Štev. 9 (TelL račun s pošto. - C. C. con la Pesta) V Trsta, petek 25. febrnaria 1927. Leto V. Izhaja vsak pntek dopoldne. Izdaja konnorctj Malega lista. Naalov; Mali Hat, Trieste, ca-sella centro 37, — Urad : 7 la Imbriani 9-1II. Odgovorni urednik: dr. I<. BEBCE. POSAMEZNA ŠTEV. 25 BTOTIHK. NABOČNIHA za celo leto 10 L., pol leta 5 1. četrt lata H L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 6 L. MALI Mali koledar. Petek, 25. februarja: Valburga; Viktoriji. — Sobote, 26.: Marjeta Kortonska; Matilda. — Nedelja, 27.: 3. predpepelna; Leapder; Baldomi r. — Ponedeljek, 28. lebr.: Roman; Rajmund. — Torek, 1. marca: Albin; Hadrijan. — Sreda, 2.: P e ,p e 1 m. i t( a, — ' Četrt ety 3.: Tiči j an; Kunignunda. — Petek, 4.: Kazimir. MALE NOVICE Važno za vse Slovea.ce. Cerkvena bratovščina «Ck>rišika Mo horjeva družba« bo letoa poslala svojim udom sledeče knjige : 1. Zgodovinski 'roman «0b srebrnem studencu«; spisal ga je Franc Jaklič. 2. «Za domačim ognjiščema — knjiga o družini. Spisal prof. Filip Terčelj. 3. Zgodbe sv. pisma stare zaveze. Knjiga bo okrašena z mnogimi slikami. Rabili jo bo-do tudi Solarji pri veranku. 4. »Kako zdravimo živino«. To knjigo je spisal živiinozdravnik, ki pozna našo živinorejo. Naši gospodarji bodo še leda in leta iskali v tej knjigi nasveta in pomoči. 5. Koledar za 1. 1928. Koledar bo mičen iin domače pisarn. Kdor se vpiše v cerkveno bratovščino «Go riško Mohorjevo družbo« (članarina znaša 6 lir tna leto) bo prejel jeseni vseh pet knjig. Vpišite se hitro pri gg. duhovnikih ali pa pišite maravnost na MOHORJEVO DRUŽBO V GORICI, Via Orzoni 36 A (ako se naročite naravnost, pošljite po pošti 6.50 L). + Anton Čok. Zopet jo sog-la -smut v redke vrste slovanske duhovščine. Od kapi zadet je umri nagle smrti č. g. Anton Čok, ka-pelan pri Novem Sv. Antonu v Trstu. Anton Čok je bil rojen v Lonjerju 10. januarja 1878. V mašnika je bil posvečen: 3. avgusta 190&. Kot kapelam pri Sv. Ivanu se je odlikoval v živahni delavnosti za krščanske kulturne ideale; ustanovil je odsek krščanske telovadne zveze «Oria». Kot kapelan pri Novem Sv. Antonu je ustainovil «Ljudsko posojilnico« po Rajfaznovih no čel ih. Svo-j o časno je tudi načeloval krajevini trža" ški organizaciji Sloveniske ljudske stranke. Vodil je tudi Marijino družlx> mož pri cerkvi Sv. Antona. Zadnja leta je močno trpel od revmatizma. V četrtek zvečer 17. februarja ga je nenadoma zadela kap in v petek 18. prali jutru je izdihm.il. Pokopali so ga v soboto popoldne v družinsko grobnico Čokovih na Katinari. Veličasten pogreb je pričal, kako je bil priljubljeni. Naj v miru počiva ! Hišni gospodarji bodo morali Priti pred komisijo. Na podlagi zakona o javni varnosti je tržaški prefekt odredili : stranke, ki bodo poklicane v stamo v atn jsk i h sporih pred spravno komisijo, imajo dolžnost, da 'pridejo ob določeni uri k razpravi. Kdor ne bii hotel, g«, zadenejo za-kornite poslcdice. Sablja govori. V torek 22. febr. sta se dvoboj aval* v Trstu poslanec Karel Barduzzi in Jurij Masi. Bojevala sta se s sabljami. Oba sta dohiia razne praske, slednjič so zdravniki dvoboj ustavili, ker je Bnr- 'izzi dobil občut.nejšo rano v roko. | asprotnika se ti ista poravnala. Kaj je neposredni povod za dvoboj, trpa ne vemo. Propadanje. bansko leto je bilo na Dunaju 23.000 porodov in 20.000 pogrebov. Padanje porodov pripisujejo bedi, razbrzdanosti ter alkoholizmu. Od sto slaboumnih v dunajskih norišnicah je 41 alkoholikov. CENA OGLASOV Za 1 on vlilne . n gi, Pri 6 kratni objavi 'J’ ' ■ pa so pokale z velikim navdušenjem. i žarnice, ki so bile v zalogi. Ogenj bi ' [objel vso ulico, če ne bi bila takoj na * j mestu požarna hramba, ki je z močnimi v tisku je načrt strogega zakona tudi curki tekom pol ure požar omejila in češka vlada predložila svojemu parlamentu. Najbolj napredna naroda Evrope, Nemci in. Čehi, iso torej prišli do spoznanja, da je treba nekaj ukreniti proti pohujšanju, ki se širi s tiskom. Dobre plače. V «Splošnih skladiščih« v Trstu, ki so sedaj privatno, od države podpiramo podjetje, ima sedanji predsednik 100 tisoč lir letne plače, ravnatelj 70 tisoč. Stroški za olepšanje predsednikove ®obe .in sejne dvorane so bili proračumjeni ma 180 tisoč lir. Država podpira «Splošna skladišča« letno s 5 milijoni. zatrla. Uničeni so vsi stroji in aparati ter vsa zaloga kemikalij im zaloga žarnic. Škoda je velikanska Tovarna je bila zavarovana. Zakvartan konj. V Mariboru sta neki mesar in neki kmet igrala igro «šnapsl». Mesar je zastavil 7000 dinarjev, kmet pa svojega konja, ki ga je čakal naprežen pred gostilno. Kmet je izgubil im mesar je konja vzel. Kmet je šel na policijo, ki je sicer konja prignala nazaj ter vrinila kmetu, toda oba igralca se bosta zopet 'našla pred sodiščem radi prepovedane igre. Slabega življenja slab konec. 