčije in Italije. Predlog je stavil francoski vnanji minister Yv.on Delbos avstrijskem vnanjemu ministru dr. Guido-nu Schmidtu na včerajšnji konferenci. Schmidt je Dtlbosa opozoril na zemljepisno lego Avstrije ter povedal, da Avstrija vsled svoje lege med Nemčijo in tlaHjo ne more ničesar vkreniti, kar bi bilo obrnjeno proti tema državama. Delbos je pred kratkim ministrskemu svetu sporočil, da je pri razgovoru z voditelji angleške via Je in na konferenci z ruskim vnanjim komisarjem Maksimom Litvinovom prejel zagotovilo, da •>oste Anglija in Rusija podpirali Francijo pri vzdržavanju status quo v Evropi. Delbos je dr. Schmidtu nujno priporočal, da se Avstrija pridruži državam Male antante — Ceho-rlovaški, Jugoslaviji in Romunski — in deluje proti nemškim in italijanskim načrtom v podonavskih deželah. Četudi pa je dr. Schmidt ta predlog zavrnil, je vendar izrazil željo, da Anglija in Francija poda-ste skupno izjavo, da boste pomogali Avstriji v njenem boju za njeno neodvisnost. Delbosov odgovor na to prošnjo pa ni znan. Prej pa je že bilo v diplomatskih krogih govoi -jeno, da Anglija in Francija nameravate objavili tako izjavo. V londonskih razgovorih ste se obe državi sporazumeli, da evropski mir ni "deljiv". Dosledna posledica tega naziranja je, da avstrijskega položaja ni smeti prav nič premeniti. še predno je prišel dr. Schmidt v Pariz, so francoski vladni krogi povdarjali svoje stališče, da Francija ne bo nikdar vstregla morebitni Schmid-lovi prošnji, da bi podpirala obnovitev habsburške monarhije v Avstriji. Francija želi, da ostane sedanji položaj v Avstriji, * je rekel nek visok uradnik francoskega vnanjega ministrstva. Ako bi v resnici imelo priti do združenja Avstrije z Nemčijo, tedaj bi se odločila Francija za manjše zlo in bi privolila v obnovitev avstrijske monarhije pod Habsburžani. ' Toda Francija upa, da se ji ne bo treba za kaj takega odločiti. MORNARIŠKA PARADA Kralj Jurij VI. je nadziral največjo mornarico sveta. — V paradi je bilo zastopanih 18 držav. SPI TH KAD, Anglija, 20. inaja. — Angleško bojne ladje in bojne ladje mnogih drugiii držav so izkazale kralju VI. svojo čast. To je največja skupina bojnih ladij v celi zgodo-\ ini. V Spit head pristanišču, me« i Porismoutboni in o t o k o n Wight, se je zbralcj -77 boj :iili ladij vseh vrst. Zavzemale s«> prostor -4 kvadratnih milj in vrsta, v kateri so plu mimo kralja, 'ki se je nahajal na kraljevi jahti Victoria and Albert, jo bila dolga ">:? milj. VOJAKI ZASLEDUJEJO UPORNIKE Vodja vstaje je baje obkoljen. — Vstaja je bila p o sledica nezadovoljstva z Italiji prijazno politiko kralja Zoga. TIRANA, Albanija, 11). maja. — 1*rat Ino poročilo pravi, da 'vojaštvo še vedno zasleduje majhne odelke upornikov, •vi so se uprli okoli Argvroka-■strona. Uporniki bože proti grški moji. Neko poročilo pravi, da jo bi i voditelj vstaje Ktbem To SPREJEM ITALIJ. KRALJA V BUDIMPEŠTI Po 31 letih je Viktor Emanuel prvi kralj, ki je obiskal Budimpešto. V gnječi je bilo ranjenih 54 oseb. BU 1)1 M PEŠTA, Madžarska, 20. maja. — Prvič po 'M letih j«1 imela Budimpešta kraljev obisk, ko so dopoldne dospeli italijanski kralj Viktor Emanuel. kraljioa Klena in njuna najmlajša hči prineesa Marija na štiridnevni obisk. To je pa tudi prvič, da je kralj -v 30 lo- to z nekaterimi svojimi tova- lil' zapustil Italijo. Kralja je i Lši obkoljen in da bo vsak čas v jet. premil vnanji minister grof Ciano, da se razgovarja z vo tiilnimi madžarskimi državni-TIRANA, Albanija, ]!>. ma- kL Kot |Jororka stara bojna ladja Murat, japonska nova kri žarka Asiga-ra, nemška bojna ladja G rat Lti za njimi bojne lat I j" rža v. i>pee ti miri h Dve državi v tej paradi n".-.* je bili zastopani. Italija j«-parado bojkotirala, ker j-Alusolini hud na Anglijo. — španska vlar-l.iki pravijo, da je kralj Zog napravil Albanijo za italijansko provinco. Kralj Zog dobiva — tako zatrjujejo oporniki — 10,(XH),1K)0 lir, zato pa jo dal Italiji vs«> ktjicosijo, ki jih more Albanija sploh nuditi. Petrolej ska polja v južni Albaniji so popolna italijanska last. Italija hoče imeti Albanijo za vir raz-rili zalog za -lučaj vojne. Polog toga pa Albanci splošno mrzijo kralja Zoga. Kralj Jnrij, kraljica Eliza beta in 11 let stana princesa Elizabeta >o prenočili na jahti Victoria and Albert. S svojim bratom Kontskim vojvo- Uradno poročilo o razgovoru med Delbosom in uo,u ,je.1{ir"lj1 "a s'."',"j<'1 _ . * # " ° _ i tn\'#»l nil len milil lirixHin in rwl. dr. Schmidtom pravi, da sta oba ministra v duhu prijateljstva z različnih strani preiskovala evrop t:ki položaj in sta dognala, da se njuna naziranja o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, strinjajo. Tudi včerajšnji razgovor ruskega vnanjega komisarja Maksima Litvinova z ministrskim predsednikom Blumom in vnanjim ministrom Delbo ho m je bil objavljen v uradnem poročilu, ki znova potrjuje rusko-francosko vojaško zvezo. Med razgovorom so vsi trije državniki povda-rili, da morajo vse tri države stati za "nedeljen" mir s pomočjo kolektivne varnosti. Francija je po mnenju diplomatskih krogov iaono povedala, da daje prednost vojaški zvezi s sovjetsko unijo pred varnostno pogodbo z Nemčijo. Obenem pa je tudi Francija izjavila, da za kako novo locarnako pogodbo ne bo žrtvovala svoje ^veze z Rufijo. poveljnike ladij, prodno je od pilil k brodovju. Njegovo jahto so pozdravile s streli najprej