Izhaja vsako sredo
Cene: Letno 38 din, polletno 20 din, četrtletno 11 din; Inozemstvo 76 din Poštno-čekovni račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste
LIST LJUDSTVU Z PRILOGO
V POUK IN ZABAVO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon 21-13
Cene lnseratom: Cela stran 3000 din, pol strani 1500 din, četrt strani 750 din, osminka strani 400 din — Mali oglasi posamezna beseda za naročnika 1 din, za nenaročnika 2 din
LOVENSKI
Živel kralj Peder
Živela jjugoslavajs!
m ¡¡¡i m - - - '
1 * • , v
t i -	-v
iv'sáiií-^ .J
Srbi, Hrvati, Slovenci!
V teh za naše ljudstvo težkih trenutkih sem se odločil, da prevzamem kraljevsko oblast v svoje roke.
Kraljevski namestniki so dobro razumeli moje upravičene razloge in so takoj !z lastnega nagiba odstopili.
Vojska in mornarica pa sta se mi takoj stavili na razpolago in izpolnjujeta moja povelja.
Vse Srbe, Hrvate in Slovence kličem, da se zbero okrog prestola, ker je to v sedanjih resnih trenutkih najboljše jamstvo, da se ohranita red na znotraj in mir na zunaj.
Naročilo za sestavo nove vlade sem dal armadnemu generalu Dušanu S. Simoviču.
Z vero v Boga in v bodočnost Jugoslavije kličem državljane in vsa oblastva v državi, da izpolnjujejo svojo dolžnost do kralja in domovine.
PETER II
llralj Pe4er 11.
prevzel kraljevsko oblast
Radosti je prekipevala pretekli četrtek zjutraj prestolnica driave, ko je doznala za sklep Nj. Veličanstva kralja Petra II., storjen v noči od srede na četrtek, da hoče sam vzeti v roke vlado države Jugoslavije. Zračni valovi so prenesli to vest v Zagreb, Ljubljano, Maribor in v druge kraje sirom Jugoslavije, ki je povsod povzročila isti bliskoviti učinek: odkrito veselje in navdušenje nad energičnim činom Nj. Veličanstva, ki je krmilo naše države vzel v svoje roke. Mladina je kar plamtela navdušenja za našega vladarja ter s prisrčnimi klici vzklikala po ulicah Maribora, Celja in Ljubljane našemu mlademu kralju in ljubljeni državi Jugoslaviji.
V resnih in težkih časih je zavzel kralj Peter II. prestol svojih očetov. V svetu divja vojni vihar takega obsega in take besnosti, da ga ne pomni zgodovina. Gre za obstoj ali propad, za življenje ali smrt. Če zagrabi požar kakšno hišo ter ognjeni zublji sikajo okoli kot goreči jeziki, se vsak sosed trudi na vso moč, da obrani svojo hišo ognjenega objema. Tako tudi nas vse, ki smo državljani Jugoslavije, obvladuje ena in najvišja želja, da obranimo svojo državo sikajočega plamena ter ohranimo njeno popolno neodvisnost, celotnost in ozemeljsko neokrnjenost.
Mi nočemo ničesar, kar ni našega. Mi ne stegamo prstov po tujem. Mi hočemo tudi vnaprej vzdrževati z vsemi sosednimi državami prijateljske razmere. Naš mladi kralj je v svojem proglasu vsem Slovencem, Srbom in Hrvatom lepo poudaril, da „• m/og reda na znotraj tudi mir na zunaj. Eno pa hočemo in zahtevamo, da vsi drugi puste to pri miru, in to je naša jugoslovanska država. To je naša zemlja,
-----z znojem naših očetov, posvečena s krvjo naših pradedov. To je naš
dom, skupen dom Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta dom bomo branili na vsak način in z vsemi sredstvi. V to svrho se zbiramo vsi brez izjeme, naj je tekla naša zibelka na severu ali jugu ali na zapodu ali vzhodu ali v sredini naše države, okoli slavnega prestola Karadjordjevičev z iskrenim vzklikom: Pozdravljen kralj Peter II.l Živela Jugoslavija! Živel naš mladi kralj! Vsi gremo s Teboj in za Tebof! Bog s Teboj in z našo veliko jugoslovansko domovino!
Mova ylaila in ljudsko navdušenje za kralja, domovino in vojsko
V noči na 27. marec se je odločil kralj Pe-	tracije. Nova vlada uživa popolno zaupanje
ter II., da prevzame sam vlado Jugoslavije,	vse države. Novi ministri so prisegli vpričo
Sestavo nove vlade je poveril generalu Dušanu	Nj. Vel. kralja Petra IL in so takoj prevzeli
Simoviču, ki je sestavil vlado najširše končen-	dolžnost.
Vlada narodne sloge
Predsednik vlade armadni general Dušan SimoviS (izven strank);
prvi podpredsednik vlade dr. Vladko Maček (Hrvatska seljačka stranka) |
drugi podpredsednik vlade prof. Slobodan Jovanovič (Srbski klub)|
zunanji minister dr. Momčilo Ninčič (Radikalna stranka);
vojni minister armadni general Bogoljub Ilič (izven strank);
gradbeni minister dr. Franc Kulovec (Slovenska ljudska stranka))
notranji minister dr. Srdjan Budisavljevič (Samostojna demokratska stranka);
finančni minister dr. Juraj Šutej (Hrvatska seljačka stranka);
minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres (Hrvatska seljačka stranka);
minister za pravosodje dr. Boža Markovič (Demokratska stranka);
prosvetni minister Miša Trilunovič (Radikalna stranka);
minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kulenovič (Jugosl. muslim. stranka); kmetijski minister dr. Branko čubrilovič (Zemljoradniška stranka); prometni minister Bogoljub Jevtič (Jugoslovanska nacionalna stranka); minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Milan Grol (Demokr. stranka); minister za pošto, brzojav in telefon dr. Josip Torbar (Hrvatska selj. stranka); minister za prehrano Sava Ko9anovič (Samostojna demokratska stranka); minister za telesno vzgojo naroda, namestnik armadni general Bogoljub Ilič (izven strank);
minister brez listnice dr. Miha Krek (Slovenska ljudska stranka); minister brez listnice Bariša Smoljan (Hrvatska seljačka stranka); minister brez listnice Marko Dakovič (Črnogorska federalistična stranka); minister brez listnice Jovo Banjanin (Jugoslovanska nacionalna stranka); minister brez listnice dr. Milan Gavrilovič (Zemljoradniška stranka).