20 lena Ivanka Babičeva iz Podgore pri Dobrepoljah je služila pri gospej Te-pinovi na Selu pri Ljubljani. Daši je imela že na Dolenjskem nekega laiita, je navezala tu razmerje z ruskim hlapcem v žrebčami Jakobom Kuuid ir pikovim. Ivanka se je zopet vrnila na Dolenjsko ter povedala, ko se je prejšnji teden vrnila na oihisk v Ljubljano, Rusu, da je njunega razmerja konec. Kundurju-kov jo njeno izjavo navidez mirmo vzel na anamj-e, toda ko .se je Ivanka od nakupovanja raznih potrebščin v Mostah vračala k gospej Tepinovi v žrebčami, jo je Kumdurjukov počakal na stopnišču ter jo ustrelil v glavo, da se je takoj zgrudila mrtva na tla; nato je šel v jedilnico, kjer so bili ravno zbrani njegovi tovariši, tudi Rusi, ter si pognal kroglo v seince. Mrtev ni bil takoj, pač pa je izdihnil ob prevozu v bolnico. — Dekleta, velik nauk za vas v tej zgodbi! Konec pijanca. Roman Matejčač iz Zameta pri Reki je eia reškem kolodvoru prišel pod vlak, ki ga je popolnoma zmečkal. Mož je bil pripit in ni imel v oblasti svojih petero 'čutov. Star je bil 3G let. Škoda mladega življenja ! OPOMBE Nalašč. Ameriški milijonar je biva.1 na letovišču v neki vasi na Nemškem. Razdelil je med ljudi stotisoče. Ko je dal čevlje popraviti, mu je čevljar za-računil petlcratino svoto, češ naj da, saj ne ve, kaj je denar. Amerikanec pa mu pošlje samo običajno plačilo 'in niti ficka več. Zakaj? Rekel je : « N a 1 a š č, da ne bo mislil, da ,scm moreč, če delim stotisoče, jih zato, ker sem jih anal prigospodariti«. — Bogat Anglež je stanoval v nekem hotelu na Dunaju. Ko se je odpravljal proč, mu je hotelir podtaknil v račun par krom več, kakor je bilo prav. Anglež se je uprl in iskal pravico pri gosposki; zamudil se je na Dunaju še 14 dni. Rekli so mu: «Raje bi pustil tistih par kron, naj jih požre hotelir. Tako imaš še večjo škodo«. Ataglež je odvrnil: « N a 1 a š č ne ! Ne iščem tistih par kron, ampak pravico. Angleži gospo* darimo na svetu zato, ker nikdar ne pustimo, da bi nas imeli zanorca«. — Naročnik «Malega lista« piše: «Maloka-tero številko dobim v redu. To delajo zato, da bi se mu odpovedal. Zdaj se pa prav nalašč naročim še zamapraj, da ne bodo imeli «gušta». Ta naročnik je iz angleškega jekla. Čast, komur čast ! Slabo naleteL Starovaški profesor, ki je pisal, da je «slovenščima fuč», je dregnil v osir. Sama teta Edinost se je Zgrevala im dala prostor pisatelju Bevku, da je profesorja zmikastil. V »Straži« je to delo opravil dr. K. Podoben članek je priobčil tudi «Slovenec». Znamenita enajsta stoletnica Ob koncu leta 826. ali v začetku leta 827. je bil v mestu Solunu rojen sv. Ciril, eden izmed dveh bratov-apostolov slovanskih. Torej praznujemo 1100 letnico našega apostola sv. Cirila. Sv. Ciril je bil sicer mlajši izmed obeb bratov-apostolov, a je bil glava in duša slovanskega misijonskega delovanja naših apostolov. Torej ob tisočstcletnici sv. Cirila po pravici slavimo spomin obeh slovanskih apostolov. Res je bilo že pred svetima bratoma pokristjanjenih mnogo Slovanov. Toda ta sveta moža Previdnosti božje sta znala, kakor še nihče pred nijima, približati se srcu mladih slovanskih narodov, jih objeti in vzgajati z veliko ljubeznijo in z očetovskim razumevanjem za njihove potrebe in boli, govoriti jim v njihovem sladkem jeziku, podati jim evangelij Kristusov v besedi in pismu, ki je bilo Slovanom razumljivo, prilagoditi se njihovi blagi duši. In zato je bil uspeh njunega apostolskega delovanja tako obilen in bogat. Slovani so po sv. Cirilu In Metodu vzljubili krščanstvo, sprejeli ga v srce, s krščanstvom prešinili vse svoje življenje in čuvstvovanje. In od tedaj so mu ostali zvesti. Zvesti do danes. Sveta brata sta s svojo apostolsko modrostjo in s svojo požrtvovalno ljubeznijo pokristjanila slovansko dušo. Zato nam je tako drag njun spomin. Zato na sveta hrata-apostola prenašamo vso