, OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 2. decembra idgo LETO VII., ŠTEV. 93 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo Sveta za prosveto (Nadaljevanje iz »Glasnika« štev. 92) Število ustanov in zasedba V začetku letošnjega leta smo Jtneli 56 ustanov, in sicer 23 večvrstnih, 25 ustanov za predšolske otroke in 8 ustanov za šolske otroke. Stanovanjske skupnosti so ustanovile doslej 10 ustanov, 5 pa so jih sprejele od občinskih ljudskih odborov, skupaj torej 15. Omenimo naj, da so se v začetku letošnjega lota začele otroške ustanove v celoti prenašati na stanovanjske skupnosti, |n sicer tam, kjer so skupnosti že toliko razvite, da so to nalogo lahko sprejele. Ta prenos bi bilo vsekakor treba pospešiti z ustvarjanjem potrebnih pogojev v stanovanjskih skupnostih in ureditvijo osnovnih vprašanj v odnosih in odgovornosti Komune in stanovanjskih skupnosti. V vseh ustanovah je 4064 etrok, od tega 3257 otrok zaposlenih mater, ali tretjina potrebnih. Iz izločenih podatkov izhajajo naslednji zaključki: K razširitvi mreže otroških ustanov moramo pristopiti sistematično in izkoristiti vse razpoložljive fonde komun in podjetij. Naša orientacija naj bo: zagotoviti varstvo in vzgojo vsem otrokom in usposobiti ustanove, da bodo staršem lahko nudile čimveč uslug, ki jih potrebe nakazujejo. Za tako akcijo so danes že dane tudi zakonske osnove tako z republiškim zakonom o šolstvu, zakonom o stanovanjskih skupnostih, razpolagamo pa tudi že s pedagoškimi in gradbenimi normativi, ki bodo projektantom in investitorjem v veliko pomoč. Zato bi bilo potrebno: a) da bi Svet za urbanizem OLO s pomočjo in s sodelovanjem pristojnih organov občinskih in stano- vanjskih skupnosti izdelal za Ljubljano in za druge večje kraje rajo-nizacijo in plan gradenj otroških ustanov, da Bi takd zagotovili otroškim ustanovam primerne prostore. b) Okrainl ljudski odbor naj bi predpisal investitorjem stanovanjskih kapacitet, da bi morali obvezno prispevati določen % investicijske vsote tudi za potrebe otroškega varstva. Ob prehajanju varstveno vzgojnih ustanov iz pristojnosti občin v neposredno pristojnost stanovanjskih skupnosti ob naglem vsebinskem razvoju otroških ustanov, ki je prav tako nujen in značilen za ta čas, mora okrajni Svet za prosveto in prosvetno-pedagoška služba nuditi občinskim ljudskim odborom, stanovanjskim skupnostim in samim ustanovam čim izdatnejšo pomoč. Velikost ustanov Do 30 oskrbovancev je v 15 ustanovah, 30 do 40 oskrbovancev v 16 Ustanovah, 60 do 100 oskrbovancev v > ustanovah, preko 100 oskrbovan-cev v 16 ustanovah. 16 ustanov posluje v enem pro-storu, 26 ustanov v samostojnih zgradbah in 14 v preurejenih stanovanjskih blokih. Delovni čas ustanov , Podatki so za nas toliko zani-•Uvejši, ker nam odkrivajo postop-uo prilagojevanjc ustanov potrebam fužin in hkrati kažejo na skrite .uzervc za vrsto uslug, ki bi jih de-°vni družini lahko nudili. Dd 8. do 13. ure posluje 5 ustn-uv, od 7. do 14. ure posluje 8 usta-uv, od 7. do 15. ure posluje 1 ustava. °d 5.30 do 15. ure poslujeta 2 ' mnovi, ves dan posluje 40 ustanov, i ^se ustanove pripravljajo pre-rano za otroke, in sicer z malico , . ustanov, malica in kosilo v 32 stanovQl,_ Na dnevni prehrani v ustanovah je 2583 otrok (79% na-t^tot: številu otrok zaposlenih ma- Cena oskrbnega dne je ’ ustanovah z malico 65 dinar-40e/— Prispevek staršev 24 din ali 236 °'i'V "stanovali z rednimi obroki Inn ,.,narjev — prispevek staršev 00 dinarjev ali 40%. Koi * Iehl *959 s0 znašali izdatki na Uo ran ' ustanovi s prehrano skup-„„‘»-48 dinarjev, od te vsote so okovali starši 