Navdušenje naroda za kralja, domovino in našo hrabro vojsko
Odločitev mladega kralja, ki se je postavil na čelo države in sestavo nove vlade je sprejela celotna jugoslovanska javnost z navdušenim odobravanjem. Kakor hitro je bilo razglašeno po radiu iz Beograda, kak preokret je bil Izvršen v zgoraj omenjeni noči, so se začele v naši prestolnici vršiti kar najbolj navdušene manifestacije ljudskih množic, ki so vzklikale kralju, kraljevini Jugoslaviji ter naši hrabri vojski. Beograjsko navdušenje za preokret pri krmilu države je zajelo v najkrajšem času vsa jugoslovanska mesta, trge in vasi.
Že predpoldne 27. marca so zaplapolale z vseh hiš po Jugoslaviji državne zastave. Mladina, mladinske in narodnoobrambne organizacije ter množice vseh slojev so se zbirale vse popoldne omenjenega dne po ulicah in so s trobojnicami na prsih in vidno veselih obratov manifestirale za kralja, domovino ter našo vojsko.
Zadnji četrtek so se vrstili po raznih krajih prizori ganljivega navdušenja, kakor v dnevih preobrata po končani svetovni vojni.
Zastave na vseh hišah, sprevodi iz vseh slojev, trobojnice na prsih vsakega zavednega državljana in vzkliki kralju, domovini in vojski so jasno ter dovolj glasno povedali vsemu zunanjemu svetu, da je jugoslovanski narod zbran In strnjen okrog mladega kralja ter pripravljen s pomočjo naše hrabre vojske na obrambo mej, nedotakljivosti ter neodvisnosti naše države.
Odmev nastopa kralja Petra II. v Mariboru
Vest, ki jo je beogradski radio v četrtek zjutraj sporočil Mariboru, je v vseh ljudskih krogih vzbudila čustvo radosti in navdušenja. Ljudje so z zanimanjem čitall obvestilo, ki ga je objavilo uredništvo »Slovenca«. Mladina po šolah je takoj začela krasiti s cvetjem kraljevo sliko, navdušeni vzkliki niso imeli konca. Po nekaterih mariborskih šolah je bil pouk radi navdušenja mladine nemogoč.
Razpoloženje mladine je takGj zajelo široke ljudske sloje in zvečer so bile navdušene manifestacije za kralja in Jugoslavijo, ki so se jih udeležiH prebivalci, onobito v velikem številu mladina. Manifestacije kar niso hotele prenehati,
Zupan mesta Maribora dr. Alojzij Juvan j« poslal to brzojavko: »V slovesnem trenutku, ko je Vaše Veličanstvo stopilo na jugoslovanski prestol ter vzelo v svoje roke vodstvo države, pošiljam v imenu obmejnega Maribora in njegovega prebivalstva zagotovila globoke vdanosti in neomajne zvestobe.«
G. dr. Josip Hohnjec je kot rektor Visoke bogoslovne šole in predsednik Prosvetne zveze poslal tole brzojavko: »Kralju in državi zvesti Slovenci na severni naši državni meji sporočajo Vašemu Veličanstvu izraze najgloblje vdanosti s prošnjo, naj Bog najobilneje blagoslovi Vašo vlado.«
Brzojavko slične vsebine je poslalo tudi vodstvo Zveze fantovskih odsekov v Mariboru.
Slovesna prisega kralja
Dne 28. marca so bile v vseh cerkvah v Beogradu zahvalne službe božje z molitvami za kralja in domovino. Slovesno cerkveno opravilo je v katoliški cerkvi opravil nadškof dr. Ujčič. Prisostvovali so mu ministri katoliške veroizpovedi. V saborni cerkvi je prisostvoval pravoslavnemu obredu tudi kralj Peter II. z generali, ministri in diplomatskim zborom. — Ob 10.45 je mladi kralj na Dedinju položil prisego. Ob tej priliki so bili zbrani vsi ministri in drugi dostojanstveniki. Kralj Peter II. je prisegel, da bo branil nad vse edinost naroda, neodvisnost države in celoto državne oblasti ter da bo vladal po ustavi in zakonih in da bo imel pri vsem stremljenju pred očmi blagor naroda.
Mladi kralj je nastopil v uniformi letalskega armijskega generala.
^ojjsia na treh področjih
Borba za varnosrf Atlantika
Ogroženo Atlantsko morje
Po zemljepisni legi je Anglija povsem odvisna od dovoza od zunaj. Svoboda pomorskih poti je za angleški "tok življenjsko vprašanje.
Vsak dan izgublja Velika Britanija zaradi poostrene nemške podmorniške vojne in zračnih napadov dele svoje trgovinske mornarice skupaj z dragocenim tovorom živeža in ameriškega vojnega materiala. Velike angleške izgube na Atlantskem morju, ki tako rekoč dnevno naraščajo, so začele hudo skrbeti Združene ameriške države, ki so obljubile ter pripravile vso vojno pomoč Angliji. Nič bi ne pomagali še tako izdatni na ladje naloženi tovori, ako bi tudi za bodoče bili napadeni ter potopljeni od nemških podmornic in bombnikov. V svrho zavarovanja ameriškega blaga pred torpedi podmornic in bombami iz zraka so izdelali ameriški strokovnjaki tri zavarovalne načrte za prevoze preko tolikanj od Nemcev ogroženega Atlantika.
