steT. 1.
V Kovem Mestu 1. januarja 1893,
IX. letnik.
e Novice.
Izliajajo 1. in I6, vsace^a meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo 1 gld., za pol leta 50 kr, — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za dvostopno petlt-yrsto 8 kr. za sprejfiiim i. Krajec v Novem Mestu.	enki-at, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Veselo novo leto!
Nekaterikrat so „Novice" vže tako zaklicale evojim prijateljem; fucli letoa pravijo: Veselo novo leto, sreřno leto lHi)3 Vam vsem, ki prebirate in podpirate list! Sreřa in blagostanje na dii^i in telesu 7 novem lelii vsemu narodu slovenskemu oii meje do mej-- !
Ko bi mogel vrediiik želje lutli vresniiiti, oj. tfli in koliko Vam hotel želeli vsem — zlasti pa Še Vam trpinom pod kmetsko st elio in po de-l;ivnicali rokoJeiskili. Bodi Vam novo leto milol Kaj se zacelijo Žulji, s katerimi pridobivate krulia Sebi in drugim ; naj se Vam ohladi pot, ki vam rftsi ielo pri Vašem truJapolnem delu. Novice se totls jjudile vedno pomagati Vam s svetom in naukom. Le pridne jih naroiSujti; i» borite ; tifkc-liko Vam bodo protovo tudi pomagale, da přišije fiolnca moč pred vaša vrata.
Brez greha hodite, vodi naj Vas oíetova roka V'^egamogoènega Uoga! Njim pa katerim bode začeto leto zadnje — kliiejo „Dolenjske Novice" :
„Srečno, z liogom! Da se vidimo zopet iu ne lomimo nikdar večl
Veselo novo letoi
Gospodarske stvari. Kmetove težave,
Znana je tožba, dii.ije je nekdaj laglje živelo, kiilior v diinažnjUi cíásih. Tako ne toži samo rokodelcc, ampi|]^(niili naš delavni kmet. Pa kaj naj mislimo ftitq^f; imata li prav, ko tožita!-'
' Kakor povsod pri iloveakili rečeh tako se tndi tu uiaťsik.\j pretira. To se ne dá tajiti •— ■ i' lociiinnia. pa so tužbe retimirne. I'a kje- jim je vzrok ? Zadnji vzrok je polilep jio denarju, po bogastvu; želja, liitm obogateti, če tudi v Škodo in po;iubo bližnjemu! Glejmo!
Velike fabriko so nastale ; zidali so jili večinoma ljudje, katerim je samo na tem, da
Novo leto!
Častiti bralec 1 Ali si se ifce kaierikrat vprašal, iakaj da se pričenja novo leto baa s prvim janu-varijem? Težko da; in vendar se stvar ne uuieje tako sama ob sebi. Naravniie bi bilo, ce bi se pričenjalo novo leto z 22. decembrom; kajti 21. decembra je najkrajši dan, z 22. decembrom pa začne rasti in soince se začne bližati našemu severu, dokler ne doseže 21. junija najvišje stopinje in se ne začne zopet odmikati od nas.
Kdor pa misli nekoliko dalj, sodil bi, da bi se moralo pričeti novo leto z božičnim praznikom. Kajti tedaj se praznnje najveČi dog^odek vsega Bveta, prihod našega Izveličarja; dogodek, ki je tako spremenil svet, kakor spreminja solnčen vzhod našo zemljo. Polovico zemlje obdoja tema, polovico obseva soince; do priboda Izveličarjevega je obdajala tema in smrt vse človeštvo, s prihodom njegovim pa {e ixěla luč, ki razsvitljuje in ogreva
eloveňka srca. Cerkev pričenja tudi svoje leto z adventom, ki je pripravljanje na praznik božični.
Šolska leta se pričenjajo ob raznih časih. Najvažnejši, tako rekoč državni pričetek pa je vendar s prvim jannvarijem. Odkod to?
Prijatelj, ki to bereš, veš-li, od kod so podobe teh črk, ki jih sedaj gledaš ; od kod smo jih vzeli Sloveno! kakor tudi svoje Nemci, ponosni naži sosedje? Rimske črke so, — Da se poje sv. maša v latinskem ali prav za prav v rimskem jeziku, to ti je znano; pomni pa še zraven, da sloni skoro vse naše javno življenje na rimskili ustanovah,
Kimci So bili narod bistrega duha in trdne železne volje. V boji se jim ni moglo ustaviti nobeno ljudstvo, in ob času, ko je prišel Kristus na svet, pokorila se jim je vsa tedaj znana zemlja. Kimci pa niso bili taki kakor Turki, da bi še trava ne zrasla več ondi, Iger so gospodarili" Bili so priden in varčen narod; in kakor je spre-miniala in ře spreminja turska lenoba najlepie kiaje v puščavo, tako je ustvarjala rimska pridnost
jím vloženi denar veÔ prinese. Radi tega izde-	nam Škoduje, kakor aem vže dejal — pohlep
lujejo ceno blagó — seveda grozno slabo — in	po denarju pri brezvestnih ljudeh. Da le nese!
rokodelec poštenjak se z njim ne more meriti,	to jim je geslo, 5e tudi jih pri tem pogine na
Goljufan si pa tudi ti kmet, ker dobiš blago,	milijone.