30.840 dinarjev in niu-;,ISk', tjudski odbori 39.408 di-i0;tev- Fe številke nam jasno ka-°trošV\n l>rivi,°gii otrok, ki so v hii l- ''stanovali v primeri z oni-(jeic,.Kl. teli družbenih dotacij niso Prost'"' k(>r v ustanovah zanje ni 6. PROBLEMATIKA POSEBNEGA ŠOLSTVA V okraju Ljubljana imamo naslednje posebne zavode za prizadeto mladino: 1. Zavod za gluho mladino v Ljubljani 2. Zavod za slepo mladino v Ljubljani 3. Vajenska šola za gluho mladino v Lj. 4. Vzgojni zavod Janeza Levca v Ljubljani 5. Vzgajališče Smlednik 6. Vzgajališče Višnja gora 7. Vzgajališče Logatec 8. Dom invalidne mladine Kamnik 0. Prehodni mladinski dom Kodeljevo zasedba 143 otrok zasedba 66 otrok zasedba 49 otrok zasedba 251 otrok zasedba 59 otrok zasedba 62 otrok zasedba 77 otrok zasedba 110 otrok zasedba 40 otrok Skupaj v posebnih zavodih Posebni zavodi in šole v okraju so bili pred spremembo pristojnosti večinoma republiške ustanove. Njihova kapaciteta je za potrebe okraja povečini prevelika. Ker pa sprejema večina posebnih šol mladino z vsega teritorija LRS, je zato njih kapaciteta občutno premajhna. Tako imamo za vso LRS le en Zavod za gluho mladino v Ljubljani in manjši zavod v Portorožu, le en Zavod za slepo mladino za vso LRS v Ljubljani, le tri zavode za duševno prizadeto mladino, od tega eden v Ljubljani, od pet vzgajališč v LRS, pa so trije v ljubljanskem okraju. Lokalnim potrebam služijo krajev- Vsak roj. letnik LRS Gluhih 1 %o 30 Slepi 0,4 %o 12 Duš. nor. 2.5% 750 Invalid. 1 %o 30 Družb. nepr. 1 % 300 Letni prirastek prizadetih otrok v LRS znaša 1122 otrok, od tega se rodi v ljubljanskem okraju 297 otrok, ki so, ali postanejo tekom razvoja tako prizadeti, da jih je treba obravnavati v posebnih vzgojnih zavodih. Največji problem posebnega šolstvu predstavljajo nevšolani ali pa nepravilno všolani defektni otroci. 857 otrok ne eksterne pomožne šole, okrajnim potrebam pa Vzgojni zavod Janeza Levca. V navedenih posebnih vzgojnih ustanovah dobe učenci predšolsko vzgojo in šolsko izobrazbo, poleg tega pa je za učence Zavoda za gluho mladino. Zavoda za invalidno mladino v Kamniku, v Vzgojnem zavodu v Gornjem Logatcu in Višnji gori urejeno tudi poklicno izobraževanje. Za družbeno neprilagojeno mladino so vzgajališča prirejena glede na njihovo starost in na stopnjo izobraževanja. Po defektih so otroci razporejeni tako: Od tega v ljublj. okraju 7 na roj. letnik 3 na roj. letnik 210 na roj. letnik 7 na roj. letnik 70 na roj. letnik To se godi zaradi tega, ker nimamo zadosti šolskega in domskega prostora za defektne otroke. Ker tako nujno ostaja del defektnih otrok brez pouka in izobrazbe, je na obstoječe posebne zavode tako velik naval prijavijencev, da so ti zavodi stalno prenapoljeni. To negativno vpliva na učne in vzgojne uspehe, kot tudi na zdravstveno stanje go- jencev. Problem pomanjkanja šolskega in domskega prostora za defektno mladino se do še bolj občutil po sprejetju republiškega zakona o posebnem šolstvu, ki bo predpisoval za defektne otroke obvezno šolanje in po katerem bo obvezno šolanje za te otroke razširjeno tudi na njihovo predšolsko vzgajanje in na poklicno izobraževanje. S tem v zvezi bo neobhodno potrebno poskrbeti za razširjenje šolskega in domskega prostora za defektne otroke, in to: 1. z novogradnjami in 2. z dograditvami, adaptacijami in razširjenjem sedanjih zavodov. Izvršiti bo treba naslednje novogradnje: Zavod za gluho mladino v Ljubljani. Zavod se bo moral v doglednem času izseliti zaradi novogradnje Mestne bolnice, ki jo bodo pričeli graditi na sedanjem zavodnem prostoru. Urbanistični plan okraja ga za-treba gluho