»Avtostrada« Amerika—Anglija
Ameriški pomorski strokovnjaki predlagajo za zavarovanje prevozov ustanovitev tako zva-ne »avtostrade« Amerika—Anglija, ki bi šla severno od običajne pomorske črte v smeri Nova Fundlandija—Islandija (na severu)— Aberdeen. Na tej progi naj bi prevzeli posebni bombniki Zedinjenih držav nadzorstvo nad nemškimi podmornicami do polovice Atlantika, od tam dalje bi bilo prepuščeno nadziranje in zavarovanje oceanske proge angleškemu letalstvu. Vse prevozne ladje bi bile po tem načrtu nadzirane iz zraka od ameriškega izhodišča do cilja na angleškem otoku.
Prevozi pod zaščito vojnih ladij
Drugi načrt glede zaščite prekomorskih prevozov vsebuje predlog, naj bi plule ameriške in angleške prevozne ladje preko Atlantika pod zaščito vojnih ladij od Nove Fundlandije do južne obale Grenlandije, od tod pa dalje k otoku Islandija in na škotsko. Na Grenlandiji in na Islandiji bi se morale organizirati velike postaje za gorivo in oporišča za ladje ter letala. Ta prekomorska proga bi bila le na spomlad ogrožena od plavajočih ledenih gor.
Mnogo krajše proge Kanada—Grenlandija, Grenlandija—Islandija—Škotska bi se laže nadzirale kakor pa južnejša prekooceanska proga na visokem Atlantiku.
Rooseveltov ukaz
Tretji zavarovalni jačrt prekooceanskih prevozov vsebuje ukaz predsednika Roosevel-ta. Roosevelt namerava ukazati ameriški vojni mornarici, da spremlja prevozne ladje, ki prevažajo ameriški vojni material za Anglijo. Računajo, da bo stopil ta ukaz v veljavo v začetku maja. Ameriške vojne ladje naj bi zaščitile severnejšo progo preko Atlantika, in to na črti Nova Fundlandija—Grenlandija—Islandija—Anglija. Progo do Islandije bi varovale ameriške, od tam dalje pa angleške vojne ladje.
kalij
ani in
Grki
Italijanska napadalna sila
Kakor znano, so zastavili Italijani v zadnjem času vse sile, nastopili z izbranimi četami, s tanki in letali, da bi razmajali ter prebili fronto v Albaniji od Jadranskega morja do Ohridskega jezera. Višek je dosegla italijanska napadalna sila v odseku od Tepelenija do Klisure.
Pri obrambi junaško, vztrajno in srdito po cele dneve vedno v novih kolonah napadajo-čih Italijanov sta pomagali Grkom dve stvari:
1. Dotok vojnega materiala
V zimskem času je uspelo Grkom, da so se oskrbeli z vojnimi potrebščinami in zlasti s topništvom. Povrh pa so še skrbno sortirali uplenjeno orožje in so ga porazdelili s potrebnim strelivom na svoje čete.
Dalje je grška številčno neznatna armada oskrbljena z dobro izšolanim topništvom ter s pionirskimi četami. Grški topničarji in pionirji imajo pri odbijanju napadov glavno nalogo in so v tem pogledu na višku izvežbanosti.
2. Prehitevanje in protinapadi
Grškemu vrhovnemu poveljstvu je uspelo, da je izvedelo, kdaj nameravajo začeti Italijani s svojo veliko ofenzivo. Grški vrhovni poveljnik je radi tega Italijane prehitel in je začel na več mestih napade, v katerih je zasedel nekaj višin, s katerih se je dala obramba s topništvom in pionirji uspešneje izvajati. V najslabšem vremenu so preplezali Grki celo vrsto višinskih postojank ter premagali trdovratni odpor nasprotne pehote. Po treh dneh nenavadno srditih bojev s hrabrim sovražni-
£Da Je
Aspirin
ortyina£en
zajamčuje vtisnjeni „Bayer"-jev križ. Aspirin je učinkovit, ne» škodljiv in se dobi v vseh io» karnahi
Os*« pve fc w. rat m a. «m »tfc
kom se je posrečilo grškim gorskim četam na srednjem odseku zavzeti prav tiste postojanke, s katerih so nameravali Italijani otvoriti ofenzivo.
Ves čas italijanskih silovitih napadov so se posluževali Grki onega načina bojevanja, da so odbiti napad takoj izrabili v protinapad, s čimer so mogli severno in južnovzhodno od Tepelenija svoje položaje znatno izboljšati.
Iz vzhodne Afrike
Eritreja
Po zelo srditih bojih, o katerih smo že poročali, so zavzele angleške čete v italijansk koloniji Eritreja Keren, največjo in najmoč nejšo trdnjavo, katero so branili Italijani 4' dni tako zelo hrabro, kakor še najbrž nikdo nikoli v zgodovini. Po angleških poročilih jc bilo 30 do 40 tisoč branilcev. Večina Italijanov se je po padcu Kerena umaknila in je n poti proti Rdečemu morju. Zasledujejo jih an gleške čete z letali in tanki. Keren je zadnji naravno utrjena postojanka pred prestolnice Eritreje Asmaro, ki leži 140 km dalje ob že lezniški progi, ki pelje do pristanišča Masavi.
Pred smrtjo je preizkusil svojo krsto. V Malgertshamu na Bavarskem je umrl po kratki bolezni neki znani čudak. Malo pred svojo smrtjo si je naročil krsto, ki jo je hranil doma. Krsto je hotel tudi preizkusiti, legel Je vanjo in izjavil, da je z njo zadovoljen. Sedaj počiva za stalno v njej.