katero ti trpi trikrat manj Čaaa kakor nekdaj	To so tiste grozne pijavke mozga človeškega,
ono, katero ti je izdelal sosed rokodelec. Ali	ki ponarejajo živila — različne jedi in pijače,
fabrika ti škoduje Šcdragače; vzame ti delavne	Neverjetuo je, kako daleě so prišli v svojej
moči, hlapce in dekle — v fabriko vse hiti, ker	iimetnusti ti goljufi ; neverjetno, koliko škodo
80 tam bolj ,,frej" kakor v tvojej postenej iiiši.	delajo kmetovalcu, ker svoje ponarejene spake
Ako hoèes imeti delavca, ti ga je treba pla-	prodajajo za pravo blago po ni/kej ceni. Kmet
èati mnogo draže kakor v prejsnjili časih —	znižaj tudi ti, sicer pa ne moreš prodati ! —
pa se bati se ga moraš. Ako mu rečeš tnlo be-	Ponarejajo vina, maslo, pivo, mleko, moko in
sedo, dobiš brž odgovor — če Vam ni prav,	liog si ga vedi kaj še. Potlej pa sliajaj ubogi
pa grem. Tožil mi je blizo Ljubljane kmet:	kmet!^
hlapee je goňpod, jaz pa suženj njegov! Narobe	thije se, da bode naš državni zbor kaj več
svet •— pa kaj Čem !	ukrenil v tej reči ter napravil ostre postave, po
Ali kmet pa sedaj morda saj iiiiilclke bolje	katerih se bodo kaznovali ponarejevalci jedil in
prodava kakor poprej V iiavno iiaruhe: Xa Do-	pijač — zlasti ako so Škodljive ali pa če jih
lenjakem ima groznu nesrečo tam, kjer mu je	prodajajo za natonie — ne|iunarejene.
prej najbolj evel denar — v vinogradu — ko-	O teli rečeh bodemo se kaj govorili v listu.
liko jih je vže končanih po trtnej uši. î^ero-	_
nospera — struiiena rosa — ga tare vže leta	. . ^ .i ,
in leta; druzib uim - broščev, toče it<l, ne	Kaj JC DOTOga po livstrljskem
cesarstvu 1
manjka. Delati um je in delati ; tako rekoč
šiloma mora ilobiti od zemlje; kedor ni škropil	KatoliSki shod je bil sklican, da poživi ka-
trt, ne bode pil vina! — Ali kar pa pridela	toliiko življeiije med Slovenci. Teg-a bi pa ne
(raziin vina, pa morda samo letos) nima cene.	dosegal, ako bi se zanemarjalo, kar se je skle-
liesniea je, kmetje ne tožijo zastonj, da se ob-	nîlo ; sklepi morajo preiti v kri in življenje. Hvala
delovanje več ne splačnje; kedor nima lastne,	Bogu, veliko se je «Že zgodilo v teh mesecih,
delaviie družhie res, pri kmetiji ne bode dobil	odkar smo se bili zbrali v Ljitbljam — opom-
kniha. '	uimo samo krasnih izjav naših oběin po vsej de-
l'a kje so vzroki? — Deloma Amerika	želi kranjski ~ ali vendar se ima àe mnogo zgo-
in tudi druge tuje dežele, ki nam pošiljajo blago	diti. Zato so se zbrali te dneve odlični gospodje
doljer kup in jemljo ceno našemu; še več pa	v Ljiiiiljaiii ter izvolili poseben odbor, ki ima
ill vztrajnost iz močvirij in pustiii iiajrodovitiipjsa	bodemo vedeli, kaj aa mu tr^ba vošČiH. Izmed
polja. ^ KoJer so zíisadili Rimei vinsko trto, ondi	100 ljudi bi jih nemara 90 odgovorilo, saj v srci
rase še dandanes najboljše vino; rimske ceste	in na tihem, da de.»ar, to je sreČa. A da tega,
in mostove občudujemo še vedno, in vodovodov,	ni tako lehko dobiti, pritrdilo mi bo nemara vseh
8 kakeršnimi so oskrbovali liimci tudi mal;! me-iîa,	sto. [leiiarja z delom priu^oljenega pa nimamo v
mi še dolgo ali nikdar imeli ne bodenio. A na	mislih niti ne v čialih, Katio torej? Bogati strijci
rimsko pravo se opira tudi ves naš zakon, in	nam ie ne umirajo v Ameriki, da bi bili naši predniki
vsemu zapadiiemu svetu so vtisnih Riuici svoj	zakopavali zakladov, tudi ni verjetno; kajti so bili
pečat. Kaj čuda torej, da pričenjamo mi novo	tudi dobre volje ljudje. Ostane edino še loterija;
leto s 1. januvarijem, ko so je tudi Rimei tako	in nemara si res kaka ženica domisljuje, da vzdr-
prirc ijali.	žuje država loierijo zato, da bogati lahkoverne
iu kakor so si Rimei novega leta dan sreČe	ljudi. Državi donaša loterija po več milijonov
voičiti in darov jiošiljali, tako pošiljamo mi ta dan	Čistega dobička na leto; toliko več morajo tedaj
prijateljem iu znancem voščila in pozdrave. Da,	kratkovidni reveži zastaviti, če hočejo sploh kaj
marsikomu, ki je sicer na Rimce jako hud, bi se	dobiti; to je, kakor bi komu rekel: daj mi vsak
hudo zamirili, da se odtegnemo tej rimski navadi,	teden 10 krajcarjev, in konec leta doboâ cel gol-
Ker pa je boljše primeriti kakor zamiriti, hočemo	dinar debelega denarja. Loterija je skrivna naklada,
ee ravnati po stari šegi in vosŽimo vsem bralcem	iia katero se oni najma-nj jezé, katerim je naložena,
srečnega novega leta.	jedini davek, ki ga phiČujejo píaíevalei z veseljem
Leto se pričenja z nedeljo. Dobro znamenje,	iu iiavdušeujem. Toraj prijatelj, »ko li boifT v
pi misli kak bralec in pustimo mu prazno vero,	srečo, želimo ti jwryi diïbT^'iV i» ^ ti
a v^ira&ajmo ga, kakoèno da si misli srečo, da	bode denar res priuwel srtrf»' i^^T»» se ie
skrbeti, đa 9p aklepi katoliškega ehoda ohranijo iivi, da se po njih vredi vse na»? življenje in delovanje. Bog daj blagoslov svoj. kakor ga je doslej obilno delil! — Ljubi Dolenjci, le Èvrsto naprej z Bogom in vero sveto 1 Ne bomo se ke-eali nikdar ne sedaj in ne pozneje.