svojo ljubezen do naše očetovske k a. toliške vere. Onadva sta duhovna, verska očeta katoliških slovanskih narodov. Njuna prosveta je tudi naša prosveta. Ona sta nam prinesla krščansko izobrazbo. Ona sta nas s knjigo in prosveto privedla k Bogu. Pri katoliških slovanskih narodih se je živo razmahnilo Ciril-Metodijsko gibanja za cerkveno edinstvo. Tudi mi ne smemo biti zadnji. Nam je Previdnost božja namienila častno nalogo, da naj bomo most, po katerem bi k cerkvenemu odinstvu prišli naši najhilžji bratje po krvi in rodu. Jubilej sv. Cirila naj bo prerojenje a-postolstva in vneme za veliko delo cerkvenega edlnstva z našimi vzhodnimi brati v Kristusu ! Stanovanjska beda Drža vini zakon določa, da je odslej dalje pogodba za stanovanje med gospodarjem to majeannikom prepuščena prosti volji obeh. Gospodar sme zahtevati, kolikor hoče, najemnik pa lahko oblju- bi, kolikor hoče; če se ne pogodita, imo-ra najemnik iz hiše. Kadar je v kakem mestu veliko sta" novaaij prostih, se najemniku utegne posrečiti, da dobi drugod cenejše stanovanje. Gospodarjem je ljubši majhen dobičeik kakor p,a nič; delajo si med sabo konkurenco im znižujejo stanarino. V Trstu je pa danes tako — in po drugih mestih Italije podobno — da so vsa stanovanja zasedeaia, še po več dru* žin se tišči skupaj,, in če majeaninik dobi odpoved v dosedanjem domu, .ne ve, kje do drugega dobil. Vržem je takorekoč na cesto. To je veliiko zlo iti po pravici se te razmere označijo s »stanovanjsko bedo«. Odkod to pride. Velika mesta z vsemi slabostmi so produkt liberalnega imdustrializma, kasarne kapitalizma. Ljudske množice se zgrinjajo v mesta kakor potoki in reke v jezera im morja. I’o svetovni vojni se je ta pritisk še ojačil. O vzrokih ne bomo tukaj .podrobneje govorili. Da je pa prišlo do pomanjkanja stanovanj, gotovo ni kriv samo pritisk množic v mesta, ampak tudi zastoj v gradbi hiš. Vsa leta vojne se tida ril po stezi v Log. Kakor sem bil vajen, sem stopil v hišo im ukazal, naj prineso četrt vina. Nič nisem dobil; nimajo vefc gostilne. Moral sem iti kar naprej v Budanje. Koliko sem videl tam deklet ! pa gosposke so, nobel kot Parižamke. Fantje so pa še bolj tiči; imeli so tako birmo brez kolačev,da se nisem utegnil okrep' fiati. Šel sem v Dolgopolja.no. Tam sem se nadejal spiti četrt dobrega, pa sem se motil; kislo je bilo. Pa sem vseeno molčal in vprašal, katera je tista vas tairn doli naprej, llekli so : Zapuže. Aha, sem se domislil, to jo tista vas, kjer je bil doma Štrancar, 'moram iti pogledat še tja. Tam sem videl, da imajo vodovod; žejen sem bil to sem se napil vode. Rečem vam, da take vode ni na Krasu. Ko gram gor skozi vas, vidim, da peljejo balo. Cel voz je 'bil opleten in fantje so tako lepo zapeli, da me je kar ganilo. Samo nekaj drugih sem slišal, 'ki so petelina oponašali, pa tisto ni bilo lepo. Pozno je že bilo, vendar sem pot ubral naprej v Sturje. Taim je pa godlo cim-la-ra, bum-ta-ra; tako so se vrteli, da je bilo kaj in še par takih sem videl, ki so mi pravili o njih, da so «fest punce«. Vprašal sem, če večkrat plešejo tam: rekli so, da vsako nedeljo. .Slišal sem dalje, dia .pojde njihov župnik proč, ki so ga vsi radi imeli. Nič niso s to rečjo zadovoljni, a pomagati se ne da. Stopil sem čez staro deželno mejo v Ajdovščino. Po zideh sem videl plakatov, da je 'bilo groza. Berem ini berean... Jem-nasta, jemnasta, sem si mislil, kaj so vsi ljudje znoreli ali kaj ? sami ples ! Ali imajo res toliko denarja? jaz imam pa komaj za vlak. Jeza me je popadla in kar hitel sem na postajo. Ravno prav sem prišel, da sem dobil vlak to se odpeljal proti donvu. Vpišite se takoi v Goriško fflotarjevo družbo PODLISTEK Iz življenja imenitnega Krivca Kompare v borbi za glagolico. Kako so bili tedanji voditelji glagolskega gibanja (ki jih sedaj vse krije Črna zemlja), prepričani, da bodo o-b last v a privolila v zopetno uvedbo glagolice, priča dejstva, da so vsi tisti, ki glagolice sploh niso znali ali jo že pozabili, hiteli glagolsko azbuko študirati. Komparetu je 6. 10. 1902. pisal iz Baške (otok Krk) Andrijčič inaslednje pismo: «Dragi Klime! Ko sem odšel 17. 7. 