angleške bojne ladjo, nato pa ladje drugih držav. poroea I res«, je bilo ma ulicah 30b, tisoč ljudi in v veliki gnječi jo bilo ranjenih 54 oseb. Regent admiral ilorthv jv» pripravili slikovit madžarski sprejem: videti ni bilo nobenega avtomobila in ni bilo no-beiie parado. Po ulicah, po katerih se je vozil kralj, jo bil postavljen policijski kordon, za njim pa so šolski otroci mahali z za-> ta vami. Posebne varnostne policijske odredbe niso bile Madžarom posebno všeč, ker se -baba jo, da na Madžarskem še no bon Madžar ni i »vršil kakega atentata. Od nedeljo je policija pregledala vse kleti po u-licah, koder se jo imel peljati kralj, tla bi našla mogoče kako bombo. Posebna policija je strogo stražila vse tujce, ki so zadnje dni prihajali v glavno mesto. Kraljev voz se je dovolj dol ••o vstavil na Mussolinijoc trgu, da je mostni župan mogel pozdraviti kralja in kraljici izročiti šopek. Ko je pa godba pričela igrati italijansko him-Amerika ima nov svojovrs- no, je skoro nastala panika, ton rekord. V Brooksville naj Bel arabski konj, ki je bii Floridi živi 91-letni zamorec \ prožen v kočijo, v kateri se ANGLIJA IN FRANCIJA ZA ODPOKLIC PROSTOVOLJCEV PARIZ, Francija, 20. maja. — Francija je odobrila angleški načrt za mednarodno posredovanje, da so iz Španske odpoklicani vsi tuji "prostovoljci". Ob istem času pa je tudi španska vlada poslala Ligi narodov brzojavko, v kateri jo prosi, da celo posredovanje v državljanski vojni prevzame Ligin svet v ponedeljek. OČE 38 OTROK Ambrose llilliard, ki je oče 38 otrok. Ko so so nedavno zgladili pri njem novinarji, so ko v slikovitih narodnih iiošali. Popoldne je kralj položil ve ncc preti spomenik madžarskih junakov ter je obiskal pokopališče, kjer je pokopanih LtHJO italijanskih vojakov, ki so umrli v vojaških taboriščih tekom svetovno vojne. Zvečer je regent Ilorthv svojim kraljevim gostom prileti il svečan banket. ADVERTISE in "GLAS NARODA" KONVENCIJA S.N.P.J, V _CI.EVELANDU Matt Petrovich je kon-venčni predsednik. — Preds. Roosevelt poslal konvenciji svoje pozdrave. CLEVELAND. ()., 20. maja. -- Za predsednika konvencijo Slovenske X'arodne Podporne Jodnote, je bil izvoljen Math. Petrovich. Odbor za pravila je izvoljen ter že na dolu. Volitve drugih važnih odborov so končane, toda izid glasovanja še ni in ziinnjen. (Hlbor za pravila tvorijo: O. Torkautz, F. K lun, M. A lesi i, F. Kerže in L. Mr-niolja. Konvencija je otlobrila načelo demokracije z ozirom na časnikarske poročevalce; vstop dovoljen vsem brez ozira na toi.tlenee, ki jih »as topa jo njihovi listi. Kot izgleda, se bo izvolitev lažnih konveiičnih odborov precej zavlekla, ker je število t andidatov izredno veliko. Konvenčiia zapisnikarja sta .iakob Zupan iz Chicaga m Mrazom CSorshe iz Ch-volanthi. (»ba št.i bila imenovana t>«l glavnega otlbora ši> prt* svojim delom. Dasiravno je bila seja otvorjona vslorl ne-pretlvitlemnih ovir že malo po 2. uri, pa je bil izvoljen celoten konvenčni upravni odbor, t;*r tudi odbor za pravila in odbor za preiskave, prošnje :n pritožbe. Za konvenčnoga tajnika je zbornica, izvolila z nadpolovič-iio večino Dojialda .). Lotricha iz Chicago, 11. Predsednik V. Cainkar je preči tal poztlra>\K> pretVsednika /Klrazenili držav Franklina D. Roosevelta enajsti redni konvenciji. To je prvič v zgc- Po angleško-fran<-,»>Keni nač tu bi moralo biti na Španskem sklonjeno premirje, tokom katerega bi mogli oditi tujci iz dežele. Anglija se sedaj o tem po--\etuje z Rusijo, Nemčijo. Italijo in Portugalsko. Razrni Italije, bodo najbrže vse 11 rži -ve sprejele ta načrt. Kaj bj storila Italija, je dvomljivo, četudi je bilo poročano, da Musolini bolj in bolj čuti nc»-varnost j>oložaja. Ako }>ria še gotovo, ako ga bodo sprejeli tudi fašisti. Bolj in bolj |»ostaja ja>no, da bo prišla španska državljanska vojna do z&stauka, \ katerem bo Španska še dalj.? krvavela na ljudeh in na bogastvu in bo za vsako stranke odločilna zmaga nemogoča. 11KX1)AYK, Francija, 20. maja. — Z zadnjim odporom so Baski s -vojini hrbtom ob vitlu zadnjih utrtl-b pred Bil-baom vstavili fašistično ofenzivo. Čete generala Mole so se vstavile pred obrambno črto m ne morejo vcc naprej. B.»akiške oblasti so nevmeše-valnemu tntboru v Londonu poslale protest proti nemškim letalcem, katere dolže. tla neprestano mečejo bombo na mesta Manguia, Larrauri, Maru-ri, Larrabezua in Plenica in tla s strojnicami streljajo na civilno prebivalstvo, ki se mora -krivati ipo poljih in da v s let l tega pade mnogo žrtev, zlasti žensk in otrok. General Mola je zagrozil, da bo ipremenil baskiško provinco Vizeava v pokop;V*e. a'ko se Bilbao prostovoljno ne pr^-da. In kar je naredil v Durau-ga, Onerniri, Bolivarju, Eiba-rn in KI Gueti, bo najbrže na r/ravil tutli v teh mestih. dovini ameriških Slovencev, via je [»oztlravil prod.-e< In i k Združenih držav konvencijo kake naše bratske organizacije. Zbornica je sprejela pozdrave z burnim aplavzom. Med tlrngim je »konvencija sklenila darovati $100.00 za o-biambo Tom Mooneya. •VZ29 nntvvz* ' New York, Friday, May 21, 1937 THE LARGEST SLVVENF DAILY IN UJ33. 1*5 Glas Naroda" (A — i 1 « 9L0VKNIC PUBLISHING COMPANY it L. corporation ud tkon M Ottf, N. X. O L A 8 NABODA (Votes al tbo Tmpfe> Daj Ezeept Sunday* odo lato valj« m tirtto ta pot k*fi •••••••••••••••••••• (3.00 Za New York m celo leto 97JM Z« pol lete .................... BM Za lnoMMtro ea eelo leto......