Povedali smo vže veřkrat, da 8o Mladločehl, Čehi, katerim ni nií mar za vero njih oSetov, krivi, da v dr/avnem zboru ni veS večine, ki je bila Slovanom saj nekoliko prijazna. Nam sovražni nemški liberalci skiiSajo sedaj ministra Taleja pridobiti, da se napravi kalîo nova večina iz njih, Poljakov itd. Pa kaj tirjajo? Odreři se imajo vsi tirjanju, da naj bode sola verska; Slovencem se ne sme niž veS pravic dodelili na Koroškem, Štajarskem itd. zagotové pa Slovencem, to kar imajo. — Slovenci, ta bi bila lepa. Verska Šola nam je in nuni mora biti ena prvih tirjatev. Pravic imajo n;iši bratje Korošci Se kaj malo, saj ni skorej nič slovenskih šol! Nemceni pa se ne godi prav nikjer krivica. Prepričam' smo, da nagi poslanci nikdar in nikoli ne bodo stopili v tako večino. Ako hi, bi ne bili več vredni naiega zaupanja, ker hi več ne zahtevali tet;a, kar tirjajo njih volilci. Mi moramo ostati v zve/,i le s katoliškimi Nemci; brez njih ne opraviii'o niČ. Kedor «ima verskega prepričanja, drugim ne bode pravičen. Ako Poljaki potegnejo z Nemci, nas čakajo hudi časi — pa prestali jih bomo. Hog daj pri nas doma edinost in slogo, gorečnost za vero in jezik naših očetov!
Državni zbor bode pričel zopet svoje delovanje dné 8. januarja. Dela dovolj ře čaka, ako ne bode zopet mnogo ča^a vzetega po nepotrebnem.
bralo, da je zadel reven dehivee veliko svoto v loteriji. Komaj je to slikal, zmešalo se mu je v glavi. Zopet drugi je na mah umrl, od samega veselja. Tema dvema je pomenil denar nesrečo; ti seveda nisi tako nespameten, da bi znorel ali celó umrl od veselja. A morebiti si bral, koliko bogatinov so na Laškem roparji zadnje mesece polovili in tudi pomorili zarad denarja. Pri nas seveda ni roparjev; a priložnost jih naredi. Kdor pa se mora vedno bati roparjev in tatov, ta tudi ni srečen. Največje pa takih, katerim spremeni bogastvo življenje: če so bili poprej delavni, udajo se lenobi ; poprej zmerni in varčni, zaČno razkošno in potratno živeti in brž zapravijo ali premoženje ali pa zdravje in življenje. Kakor ne tekne jed brez dela, tako ne premožeiye, ki ni pridobljeno B trudom. Nikdo pa ne ve naprej, ali mu prinese denar sreče ali nesreie. Brezpogojno toraj nikomur, niti soTražnikn, ne smemo želeti obilo denarja k novemu letu.
Modrejâi so oni, ki li želé la noTO leto ždravjt. Bog jim ga dig 1 'Toda, dragi moj, ali sr ie ka-
Ka] je norega po ôîrokem svetu?
Sveti oče papež so pred kratkim razpo-lali krasno pismo do èkofov italijanskih, v katerih kažejo kako pogubne so skrivne družbe tako zvanih prostozidarjev ali frajmavrerjev, ter priporočajo, naj se verniki od njih odvračajo, kolikor mogoi-e. — Ko so jim pa kardinali voščili sreČo k božičnim praznikom, so prelepo odgovorili, v katerem zopet kažejo, kako si prizadeva hudobni svet vse zoper cerkev. Govore, naj bi ljudem vendar pustili vero, ki napredku nikakor ni nasprotna ; zatrjujejo, da bodo sami vedno ostali zvest čuvaj resnice — da pa pri tem ne zaupajo y svoje slabe moči, ampak v pomoč vsegainogoČiifiga Hoga.
Laško skrpano kraljestvo je, kakor ziiai.o, na prav slabili nogah. Zadjiji čas se celo kaže, da so se tudi tam godile velike goljufije, kakor na Francoskem. Kjer ni evangelija, je sebičnost, katera gleda le na žep, a ne na pravico.
Bolgari bodo premenili svojo ustavo, po ka-terej ne bode treba, da bi bili kneževi otroci pravoslavne — razkolue vere. Sfdanji knez Je katoličan; kako bi mogel svoje otroke izrejevaii v krivej veriř Doslej Še ni oženjen, pravijo pa, da se oženi, kadar bode obveljala nova ustava.
Na Francoskem se kaže vedno bolj, kako so tamo sprideni ljudje, ki imajo sedaj oblast v rokah. Veliko milijonov se je izvabilo ljudem iz rok, katere so pa večidel zapravili. Najimenitnejši gospodje so se dali podkupiti, da so pomairali goljufati. Dobili so pa tudi po sto, petsto, devetsto tisoč, tudi milijon frankov, da so „pošteno" goljufali. No, ta je lepa!
terikrat slišal ali celó videl, da je šel ta ali oni v najboljših letih pod ruso, da je najboljši korenjak zmed vrstnikov umrl najprej. Marsikatera mamka pa kašlja 80 in 90 let po tej grešni zemlji. Oni korenjak ee je prehladil, prevzdignil, z nezmernosijo se ugonobil; in kaj ga je zapeljalo? Baš trdno zdravje. „Jaz imam železno naravo!" je trdil in bil se ob prsi in grešil. Smrt pa se norca dela iz železnih narav in nam pridiguje dan na dan, da zdravje samo ob sebi ni ěe sreča, da treba najmenj še pameti, ki daje zdravju vrednost kakor bankovcu cesarska podoba in pismo.