Najmočnejša, 8 letna deklica na Norveškem. Iz Osla poročajo: V Ag-derju na Norveškem sta bila nekoč dva slavna rodova s prav nenavadno telesno močjo. Najmočnejša deklica Norveške, Kari Retersdal, iz Aaserala izhaja iz enega teh rodov. Kari ima zdaj komaj 8 let. Ko ji je bilo nekaj čez 7 let, je prosila svojo babico, ali sme pomagati seno spravljati. Za šalo so Ji dali zelo veliko kopico
Podkrajški Judež
Povest iz domačih hribov
13
Zdaj je predsednik razpravo prekinil in napovedal, da se bo popoldne nadaljevala. Medtem so sodniki spraševali župana, kak človek je Judež, kaj je in kake narave, da bi tako popoldne vedeli bolje presoditi. Zupan ni rekel ne trohice dobrega o njem, vedel je le najslabše in ga je očrnil, kakor je le znal in mogel. Od drugih prič, ki so bile zraven, si nobeden ni upal županu ugovarjati.
Popoldanska razprava je bila kratka. Čeprav ga je župan tako očrnil, je sodišče Judežu vendarle le računalo njegovo prostovoljno in odkritosrčno priznanje kot olaj-šilno okolnost; spoznalo ga je za krivega in ga je obsodilo zaradi uboja, izvršenega v pretepu, v nagli jezi in brez preudarka, na pet let ječe. Ko je predsednik razglasil obsodbo, je Judež klecnil, kakor da ga je kdo udaril po hrbtu, vendar je takoj rekel, da sprejme kazen; oči pa je še zmeraj pobešal.
Ostalim obtožencem je sodišče prisodilo vsakemu štiri tedne zapora. Ker pa so bili že med preiskavo toliko zaprti, so jih takoj izpustili.
Potem je paznik položil Judežu roko na ramo in mu pomignil. Judež je odšel pred paznikom ves skrušen in globoko sklonjen, kakor da ga tlači sramota k tlom.
Podkrajčani pa so hiteli iz dvorane, nobeden se ni zmeni za Judeža.
11.
V Lurški kapelici, ki je stala ob cesti na začetkr podkrajške fare, sta klečali dve mladi ženski. Ena jc venomer stokala in ihtela, druga je molila tiho in resn predse. Bili sta Meležnica in Nadvorska Julka. Ze dobri uro sta klečali tu, pa še jima ni bilo videti, da bi s. hoteli kmalu odpraviti. Tedaj ju je zmotil moški korak ki se je bližal kapelici in se ustavil na pragu. Prestrašeni se je ozrla Meležnica in je zavpila:
»Tevž! Tevž! Tevž!«
Planila je k njemu, se mu vrgla okoli vratu, joT jo je tresel, ne besede ni mogla spraviti iz sebe. Tuo Julka je prišla iz kapele in je spoznala Meležnika:
»Meležnik, ti?« je rekla in glas ji je trepetal. »Kak pa je bilo?«
»Hvala bodi Bogu, dobro!« je odgovoril in se rahl rešil žene.
»Ali si prost? Kajne, da si prost? Oh, toliko ser premolila zate,« je ihtela Meležnica.
»Da. Pravi čudež je bil. čisto na niti sem ž« visel.'
»Ali si sam prišel? Kje pa so drugi?« je spraševal Julka in ni mogla skriti vznemirjenja.
»Vsi pridej®. Jaz sem hitel, da bi bil prej doma,«
»Vsi, pravil, da pridejo? Ali ni nobeden obsojen?
ob Rdečem morju. Angleži pravijo, da je s padcem Kerena zapečatena usoda vse Eritreje.
Abesinija
Južnoafriške čete so vkorakale pri prodiranju v Abesinijo od juga iz italijanske Somalije v Harar, ki je drugo največje in trgovinsko najbolj važno mesto v Abesiniji in šte-
je okrog 70.000 prebi- Jcev. Italijani se bodo pod vodstvom vojvode De Aosta postavili v bran nekje pred prestolnim mestom Addis Abeba, kamor je Južnoafrikancem odprta pot po zasedbi Hararja.
Po najnovejših poročilih so izpraznili Italijani Diredavo in je s tem prekinjena železniška zveza med Džibutijem in Addis Abebo.
Po 1 II g O S I £1 Y R i i
Novi ministrski predsednik
je armijski general Dušan Simovič. Rodil se je leta 1882. v Kragujevcu v Srbiji. Po končani srednji šoli se je posvetil vojaškemu sta-
nu. V svetovni vojni je bil major Dušan Simovič najprej pomočnik načelnika štaba du-navske divizije, potem pa načelnik štaba du-navske divizije. Leta 1918. je bil kot polkovnik poveljnik 7. pešpolka kralja Petra I. in je na čelu tega polka vkorakal v osvobojeni Beograd. Za svojo hrabrost v vojni je bil dvakrat odlikovan s Karadjordjevo zvezdo z meči. V novembru 1918 je bil imenovan za delegata srbske vlade in vrhovnega poveljstva pri vla-
di narodnega sveta v Zagrebu, kjer je sodeloval pri organizaciji državne obrambe in pri svobojenju Medjimurja, nato pa pri snovanju novo ustanovljene IV. armijske oblasti. Od aprila do konca avgusta 1919 je bil adjutant kralja, nato pomočnik načelnika štaba III. ar-mije, nato pa načelnik štaba savske divizije. Do aprila 1925 je bil nato načelnik štaba IV. armije, od aprila 1925 do oktobra 1929 pa je bil dodeljen vojnemu letalstvu, kjer je končno postal načelnik štaba in pomočnik poveljnika letalstva. Od oktobra 1929 do novembra 1930 je bil poveljnik bosanske divizije, od novembra 1930 do maja 1933 drugi pomočnik načelnika glavnega generalštaba, nato pa do septembra 1936 poveljnik častniške šole v Sarajevu. Septembra 1936 je bil imenovan za poveljnika vojnega letalstva. Na tem položaju je ostal do danes.