|7jOO Za pol leta....................BM Ptfon Yearly fAOO podpisa ln oaebnostl »aflUJett po Mommy Order. Prt ne** tudi prejšnje blralliOe ne prlotenjejo. Denar naj ae blagovoli kraja naročnikov, proeUno, da m nI, de al trejo najdemo naslovnika. idTerdwnent on **Olaa Naroda** Ukaja vaald daa tirwaH nedelj In HLM NARODA*, SI« W. 1M Street. New T« Telephone: CHelsea 3—1242 N. I. Iz Slovenije. ODPUŠČEN OROŽNIK I nmixysleil po 8 letih službe od- DO SMRTI ZABODEL Dne 30. januarja letos rt ar a ini^adkrn M° bil v i>ri poveljstvu o- DLAUAJI^l^AIUVU | rožaii^0 čete razrešen. Toda Prebiva hat vo Ivanjkovcev in »» podal donim-, marveč je STARI DOLGOVI A' vsakdanjem življenju >«»iii mi tam zaidemo v kako stisko ali 'pridemo v kako zadrego, da niniamo pri sebi denarja, katerega pa neobhodno i»otrel»ujeino. V takem >lučaju -i navadno izposodimo oi bili v-i Ijiklje v medsebojnem sorodstvu, ako lii posojeni denar že pomenil žlabto. Večina je tak denar izposojen v trdni veri, da bo ob prvi priložnosti vrnjen in sieer vrnjen v hvaležnosti za izkazano dobroto v potrebi. £al pa, da se tudi pogosto uveljavi stari pregovor: ,t4Kdor prosi, zlata u>ta nosi.'kdor vrača, hrbet obrača." Taki, ki ne (priznavajo, da jim je kdo storil dobro, če mu jc posodil -v stiski, so ali iahkomišljeni, ali pa •hrezznačajni. Toda takih med nami Slovenci ni ravno mnogo, kajti po naravi je slovenski narod posten. Zlasti o naših starejših ljudeh moremo trditi, da so po šteni. O tem smo se tu
  • o na ključ j u slišal, da je nekdo hodil po skednju, je šel gledat. Ko je našel možaka, ga je hotel legitimirati. Ker Klakovear ni imoh»pri sobi nobene legitimaciji*, je Vega nov sin odstranil lestev z namenom, da vsiljivec, ki je kazal zrtaike duševne omejenosti, ne pobegne in da ga tako lahko trdo prime, odkod je prišel. . Ponoči okoli 2. ure pa je Ve- Peter Zgaga KONVENCIJA S. N. F*. J. Ko se m romal po najlepši >lovenski naselbini, kar jih je v bližini Pittsburgha — po ( i'eswieku — stopiva s prijateljem Messnerjem (menda je anov sin. ki je spal v zadnji njegovo pravo ime Mežnar — sobi,, opazil, tla gori gospodar- 4 sko poslopje. Zbudil je v naglici očeta in mater, da vsi skupaj rešijo, kar se rešiti da. Iz gorinVga skednja je tedaj zbo- roditi ivanjkovska gasilska ee- ,vm,lar P"5?1 za zapahe. Iskreno pa vsi pomilujejo. ka trgovine Mirko Petovar, ki je bil le. 30 m oddaljen. Ko je priskočili na pomoč, je Lipo- . kupaj $1.21. — Vas pozdravljam M. G." Tukaj vidite pošteno slovensko korenino! Po tolikih letih se je mož 'spomnil, da je bral naš list, sc vec že zbežal in izginil v noč. Angelo so našli v nezavest L Nudili so ji takojšnjo pomoč. Ko se je polagoma osve mu je poštena in hvaležna duša ter po- t slal zaostali dol#, to in zagleilalo hudo razdejanje zemeljskega phrzu, ki je utrgal nad občinsko cesto,, ki vodi iz Smolnika ob Lolmici proti Ru^am, ter jo v dolžini m zasul. Dopoldne okol" desetih sta se vsul a Še odnare pilo malo razlilo, pa je to pobrisal z odpadki, katere je potem vrgel v peč. Te.Jni je iz peči biršil plamen, ob katerem so je vnelo tudi lep:lo v posodi in mahoma je bila vsa delavnica v ognja. Dela v •<• pa ni mogel gasiti, ker jo sam do-bil z^l o občutno opekline po rokah. Ozračje je k sreči bilo mirno in tako je gasilcem uspelo lokalizirati požar, da voj patent Akademiji znanosti v Parizu, kjer je tudi demonstriral prenos človeškega glasu na gramofonsko plaščo. Edison je bil pa prvi, ki je konstruiral gramofon za praktično porabo. V prvih 40 letih so gramofon neprestano popravljali in izpopolnjevali. Z razširjenjem ra-ot. Toda v Clevelandu imajo Slovenci vse drugačna zbirali-iča in vse drugačne domove nego naprimer v New Yorkn. Delegacija se je kar izgubila v prostorni dvorani. In še takrat. ko -o sedli k zasluženemu počitku tuji povabljeni in ne-povabljeni gostje, je bilo četrtina sedežev praznili. Govore sem zamudil, mogo-<*e po svoji krivdi, mogoče namenoma, pa se mi zdi, da ni--em zamudil dosti, ker so (*'.c vsaj ni"ni) vsi pozdravni go-^•ori enaki, i "e enega slišiš, p >-znaš vse. Toliko lepše je bilo pa pc- I'"- Važno za potovanje. Kdor .!« namenjen potovati ▼ atari kraj ali dobiti ko(a od tam, je potrebno, da Je pooten v v**h stvareh. Viled naše dolfo-letae skušnje Vam nwmima dati ws)fc»liia pojasnila In tadi tso potrebno preskrbeti, da je potovanje udobne In bltrc. «-to ae sn- Mi prfhibloM vos, bodM proftnje a potni liste, vizeje In apleb vse, kar je sn najhitrejlea (asu. In kar je glavne, m trpi stroifce. NedriavlJani naj ne odlaftajo do zadnjega trenntka, ker p» edne is Wasbiajcftena povratno dovoljenje. EHNTK PESMI?, Pttile torej takoj za brezplačna i bi udshns potovalL ivodlla in Tsftsvljaai« Vn, SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Trarrel Bureau) 216 West 16th Street New York, N. Y. Nastopilo je pet ali šest zbo-iov posamič in uasposled skupno. Cndil sem se našim etdfM.'t parov p red loju »-n ill čevljev, (Vš, da ji ne sodijo, je prišel na v rti o e»|en in |H*t deseti par: Prodajalka: 44Ti čevlji napravijo majhno noiro in vejte mi. ali si* ne ho pivveč razširil, ko ira honi nekoliko časa nosila Prodajalka: Milostiva, čevelj iz dohreira usnja >«• nikoli ne raz-iri, >irijo si* >amo čevlji mi te čevlje. Imam namreč vtis, da mi izvrstno pridejo/* Prodajalka: "Ali smem mili.slivo prositi, da stopi k blagajni Tukaj je hlok za blagajni čark o." Dama: 44Moji stari čevlji strni zdijo kar za dve številki Dol M-r č< vel j mora trdno sedeti na notri, prrveli-ki. Bojim so, da jih • lit si* lahno upre vanj. sieer so bom nntfrpoliHnei izgubila z no.ir. liKilec preohlapni f Saj zdi.! ."lovi-k čuti nes i turnega v hoji/; Prodajalka: 4'Pot«'in si doda mi pri v-aki stopin ji pi ta Dama: 44Xn, «V imam ta če-t voljujem dami ponuditi te vi vi I j di-lj č;i>n na noifi. mi j ki* tukaj. Xapravite naiinvv da mi j<* za i-no samo ma | notre |»r«»ei'j manjši', vrhu tega !eti v-akji noir.i nekoliko na-'brk« »t rori^no za <*ii atom, pre-j pa čuvajo tudi svilene noiravi-b rek lie. Vi-tidar pa, da ž« liti I majln n. A -ti-vilka »t in tri-jee. Ali smem dodati morda zleze iz »Vvljn.