Kaj pa zadovoljnost? Ta se prav mnogokrat vošči in slisi se često; kdor je zadovoljen, ta je srečen. Toda, prijatelj, ne pozuaš-li zadovoljnega dobrovoljčka, o katerem pravi pesem: „Zaljubljeno gleda, na smeh se drži", ki je zaljubljen sam vase in se smeja sam sebi ? Vedno je židane volje in vse mu prav, pride sreča in nesreča. Naj zarašča žito plevel, naj se mu suŠi rinograd, njega to ne moti. Žirina mu lačna prezeba pred gostilno, on pa notri pije ia poje. Družina gospodari doma, oo m pa po Iotu
Pláe 8C nam:
Iz Ljubljane. — Bodite pozdravljene „Dolenjske Novice!" Srčno smo se razveselili, ko smo slišali, da bodete vedno delovale za blagor «aSega naroda na podlagi 1. sloienskega katoliškega shoda. Bravo, tako je i)rav smo govorili tei' ttidi sklenili dejan-sko pokazati, da smo z Vami enačili misli. Brž se nus je iiri-glasilo čez ao novili naročnikov — priloženo Vam pošljem imena na naročnino. Le skupaj delnjtiio za narod sloyenski, mi v Bi'ediâcn, drugi rodoljubi pa ob mejali slovenskib: gotovo bomo dosegli veliko v srečo svojih rojakov. Želimo le listu, naj tudi drngod vneti rodoljubi posežejo po njem, naj razširja katoliĚko prepričanje, ljubezen do lepe nase domovine po vseli vaseh dolenjskiii pa tudi še dalje! — V Ljubljani imamo sedaj veliko veselic-božičiiic ki kaj ljubko kažejo, da je naš nmrod veren; pu tudi kako ladmlarni so Ljubljančani. Kedor ni bil v Ljubljani petnajst ali dvajset let — se ne more dosti načudiii, koliko se je .sr,orilo za dobre namene. Ne bom našteval društev, ampak račun samo, da je v tem času izraslo v Ljnliljuni ve-činonia po dobrotnih darovih šest velikanskih liiš za blage namene in ena cerkev, za katere se je gotovo potrošilo do milijona goldinarjev. Vidite, ljubi Dolenjci, da ki'šanska Iju Jezen še ni ugasnila nied Slovenci, da marveč živi in dela, kakor so tako lepo povedali pre-vzvišeni škof pri božični veselici v MarijaniŠČu, ki je bila BV. Janeza dan zvečer. Jako milo je bilo tudi gledati, da je bilo tu pričiyočili mnogo gospej in gospodov iz najviSih stanov. — Le' krepko naprej po vs^ míly domovini na podlagi svete vere naše!
DomaČe vesti.
(Vđanostne izjave.) Večkrat smo vže oma-nili, kake krepke zaupnice pošiljajo naše vrle občine ^bljanskemu knezoákoťn. Neizmerno nas to veseli. Zato Vam prinesó tu „Dol Nov." imena srčnih občin po Dolenjskem, ki 30 to storile — po G-orenjskeni in Notranjskem jih je pa saj še dvakrat toliko. Te-le so
zalj.àva. Da bi se pripog-nil in pobral kamen na njivi ali na travniku, ne pride iiiti na misel; rajěi se mu petdesetkrat og'ne z drevesom in z brano. „Mene bo že preživela kmetija; za otroke bo pa fikrbe-I Bog," tako niodrujiî veselo in živi kakor ptir. .A.1Í je iaka zadovoljnost res sfeřa? Ni-li OJia iiajveia zapreka napredku? Ni-li mnogo kriva rev in nadlog, ki nas larejo, in ni-li večkrat po-dotnia zanikernosti kakor jajce jajcu? Da, ona je glavni vzrok, da ne bodemo zapustili potomcem verega premoženja, kakor smo ga preje i od sta-riSev, ali pa §e tega ne. Kajti če stradamo v slabili ra.'iîli in razsipljrmc v dobrih, kak je razloček na kuncu? Bog nas varuj take zadovoîjnostiî Ztîleti je ne moremo nikomur; kajti je redko kdo zadovoljen z onim, ki je sam seboj pre^adovoljen.
in tako, dragi bralec, pregledaš lahko po vrsti vse dobrote, kî se imenujejo pozemeljaka sreča; videl bode^ da si nobene ne moremo Želeti brezpogojno, da imajo vse le tedaj vrednost, kader služijo dušnim močem, bistremu umu in trđni^ dobri volji. Um in voýa sta orodje, s katerim 8Í
občine moř poštenjakov vnetih z» katoliško prepričanje ï Ajdovca pri Žužemberku, A mbrus, B e 1 a C e r k e v, Božjakova-Rosainica pri Metliki, Brusnice pri Novem Mest«, B u k o v i c a pri Št. Vidu, Cerklje pri Kr.^k^'m, Dob pri Št. Vidu, D o b r n i če - Se I a pri Šumbregn, Dobrunje pod Ljubljano, Draga pri Višiijej Gori, Gora pri Sodražici, Sv- Gregor pri Sodražici, Grosuplje, I š k a L o k a - M at e n a pod Ljubljano, Iška Vas pod Ljubljano, Šentjernej, Še nt-J ur je pri Šmariji, Kom pol je pri Lašicah, Kopanj, Križevo pri Kostaiiievici, Križka Vas pri Metliki, Križka Vas pri AMsnji Gori, L e s k o v e C pri Višnji Gori, Loka pri Ći'nomlju, Lokvica pri Metliki, Loški Potok, Lnžarje v velikolaškem okraju, Mirna, Mirna PeČ, Moravče (tara Sv. Križ poleg Litije,) O s i 1 n i c a, Petrova Vas pri Črnomlju, Pijava Gorica pod Ljiibljano, Podboršt pri Št Vidu, Podgora pri Lašicah, Polica, Rado vica pri Metliki, Struge, S tud en ec pri Igu, Studenec-Bučka pri Krškem, Š k ocij an pri Ďobnlvi, Šmarije, Šmarijeta pri Klevevžn, Temenica pri Št. Vidu, TalČi Vrh pri Ornomljn, Tr eb n j e, V e li ke Poljanepri Ribnici, Videni pri Lasičab, Vinica, Zagoi;.ica pri Št, Vidu, Žaljna, Že 1 i m 1 j e-G o 10. — Živili možje, živile občine! Mož se ne sme sramovati svojega prepričanja — in vi ae ga ne sramujete. Slava Vam! Dobro vemo, da bodete pokazali svoje prepričanje tudi takrat, kadar Vam bomo zaklicali : Te-le gospode volite 1
(Občinski zastop novomeški) je imel 18. dec. sejo. Župan je naznanil nekatere za mesto važue reči. ki so se vzele na znanje. Nekateri želé kupiti lesa iz mestnega gozda. Sklenilo se je, da se bode prodaja svoječasno naznanila po Časopisih. Podvzet-nikoma Hofman in Nikoleti se dovoli kopanje gramoza proti primernej odškodnini, — Poglavitna reč je bila proračun. Po njem bode treba za ubožce in hirajoče, koje imajo preskrbovati Čez 1991 goldinarjev, kai' se pokrije s prihodki dotiČnega zaklada m ostane še prebitka 12 goldinarjev. Sklene se, da aa
zamoremo pridobiti in obraniti sreSo tu na zemlji a tudi srečo na onem svetu; saj so peli angelji ob Kristusovem rojstvu: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre, svete volje!