Nova vlada bo skrbela za mir v državi in prijateljstvo s sosedi. Nova vlada je imela 27. marca pod predsedstvom generala Simo-viča prvo sejo. Ob tej priliki je predsednik vlade dal časnikarjem izjavo, da bo skrbela nova vlada za mir na znotraj in zunaj. S sosedi ostanemo tudi za bodoče v miru in prijateljstvu.
Naš škof ob prevzemu oblasti v državi v roke kralja Petra II. fiaš škof dr. Ivan To-mažič je izdal ob prevzemu oblasti v roke kralja Petra II. posebno številko »Oglasnika
lavantinske škofije«. V listu je kraljev proglas in škofova brzojavka kralju, v kateri izroča škof svoje duhovščine in vernikov vladarju vdanost, pokorščino in ljubezen. Končno je odredil škof na cvetno nedeljo v vseh župnijskih cerkvah po glavni službi božji zahvalno pesem z molitvijo za kralja.
Prevod in izvoz slovenskega hmelja. Trgovinski minister je podpisal uredbo o proglasitvi banovinskega prehranjevalnega urada (Prevoda) v Ljubljani za poslovno centralo za izvoz slovenskega hmelja.
Seji širših okrajnih odborov JRZ za okraje Šmarje in Gornji grad. V nedeljo, 23. maroa, sta se vršili polnoštevilno obiskani seji okrajnih odborov JRZ za okraja Šmarje in Gornji grad. Obeh sej se je nameraval udeležiti g. minister dr. Miha Krek, ki pa je bil žal zadržan. Namesto njega sta v Šmarju podala politično poročilo gg. banovinski tajnik JRZ Marko Kranjc in bivši narodni poslanec dr. Anton Ogrizek, o svojem delu in predlogih v ban-skem svetu pa je poročal banski svetnik g. Zorenč. Sejo je vodil podpredsednik okrajne JRZ Šmarje in načelnik okrajnega cestnega odbora g. župan Turk. — Pri Sv. Frančišku pri Gornjem gradu je namesto odsotnega g. ministra dr. Kreka podal politično poročilo g. senator Alojzij Mihelčič. O prehrani je poročal banovinski tajnik JRZ Marko Kranjc. Predsednik Kmetijske zbornice in bivši narodni poslanec g. Martin Steblovnik, ki je tudi vodil okrajno sejo, je poročal o svojem delu in predlogih v banskem svetu in v Kmetijski zbornici. — Na obeh sejah se je po poročilih govornikov razvila zelo živahna debata o okrajnih zadevah. Odborniki krajevnih organizacij JRZ so s svoje skupne okrajne seje poslali pozdrave in izraze zaupanja ter zvestobe gg. predsedniku ministru dr. Francu Kulovcu, ministru dr. Mihi Kreku in banu dr. Marku Na-tlačenu. Sejo so zapustili v zavesti, da vlada stori vse, kar je mogoče, da se ohrani mir, g. ban pa skrbi, da bo vprašanje prehrane potom Prevoda urejeno kar najbolj pravično in da v nobenem okraju Slovenije ne bo pomanjkanja.
Pa. v resnici nianika pravih učiteljev
Sem učitelj, zato mi ni vseeno, kaj govorijo in pišejo o slovenskih učiteljih. Ker verujem v poslanstvo in napredek svojega naroda, ki ga ljubim in mu posvečam vse svoje zmogljive sile, ne morem mimo zelo aktualnega članka g. Martina Steblovnika v 12. številki priloge »Kmečkega dela«, ne da bi dodal še nekaj svojih misli.
Večna škoda je za slovenski narod, da se velika večina slovenskih učiteljev idejno odtu-
juje svojemu ljudstvu, ker je liberalno in napredno usmerjeno. Na dlani je, da ostane tudi sicer najboljši tak učitelj v kraju samo državni uradnik in nič več, ker ne najde, odnos-no ne more najti z ozirom na svoj svetovni nazor poti v globine in do temeljev, na katerih je zgrajena naša narodna samobitnost (katoliška vera, slovenstvo, iz katerega izhaja tudi naša vdanost do kralja in države Jugoslavije).
Večna škoda je za naš mali slovenski narod, uiimmiMi m m...... ........ imiMMM——um nami
»Nobeden. Prav za prav Judež je.«
»Judež?« sta kriknili obe, Julka je še dodala: »Saj Judež ni bil obtožen.«
»Obtožen ni bil, pa sam je priznal, da ga je on zabodel. Še vprašal ga ni sodnik, je kar sam povedal.«
»Moj Bog, saj to ni mogoče!« je zastokala Julka.
»Res je! Čisto nazadnje je priznal.«
Meležnik je zdaj pripovedoval, kako je bilo. Vse je podrobno povedal, tudi to, kako težko je Judež spravil besedo iz sebe, kako se je tresel, preden je mogel z besedo na dan, kako je od sramu ves zardel in ni mogel nobenemu v oči pogledati.
»Zakaj takoj ni povedal, da ga je on?« se je jezila Meležnica. »Zaradi njega si moral štiri tedne sedeti in drugi tudi. Doma smo si bili pa v takih skrbeh. Tak hudobnež...«
»Hudoben Judež prav za prav ni,« ji je segel Meležnik v besedo, »vest le ima, sicer bi ne bil priznal — m strašno težko mu je bilo ... Pokoro bo pa tudi delal ■— pet let je dobil.«
»Pet let?« je zavpila Julka, ki je bila čisto bleda. »Revež ubogi! Revež ...«
»Tevž, pojdiva domov!« je silila Meležnica. »O, kako veseli bodo otroci in Marička tudi! Zdaj mi je tako lahko pri srcu.«
V prisrčnem pogovoru sta odšla Meležnik in Meležnica vsa srečna domov. Julka je obstala pri kapelici, kakor da je 'prikovana. Dolgo časa je minulo, preden se ji je v glavi začelo svitati, kako se je moglo vse tako zgoditi. Potem je zavila po ovinku, kjer je upala, da ne bo nikogar znanega srečala, in odhitela proti domu. Tu je poiskala hlapca Mohorja in ga je prosila, naj ji gre k frnači nekaj pomagat. Naskrivaj mu je pomignila, češ da bi rada na samem z njim govorila.