mladino za 320 gojencev. Lokacija za nov zavod je odobrena v občini Ljubljana-Beži-grad, investicijski program je potrjen, ni pa še rešeno investicijsko vprašanje novogradnje. Investicijski stroški so predvideni v znesku 400 milijonov din. Ker je zavod republiškega pomena, pričakujemo, da se bo to odrazilo tudi v sredstvih. Dom invalidne mladine v Kamniku. Pripravlja se novogradnja Doma za invalidno mladino, ker se mora dom izseliti iz sedanjih prostorov. Novi dom za invalidno mladino bo imel prostora za 200 invalidnih otrok in v svojem sklopu osnovno šolo, vajensko šolo in delavnice za poklicno usposabljanje invalidne mladine. Sredstva za novogradnjo v znesku 300 milijonov dinarjev predvideva Zavod za socialno zavarovanje LRS. Vzgajališče industrijsko-obrtni-škega tipa. Sedanji vzgajališči v Gornjem Logatcu in v Višnji gori ne odgovarjata svojemu namenu, ker nista krajevno pravilno locirani. Nastanjeni sta v starih graščinah, katere ni mogoče tako urediti, da bi odgovarjale pedagoškim potrebam. Zato je potrebno na območju I.jubljape zgraditi vzgajališče industrijsko-obrtniškega tipa za 140 gojencev in gojenk. Vzgajališči v Gornjem Logatcu in v Višnji gori bi se po dograditvi novega vzgajališča uporabili v druge namene. Potrebna investicijska sredstva bi znašala 140 milijonov din. Dograditve, adaptacije in razširjenje obstoječih domov: Vzgajališče Smlednik bi moralo povečati svojo kapaciteto od sedanjih 60 na 150 gojencev. To bi se doseglo tako. da bi se obstoječi prostori vzgajalfšča uporabili za dom, na novo pa bi sc zgradilo šolsko poslopje za vzgajališče. Investicijska vsota je predvidena v znesku 164 milijonov dinarjev. Zavod zn slepo mladino. Zaradi utesnjenosti v sedanjih prostorih je potrebno pri Zavodu za slepo mladino v Ljubljani zgraditi nov trakt šole z 12 učilnicami, kabineti in delavnicami. S to zidavo bo zadovolji- vo rešeno vprašanje šolanja slepih tega otrok s področja LRS. Kapaciteta Kamniku, Trbovljah, Kočevju in zavoda bi tako narasla od dosedanjih 70 otrok na 90 otrok. Investicijska vsota je predvidena v znesku 80 milijonov din. Vzgojni zavod Janeza Levca je treba zaradi velikih potreb po šolskem prostoru za duševno prizadeto mladino nadzidati. Z nadzidavo se bi pridobilo 350 in2 šolskega in pomožnega prostora. Nadzidava je izredno potrebna, ker sc bo z njo rešilo vprašanje tretje izmene pouka in se bo lahko število učencev zvišalo za 30 otrok. Investicijska sredstva so že odobrena za to nadzidavo in se je z gradnjo že začelo. V zvezi z novo ureditvijo Karlovške ceste in urbanistično ureditvijo Prul, je predvideno rušenje politehnične učne delavnice Vzgojnega zavoda Janeza Levca. Učne delavnice je potrebno na novo zgraditi na zahodni strani zavoda. Investicije za nadzidavo zavoda so bile odobrene v višini 39 milijonov din. Investicije za nove politehnične delavnice so predvidene v višini 60 milijonov din. Prehodni mladinski dom Kodeljevo. Za potrebe medicinsko-peda-goške in psihološke diagnostike so potrebni primerni prostori. Načrti za nov objekt (šolski paviljon) so bili že izdelani leta 1955. Investicijska sredstva so bila že odobrena s strani ustanovitelja, Sveta za socialno varstvo LRS. Do dograditve pa ni prišlo, ker takratni MLO ni odobril načrtov iz razloga, da se mora počakati z gradnjo toliko časa, ko bo izdelan celotni gradbeni načrt zavednega okoliša. Leta 1957 je začel ObLO Moste z gradnjo športnih objektov na zemljišču, ki je bil dan v upravljanje Prehodnemu mladinskemu domu. S sporazumom med Obl-O Moste in med zavodom je bilo dogovorjeno, da se pri zavodu poruši stara stanovanjska