Uma nam, hvala Bogu, ne manjka; cel<5 po-naèa se Slovenec lahko s tem darom; a volja nam omahuje. Dela se bojinno, truda se strašimo. Kar se dá doseči hitro in brez posebnega napora, tega se Še lotimo, in sadili bi drevje, Če bi nam T štirinajstih dneh že donaSalo sadu; a kdo bo čakal tri, átiri leta! In vendar bigaučakali; a četudi sami ne, niso-li otroci naši vredni, da skrbimo za-nje; ni-li njih sreča naSa sreča? Ne koristi 11 en aam krajcar, ki ga dam revežu, en sam korsk, ki ga storim za prijatelja, več kakor vse tihe želje, ki jih gojim za lyegovo srečo, veČ kakor vsa voè^k? In kje bi se dobilo boljših prijateljev, kaior so otroci stariŠem in starimi otrokom? Ni U Čudak, kdor želi koma sreČe, ne stori pa niti za
sreč« îiiî? Rekli bi, da je binavo in farizej, 6c ae bi poznali latile, mehke njegove voHje, ki ■e áibi pod najmanjšo tezo, ki oma^e pred n^
odslej dalje uliožni iB hiralni zavod zdvDŽita, ker ni vzroka, zakaj bi se r&úiitii posebej polagali. — Ker ima mestni župan vedno več posla, in se nikakor ne more zahtevati, da bi zastoiy Zf^ubljal čas in trud, se mu dovoli nagrade letnih 400 goldinarjev. — Mestnemu tajniku se je od 1. aprila dalje določila plača 400 gld. s prostim stanovanjem v mestnej biŠi, s prosto kurjavo in svetljavo. — Mestnej godbi se je zvišala podpora od 60 gld. na 100 goldinarjev, zarad česar pač novomesčaiii ne bodo nevoljni ; godba nam je vendar-le potrebna. — Precfij govorjenja je bilo tudi o kopališču, pri kojem bode ti'eba nekatere reci drugače ukreniti, pa pri uKistnem mlinu, ki je pravi rak Novemu Mestu, "Vendar se je nadrobn^'ja obravnava in konečiio řkte-panje o tem odložilo na požueji čas, ker je bila ura TŽe .jřiko po/.îia. — Primanjkljaja kaže pi'oračun 3126 goldinarjev. Pokril se bode s 16 odstotno naklado na vžitninske davke, in s ííSodstotno naklado ua vse davke s prikiado vred. Pasji davek pa se zviša z dveli im tri goldinarje Ka vse pse, kateri niso po postavi iřivz^ti.
(PvfSvitli cesar) so podarili požarni brarabi V Lesko i ( u fi O gld.
(Za kan o nik a v No vem Mestu) je imenovan vel. čast, gospod France Povse-župnik na Jezici. Veselimo se, da dobimo tako vrlega gospoda v svojo sredo.
(Družbo sv. Cirila in Metoda) rodoljubi jako podpirajo; veselo je brati, kako jej dohajajo darovi od vseh stj'ani. Naši državni poslanci so jej po-dai'ili aoo krtjn. Tudi mi se pridružujemo z vei;eljem onim listom, ki priporočajo: prvo krono, katero dobiš, daruj družbi sv. Cirila in Metoda! — Ako jih daa pa še več, tem bolje; le mnogoštevilni darovi bodo rešili otrokom ob meji nemškej in laâkej vero katoliško in narodnost slovensko! — Sicer bodemo pa o tej prepotrebnej družbi še večkrat govorili v našem listu,
(Tukajšna katoliška družba rokodelj-«kih pomočnikov) naplavi 8. januvarija ob polu osmi zvečer veselico-obletnico z jako raićnim programom : ^ovor, petje, deklamacije, igra Žamujeui vlak in slednjič
manjšo zapreko, ki sc do želji), in do le^ed Se popne, do dejanja ne veČ. In vendar vlada na zemlji mnogo oblastnejše volja negro pa um.
Dobre, trdne volje torej želimo vsem Slovencem za novo leto, da ne pozabijo, zakaj ila fiujo ustvarjeni, pomnijo pa tudi, da nam je zemljo Bog dal v last, da si na njej leliko pripravimo, prijetno bivaíiíííe na popotovanji. Novo leto bodi začetek novemu delu, temelj novi sreii. Pomislimo, da nismo rojeni samim sebi, ampak tudi Btarižem in otrokom in prijateljem in domovini. Bog- varuj, da bi se reklo kedaj o nas : Tu je prebival dobrodušen ljud, ki bi bil vse dal za druge, če bi bil sploh kaj imel, ki bi bil vse storil za svojega bližnjega, kar bi se bilo dalo storiti brez dela._ Mi hoierao marveŽ s svojimi rokami in svojim umom vtisniti svoji zemlji svoj pečat, da bodo rekli potomci vživajoČ in množeč sadove Sega truda: Krepki ljudje so bili naSi predniki; to svedoiijo polja in vinogradi, naprave in stavbe. Uvala jim, slava njib spominu I
v spodnjih prostorih tombola, za katero so deloma vit preskrbljeni pray lepi dobitki.