** Prodajalka: 44Milostiva, po kupila in spravila, pismo seveda brez znamke vrgla v poštni predal. Znamko je ohranila kot nekaiko potnlilo. Marsi-kak Kitajec še dandanes kupi pisemsko zna nek o ter jo lepo >*pravi v pisemski ovitek, katerega za]>očati in s pismom ter zaprto znamko vrže v predal. Star kulturen na rini so Ki-; tajci, vendar se zdi, da nimajo mnogo smisla za moderno evropsko kulturo, katera je tuja njihovemu bistvu. ROOSEVELTOVA KORESPONDENCA pomeriti či-velj, ki je onojde<«'t mi je zopet prev. lika. . .|tndj par raztezid •ni . . Ka i naj storim.* Ali >e ne hi število manjši, pot« Dama:44 Da, pokažite mi tisti par ..." Prodajalka: "Ti tukaj s«» Številka š«-st in trideset, pro ■sim. Ali 'smem } »omaga t i y. ravitezidom Dama: "Katera številka *•« Xi še dolgo tega, ko ni dobival najv.-č pisem ameriški prezident, temveč pri ljubljene ; filmske igralke. Po ponovni i izvolitvi pa dobiva Roosevelt i dnevno do 7,ama: treba, tu <4 I I vala lepa. ne bo11«i^ okn»g Ho«jO pisetn navadno! • bi namreč rada no- \M ( V hl »<**tovalo deset malce ra/Si rit ij vili čevljev že takoj v začetku ™ I»«mo Pnilaia!ka: 4Kadar -a ho-jliiko raztegnila, da bi mi p(>! M*kn,!,!K 1,1 J,h 1'^'tal na dan; -le neka i ea-ea nosili, Im, ž, tem oadali z no- VhbIh k«niaj 2.SO0 pri tem bi mu pa; malo udal . . . Ampak 11131 • > s t i -molu, da mi |iostane v a ima pri'lilvo vi!ii kup"« nt." cene maje.ne nožice . . . Skoro Dama:" Ah. vi ti |Kir, ki s» tn ira prej ]*> merila, številka siih-iu in tri deset f" Prodajalka: 4Da, milostiva.* Dama: 4*Ampak dejala son že, da imam novro ustvarjene ?.n številko pet in trideset. IV tem tnikem mi boilo tudi ti. ki ste jih zdaj prinesli, za eno številko preveliki." Prodajalka: ".Milostiva, do volite da vam povem, da je pri kakšni številki ča«ih lahko izmota. Prosim, izvolite potsku-*iti ta čevelj . . . Ali ne bi hoteli stopiti na noire'" Dama: 44Ah. iz te nesrečno štifvilke "m trideset mi bo Zopet ušla peta, se bojim.''' kaj odločim, najraje ostanem ."Pač . . . Manjši od mojih nog prj tem . . . Prosim vas. zavijte; >o vedno . . moji čevlji" Kitajci in njihova pošta Kitaj-ka po^ta je morda naj- j* kak prejemnik, zlasti pa pre- -tarejša poštna 'ustanova na jeninica. le preveč nestrpno f»ri- - vetu. saj trdo kitajski letopisi.! lakivala kakega pisma, se jo da mi Kitajci poznali pošto že n« redko zgodilo, da je pismo- j vi pred :;«mk> leti. Že takrat j«- noša začel tožiti: 44 Vreme j*4 i katerih pišejo ljudje preziden \!ada vzdrževala tako imouo- slabo, |K>ta -o zanič, treba bo! fU kar: 44Dra«"i Franklin!" Ta_ va-ne tekalce, ki SO prenašali nekaj več dcx lat i." Tako je pis- \ kC) j,. pj>ala prezideiitii neka panje prejšnji ameriški p rezi dent i so dobivali mnogo pisem, toda še ilaleč no toliko: redko jih jej bilo nad 5tHi na dan. Roosevel-j tovo pisarno so morali znatno razširiti. Razdeljena je v dva-! najst o« Ide I kov in v vsakem sta' zaposlena dva uradnika. P«"t-i indvdvnjseti uradnik pisma >a-1 ino odpira in razporeja. Večinoma že po na-lovu. cmI-nosuo po uvodu, za kaj gre. Xekateri ]»išojo dolga pisma, polna lepih fraz. končno S4* pa izkaže, da bi radi denarno podporo. Mnogo pisem se nanaša na reformo ameriške usta-Prihajajo tudi pisma, v Prodajalka: "Mislim, «la ne1 V"vic'' 1,1 kra- monoša izbil «h| m-počakanca yame.rka iz južnih držav v zelo; jja v kraj. Kakor reč«^io, je več poštnine, .bila ta ustanova spočetka v ro-| Še dandanes se rado do«raja. bo tako hudo, mibrstiva . . . Saj sem morala pomagati z raz. , . , . ., , tezaloni. da je „oga smuknila * «>»*..- da poštar,, v postnih predalih ei'vel j " i ti« vil: zasebne družbe, ki -o večkrat dobo kovan drobiž, ki Dama: 4'Xu. potem -e pravi da mi je ta čevelj nekoliko te-- , . . . , tek Sega stoletja. ^ki bele za |»i>šTne zvezo. Tako je bilo do druire polovice pre smosiiii ameriški angle scini, I»rf»<> pa je PriKlajalka: "Milostiva. zna-i no j«-, da >e vsalc čevelj, ko «ra , ,:r,>Ijl nekaj ča a norimo, uda. T«-Jk. so j* ^a ne smemo pri tem finem jo zdaj na nogi ua -o ira pometali v predale lju- koj so njeni prošnji ugodili. \ l.ie. ki s o V predal vrgli kakoi Belem domu odgovarjajo na }ii-mo. Ker so vrgli denar v, vsako pismo jn baš temu so moja- dal. starna irospa, češ. da do. i oprav pa je }w>štiia usta-i njen prejemnik ni prejel pisma bi nova na Kitajskem tako stara.: katero mu je poslala. Ko ji in j vendar >e Kitajci le t-/ko na-! postni uradnik reče, naj so ka-j vaja jo na ura^lovanje moderne ko izkaže, da s,, ho vedelo, ali Prodajalka: "Pro-im milo-1 po^te. Ni še doliro tesra. ko je ie pi-mo res f»o-lala. potegne iz ftiva . . . To je ^čevelj številke moral polovico ]M^tnine ]»la-žepa navadno >taro oiruljeno pet iu trideset . . . Ali se vam čati prejemnik, polovic«. 