1902. iz Trsta, sem pustil Kozuliču glagolski misal, naj ga izroči proj Mandiču ali Steanibergarju za Toneta, ki ga je želel. Glej, ali ga je dobil. Pošiljam bi abzuku, da se učiš glagolico. Škof Nagi bo prašal župnike za podatke, ali to kdaj je bila v župnijah v rabi. Mi' sl im, da so v Rimu »naklonjeni, da povrnejo glagolico v prvotno staaje, kjer je hila že prej. Naj župniki vestno poročajo in tirjajo vzpostavo starega prava. Sedaj je ura ! Andrijčič«. V zapuščini iseim našel «Srbsko in rusko azbuko« ter »Glagolsko pjevanu misu i blagoslov za puk». Uspehi raanih sestankov so hili : 1. Spomenica duhovnikov škofu Naglu 1904. 2. Spommica hrv. in slov. deželskih poslancev sv. očetu v Rimu 1904. 3. Spomenica istrskih Hrvatov im Slovencev sv. očetu 1904. Te spomenice bomo kasneje vse zaporedoma objavili. Naj pridem k spomenici, ki to jo slo" venski to hrvatski bogoslovci v Gorici pod vodstvom, Frana Terseglava poslali Komparetu V maju 1903. Spomenica se v bistvu bavi z glagolico. Krščanskim katoliškim načelom v našem narodu preti velika nevarnost, ki pohaja deloma tudi od tega, ker so ti narodi, zlasti pa mi Slovemci in Hrvati, vsled neprestanih bojev za svojo eksistenco skoraj izgubili svojo narodno individualnost ali pa flzi&no in moralno o-trpnili, tako da je slabenje in pokvarje-nje narodnega čustva povzročilo deloma oslabitev verskega čustvovanja in s tem tudi poskus, nadomestiti vero naših očetov z drugo. Zato čutimo potrebo okrepitve verske zavesti. Da se tak preporod verske im narodne misli v rodovih slovanskih zvrši, je za maše razmere primerno 'tudi to, da vsi svečeniki složno iitt skupno oživimo idejo slovnai-skega liturgičnega jezika, to je čestite to svete glagolice v tistih krajih, kjer je raba glagolice utemeljena po zgodovinskem pravu, pa je bil,a vsled različnih vzrokov izpodrinjena... Glagolica bi zajezila pravoslavno to tudi unijatsko gibanje. Osvežilo bi versko čustvo, ker bi marsikega vsebina prekrasnih molitev sv. Cerkve vzdramila iz dušnega sna. Končno bi so z uvedibo slovanskega obrednega jezika omogočila in pospešila unija našimi brati po initoncijah sv. Stolice in posebno svetega nam očeta, modrega Leoma XIII. Pismo prosi gospodo duhovnike, naj bodo složni, maj nabirajo zgodovinsko gradivo. Prosi duhovnike, naj bodo v borbi odiločmi, n. vselej na zakoniti poti, naj poučujejo ljudstvo, a vselej v spoštovanju do avkkjritete. Za vse hrvatske in slovenske bogoslovce podpisal Fran Terseglav, Gorica 13. anaja 1903. Odgovor na pismo. Odgovor mi prišel od Komparota, pač pa od drugod. Pismo je podpisalo 41 bogoslovcev, 3 niso marali. Kmalu na to je zvedel za pismo bogo s lovski ravnatelj Gabrievčič. Dne 17. 5. 1903. je pisal Gabrievčič Komparetu pismo. Pravi, da je zvedel, da so mu slov. bogoslovci poslali spomenico, v kateri ga prosijo, maj skrbijo on in drugi dekani za ohraaiitev slov. jezika v liturgiji v Istri. Prosi, naj on in dekani posvarijo fantiče, naj se učijo ;to naj se ne vtikajo v reči, ki jih ne razumejo. In še več I Zvedel je tudi škof dr. Franc Nagi, ki je L 6. 1903. pisal Komparetu nemško pišimo te vsehine : « S lišaj sem, da sto prejeli od bogoslovcev v Gorici pismo o uredbi liturgičnega jezika Ker je .nujno 'pottrefan©, da je škof o tein pou' Cen, Vas prosim, da mi pismo pošljete«. Kaj in kako je Kompare na obe pismi odgovoril, mi znano. Vidi pa se, kako so oblastva strogo pazila 1 Kompare in stanovska organizacija. Do Komparota ni iniela slovenska duhovščina mikale e prave avee on kal, ki je prepuščen gospodarstvu nniave, z robidovjem je zaraščen in vode ne drži. Za slučaj suše nam bi zelo prav prišel; v vasi je okoli 180 glav živine. Še nekaj: razne gozdne poti so Poprave potrebne, n. pr. kolovoz, ki drži v «Troštarce»; po tem kolovozu še ho-diti ni lahko, kam-li voziti težko tnalo-žene voze; večkrat se pripeti kaka ‘nezgoda. Torej le na delo, saj bo za skupno korist. VREMSKI BRITOF. Sem star možak in rad berem «Mali t». čudno se mi pa zdi, da ni iz naše vnsa nobenega dopisa. Saj je v naši vasi Precej šolanih ljudi. In dostikrat se do-8od' 'knj takega, da bi se splačalo spo-10 i “Malemu listu« in njegovim brav-cern- Tako bi na primer ne smel biti pozabljen sledeči žalostni dogodek: 20. jan. je umrl Prelec Viljem, dober mladenič, spoštovan po celi fari. Tako le- pega pogreba še ni videla naša fara. Kako radi so ljudje Viljema imeli, je pričala ogromna udeležba, ki je v Vremah nismo vajeni. Dekleta in fantje so mu darovali dva venca, ki so jih nosili fantje. Pevci cerkvenega