{Pri občinskih volitvah v Toplicah) bo
hili izvoljeni županom Jožef ŠuStersič, trgovec in posestnik v Toplicah. Svetovalcem: Franc Kulavic^ posestnik v Gor. Šicali, Anton Sternisa, posestnik v Toplicah, Jože Kline posestnik Gor. Polje, Jož» Novina, posestniK Podtm-nom, in Matija Klopčar, Uršna Sela. — V Šent-Petni pri Novem Mestu so bili zvoljeni: za župana Janez Rifelj, mlinar na Lesnici; svetovalci pa so: Kranc Bojanec, Franc Flori-jančič, obadva iz Šent-Petra; Janez Seljak iz GriS in Jože Be ve C iz Kija.
(Xíibniákim županom) mesto umrlega Er-hovnica je bil izvoljen g. Jožet Kljun trgovec in posestnik, po domače Bukovčan, občinskim svetovaJcem pa g. Andrej Podboj,
(Iz Mokronoga) se poroča: Bolezen nas letos kar noče zapustiti. Prej je razsajala griža ia jili veliko pomorila; sedaj pa vratnica (difteritis) davi otroke. Eni rodovini so umrli vže trije otroci, četrti pa je še nevarno bolan.
(Pri občnemu zborn bralnega drndtv» v Kostanjevici) bili so voljeni; G-. Otomar Sever župan in c. kr. nadpoi'očnik v pok. predsednikom, g. Dam. Pavlič, župnik podpredsednikom, g. Franjo Koban C. kr. davčni adjnnkt tajnikom, g. Lavoslav Abram nadnčitelj denarničarjem in g. Alojzij Q-aí mlajši knjižničarjem. Odbornikom sta voljena: g, Ivafl Eabuze trgovec in g. Anton Štravs zemljiški in hišni posestnik.
(Deželni odbor Kranjski) imenoval je gospoda dr. Vinko G-regoriča v Ljubljani za prima-rija pri deželni bolnici; nadalje je imenaval gospoda dr. Sameca, slovenskih starisev sina iz Dobrlevasi ua Koi'oŠkem za provizoiičnega okrožnega zdravnika na Kočevskem pod pogojem, da v tacih slučajih propisana dokazila, ksitera niso bila priložena, posledobno predli ž i in sicer verodostojno dokazilo, da je popolnoma zmožen slovenščine v besedi in pisavi. Dotično spi'ićtivalo občine trbovljske o zmožnosti v slovenščini je dež, odbor zavrgel kot nedostojno di křížilo,
(„Dom in Svet") prekrasen leposloven list s podobami pi'ipnročamo najtopleje vsem, ki potrebujejo tacega berila. List je vsestransko izvrsten; naročnina tako nizka — samo 3 gold, za leto, — da ceK) veliki narodi ne dajo enakih listov ceneje. Ćuditi se moramo, da ť>liko zmiire veleučeni g, vrednik pri naših skromnih luoèéli, — NaiMČuje se pri vi'edništvu v Marijaniáču na Poljanski cesU v Ljubljani,
Družba sv. Mohora,
Ni ga kmalu naroda, ki bi se mogel ponašati z družbo, s kakoršno se po pravici ponaša mali narod slovenski. Da, še enkrat rečeni; Slovenci prekašamo z družbo sv. Molioj-a sosedne narode — Nemc^, Lahe;, Madjare, ki se mogočno kušatijo s svojo omiko, s svojo vednostjo, s svojim zavednim, izobraženim ljudstvom. Cez 57 tisoč Članov je imela letos naša družba, dasi se Slovencev ne šteje niti poldrug milyon!
Ato štejemo Nemcev 50 milijonov, nas pa poldrug milijon, in t)i Nemci imeli društvo, kakoršno imamo mi ubogi Slovenci, veste koliku bi moralo isto šteti članov? Nič manj, Kakor eden milijon in pa 900 tisoč! Kje ga imajo? naj ga pokažejo! Ôe [»a kaj tacega ne morejo, naj uikar ne zabavljajo, kaiior
se veikrat iuje, đa ao Sloyenci, da je slovensko ljudstvo neizobraíeno. — Harao naj-obíí je! Pri družbi 8v. Moliora so po valikej vBČmi preprosti ljudje — torej res slovensko ljudstvo. Tako bedast pa gotovo ni nas slovenski kmet ali delavec, da bi kar za šalo, ali morda zavoljo lepšega dál vaako leto ea krvavo priBluženi goldinarCek za bukve — da bi jih kar raztrgal, proč vrgtil, ne pa pridno bral. Ne, nasi ljudje bukve družbe sv, Moliora radi ber61 Če pa berň, niso neolikani — niso slabši kakor druj^i narodJ.; če beró Teé, jih presegajo I
Zato smemo pač reči a pesnikom : Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos!
Veliko, da veliko smo dosegli ; veselje mora rodoljubu pretresati srcé, ako prebira v letošnjem koledarju, kako bi'zo je rasla zadnja leta ponosna naša družba. Eadost ga mora prešiniti ko vidi kuko vrlo, kako za pravi blagor vneto duhovščino ima nus nav<id. Kajti istna je,' nihče si ne drzne tega tajiti, da gré prva in največa zasluga njej, da je storila naša mo-Loraka družba tako velikaiisk napredek.
Pa še nekaj moramo povdaviti. Naša družba je cerkvena bratovščina, — Jiecimo, da od vsefi mobor-skih udov spolniije le 30 trideset tisoč vse pogoje — glejte trideset tisoč očenašev puhli k nehn vsaki d;in proseč blagoslova za naš narod na prošnjo svetega lilohora, kateri je nekdaj po naših krajih prižigal luč sv. vere. Mi verni kristijani pa le predobro vemo, kaj je molitev — vsegamogočna je, saj je djal Kristus sam, da bomo prejeli vse, česar koli bomo prosili. Prav nič ne govorimo napačno, če pravimo, da je ravno v tej cerkvenej strani naše tlmžbe njena moč, pa tudi dokaz, da naš vrli narod ni le zaveden, željen branja, ampak zlasti tudi istinito veren.