Ko sta bila na samem, je dejala:
»Mohor, ali si že čul? Vsi so prosti — samo Tonč, ta je obsojen — pet let je dobil.«
»Kaaaj?« se je zadri hlapec in zazijal v Julko. »Judež ni storil ničesar.«
»Priznal je na sodniji, da ga je on zabodel.«
»Potem se mu je zmešalo, drugače biti ne more.«
»Mohor, ali gotovo veš, da ga Ju-, da ga Judež ni? Da je nedolžen?«
»To vem tako gotovo, kakor je gotovo, da ga jaz nisem.«
»Ali lahko prisežeš, da je tako?«
»Lahko prisežem na svojo dušo in na svoje zveli-čanje... Natanko sem videl, kako je Peter potegnil Meležniku nož iz hlač in kako je mahnil na Tinča. Tedaj Judeža še zraven bilo ni. Tinč se je že zgrudil, ko je Judež prišel in Petru izvil nož, sicer bi bil Peter še Mrka-
sena, toda deklica se nI šalila, temveč ga je odnesla kot odrasli v senik. To so ljudje pravili okoli in nekega dne je prišel k staršem neki novinar. Deklica je bila takrat v šoli in tako je vprašal mater, kako je s tem govoričenjem, in ali je res, da more Kari držati na rokah svojega očeta in še nekega dečka. Mati je mirno odgovorila: »Kar počakaj, da pride iz šole.« Deklica je res prišla z očetom vred, ki je tršat mož in tehta 84 kg. Kari si je posadila očeta na kolena in ga je precej visoko dvignila od tal. Potem je oče vzel v naročje še nekega dečka, ki je tehtal 25 kg, in mala Kari je oba dvignila od tal. Kari je iz rodu Yormelidov. Bajka pozna »močnega Ola lz Vormilie«, ki ga niso
da sta na vasi prav pogosto glavna dva razumnika, to je duhovnik in učitelj, v sporu, ker hoče vsak po svoje delovati med ljudstvom. Kako nas to ponižuje, smeši in slabi, ko se tam razdvajamo in ločimo, ko bi morali biti edini — pa še kako edini in povezani kot en mož! Naš narod ne prenese, da bi na njegovem živem telesu eksperimentirali z raznimi lažnimi, tujimi idejami. Ne pozabimo, nas ni toliko kot Rusov, marveč v naši državi samo dober milijon... Kdor koli bi torej razširjal med naše ljudi tujo miselnost, ki bi imela za posledico, da zavestno ali podzavestno odvrne naš narod od največjih njegovih narodnih in verskih svetinj, tak človek — in naj bo kdor koli — je grobokop svojemu slovenskemu narodu!
Ali in v koliko bomo na izredno hudem »prepihu«, kakor se imenuje naš težaven zemljepisni položaj, ostali trdni, je v veliki meri odvisno od tega, kako bomo vzgajali naš mladi rod.
Če sedanje učiteljstvo po večini ne misli tako, kakor misli ogromna večina slovenskega naroda, bo ostalo še nadalje vse pri starem, ker ni mogoče vsega na mah popraviti, kar je bilo zagrešenega v preteklosti, ko se je uvajal med Slovenci »dvotirni sistem«.
Iz napak preteklosti se bomo učili za sedanjost !
Pravite: Radi bi akih in takih učiteljev, ki
bi bili tudi vzgojitelji, kakor jih želi verno slovensko ljudstvo. Povem vam: takih učiteljev je malo, malo je takih, ki bi jim bilo dano, da se idejno spojijo s svojim ljudstvom. Takih učiteljev še dolgo ne bo v izobilju, vse dotlej, ne, dokler ne pride na učiteljišča naraščaj, ki ste ga vi, kmetje, izbrali. Najboljši dijaki naj se odločijo za učiteljski poklic, le taki, ki bodo imeli tudi veselje do tega stanu, ki bodo verni in v neizmerni ljubezni vdani svojemu ljudstvu, iz katerega izhajajo.
Vsaka fara se upravičeno ponaša s svojim novomašnikom. Nič manjše veselje naj bi ne bilo v kraju, kateri je dal domovini dobrega, vernega, narodnega učitelja. Ali nismo v tem doslej že toliko grešili, da po sedanji poti ne smemo naprej?!
Da, grešili smo, zato pa temeljito poprav-ljajmo in hitro popravljajmo, dokler je še čas! Samo s kritiko in jadikovanjem ne bomo prišli nikamor naprej. Poslušajte kmetje: v učiteljišča vaše najboljše sinove, katerim posvečajte vso skrb tudi med študijem! Delo bo treba do podrobnosti organizirati in se stvari popolnoma in resno posvetiti. Vodstvo za to delo naj prevzame Kmečka zveza s sodelovanjem Slomšekove družbe. Če se bomo dela resno in temeljito lotili, uspehi prav gotovo ne bodo izostali in dobili bomo prave katoliške slovenske učitelje, ki si jih tako od srca želi slovensko ljudstvo.	Vaški učitelj.