zgradba, ki nima nobene umetniške vrednosti, na njenem mestu pa se naj zgradi potreben objekt za prehodni dom. Investicijska sredstva so predvidena v višini 60 milijonov din. Za gradbeni program je že dal ustanovitelj na razpolago 600.000 dinarjev. Investitor je Svet za socialno varstvo LRS. V prostorih osnovnih šol in šolskih poliklnik ter zdravstvenih postaj je treba rešiti, problematiko duševno, slušno in govorno prizadetih otrok, katerih motnje so take, da ne potrebujejo zavodnega vzgajanja in zavednega obravnavanja. Za duševno prizadete otroke bi bilo potrebno na pomožnih šolah oskrbeti prostore za letni prirastek 10 do 20 otrok v okraju. Za slušno prizadete otroke, ki niso potrebni zavodnega obravnavanja, bi bilo potrebno za njihove posebne oddelke zagotoviti na osnovnih šolah prostora za 2 oddelka, to je približno za 30 otrok v okraju. Prav tako bi bilo potrebno ustanoviti oddelke na osnovnih šolah za otroke z govornimi motnjami, ki se sedaj samo ambulantno obravnavajo. Število logopatov računamo približno 3V« vseh osnovnošolskih otrok. Za delo s starši prizadetih otrok in za obravnavanje teh otrok v predšolski dobi. ki je z mnogih vidikov najvažnejša, na njihovih domovih, bo potrebno v prihodnjih letih nastaviti v okraju 1 do 2 učitelja defektologa, ki bosta vršila terensko službo kot mobilna učitelja. 7. Reforma gimnazij V šolskem letu 1958/59 je bilo na območju okraja 11 gimnazij, od 7 v Ljubljani, ostale pa v ^„,...iiku, Trbovljah, Kočevju in Stični. Skupaj je bilo v 11 gimnazijah 2591 učencev. Velika potreba po širjenju strokovnih šol je sprožila misel po združevanju gimnazij, ki so bile glede prostorov nasproti ostalim šolam v privilegiranem položaju, zaradi majhnega števila učencev na posameznih zavodih, pa predrage. Na svoji 9. in 13. seji je okrajni ljudski odbor na predlog Sveta za prosveto sprejel sklep o združitvi I. in lil. gimnazije v I. gimnazijo s sedežem v Peričevi ulici, ter II. in IV. gimnazijo v novo II. gimnazijo s sedežem v Šubičevi ulici. V šolskem letu 1959/60 je bilo v devetih gimnazijah, kolikor jih je po združitvi ostalo, 2811 dijakov, torej za 220 več kot prejšnje leto. V šolskem letu 1960/61 se je vpisalo na gimnazije 850 učencev. Številke kažejo, da se vpis v gimnazije sicer nekoliko dviga, v primerjavi s strokovnimi šolami, kjer letno odklanjajo več sto dijakov, pa je ta porast minimalen. Kapacitete gimnazij še vedno niso v sorazmerju s kapacitetami srednjih strokovnih šol. V gimnazijah vpis ni dosegel niti razpisa, strokovne šole pa so morale s sprejemnimi izpiti filtrirati prevelik priliv in končno odkloniti tudi nekaj takih, ki so uspešno opravili sprejemni izpit. Na gimnazijah ni bilo sprejemnega izpita. V ljubljanskih gimnazijah in na gimnaziji v Kamniku je pouk v aveh izmenah. Kadrovsko so gimnazije razmeroma dobro zasedene, razen za poučevanje matematike in fizike. Za predavatelje teh dveh predmetov smo na splošno v stiski. Za nadaljnji razvoj gimnazij bo treba skrbeti v dveh smereh: 1. Pohiteti z vsebinsko reformo gimnazij, s katero bodo gimnazije izgubile svoj sedanji značaj in se približale strokovnim šolam. 