zbora so mu pred hišo zapeli «Vigred»>. Med sp revo" dom so peli «M,iserere», ki so ga ponovili v cerkvi, kjer so tudi zapeli neko pretresljivo narodno žalostinko. Na grobu pa so mu zapeli «Blagor mu». Petje je bilo res izvrstno, kakor znajo zapeti le naši fantje. Za prijaznost jim bodi naj lepša hvala. Prisrčna hvala tudi Mirkotu Tozonu, ki se je v imenu vseh z v srce segajočimi besedami poslovil od njega. Upam, g. urednik, da boste sprejeli to mojo nerodno pisanjo med dopise in popravili kar je napačnega!, kajti za časa mojega šolanja smo raje hodili poslušat kose v Ždeko, kot učitelja v šolo. TOMAJ. V nedeljo 13. februarja se je vršil občini zbor naše Hranilnice. Dosedanji predsednik se je branil otvoriti zborovanje, češ da so navzoči nečlani. Bil je prisiljen odstopiti in opozicija je kar tam sprejela novega člana, ga izbrala za predsednika ter mu izročila vodstvo zlioiovanja. Prejšnji predsednik se je po daljšem upiranju udal in izročil ključe. Občnli zbor je brez debate odobril računski zaključek ter izvolil nov odbor im nadzorni št vo. Upamo, da se bo novo vodstvo potrudilo z vsemi močmi za procvit in povzdig posojilnice. — Tako se kolo slave in sreče vrti. POVIR. Smpt je ugrabila Karla Reinčlja v najlepši mladeniški dobi 25 let. Bil je pravi trpin, ki je v svojem, razmeroma kratkem življenju mnogo- hudega prestal. Ivo je bil "'še majihen deček, ga je vsekala slamoreznica; drugič se je neki kanj splašil in deček je padel podenj; konj ga je udaril v prsi, kjer mu je o-stala od rane velika brazgotina; tretjič je padel s konja An se močno pretresel; potem se je zgodilo, da je padel s čreš- mje in si zvil nogo, tako da je tri me- sece trpel hude 'bolečine. Vzeli so ga k vojakom; kor je imel dober posluh, se je izučil za trobentača in potem tudi druge -učil. Domov so je vrnil navidezno čil in- krepak, a čez nekaj časa je začel tožiti, da ima slab tek in slabosti v želodcu; podvreči se je moral operaciji, od katere se je vrnil ves shujšam. Ko se je za silo popravil, pojavila se je morilka-j etika. Vkljub trpljenju je bil do zadnjega jako šaljiv -in- prijazen do vsakogar kot vedno v življenju. H koncu je močno trpel in s sv. zakramenti previden jo umrl 12. februarja. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica ljudstva; dekleta so mu , spletla dva venca, cerkveni -pevci ln pevke so nou — svojemu tovarišu — poklonili venec ter mu v cerkvi zapeli «Blagor...», kot si je bil sam želel. Dragi Karlo-! naj Ti bo lailika izemljica domača, duša pa naj uživa večno srečo ! BREZOVICA. Tiho in mirno življenje v naši dolini nam je lajšalo občutek sedanjih nepri-lik in težav. Ta mir nam je na okruten način zmotil požig. Dne 3. septembra lanskega leta se je to zgodilo prvič; ljudje so ravno češplje trgali, ko je okrog 5. ure -popoldne izbruhnil v vasi ogenj. Pogoreli .so trije posestniki. Kot da bi to ne zadostovalo, je planil podtaknjeni ognjeni zubelj v drugič dne 18. februarja letos, ravno ko so ljudje drva sekali v soseščini; bilo je -okrog 11. ure dopoldne. Požar je upepelil gospodarska poslopja sledečim- gospodarjem: Josipu Godini s št. 44., Matevžu Klunu s št. 45., Francu Banu s št. 46. in Josipu Koblarju s t 47. Prostovoljno gasilno društvo iz Materije prihitelo je v Brezovico gasit, a ni moglo več mnogo pomagati, ker je bilo že vse v plamenu; le pazili so, da se ni ogenj razširil in p-o-gaševali plamene, ki so divjali inad celo vasjo. — Ljudje so v strahu in noč za nočjo varujejo svoje imetje, da se mu ne približa spet kaka zločinska roka. — Škoda od zadnjega požara je zelo občutna, ker je bil zavarovan samo eden. Pogorelce priporočamo dobrodelnosti o-koliških vasi. f .\: d V'. . .' .>' y : - ' .• . < + JOSIP KOMPARE (Glej podlistek. Kompare -sedi.) ZANIMIVOSTI. Pridige s pomočjo radija. V Parizu so z novim letom vpeljali pridige, ki jih radij nese vsem Francozom v celi -državi An še izven nje. Naj--slovitej.ši pariški' pridigar govori svoj govor ob 12. Na 'ta način bodo oni Parižani, ki nikdar ne vidjo cerkve od znotraj in tudi nekatoličani imeli priliko poslušati pridige -doma v svoji sobi ali celo v postelji. Odpoved milijonske dediščine. V .Nevvyorku je -umrl protestantski industrij ec Maiaford. Zapustil je -svoji hčeri Graoiji, ki je 1. 