I Kako je bil zajec obsojen na petindvajset. 1 jfl|jH§| I am-le rneseca velikega srpana je bilo. Natiški fižol je bil še 1 b^I^HB 1 ves zelen, in zelje je zavijalo listje v trde glave, ko smo ¦ HhJBBJL——. imeli na vrtu opravila kar vsi: jaz sem obrezoval dre- m g||HMKi|lgjSS vesa, mamica je pestovala našo Nado, Anica in Bolček -I ^H^SflPP^lteS sta nabirala fižol in Ivan, z rokatni v žepih, jima je 1 ¦^SbFm' ^^^ pomagal — gledati. Da, on najrajši pomaga gledati! 1 HLL^jgrSiga-.^ I Pa zakriči Bolček: ,,Oj, oče, tukaj je pa zajec, 1 ^ ^"sad zajecj [)a, pravi zajec! ..." J Takrat pa je bilo vse pokonci! Anica je stresla iz peharja ves fižol po j tleh, Ivan je zakrilil z rokami pa odskočil navzad, Nada je zavekala — zajec M pa je dirjal ob ograji ter iskal izhoda! ^ In jaz? — No, tudi jaz sem stisnil nožič v žep ter napravil takoj načrt, kako naj pride zajec do zaslužene kazni zaradi tolike predrznosti. Pa tudi res! Pri belem dnevu se mi priklati ta nesnaga na vrt, pa mi objeda najlepše zelje! To jih zasluži petindvajset! — ,,Ani, brž zapri^vrtna vrata na enem koncu, Bolči — ti na drugem!" zakhčim. a| hh 285 «~ ___, Takoj je bilo to storjeno — in zajec je bil naš jetnik. Ej, da bi ga videli, kako je ubiral dolge svoje zadnje pete, kako je pre-skakoval grede, drevesca in vse, kar mu je prišlo na pot. Nad meter visoko je poskakoval, a z vrta tnu ni bilo moči, ker je ograja skoraj dva metra visoka. In da bi videli nas, kako smo ubirali pete za njim, kako smo mu pre-strezali pot, kako se podili in pehali, kako so otroci kričali in vriskali! Ivan se je kar dvakrat prekopicnil, tako je bil v ognju za zajcem. Slednjič smo ga vendar ujeli. Jaz sem bil tisti, ki setn ga zagrabil za dolga ušesa in ga izvlekel iz grmičja. — Takrat pa je zajee zavekal! Zavekal je iz vse svoje zajčje duše, zavekal prebridko in pretresljivo! — Vekal je morda prvič v svojem življenju, zakaj zajec ne veka kar tako za vsak prazen nič kot vi. Zajcu se mora prigoditi že res kaj hudega, groznega, da veka! In to se mu je tudi prigodilo: za življenje in smrt mu je šlo! BNo, otroci, sedaj si pa le oglejte divjega zajca! Po vsem životu je sivkastorjav kakor zarjavela zelišča po polju. Zato ga je tako težko zaznati. Glejte njegove dolge zadnje noge in dolge njegove uhlje! In kako debelo in preplašeno gleda! Teh velikih oči zajec ne more nikdar zapreti, ker ima premajhne trepalnice. Izmed preklane gornje ustnice je vedno videti dolge dletrste zobe, s katerimi gloda trde reči. Repa pa zajec nima dolgega. Prav kratek je, menda zato, da ga pes ne more zanj ugrabiti." Tako smo si zajca ogledali od nog do glave. ,,Oj, oče, zaprimo ga v hlev, da bo vedno naš", pravi Ivan. nNe, oče, zakoljimo ga, pa ga nam mamica skuha", pravi navihani Bolče. ,,Da, mamica ga nam speče, saj je zajčja pečenka jako okusna", pravi tudi Anica. — ,,Ne tako", pravim jaz. MV zakonu je zapisano, da se sme zajca jesti le od 1. kimavca do zime dalje. Niti lovci ga ne smejo prej streljati in jesti. Vrhutega pa zajec ni naš, atnpak lovčev. Ako si ga mi pri-svojimo, je to tatvina. — Toda veste, kaj storimo? Vsak si poišči šibico, pa ga našeškajte tam pod repkom, zato ker je kradel naše zelje". BDa, da, našeškamo ga, našeškamo", zakriče vsi trije pa odhite, da dobi vsak svojo šibico. Kmalu so jih imeli. — No — nato sem pa jaz zajca držal, otroci so ga pa šeškali. Vsak pet mu jih je naštel — pa prav gorkih, da si bo kujon zapomnil, kdaj nam je hodil v zelje! Potem sem ga pa še jaz pošteno zuhljal pa mu dal — prostost. To jo je cedil črez travnike! Tam v daljavi pa je sedel na zadnje noge, se popraskal pod repkom, pomigal z ušesi, pokazal nam — figo, pa jo mahnil dalje svojo pot. Lahko nam je kazal fige — saj jih ni prejel niti vseh prisojenih pet-indvajset! Drugič mu pa niti ene ne prizanesemo! Samo pride naj, če ima še kaj poguma!