'avlce iz domačih hralev
Prometna nesreča v Mariboru. Po Ruški cesti v Mariboru je pripeljal enovprežni voz na kralja Petra trg posestnik Marko Klemenčič iz Metave pri Št. Petru. Na vozu sta bila poleg gospodarja njegova žena Terezija in sin Ivan. Prav tedaj je pripeljal mestni avtobus ha postajališče. Zaradi znaka za nadaljevanje vožnje se je splašil Klemenčičev konj, ki je peljal voz okoli varnostnega otoka proti Glavnemu trgu. Splašeni konj je podrl na pešpoti železničarjevo vdovo Ivano Pinterič, katera si je zlomila pri padcu nogo in se je tudi še sicer poškodovala. Konj je nato zdivjal proti Ruški cesti, kjer se je voz prevrnil, pri čemer je bil poškodovan Klemenčičev 11 letni sin Ivan. Oba poškodovana so prepeljali reševalci v bolnišnico. Nesrečo je zakrivilo naključje.
Nesreča s pištolo. Alojzu Zemljiču, 15 letnemu sinu posestnice od Sv. Jurija ob Ščavnici, je razneslo pištolo, ko jo je nabijal s kalijevim kloratom. Drobci orožja so fanta hudo poškodovali na roki.
Brana prizadjala hudo poškodbo. Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je branala zorano
njivo 18 letna Čuševa hči. Voli so se splašili, brana je padla Čuševi na glavo in ji prizadejala smrtnonevarno poškodbo.
Motociklist in kolesar trčila. Na državni cesti pri Slov. Bistrici sta trčila motociklist Anton Kopše iz Slov. Bistrice in kolesar Leopold Arbeiter. Oba vozača sta treščila na tla. Kopše je obležal z zlomljeno nogo in z notranjimi poškodbami, Arbeiter pa ima zbito čeljust in hudo poškodbo na glavi. Ponesrečenca sta se zatekla v mariborsko bolnišnico.
Dva rudarja ponesrečila. V premogovniku v Pečovniku pri Celju sta ponesrečila kar dva rudarja. 30 letnega Ivana Petka iz Zagreba je zagrabil stroj za odvažanje premoga in mu je odtrgal levo roko v rami. 37 letnega Franca Videča iz Pečovja pri Teharjih sta stisnila v rudniku dva vozička in sta mu zlomila roko. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
13 letna deklica v plamenih. Matildi Mordej, 13 letni hčerki krojača pri Sv. Roku ob Sotli se je vnela obleka pri štedilniku. Reva je dobila po vsem telesu hude opekline in jim je podlegla v bolnišnici.
Kupujte samo
CROATIA BATERIJE
ker so najboljše, zato najcenejše!
mogli niti z železnimi vrvmi zvezati, ker je vse potrgal.
Barvni bombaž. — V Turkmeniji in Uzbeki-etanu so izvedli sovjetski agronomi poizkuse z vzgajanjem novih vrst bombaža. Vzgojiti so namreč hoteli bombaž v raznih barvah. Poizkusi so se obnesli. Popolnoma se je posrečilo vzgojiti bombaž temne, rumene in zelene barve. Sedaj bodo poizkusili vzgojiti še bombaž v ostalih barvah. Upajo, da se jim bo tudi to posrečilo. Po zadnjih vesteh se je ta novi bombaž dobro obne-sel pri industrijski predelavi. Tkanine so trpežne, a barva ne obledi. To bo vsekakor pomenilo revolucijo v tekstilni Industriji. Barvanje bo vobče odpadlo, ker se bo že lahko dobival sam bombaž v raznih barvah.
i.jnjiijMEjnm,«'' iUJliu.HJW)gl,ll«i> itfH
čevega zaklal... Tako je bilo, in ko bi šlo na prisego, bi tudi ne mogel drugače reci.«
»Moj Bog, tedaj je Tonč po nedolžnem obsojen. Jaz sem si že mislila, da bo tako — oooh!«
'	c
»Pri tej reči je tako nedolžen kakor otrok, ko pride na svet. Pred sodnijo ni moglo iti vse po pravem. Ne morem verjeti, da bi se bil sam obtožil.«
»Bomo že izvedeli, ko prideta oče in Peter. Bodi zaenkrat še tiho, lepo te prosim, Mohor.«
»Jaz bom že tiho. Petru pa bom še svoje povedal, kadar bova na samem, da mu njegov prevzetni greben malo pristrižem. Zaradi njega tudi nisem molčal; molčal sem zaradi tebe in pa zaradi matere in ker sem se bal, kako bi bilo, če bi bili oče izvedeli.«
»Mohor, Mohor, morda bi bilo bolje, ko bi ne bila skrivala.«
»Jaz ne morem nič. Mene ni nihče vprašal.«
»Zdaj je, kar je. Moj Bog! Ali se bo kaj dalo pomagati ali nič ? ... Mohor, če bi bilo treba, da poveš, kar veš, ti bom že jaz rekla — kajne, Mohor, da velja tako ?«
»Je prav, Julka; se bom že po tebi ravnal.«
Odhitela je domov in se zaprla v svojo kamrico. Mislila je in mislila, naenkrat pa so se ji ulile solze: zdaj ji je bilo vse jasno — Judež se je iz ljubezni do nje, da bi njej prihranil sramoto, po krivem obdolžil.
Padel s kolesa in se ubil. V Straheči dolini pri Kranju je padel s kolesa občinski sluga Franc Umnik. Pri prvem padcu je dobil na glavi nevarno poškodbo. Te dni je zopet padel na isto mesto, kar je povzročilo njegovo smrt.
Otrok umrl radi opeklin. Lonec vrelega mleka se je prevrnil v Mostah pri Ljubljani na sedemletnega Petra in štiriletnega Tončka Za-virška. Oba otroka sta dobila hude opekline in so ju oddali v bolnišnico. Tonček je v noči po prepeljavi umrl v strašnih mukah, Petru pa so oteli življenje.