1904. prestopila v katoliško vero ter vstopila v samostan, en milijon dolarjev pod pogojem, da izstopi iz katoliške vere. Oče je baš to hčerko najbolj ljubil in je bil -do -smrti žalosten, ker je šla v katoliški samostan. Večkrat je ©tal pred samostanskimi vrati ter jokal, a ni se mogel odločiti, da bi prestopil samostanski prag in hčehko obiskal. Vse sorodstvo si je prizadevalo, da bi redovnico zopet spravili k očetu. Ko je zvedela za -pogojno dedščino, ni miti za trenutek podvomila: odrekla se je dedščimi ter ostala zvesta -svoji veri in obljubi. Pozor, gospodinje ! Neki angleški časopis poroča, da so zdravili v neki angleški banici pet bolnikov, ki so imeli revmatizem, a so bili obenem strastni pijanci. Revmatizem so jim zdravili s čebeknimi vbodi. S tem so jim res pregnali revmatizem, zanimivo pri tem je pa to, da nobeden teh ozdravlj-encev od tedaj -ni maral več za alkohol. Čebelmi pik je torej zdravilo proti alkoholizmu. Gospodinje-, ki imate pijanca, poskusite s čebelami ! Kmečko tajništvo. Mulič A., Kostanjevica. Ponovno vas prosimo, da se javite v tajništvu. U. L Idrsko. Societa Ricostnuzioni je dne 10. feb. pisala Zveznemu Zavodu v Benetkah po denar. Ko prejme denar, nas o tem obvesti, nakar vam sporočimo, kdaj pridete lahko denar dvignit. M, R. Volče. Poviška niste prejeli, ker finančna intemdanca sploh me ve, da ste hišo med tem časom zgradili. Na županstvu, naj vam napravijo prošnjo za povišek na finančno imtendanco v Trstu; županstvo naj dostavi potrdilo, ki naj -ga podpišejo -tudi karabiinerji, da ste hišo res zgradili. Sporočite mam, kako ste .napravili. Železničar. Posredovali smo pri ;že-lezni-skem ravnateljstvu. .Na delo vas nočejo sprejeti. Odškodnina je bila odpravljena L 1925. Več ustmeno. M. Slejko, Bukovje. Škoda delati prošnjo za izselitev v Združene države v Ameriko, Vam bo gotovo odbita, V severno Ameriko sme vsako leto samo 4000 italijanskih državljanov. Udovič A., Kilovče. Prejeli smo vaše pismo. Bomo posredovali. llllllllllllllllllllllllllllUlUlUIIIIHIIItltllllllllllllllllllllllllllllllllllll Ako še nisi pokusil -testenim «Pekatet», kupi jih. Zanesljivo prave so le v pol in en kg. zavojih z gornjo znamko. So izvrstna nedosežna jed ! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiii Poravnajte naročnino! Par smešnih. Ubogljiva dekla. Gospodinja : «Saj -sem Vam vendar rekla da pazite, kdaj bo mleko ©kipelo!« «Saj sem tudi pazila, bilo je natančno tričetrt na osem.« Popravi vejico. Gospod profesor je vstopil na glavi, slamtoiik na nogah, rujave čevlje na čelu, teman oblak v roki, izrezljano palico v svetlih očeh, prikrito grožnjo. Včasih malo drugače. Prosjak : «Gospa, vedno nisem bil tako pohabljen«. Gospa : «Se mi jo zdelo, da ne. Zadnjič ste imeli ono -drugo roko v obvezi«. Da ne bo zgube. Mesar: «Taka smola, tobak za noslja-nje se mi je stresel v godljo za klobase!« Zena : «Nikar se toliko ne razburjaj, zahtevaj za vsako klobaso pol lire več, pa bo zguba pokrita«. Po eeun j« lira? Dne 23. febrnarja si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 40.— L. za 100 č. kron — 67,— L. za 100 fr. frankov 88.— L. za 100 šilingov — 318.— L. za 1 dolar — 22.65 L. za 1 fant — 110.— L. I Jakob Bevc j ? urama In ilatarna \ 5 TRST - Caipo s. fflacono št. S Z y ZLATO kupuje v vsaki množini po *) 6 (najvišjih cenah. v> 9 KRONE plačuje više kot vsi drugi. y (• ZALO d A raznovrstnih urin zlatenine. (* ■ Cerkvena umetnost - Dober tisk ^ * ENRICO TBFFOLETTO \ TRST, Via del Peaoe 4 * Velika izbira slovenskih molitvenikov, ■ * nabožnih knjig, podobic, svetinj in ■ drugih nabožnih predmetov. lJt a Cerkvena obleka in potrebščine. - KONKURENČNE CENE. GOSPODARSTVO Kako zboljšati psložaj kmetije Kmet vedno težje gospodari ma svoji kmetiji. V sedanji splošni gospodarski krizi še posebno občuti, k alko ga breme zmaguje. Zaraditega je upravičeno vprašanje, kako pomagati kmetu, da se zvišajo dohodki njegovih kmetij. Pri tem pnildemo do zaključkov, da je treba: prvič povečati donos zemlje, drugič ztna/njšatt pridetovaliae stroške, tretjič čim najbolje vnovčiti pridelke. Povečanje donosa zemlje 'dosežemo z umnejšim obdelovanjem, z izločevanjem tistih kultur, ki se ne izplačajo, z boljšim gmojanjam, 'predvsem z umetnimi gnojili. Zemljo silimo k večji rodovitnosti z globoke j šta oranjem in temeljitejšima rahljanjem z dobrimi plugi, branami in kultivatorji; z uporabo (najboljšega semema; s pravilino uporabo domačega gnoja in gnoji/lice; z umetnimi gnojili. Od živine bomo imeli več do'i>d kov, če jo pravilino krimiimo z dobro k la" jo in tečnimi krmili. Raaentega če izbiramo za pleme samo najboljšo živino. Več koristi bomo imeli, če držimo v hle-vu manj živine, to pa samo 'najboljšo, in jo primemo krmimo in oskrbujemo. Za preveliko število glav nam večkrat zmanjka krme. Torej moramo prisiliti našo zemljo k večji rodovitnosti, naše rastline k večji plodnosti i® našo živino k večji hasnoviitoisti. Zmanjšanje pridelovalnih stroškov je važna to-čka v vsakem gospodarstvu. Kakor sikuša industrija s stroji znižati pridelovalno stroške to tako poceniti pridelke, tako mora tudi krnel gledati ir a to, da se njegovi stroški znižajo. To do' seže z uporabo prakLičniih strojev, ki mu zmanjšajo uporabo delovnih moči, z o pusti vi jo tistih kultur, ki zahtevajo veliko ročnega d.ela, in s štedenjem v celotnem (gospodarstvu. Moderno kmetijsko gospodarstvo stremi .povsod' za tem, da zmainjSa pridelovalne stroške, ir. samo ma ta način zamore dobičkonosno gospodariti. Cim najboljše vnovčevanje pridelkov mora biti prva skrb vsakega kmečkega gospodarja. Kmet ne sme biti sarm pridelovalec, ampak tudi trgovec, Ki zna svoj pridelek tudi dobro spraviti v denar. Če pa sam tega ne zmore, se mora z drugimi združiti v kmetijskih organizacijah, zadrugah itd. ter ma ta na':in skušati doseči za svoje pridalko čim višje cene, ki mu bodo plačalo njegov trud in delo. Na 'ta način se bo danes inaš kmet obdržal na svojem posestvu, če bo delal tudi z glavo in ne samo z rokami. Kozja taksa. Na koze, ki se bodo po gozdih pasle, je naložena posebna državna taksa; donos te 'takse je namenjen v podporo za pogozdovanje to varstvo gozdov. Kdor bo posel po gozdu tri koze ali manj ko tri, bo plačal od vsake glave 10 Lir te državne takse; kdor bo pasel več too tri, a n© več ko 10 koz, bo plačal od vsake glave 15 lir; kdor bo pasel več ko 10 koiz, bo plačal od vsake glave 20 lir. Draginja raste. Fašistovska zveza trgovcev v Trstu je objavila, da se cena petroleja zviša za 20 stotink pri litru. Zvišanje velja odi 16. februarja dalje. Mere. V javnih lokalih (gostilnah, prodajalnah) se sme točiti vino, mleko in slično samo v steklenicah in posodah, 'ki imajo uradni žig pristojnega merskega urada. Ta postava je veljavna od letošnjega novega leta dalje. Sadite murve I Kjer se goji sviloprej-ka, mora biti murva. Kmetijski urad goriške dežele je preskrbel 10.000 drevesc veronske murve. Delil jih bo po 2 liri 10 stotinik eno. Vzeti jih treba vsaj 25, a ne več ko 200. Kdor jih vzame, se zaveže, da jih posadi na svojem. Oglasiti se je do 28. .t. m. pri kmetijskem uradu v Gorici ali v Ajdovščini (lahko tudi pismeno). ZAHVALA Ob prerani smrti našega nepozabnega sina in brata KARLA nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob času pokojnikove bolezni in smrti stali s svojo tolažbo ob strani, zlasti pa č. g. župniku, domačim pevcem za darovani venec in ganljivo žalostinko, povirskim fantom in dekletom in sploh vsem, ki so izkazali pokojniku čast. na zadnji poti. POVIR, 20. februarja 1927. Žalujoča družina RENČELJ. gg=r Hranilnica in posojilnica v Št. Petru na Krasu registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi svoje člane na občni zbor ki so bo vršal dne 6. marca 1927 v zadružnih prostorih s sledečim vzporedom •. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. - 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. - 3. Potrdilo računskega za j ključka za leto 1926. - 4. Volitve članov .načelstva ‘in nadzorstva. - 5. Sprememba pravil. - 6. Slučajnosti. V slučaju nezadostnega števila članov se vrši pol ure pozneje pri vsaki udeležbi člajnov drug občni zbor, ki bo sklepal v smislu pravil. Naberi cepiče takoj I Kdor misli to pomlad kaj cepiti ali precepljati, naj hitro nareže cepičev, dokler drevje še ni začelo gnati. Odrezane zakrij s peskom ali prstjo v hladnem prostoru, dokler ne pride pravi čas za cepljenje. Cepiče izberi z dobrega, rodovitnega drevesa, .ne premladega, ne prestarega. Če jih nimaš na svojem, poprosi soseda ali prijatelja. če drugi ttebe .poprosi, rad ustre-zi. Ne bodi praznoveren, češ da ti morda sosed s cepiči odnese rodovitnost in dobro srečo; to je poganska bajka. Za poflozditev kršinih