2. Pregledati, koliko in katere gimnazije (reformirane) naj bi v bodoče ostale, oziroma katere strokovne šole naj bi jih nadomestile. Učinkovitejše ukrepe za reformo gimnazij bo mogoče izvesti šele tedaj, ko bo Svet za šolstvo LRS izdal tovrstna navodila, ki jih pripravlja verjetno že za to šolsko leto. 8. Skrb za zdravje in fizičen razvoj otrok Današnjo šolo odlikuje v primerjavi s staro tudi povečana skrb za otrokovo zdravje in njegov fizični razvoj. Zdravstveni pregledi in zdravstvene usluge, ki jih nudijo otrokom šolske poliklinike in ambulante, so poleg sistematične telesne vzgoje in šolskih malic najvažnejši elementi te skrbi. o) Zdravstveno stanje otrok. Centralna šolska poliklinika v Ljubljani je v preteklem šolskem letu sistematično preiskala zdravstveno stanje 17.000 v Ljubljani všolanih učencev in 2121 zunanjih učencev, tako da je zdravstvena ekipa v vsaki občini okraja obdelala po eno šolo. Zdravstvena služba po zunanjih občinah pa je pregledala ’/s vseli učencev. Pri tem je ugotovila: Hranjenost naših otrok se z leta v leto zboljšujc, vendar imamo še vedno na ljubljanskih šolah 16 "/o, na zunanjih šolah 26 °/e srednje in slabo prehranjenih otrok, ne zaradi pomanjkanja hrane, ampak zaradi slabih prehrambenih navad. Dopolnilna prehrana — šolske mlečne kuhinje so odlično sredstvo za dvig hranjenosti, vendar moramo poseb- no na podeželju vsaj v zimskih mesecih torsirati zaradi oddaljenosti učencev od šol še en topel obrok — enolončnico. Telesna drža naših šolarjev je slaba in bomo vsekakor morali po-jačati telesno vzgojo. Slabša je situacija na podeželju, kjer zdravniki ugotavljajo 20°/o izrazito slabih drž v osemletkah proti 12 % istih okvar ljubljanskih šolarjev. Povod začetnih slabih drž je v mlahavosti mišičevja, ta pa je v zvezi z utrujenostjo otroka. Nekaj k temu pripomore tudi neprimerna šolska oprema. Na manjših šolah je običaj, da imajo dopoldne pouk višji razredi od 11,—15. leta, popoldne pa sedijo v istih klopeh učenci I. in II. razreda. V mestu dodajajo starši" šolskemu programu še dodatni, učenje tujih jezikov, glasbo, pri tem pa radi pozabljajo na telesno vzgojo. Telesno vzgojna društva se nekam težko prilagajajo izmenjalnemu šolskemu urniku in so jim bolj dobrodošli razgibani kot nerodni gojenci, ki so telesne vzgoje najbolj potrebni. Motnje vida, dalekovidnost, posebno pa kratkovidnost so bolj pogoste v Ljubljani kot na podeželju. Prednjačijo gimnazijci, katerih je 20% kratkovidnih proti 8% enuko-starih dijakov strokovnih šol. Proti kratkovidnosti se borimo predvsem z zadostnim osvetljevanjem učilnic, v čemer smo po večini uspeli in z zmanjšanim pisanjem po nareku, kjer pa ne bomo uspeli, dokler ne bomo imeli zadosti učnih knjig. Dijaki pišejo še zmeraj po nareku, največkrat zgodovino, literaturo in se iz slabo pisanih zvezkov tudi učijo. Samo Centralna šolska poliklinika je v preteklem šolskem letu predpisala 6015 očal učencem in dijakom svojega okoliša. Odlično smo uspeli v borbi proti tuberkulozi z doslednim besežira-njem šolarjev. Od aktivnih 17 TBC na 1000 učencev v letu 1948, ko smo začeli besežirati, jih imamo sedaj samo še 2 na 10.000. Zobna gniloba je velik zdravstveni problem naših otrok. Zaradi velikega pomanjkanja zobozdravstvenega kadra smo se zatekli k fluorizaciji zobovja, ki zmanjša možnost začetka ali širjenja zobne gnilobe za 40%. S potujočo zobno ambulanto, z velikim prispevkom OZSZ za zaščito mladine, je Centralna šolska poliklinika popravila sistematsko zobe otrokom občine Kočevje, Hrastnik, Ivančna gorica, Medvode in Cerknica. Druga potujoča zobna ambulanta, ki je prav tako darilo OZSZ, je že v delu — končana bo prihodnji mesec. Občine imajo veliko razumevanje zn otroško zdravstvo, seveda v okviru finančnih možnosti, tako da ugotavljamo v šolsko zdravstveni zaščiti vsako leto napredek. b) Telesna vzgoja Prvi kongres za fizično kulturo je določil šolo kot temeljno ustanovo, ki je odgovorna za otrokov pravilni telesni razvoj. Poudaril je, da mora biti sleherni državljan deležen telesne vzgoje. Trenutna materialna osnova zn razvoj