71a p«>- znamko, katero je takrat, ko je lK»ljš«. prihnra i»il prejšnjega?" šiljatelj. I'«» >e je pa zg-oililo. da ; pismo neda na pi>što, na pošti a]ov Dama: 4,Torej prosila vas za čevelj številke pet trideset." NAROČILA /a MOHORJEVE KNJIGE in KX.7I0E VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1038 sprejemamo Oni, ki nam pošlje za Mohorje ve knjige $1.25 ali $1.25 za Vo-dniV^ve, bo dobil knjige iz do moviiie naravnost na cvej dh USPEŠEN POLET IZ SAN FRANCISCA NA NOVO ZELANDIJO i LSI 1 * i i eliki aeroplan "^an-Ameriiran Clipper'' v pristanišču v Oakland 11a Novi Zelandiji po svojem uspešnem poletu iz S*m Francisco čez Honolulu, ko je preletel 7000 milj. Me vsa pojasnil* in zakoni za našeljence. Cena .................. BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....35 NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel iHere. «0 strani. Trda vez. Cena .................. To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen •k> uzor»-u ameriškib učuib knji? s slikami Primerno za otroke, katere hočete naUc'ltl slovenskega pra»opisa. NAŠE ŠKODUIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. opi>ai Fran Krjavit-, S-l strani. Itr«»S. .18 VELIKA SANJSKA KNJIGA. strani. Cena ............ S slikami. '250. SANJSKA KNJIGA. S slikami. H*» strani. Cena OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREIL\ — JH strani. LVna .......................... Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami u*|m->iio propagiral veliko idejo ju«o-slovanstva. ^ II DENAR. Spisal ilr. Kari Rngllš. strani. Cena .........................80 1 »ona m i proldein je zelo zapleten in teSaven in ga ni mogoč«* storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan čvSki uarodno-gospodar- • skl strokovnjak, je razširil svo4-* delo tako. da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisa! S. Kneipp. 240 str. BroS. cena 1.25 Navodila slovitega župnika, ki je idravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. DOMAČI ŽIVINOZDRAVMK. Spisal Franjo Dolar. S slikami. 'J78 strani. Cena ..........1.23 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisat Franjo Dular. 'J7H strani. Cena trda vez............. 1^0 broS............. 1.35 Zelo koristna knjipa za vsakega Mvicorejea; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO OftKHDA DO BITOLJA. 1«« -»rani. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami *iwti»; krajev nase stare domovine, ki so Sloveixt-m le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 14.1 strani. S slikami. Cena ........................ . jjjo GOSTILNE V STARI UIBUAM 51 s»rani. t'ena ...........................60 Podroben opis starih Ijuhljauskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvez--« -zgodovina slovenske prestoiiee. IZ TAJNOSTI PR1RODE. 83 strani. Cena____ Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-atvu. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 15S strani. Vez... Knjiga je namenjeua v prvi vrsti 7a stavbno, uuietno in strojno ključavničarstvo ter *ele-zolivarstvo. ODKRITJE AMERIKE. spWal II. NLX.IAH. Trije deli: 141. IX; >lran». Cena mehko vez. Cena vezane Poljuden In natanren ojiix odkritja uovega »vera. .»»er. .'Ml strani. Ona -«-» Knjiso tofdo pri porivamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnim! či.ami sodobne filozofije. RISKS REALIZEM. Spisal dr Ivan Prijatelj. 4i:t strani. Cena .......................... V knjiiri so opisani pre«lliodniki in Idejni utemeljitelji te svojevrstne rnske struje. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. XalinSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. T^S strani, le]H> trd.» vezana. Cena ..................0.—» STANLEY V AFRIKI. JSJ strani. C«»na ...... -50 1 »oživijajl slavnega raziskovalca, ki ie prvi raziskal "črni kontinent". IZBRANI SPISI L\ MLADINO. I>'vstik. 2*J0 strani. Cena ......... Levstik. --0 strani. Cena bro:. ...00 Spisal Franc ............ 30 ve«. Ll») Jl CiOSI^AVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi In dru- J gl del obsegata :r.Tl strani. Cena: I. Del.....80____11. Del .80 Zemljepisni pregled: natančni {»odatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOSJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, G4 strani. Cena triiov« .... 3% Bros....., ^5 SPOMINI, t Spisal Jože l^vtižar.) strani. Cena......1.50 V tej knjtd "Lr.ja naš znani iM.t«»plse«- žnunik f.avtižar opomine :»a svoj« brezštevilna potovanja. SPLOŠNI PODI K. KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POIJE. TRAVNIKE IN VRTOVE Cena br«>š..........................50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 71 KI in 23» strani. Trda vez. Cena S.— SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M Fellelta Kalinšek. OSMA l'< »M.VoŽKNA IZDAJA. — nl»s«>ga 7'JH strani, slike. Cena trdo vezano 1— SPRETNA KUHARICA. 248 str'ani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad ik-atsto uajvt«žnejš»h kuharskih navodil. UMNI KMETOVALEC. Spiral Frane Povse. Cena brofi........................* KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... ' Ji0 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVA-' TOV IN SRBOV. »5 strani. Cena ........ .30 KNJIGA O LEPEM VEDENJU. « , • , mili j«*in»v pr«-bivaJ«-ev, a vsako . *lllJ? °t}uU\X bnit )«» jMll ^ iu.vlUt , f|0vil|li ro>tTi zra-t»- za « ii miijttii. I'ovprn- no j«- na a.l|*»iiskein im^'ljc- uih :>«• ljudi na 1 «tii]u>ii iii k iloiuet i n. T«m|ji. k»-r x• n*-ka- t«*ri deli .la|K>n-k«' h- slabi za i • »l m l»* J»• va n j«*. laliko r« «"•«•. da j |>ri«i«* na nxi<»vitiMi |M»vr>iii«» zemlji. v>aj 1m• ljudi na ♦♦!! ... . . . .. Stirja-ki ki io„..-t«-r. Kam naj • •(•i««kla Inmo i»liU*ko ^ pijanim r«»tn»in. ki mi o i..; i . . i- . . -, t« . ... ^♦••laj .lajM»ii^ka >pra\ lj;» !•» >v«» a: imU-g leira Imhii lupila ig*»rahio wrmni. ; i • . . . i • ; , i , , , . Jo ii«» prdii vaM\•». kat« r rnla, ninur pa liana ilo tmli pri otroeih kmalu k«»ner zbrati«*-* t i. Vsaki* minuli« |N»«rl«*du j«» Kriila na >v«»j«» za|M*stin» ur«». ako m- Ui /i- kmalu |a-l, kateri ča~ jun j«* mati «ii»v<»!ila. daj<>jMj<.j -m«-jo iti «m] d««iita. Krida |»ravi. tla m- ji- tr»*b.-» pr»-«»l»l«-*-i in Ilnna j»* tudi tak«»j zadovoljna. Najprej |«a m- |*..sv»-tuj»»jo. kaj naj «JiU-«Vju. 4*Ja/. Imhii je ZM*7.la pravi Friila, (tumr pa liana «*iH>r«-ka. r«-koč: "IVga mama lie Mama je n-kla. da .i«« sm«-> nositi, kadar b»» zopet !»a|ia doma." — >amo ji-xi le. ker tvoja obleka se ni gotova." >«• ji fto^nn-liuje Prida, ki je dobro vedela, da j«' bila liana za rani te obleke že z«4o razočarana. Mana jezno diha. ruti se užaljeno; išče odgovor, ki bi Frido zopet razjezil. 41--in verižice tudi ne smeš nositi! Saj ni tvoja; ;,e iz Vešinega nakita!" "Veša nima več nikakega nrtkita! Sedaj je mamin in ] »a pa nov, ker smo zato Vešo vzeli v našo hišo m Veškia vzgo-pa volja ni nogo denarja!" pripomni Prida. "Drugače bi mo-)ala Veša Še v sirotišnico, ker je njeaia mati umrla, oče pa f>e je izgubil." "Papa je tudi mrtev," pravi Deša žalostno in v njenih očeh se prikažejo debele solze. "To še ni gotovo! Ali pa .ves. kdaj in kje je umrl?" "Papa je bil nazadnje v Ameriki in tam je tudi umrl, tako je rekla mama." "Da, talko je rekla, ker se tvoj papa ni več oglasil. Zato pa še ni treba, da bi bil mrtev." '\l\ipa — ni — mrtev?" za jeclja Deša in razburjeno se •»klone Fridino roke. Horst, katerega je otročji prepir spočetka zabaval, sedaj poseže vmes, ker vidi, kako je to govorjenje razlmrjailo Peso. 4\Smeda, tvoj oče ne živi več, mala Veša Frido si samo napoono razumela. Amerika je daleč in velika. Tam jh»-gosto ljudje u ni rjo, n«' da bi njihovi tukajšnji sorodniki o tem ka izvedeli." "Sev.ila. tako bo. stric TTorst. Veša more biti slednjič e Videla, ker je bil njen oče samo cirkuški jahač." pravi Prida "Moj papa n i bil cirkuški jahač; bil je učitelj jahanja. we rekla mama." ] h »prav i I>,.>it svojo se>trično. "T;, tudi cirkuški jahač. W-. V,^,. taki ljudje. ki v zelei.iHH v../.u | k »t u je ji» [h, deželi in p<, predstavi' ] Nabirajo denar s k r« »žn ikoni." Frida »matra za /.«'!«» važiio. «*Š«». k«»r se j«, postavljala ii»i. kot bi bili Hog ve. kako visoki. ž, 1 •> svojimi >ta- ro «|«»ma u«* m«»r«- v»v d«»bi t i ne dela ii" jela. t«» je velik«« vprašanje, katero mora reševsiti tu-di jajionska politika. Japonei se sicer skušajo iz seljevati v Ameriko, severno in južno. to«la tamkajšnje vlade (so naseljevanju tujcev, zlasti pa runn'nokožcev, z«*lo nenaklonjene ter ga zakonito ovirajo in tudi kar prepoveduj«' ,000, v Združenih državah severne A-merike 1 •+(».. v južni Afriki 202.000, v Braziliji 17:i.000. in at Maiulžuriji 24:?,000. Dasi je razmeroma največ Japonec v sedaj v Mandžuriji, vendar se Japonci doslej v Mandžurijo niso radi naseljevali. Prvič Japoncem prav nič ne godi- trdo mmidžursko podnebje, ker so pač vajeni mehkejšega domačega podnebja. Drugič pa je treba vedet i. da Japonec kljub temu. da živi neiiopii»no skromno, veinlar le n«^zmore tekmovati z domačim mandžurskim dninarjem, ki ne |>oziia sploh iioIm*-liih potreb. Zato ^e Ja^aonei «1«►>!«• j nis«» ra« 1 i naseljevali v ^ramlžnriji. lhisi pa j«' zanje življenj«* tam tako trdo. vetnlar jim m» kaž«' ilnig«*ga. kakor da se v večji množini začno s«»liti ur«-srii«-ili. prenu-unali. •!ja!«» I.s-hi.ihk VODJA STAVKE "Saj 11» ni r«-!" pravi D»*ša in Zitčudena p«>gl«ila «>stričiin.Hja. kjer j«* zanje š,' tlovolj pro Zmagoslavno pa dvigaie Fri«ki glavo. i štora. - j« ! Sa j sem vendar slišala, ko je mama s papanom Zato '\o japonska vlada izde-o tem govorila. Rekla j«'; «la j«« mama napravila "mesallian-!^^ 20-letko. t«» se pravi načrt, ee" unožitev z niožom iz nižjega stanu). (ki naj se uresniči v 20 letih. Frida zelo važno |>ovdari to tujo laesedo, katere Deša in' to,n nači-tu naj bi se oil 1«>-Hana ni>ta razumeli. Sjima pa je že veiMa, kaj pomeni. do leta 19a7 izselilo v 1 o«-asi |n»1zc >«»lz«- {ni D«išj.ni|| licrli. Tako ji ji- vslnl krutih Fridinih be>ed težko pri srcu, lalH-ga!" jo t«>laži Hana. "Saj je vendar v cirkusu 4PO in pnj«'tno. Fiiikrat je bil jmpa z menoj pri neki otroški predstavi." Toda Deša se ne »nore pomiriti; bridko joka. Da jo «n1vhi«\ pravi HM: Otroci, eas je. «la gremo, da ne bo mama čakala,'' četudi je bil prepričan, da sestra ne bo prišla v kavarno. Frida in Hana takoj poskočite, Deša pa >e no zmeni, da bi pospravila knjige in dela dalje. "Hitro V«*ša," jo opominja Hana. To«la Deša žalostno od maje z g»lavo in pravi: "Ne grem z vami!" "Potem |ni jo pusti," pravi Frida zadirljivo, "tukaj vidiš trmo, kozla!" Vse Hanino prigovarjanje nič ne pomaga. Deša ne gre v veliko Hanino žalost, kajti ž njo bi bilo mnogo prijetnejše, kot |asi s čitierno Frido. Tn ko je Deša sama, se tu«li ne more več premagovati. Bridko ihti in gre v svoje pribežališče — v sobo njene mamo, t milijonov Japoncev. Da bodo v^s ta na- ert da jih Im. io v« jelio\'_ Mandžurija, ki j«> dvakrat ve«-j;i kakor \>;i Fram-ija. a ^t«'j*' le inlliji*n«»v j judi. 1» uaiagla v t«-ku .laljši- vrM.