Bog daj, da ostane vedno tak. Ne bode se bati, da kedaj pogine, ker ima v sebi življensko moč. Nikar uamreč ne mislimo, da močan, krepnk dela unrod le to, ako ima dosti mnenja kov, ali velike pesnike, Id bo pa mu]'da celo raxšiijali napačne nazore v vei-sko in nravno škodo: ni samo v tem narodova moč, amiiak istinito olikan smemo imenovati oni narod, pri kojem prešinja vse sloje, vse stanove neka gutova i/,olira-Ženost, zavednost; istinito kivpak je le tisti imrud, ki ima v sebi dovolj nravne moči, da se zna varovati atrasti, ki pijó človeštvu mozeg in lii-i, kjerkoli se jim vdîija. Iz zgodovine bi megli nnvesti dosti izgledov v duknz svoje trditve. Kedo more tajiti, da niso imeli Grki in lîimljaui dosti velicih mož, ki so se skazovali kot pesniki, pisatelji, učenjaki, moilii-jani? A kako je seduj? Čudimo se starim, učimo se od njih — a sedanjim se nimamo v čem čuditi.
X-'a smo li pri naSej družbi dosegli uajviso stopinjo ? ali ni več mogoče ?
Resnica je, vže s sedanjim vspehom bi smeli "biti zadovoljni — ali vendar nam je mogoče doseči ■e reči. Po nekaterih krajih je primeroma še malo ëlanoT, dasi niso bolj ubožni kakor drugi, kateri jih Štejejo veliko več. Ta naj se dela ; narodnjaki, široko Tam polje, lepe Vam zasluge za pravo narodno omiko I Zopet je ljudi, kateri bi prav radi imeli knjige svetega Moliora, ili težko utrpé goldinar, — premožniši podarite jim kaj, naročite po več iztisov, kakor to istinito letajo nekateri vrli duhovni 1 Će pa to ne gre, posojnjt« lepe knjižice, ■ tem ae bode budilo vesele do âitAïuft in marBÍk«do, ki od začetka bere tig« kiýige^ m bo^ T^utal uun T prekorintao droib».
Želeč našej družbi še vedno krepkejo rast, vedno yečo moč, sem zapisal te besede. Vi ^a, verni Slovenci, pristopite k družbi sv. Mohora letos v še večero številu, kakor se je to zgodilo v preteklem letu!
Naznanilo.
Ker je imelo „godbeno druďtvo" tekom leta razne neprilike, smatra si isto v dolžnost enkrat za vselej naznaniti vsem. slav. društvom, korporacijam, skratka vsem, kateri bi se godbe hoteli kedaj poslužiti, da naj se blagovolijo obrniti na predsednika ali blagajnika godbenega društva. Računi so le isti veljavni na društvo aíí od društva, katere podpi.še predsednik aH blagajnik.
Za godbeno društvo
Franc Kaiitdic,	Umam pl. SladoviČ,
jiredseiliiik.	blngujiiik.


ZAríVALA.
Povodom bolezni in smrti naše nepozabne soproge, oziroma edine hčerke, gospe
.Milili Gfrebenc roj (ilerdcšič
prejeli smo z besedo in v pismih od blizo in daleč mnogo mnogo dokazov srčnega sočutja. Naj bode za nje, kakor tudi za podarjene krasne vence in za impozantni, predragi pokojnici napravljeni sprevod k poslednjemu počitku vsem in vsakemu, posebnu pa še prečast. kapiteljski in samostanski duhovščini, damam novomeškim, gospodom 'iradiiikom vseh vrst, tudi onim, kateri so prihiteli iz Kostanjevice in iz Trebnjega, gospođom profesorjem tukajšne gimnazije ter slavnemu „Dolenjskemu pevskemu di'nštvu" za ganljivo petje s tem izrečena naša Si'čna zalivala.
Novo Mesto, dii5 15, decembra 1893. Josip Geraesič, ^^^^^ Grebene.
C. okr. B.d. prsdaednilt, ^	^^^^^^^^
Amalija Gardešlč,	Boiirog.
stav.éi.	(7)

ee sprejme takoj v mesarsko obrt pri posestniku in mesarju Jožefu Windisclierju v Kandljt pri Novem Mestu.
V-
Srečno Novo leto
Yoèim
Tsem prijateljem in znancem.
Janez Krajec^
tiiimr in knjižar v Novtm Mutm-
Amerikanske rezttike in vkoreninjene trte RipúPija in York Madeira prodaja po j;iktí iiizki v,cn\ grajsko oskrbništvo gradu Raka při Krskem.	(4_i)
Na prodaj
je pod z malim půilom, senico in póctnikom na eni
strani, s
tukaj tu(i pri Irtstni
pošta Trebnje.
(6-1)
na državni cesti, katera je iiripraviia za vsako kiiptijo, se po jako nizki ceni in n proste roke z ali Itrez zemljišča proda. Več se izyé pri Josipu Hummerju v Ceiju.	(la)
V kavarni gosp. Scltmida v Novem Mestu se v druio roko oddajo ti-le Časopisi: „Slovenski Národ", Sudsteierische Post«, „Neup Treie Presse", ,Neue8 Wiener Tagblatť, ,TjgíiroS ,Wiener Karikaturen' In „Das Neue IHuslrirto Blatt", (15-.)
jVa prodaj.
Janoz Jontei, pose^nMiik v Dolini, faře Boštan] pri Kržišah prodiija svoje gospodarsko poslopje, mlin in žatjo. Žaga je v jako {lobreni stanu, skoraj Čisto nova. Več in natančneje se izre pi'i lastniku.	{5-2)
Prijateljem in znancem
vosiva toiii potoiM
bo v Novem le
D'. Slane in Ana Slane
R
ïes
vsem
irlstroskam pa na obeh straneh. Dalje je naprodaj 1000 mernikov ovsa. Več se izvé iu Janezu Udoviču v Gorenjih Ponikvah, št. 12
znancem in prijateljem
VOSI
Josip Ccrgmann
lekarnar pri „Kroni" v Novem Mestu
ISfaiararalpWjp^F^
mms
v gorenjili Smarjetskih Toplicah obstoječe iz 28 oralov zemljišča, 3 hiš, z tepo hišno opravo, kuhinja s ste-dilnim ogniÍ86fim (Šparherdom), 2 vodnjakov, 2 vrtov, 3 kleti, 2 podov, 2 senic, 9 svinskih hlevov, 2 hlevov, drvarnice, 18 štantov kozolec s podstreškom, pepelav-nice za lug (potaše) kuhati in kovatnice z orodjem. Vse je še v Jako dobrem stanji in ae takoj proda pod ugodnimi poji. — Več o tem i)ové
Matija Barhoric
(^0-1)	v Gor. Toplicah, poátA Šmnrjeta.