to izsekanih parcel se je v reški provinoijd vendar nekaj storilo. Najbolj napredni »o kmetje v okolici Bistrice. Tam okoli so gozdarji razdali v enem letu nad 600.000 sadik, v celi reški deželi skupno pa okroglo 1,300.000 sadik. Največ se sadi jelka. V sajenju se jo dobro izkazal ■tudi Brgud; tam so lani posadili 25.000 sadik in za letos ®o jih naročili zopet 25.000. Kmetje, posnemajte ta zgled ! Cene po Istri, črno vino: Izola 280, Rovinj 230-240, Vodmjam 250, Labin 260 Belo vino: Bale 220, Vodnjan 230, Labin 240, Izola 260, Boljun 200-220, Pšenica 180-230, Koruza 100-123. Goveja živina po živi teži 250-350. Ovce 60-200 lir glava. Jajca 45-60 stotink ono. MALI OGLASI RADI selitve se proda hiša s posestvom in gozdom ob deželni cesti, pripravna za vsakršno obrt. Zidana je bila par let pred voj.no. - Na željo se proda tudii sama hiša. - Cena po dogovoru. -Ivan Lenarčič, Studeno 91 pri Postojni. VJUL1KA ZAljUtiA papirja, vrečic. Uvoz ln izvoz na vse kraji Po ugodnih cenah. Tvrdka Gaitton« Dolinar, Trst - Via Uoo Poloalo S. SAMO potom energičnega zdravljena z Glykolom se ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost, obnemoglost. Izdelek lekarne Castellainovich, Trst, Via dei Giuliani 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči SMiLAJOD (Trpoški sok), izborno sreU stvo proti arteriosklerozi, revmatizm. in težkemu dihanju, kašlju in kataru uspešno čistilno sredstvo, posebno pr> poroči j ivo za osebe, stare nad 50 let. s. prodaja samo v lekarni Castellanovicb Trst. Via Giuliani 42 (Pri Sv. Jakobu blizu slovenske šole)._________________________ MODERNA PARFUMERIJA G. B. GIUMLIA - POSTOJNA Bogata izbera dišav in dišečega mila iz prvovrstnih domačih in tujih tvornic. Toaletne potrebščine in predmeti za darila. Drobnarije in umetnije. Koralde, biseri, predmeti iz brušenega beneškega stekla. CENE ZELO ZMERNE. Trgovino lahko obiščete, ne da bi morati kaj kupiti. 3R1VEC Andrej Rojc, Gorica, via Se minario 2, se priporoča sl obči najt v DOBER SVET je zlata vreden. Proti sl« bosti in bolečinam v želodcu in glavi slabemu teku in prebavi, grenkosti \ grlu, zaprtju, uživajte «Gastrin». 1? kušeno sredstvo proti kašlju, prehladu navadnim pljučnim boleznim, influen ci, težkemu dihanju jo Prsni sirup. Proti oslovskemu kašlju je preizkušeni sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh proti bolečinam in trganju v plečih. \ križu, v glavi je «Reumazan» kot teko čina, a «Llniment Lanomentol* kot ma zilo. — Za kožne bolezni se rabi z go tovim učinkom «SentjurJevo» mazilo izvrstno za rane, ture, opeklina, odr tine; prepreči prisad, meči in celi. Odlikovani laboratorij LEKARNA PR! ODREŠENIKU - Bistrica. | Zobozdravnik dr. Sardoč D. ordlnlra v Trstu vla H. R. Imbrlanl 16, III. (Pral via S. Gievannl) ZDRAVNIK Dr. IGOR FRANKO absolvent dunajske klinike, ordlnlra odšle) samo v 1L. BISTRICI vsak dan od 10 -12 in od 15 -17 h. od 9*12 In od 3-7. =55055 SGG J Andrej Purič TRST Čevlfamtca roueEssm odlikovana v Pawtzu ln Genovi 1924* m veliko ppemf/o, diplomo in mlato svetinjo ffSt Cagn»ln 3 pv»l Sv. Jakobu JfS} Zima pritiska. Sneg in blato leži po potih. V takem času bodi glavna skrb za dobro obutev. Osnovno zdravilo ka zdravo življenje se glasi: glavo hladno, noge tople ! Zato skrbite, da bo vaša družina dobro o-buta. Obrnite se na FOneESSlNK! Da postane vedno bolj znano naše izvrstno „VlNO Dl CHINA £ FERRO" pripravljeno iz pristnega belega vina in zaradi večje vsebine pretvarjajočega se železa, odlikovano na mednarodni razstavi v Montecatini 1. 1925, prodajamo steklenice-vzorce po L. 2.—. Originalna */i litrska steklenica I«. 12.— ELIS1RE Dl CHINA zelo prijetnega okusa, izborno sredstvo proti slabostim želodca in za dobo okrevanja. Originalna steklenica .... L. 6< Steklenica - Tzorec 99 2.50 ŽELODČNE kaplje sv. ANTONA Izvrstno sredstvo za prebavo, ki istočasno blaži vsakršno črevesno draženje. L,. 4.50 SMIEi A. J OD Stekleniči ca.......... GLYKOL. Prsni sirup- LEKARNA CASTELLANOVICH ALIALABARDA, TRST Via del Giuliani Stev. 42, Sv. Jakob - Lastnik F. BOLAFFIO Via Medla IL • Kovalki---------- — m* J star IZVRŠUJE : Vsakovrstna stavbena dela-Železne ograje in omrežja - Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst- Izdeluje tudi železne rolettes- Poprave, spopolnitve. blub. Up. Silvio Spuzzal - Trieste