- l«-t prav lahk«» -pr«-j«*Ti va—• n» kaj[ mi li j«»:i«»v Ja|N»u«-«\. Ja|H*n<-i| izraeiinali. da b«» »V/. 31 J,»t Mandžurija irir« ia pri ^-daitj in nara-e.in iu prebivalstva naj manj -"•<» in:!;joii.r\ lju.li. «"*.- k temu pr.de :» lllllij«»fl«»v j;t|MUi skill na^elji 'iei-v e. z 2»» let. bij t«» I »omenilo elio desetino pre-1 biva 1stva. kar bi ne bilo pn-j v«*«\ »'•!• h« »če ji a Japonei «lt»-»'«*'i.' da bi >e oli«'*a>i s|H»razu-> |> m«'vali. Sic«-r pa so Japonci1 tudi izračunal*, tia j«- zanje ceneje, ako naseljujejo večje število svojih ljudi »v Mandžurijo, kakor pa da bi jili le po malem pošiljali tja. Kakor pise japonsko časopisje, je stvar v Mandžuriji taka: Poljedelsko prebivalstvo Mandžurije ima tri vrste ljudstev: eni so knliji, ki prihajajo v, Mandžurijo iz severnih kitajskih provinc, zlasti z Šantunga. Drugi so korejski najemniki, tretji pa japonski naseljenci. Večina jioljedelskega delavstva v Mandžuriji so kitajski kuliji, ki pa na koncu sezone za,puste «leželo ter se vračajo domov, da se drugo l«>to vnovič vrnejo v Mandžuri jo. Toda mandžurska vlada je začela to kitajs' o na- iT*.-, NEKAJ SPLOSNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ «»\v«-r- Ilapgoo«I. tajnik odbo ra za imlustrijsko orgatiizii-eij ozfi X«'\v Knglaihl «h*ža- \ t I agitira med č revija rji \ , Iržavi Maine, da razgla »tavko za priznanje unije. Iv pi«rm. hi jih duhhn« nd rmjmkmv. ojaiimm. da sm Se prm] v nrjjMMHi s!nlr pnlntanja. Vrrin Miih, ki ae btrtjo pridružiti I«bij ali iwb iiMu. dm ut s nt« grupi tudi ifailL T* ni pn»ih». liMr «r pripravi mm n tja ia airrr zala. da iaaj« rajski prilik* pMtsvali »kapa* Ija ia iamja • t na if# zakave. Za aazaj »> pa wk *aa> urrdi. kdaj jr zanj nmjkalj pripravna. V«aka karta vrla za dir Irti. pa ir ver. fr jr paCrvkaa. Tarrj ima ink izlrlnik rrll dir krti rasi za «4ati « akamia. Daljr ni palr.fci—. da ki <*r »mil z anpak iaa izkrrr parnik. * katrriai ar bar* vrnili. i'r jr pa <4urajn» razlika « rrai. pa «rvrda Mi pav rajraa ali, akrala«. rf«p'ara. rr i/fcrrr parnik. na kalrvmi itwr Vanja vrf. Zahtns w *» »zWr parnik ad Mr pni iknidm drnzkr ka« jr kil parnik. "» kali raa jr palaval tja. %mrr*4>a +rtz»\ !jw Mr pat m IrMr »a dvr Irti. nrdriavlpud pa d-kr potni liM ja «a t« /aMlnr v/rake. Vm oni. ki na nammjrni lrta» patavati r 4at| kraj. aaj %l lakaj zajamrii« prantarr. da ne ka prrpozna. Za imt^rr junij In julij a* it •ikor«* vsi pr«tHiori oddani Na pamikih. ki no drke!o tirani, sr vrr>e izlrli r domovino pod rodstvaaa izkuši-nrca sprrmljrvalm. KRETA NJ E PARMKOV - SHIP NEWS so Japonci tega mišljenja, da je že zato tre-lia Japonce naseliti v deželo, da bodo nekako izravnali nasprotstva med Kitajci, Korejci in Mongoli, ker bo nazadnje le v korist državni organizaciji. Toda .Japonci bodo svoj«' izseljence skrbno izbirali. Kani se bodo naselili, to so mora določiti sporazumno z mandžur-| sko vlado. maja: ltniua v (it-rma f -5. maja: LafuyettP v Havre sel jeva nje ovirati, ker je kitaj- jsKo V|J|,,«>- Japonski naseljenci sko naseljevanje velika ovirah'4'1 ,mm1° ^^deljeni v dva raz-korejskomu in japonskemu na-hv,la- Izseljence razntla A I»o seljevanju Važno za Japonce '^»"»ki sama japonska vlada pa je tudi to. «la s«» veekrat ti \u'v ,M> bre^pIa«"no vs.- nskr-kitajski poIjed«-lci pridružijo l'^«'ljenci razreda H pa roparskim t«»l|iaiiL če ne naj-lso -^volaotlni izseljenci in bo za dejo takoj dela na polju. Po- bijanj«' romarjev ]»a .!«' važna naloga mamlžur^ke vla«le. \ Maiulžuriji j«» ž«' u-tanov-IjiMia posebna družba, ki si je nadela nalogo, da kitajske sezonske delaivce omeji t«>r |)o- - nje vlada manj plačevala kakor za prve. Dva razreda pa morali narediti zaradi tega. k«-r 11 i-«» vedeli, ali 1 >g se takoj spo«"«'t.ka oglasilo dovolj prostovoljnih izs«'l j«»m-«'V. š«'I»' potrebovali. v k«»likoi Krman«lie v Havre 18. junija : Kuropa v Bremen 19. junija : Il«» «li' Fram-e v IIu«'re BKRENGAKIA v CIIKliliHl R(i Saturnla v Trst to 400.000 japonskih družin. Takoj sjx»eetka pa bi šlo v Mandžurijo 10.000 japonskih družin VEČINA TEM ZASTOPMKO\ IMA V ZAI.OCil TLDI KOLEDARJE IN IrRATIK^; (E NE JIH PA ZA VAS NABOJE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE uboga Deša. Ti-žsko ji leže na srce ln kaj je prej rekki Frida — njen i>apa, njen ljubi dobri ]Ki.pa, je bil eikurški jaliač ki je potoval v zelenem vozu in je > krožnikom pobiral denar? I11 da ni mrtev! Vse se meša v njenih možganih. Mogoče ]>a le še živi T Ta, brezskrbno izgovorjena Fridina beseda se je tnlno zapicila v njeno srce. o katerem je mati vedno iolrko pripovedovala in ki ga n- ni.urla nikdar dovolj občudovati! V zhtem medaijonu ki ga je vediro no«sila na tanki zlati verižici, je bila slika obeli star^. v — njena največja svetinja, ki jo je o^lprla samo tedaj, kadar je bila sama. v (Dalje prikočnjio.1 CALIFORNI4: San Pranciaeo, Jacob iAi»«h||| '"OLOItADO: Pueblo, Peter Cullg. A. SaftlC Walsenburg, M. J. Baruk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zapanili. 'LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. L.ukanlcb Cicero. J. Fabian (Chicago, Cl< 4xo. In IlUnoia) Jollet, Alary Bambicb L,a Salle, J. S(>eUcb Maacoulah, Frank Augnitla North Chicago, Joe Zelene MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplrac MICHIGAN: Detroit. L. Plankar MINNESOTA: Chlgbolm, Frank Goufe Ely. Jos. J. Peshel > Eveleth, Louia Goote Gilbert, Looia Vessel Hibblng, J0L.1 PovBe Vlrgina, Frank Brratlcb MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlek NEW YORK: Go wand a, Uttlo Valla. OHIO: Barberton, Frank Trona Cleveland, Anton Bobek, Ohm. dart linger. Jacob Resmlk John Sl&nalk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kivo^f Yoongstown, Anton KikeU JREGON: Oregon City, Ore- J. Koblai PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikxl B rough ton, Anton Iparee Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, Mra. Ivana Rupnlk Export, Lonla Supaaltt Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Greensburg, Frank Novak Johnatown, John Polanta Krayn, Ant. TanšelJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Ž ust Pittsburgh in okolica. J. Pogatar lu Philip Progar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sddfrer West Newton, Joseph Jot an WISCONSIN: Milwaukee, West Allla, Fr. SIA Sheboygan, Jwrph Kake* WYOMING: Rock Springs, Lents Taoekar Diamond vtUe, Joe RoUcb RDEČA 2ENA SE JE DALA SPACITI V nekem sanatoriju v Kairi se je poznati. Operirali so jo po njeni želji, honorar je plačala vnaprej in nekega dne je izginila iz sanatoria neopaženo s svojim 8-let-nim sinčkom. Runranska državljanka Ana Sagenova je znana "rdeča žena", ki je izdala ameriški policiji zloglasnega ameriškega tolovaja Jolina Dillingerja. Več let je živela z njim in fmela sta sinčka. Nekoč, ko je bil zaprt v Bosrtonu, mu je pomagala po_ begniti. I^eta 10,^0 s.ta se skupaj preselila v Kanado in Dil-Iinger ji je obljubil, da bo za- Taak to, katera Je prejet 2C. junija : Rex v Genoa i-t). junija: Bremen v Bremen Lafayette v Havre j O. junija: NORMANDIE v I1AVRK AQUITAN1A v CIIERBOLVQ Washington v Havre julija: C« m te di Savoia v jtDoa Berengaria v Cherbourg Chnmplain v Havre B. julija: Kuropa v Bremen 7. Julija : Queen Mary v Cherbourg 9. lie de France v Havre 10. Julija: Vukania v Trst 14. Julija: Norma ud ie v Havre Atpiitania v Cherbourg Mauliattan v Havre 17. Ilex v Genoa Itri'mcn v Bremen 21. julija: Berengaria v Cherbourg JH. julija: El ROPA v BREMEN ■24. julija : Sat urn in v Trst Champlain v Havre L-S. julija: Washington v Havre Mary v Cherbourg julija : li«* de France v Havre •*51. Julija: Con le di Savoia v Genoa Za vsa pojasnila glede potnih listov. cen in drugih podrobnosti se obrnite na POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA** 216 W. 18th St.. New York Posebno naj hite oni, ki nameravajo potovati mesera junija ali julija, kajti za ta dva meseca so na vseh parnikih skoro ie vse kabine oddane. mor se je bila zatekla sama, končno so jo pa morali izpustiti. Od takrat je "rdeča žena'' v neprestanem strahu pred osveto. Xekaj časa je živela pod tujini imenom v Xe\v Yor-ku« toda tolovaji so jo kmalu izsledili. USTANOVITELJ ADDIS ABABE. Zanimivo je, da je bil ustanovitelj tega mesta, ki jc bilo dol. go vrsto let prestolnica abesin-Tam si je bila usta-'^0 d^ave, prav za prav Ita- lijan. To je bil italijanski misijonar v Rti opij i Viljem Mas-saia. Ta je na svojem tretjem v Ru mumij o. Tam je dobila službo v nf.hom hotelu, t(xla a-meriski tolovaji so prišli za njo in ji stregli tudi v Rumu-n:ji po življenju. Nekega dne efnove življenje^z denarjem J f? ugrabiti ji sinčka, ki ga je bil prinesel iz Ameri-;h so ^ b,le oblasti za ke. Nekega dne je pa izginil ^ A"ieri^e" Potem ie zo" iz Montreala in se vrnil v Olii-j P^ o^tovala iz Bukarešte v eago. Ko je Sagenova prispe-1 in se dala prvič o- la za njim tja, je imel že pri-! Parati. Oblasti so ji dovolile jateljieo. Ljubosumna in za- novila nočni lokal, ki so ji ga tolovaji razbili. Hoteli so ubiti tudi njo in komaj se je re-( šila. Potem so jo o-blasti iz-1 potovanju po Etiopiji leta 1867 gnale iz Amerike. V n.p»ilu le-' ustanovil na ozemlju, ki mu ga ta 1935 je morala o i jonsko naiselbino, v kateri so ameriških mest ni mogla vec stanovanja za misi- ščititi. | jonarje lepo urejene detovnice in delavske naselbine. Ko jc Sagenorva se je napotila naj- Menelik postal cct=ar, mu je n'o-prej 11a Madžarsko, pozneje pa Vo mesto tako ugajalo, da je tja prenesel svojo prestolnico in zgradil tam noivo mesto Addis Ababa. ipuščena ljubica ga je nato izdala in Dilliingcr je bil ustre- izjpremeniti ime. Poleg tega je hotela izpremeniti tudi svojo zunanjost, da bi zabrisala DTKATA HLAI NABODA' ljen, ko je prihajal v Chicagui^0 sled za sebo-l- Toda P° izpred mestnega' kina. Sage- i V™*. 111 se z f1a nova je dobila' 15,000 dolarjev,!?* ^ dovol.rstara in grda. Za- toda bivši Dillingerjevi prija- t0 ;1G D?P°1toVala v Kairo in se - '' podvrgla drugi operaciji. Zdaj je njen oibraz tako spačen, da je nihče več ne bo mogel spo- telji so ji prisegli o-sveto. Nekaj časa je bila na varnem v policijskem zaporu, ka- OTiati "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor s* bo-če naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori* — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista d« pošiljamo. ..... l • . n.