V Črnomlji
priporočata svojo zalogo pravili natumih, belih in drugih
I istrijanskili in dalmalinskilivin.
Vzorci 80 pošiljajo brezplačno in poštíiiue prosto.	(12-1)
Prodaja drv in oglja.
Logarsko oskrbništvo grajščine Gradac (pri Metliki) naznanja, da ima v svojih goidiii Padeš pri líirřni Vasi gabrov las za kurjavo 1 meter (1 meter dol^a) prve vrste po t gld. 15 kr., drujafe vrste po I gid. na prodaj, v goidih Pešćenik pa ima bukova drva 1 meter (po 1,40 m. dolga) po I gld. 10 kr.
Tudi [trodaja v PeâÈeniku oglje iz bukovega lesa pu 30 kr. hektoliter naročilom se radovoljno dovoz v Novo Mesto preskrbi.
ls£ejo se tudi razpečevale!, katerkn se po dogovoru daje popust. Vsa naroČila, in vpniàanja sprejema in odgovarj»
logarsko oskrtiiiištYO, gríýšéina Gradac.


IMWaoeM««*
(2Ô1-3)
<»M<
Anton Turk,
knjigovez, v Ljnbljani, Dunajska cesta St. 8
piilioioča svojo dobro vrejeno knjigoveznico la vezanje knjig, kakor tudi vsa v to stroko apađa-joía dela. — Dalje ima ttidi naprodaj sledeče kn'içe iz lastne založbe:
Andrej Hofer, verni pofds njee;ovega življenja in iijeř,'()Vtí juiuiáke smrti y Maiitovi 1. 1810. S podobo. Cena 14 kr. Princ Evgen Savojski Z barvano podobo 20 ki'. Hedvika, banditova nevesta. Poveut. Spodobo 20kr. Štiri povesti zn slovensko ljudstvo. Cena 20 kr. Srečoiovec. Pověřit onirti, ki si na tujem iščejo ddiiiii, zlhsti njim. ki tišče v Ameriko. Cena 20 kr. Sv. Notburga iii popis življenja sv, Heme, kiie-giiije slovenske, s pripoveiiko o zvonu v blejskem jezeru. Z barvano podobo. Cena 18 kr. Cvetina iiorograjska. Z harvano podobo. lUistro-
vaiia izdaja. Cena 40 kr. Pravljice. I. zvezek. Cena 20 kr, Ave Marija. Z podobami. Cena 10 kr. Božja pot Matere Božje na Bledu. S podobo. 10 kr. Založba razjiill slovenskih spisov, ^ kakor n. pr. : „TisoČ in ena noČ", „Krištof Smlda", • „Narodne liiljlioteke"; potem imam tudi v svoji 5 zalogi vže izdelane molitvene knjige, trgovina J papirja in raznovrstnega pisalnega orodja. S	^'nanja naroř.ila, kakor tudi za vezanje
m kfiji^, se ločno in po najni&ji ceni izvrSiijejo. "jp^J ^•—•—•«••••—M—WWW—»»WO
Pošten deÊek,
lepega vedenja in krepkega zdravja se takoj sprejme T Germovo prodajalnico la moko in voščene sveče v Hovem Mestu.	(20«-b)
1000 mernikov korn/e,
stari mernik po 1 gld. 45 kr. íihíl na prodaj Jakob PíhičIó na Velikem Iri-a St. 75 T Novem Mestu.	(jus-o
etîantuiïi ergo in pet masnih pesen
za mešan zbor, zložil Ig. Hladnik, op. 17. — Prodaja J. Kra ec v Novem Mestu in Kat. bukvama v Ljubljani po 40 kr. iztis.
(n
Od iiuTega leta dalje bo bodo na drobno prodajale
iz mehkega lesa in sicer vsako sa-boto na žagi y Soteski.
Gvxdarski urad v Soteski
(2152—2)	poSu Dvor.


Vsem spoètoYHnim naročnikom in pospeševalcem ia Novega Mesta in okolice
vosím
sreíno novo letol
Anton Weiss,
trgovina 2 obleko poleg gostilne „pri Sulncu" v Novem lleatn.
pyodaj j©s
2000 mernikov lepe koruze po 1 gold. 30 kr., potem 2000 mernikov lepega ovsa po 90 kr.. ali pa tiidi 100 kilogramov Koruze za 5 gold, 60 kr., IGO kilogramov ovsa za 6 gold.
Joflip Errath,
V Mokronogn.
I ku[Miie Tsako množino po 25 kr. na- t I vadili mernik, grajsko oskrbništvo s; i lluperfi Vrh.	(249-8) 1
^^ Učenca,
lrrvh:</((, zdravega, lepega obnaSanja in s pvlrthno Šolsko
hobroibo sprejme v svojo prodajalnico z Mezmno in hwcetijííkim hlayom.
'	Adolf Gusttn
,2)	^ Novem Mesta.
Naprodaj je v Škocjanu, štev. 27 Čisto nov Id taV ' bHv
h.
pl.u ammi pogoji. Več in natančneje se izve pri lastniku.	(U-lJ
Služba mežiiara in organista
d	O
V Mirni peci je po noyeiti letu za oddati. Stanovanje je prost) za eno osebo, — Piisane ponudbe naj se po-áiljajo župnijskemu uradu v Mirni peči. (267—2)
Kupi se dve sto mernikov
tc^
ki se ima oddati meseca , Ponudbe s priloženim blagom in ceno naj se poSiijtUo gozdnemn Mj uradu t Soteski (Forstamt Ainiidt) M pu^ta Dvor pri Žužemberku. m
H»TomMto : UdfOTorui u»aaik dr. latlp Marlok«. ~ Isďivfttdli, uloinik ia tùlur i. Kral««,