telesne kulture v naših šolah pa ni najbolj ugodna. Telesna vzgoja sc izvaja v šolskih telovadnicah, v telovadnicah Partizana in na igriščih. Le 30 osnovnih šol ima lastno telovadnico, 36 šol koristi telovadnico TVD Partizana, 6 šol ima razred preurejen v telovadnico. Za redno vadbo ima torej telovadnico na razpolago 72 šol. Iz teh podatkov sledi, da je pomanjkanje telovadnic izredno pereče, zlasti še, če vzporejamo podatke zdravstvene službe o slabi drži otrok. Ob lepem vremenu se izvaja telesna vzgoja na prostem, na igriščih. V preteklem letu je bila organizirana močna akcija za urejanje igrišč ob šolah, ki še ni zaključena. Trenutno nima igrišča ob šoli 93 osnovnih šol, večina igrišč pa še ni dovoljno opremljena. Nekatere občine so pokazale veliko razumevanje za opremo šolskih igrišč in so dale izdelati enotna orodja za vse šole. To akcijo so izvedle občine Vrhnika, Logatec in Grosuplje. Na gimnazijah in v strokovnih šolah obstajajo glede možnosti z-vajania telesne vzgoje iste težave. Naloge za nadaljnji razvoj telesne kulture so naslednje: 1. Potrebno je še nadalje graditi telovadnice In šolska igrišča. V projektih novih šol naj bi bila obvezno tudi telovadnica. Obstoječe telovadnici in igrišča je treba dopolnjevati s potrebnimi napravami. 2. S pomočjo pedagoškega aktiva za telesno vzgojo je treba dvigati kvaliteto telesne vzgoje: pravilno izkoriščati športne dneve, prirejati tekmovanju, ustanavljati šolska športna društva, razvijati svobodne aktivnosti, ki povečujejo telesno kulturo, in skrbeti, da bo telesna vzgoja zajela vse otroke in mladino. 3. Nadaljevati delo za strokovni dvig kadra. c) Šolske malice dopolnjujejo prehrano v družini. Zaposlenim staršem pomenijo razbremenitev, otrokom pa dopolnilni obrok hrane o pravem času. Analiza naše prehrane je pokazala, da vsebuje premalo živilskih beljakovin, rudninskih snovi in vitaminov (kalcij, vitamin A). Prav primanjkljaj teb hranil pa je lahko usoden za pravilen telesni in duševni razvoj otrok v šolski dobi. zato jih skušamo dopolnjevati s šolskimi malicami. Šolske kuhinje so najbolj razvite pri osnovnih šolah in gimnazijah, saj so zajele lani 91 % otrok. Slabše pa delujejo na vajenskih in drugih strokovnih šoalh, kjer zajemajo le 63 % mladine. K njihovemu razvoju so prispevali prosvetni delavci, socialni organi, RK in Zavod za napredek gospodinjstva. Počasi se pripravljamo na ukinitev mednarodne pomoči, ki je stimulirala nastajanje šolskih kuhinj, zato postopoma prehajamo na ekonomske cene malic- Razmerje med prispevkom staršev in prispevkom družbe je v raznih občinah različno, ugotovljeno pa je, da so prispevki staršev v našem okraju povprečno nnjvišji. Ker so šolske kuhinje potrebne in koristne družbene ustanove, predlagamo, da bi občinski ljudski odbori Iz svojih sredstev krili režijske stroške (plačo kuharicam, kurivo, razsvetljavo), kar naj bi bilo zajeto v šolskem proračunu, starši pa bi plačali vrednost malice. Pri Svetu za prosveto je posebno komisija za šolske kuhinje, ki aktivno spremlja stanje in razvoj šolskih kuhinj, obiskuje teren in nudi pomoč. Zdravstvena služba ugotavlja velik prispevek šolskih kuhinj k zdravju in fizičnemu razvoju naših otrok- d) Vzgojni domovi Končno smemo šteti k ustanovam, ki skrbijo za zdravo rast mladine, tudi vzgojne domove. Na področju našega okraja jih imamo 40, in sicer: 2 mladinska doma s <27 gojenci, 18 dijaških domov z 297* gojenci, 19 vajenskih domov z 2099 gojenci in 1 dom višje šole s 170 g Poročilo Sveta zn prosveto (nadaljcvfl' nje). Pravilu Okrujnegn zavoda za urLanizotf Razpis delovnih mest v upravi OLO.