Kar bo zanimalo invalide. V Celju se je vršilo zborovanje Združenja vojnih invalidov. Ob tej priliki smo zvedeli, da je bilo po invalidnem zakonu iz leta 1929. v vsej državi 57.000 invalidov, ki so prejemali 83,000.000 din invalidnine. Po novi uredbi jih je 120.000, ki prejemajo 300,000.000 din invalidnine. V Sloveniji je 8500 invalidov, a je še nerešenih do 10.000 invalidnih zadev. Pričakovati je, da bo naraslo članstvo na 11.000. Po zakonu iz leta 1929. so prejemali slovenski invalidi 8,500.000 din, po novem pa 25,000.000 din invalidnine. Gradnja nove ortopedične delavnice, ki se gradi v Ljubljani, bo veljala 4,500.000 din. Na zadnjem celjskem zborovanju je bilo sklenjeno, da se ustanovi v Celju za celjski okraj zdravstvena zadruga, pri kateri bodo deležni brezplačnega zdravljenja vsi invalidi in njihovi otroci.
Poživljena regulacijska dela na Dravi. Regulacijska dela Drave so pri Budini pri Ptuju zopet po daljšem odmoru oživela.
Zasadite gozdne goličave! Pogozdovalni čas je v polnem teku. Dolžnost vseh posestnikov, kateri imajo v gozdovih goličave, je, da začnejo takoj s pogozdovanjem in si naročijo sadike! Pri tem delu so lahko v veliko pomoč šolski otroci.
Elektrifikacija preostalega dela Prekmurja.
Vse prebivalstvo širnega Prekmurja, kjer še nimajo elektrike, je z veseljem sprejelo na znanje vest, da pogajanja med Mestno hranilnico v Mariboru in bansko upravo za napeljavo daljnovoda iz Beltinec preko Dol. Lendave do Murskega Središča ugodno potekajo, zato upamo, da bodo v kratkem ugodno za-
Zdaj je razumela njegove besede, ki jih je ob slovesu govoril. In ona je bila tako odurna nasproti njemu! Še šopka ni hotela sprejeti, ki ga ji je za slovo prinesel, preden je šel, da bi se za njo žrtvoval... Ko je tedaj prišel k njej, morda še ni bil odločen, in ona ga je s svojim stokanjem in s svojimi tožbami in solzami nagnala v to nesrečo. Moj Bog, kdo bi si tudi bil mislil, da je sposoben za kaj takega, da bi mu kaj takega moglo na misel priti? Hotel ji je prihraniti žalost, pa ji ni mogel hujše žalosti prizadeti kakor s tem, kar je storil. Ko bi vedel, ko bi videl, kako ji je pri srcu! — Kar je davno že čutila, pa je s silo v sebi dušila in tajila ne le pred njim, temveč tudi pred samo seboj, to si je zdaj odkrito in glasno priznala: da ljubi tega človeka, kakor še nikoli nobenega ni ljubila, da ga ljubi že od onega dne, ko je gori v planini napravil tisti nevarni skok čez Hudičev graben... Moj Bog, tak strah je imel pred ječo, da je takrat rajši tvegal smrt, ko da bi se dal lovcem v roke! Zdaj pa se je dal prostovoljno zapreti — za pet let! Njej na ljubo! Da bi njej prihranil sramoto, si je sam nakopal najhujšo! ... Solze so ji tekle brez prestanka, žalost in kes sta ji stiskala srce.
Kaj bi naj storila? Popravila bo, kar bo mogla — ne bo pustila, da bi žalostno končal — pokazala mu bo, da tudi njej nobena žrtev ni pretežka.
Zvečer se je vrnil Nadvornik s sinom Petrom domov. Stari je bil zadirčen in ni hotel kaj posebnega govoriti,
Treznostni teden se izvaja v naši škofiji od 30. marca do G. aprila (od tihe do cvetne nedelje). S tem vršimo katoliški Slovenci svojo obljubo, katero smo dali na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani leta 1939.
ključena. Pri tej pogodbi je naše ljudstvo zelo zainteresirano, ker bo vod šel preko našega področja ter nam bo potem elektrika čisto bli-?u, kar bo sigurno vzdramilo tudi merodajne činitelje ter jih pripravilo do tega, da bodo zainteresirali posamezne občine in si bodo dale tudi one napeljati elektriko, ker je to želja vse javnosti in bomo končno le dobili bolj zdravo in cenejšo luč!
Pritožbe radi dobave krušne moke. Za mesec marec, ob času najtežjega dela v Halozah, «mo dobili premalo moke. Nekateri kraji so •dobili toliko moke, kakor kažejo krušne nakaznice, nam v Halozah so pa karte, oziroma lakaznice ostale neizčrpane, ker je okrajni prehranjevalni urad nakazal občini premalo moke v razdelitev trgovcem in zadrugi za svo-¿e upravičence. Ali naj sedaj iz preostalih kart pečemo kruh, ko ni moke? Zahtevamo, da se j'.am prikrajšana moka naknadno nakaže in ia se to odtrgovanje pri moki za Haloze ne ponovi več. Poldrugi kilogram na mesec za odraslo osebo je premalo! Kje je ostala?
Od 1. aprila je za pisma povišana poštna pristojbina, in sicer navadno pismo, ki se pošlje iz kraja ven 2 din, v kraju samem pa 1.50 din. Priporočeno pismo 5 din. Poštna pristojbina za dopisnice in razglednice ostane, ka-(?rr je bila doslej, to je 1 dhi.
Sauatorij v Mariboru: Tyrševa ulica 18, tel
št. 23-58. jc najmederneje urejen za operacije. Enteroklinar za izpiranje debelega Črevesa! Vod-ia Speoiaiist kirurg dr. Cemič.	23
P»lari
V	Orešju pri Sevnici ob Savi je uničil ogenj gospodarsko poslopje Rudolfu Ocvirku. Ugotovili so, da je podtaknil ogenj preužitkar Franc Guček, oče Ocvirkove žene, ki si je po maščevalnem de-ianju sam končal življenje.
V	Kiearju, občina Rogoznica pri Ptuju, se je jgral sinček posestnika Antona šica z vžigalicami in zanetil pod šupo ogenj. Zgorela sta kljub gašenju domačih šupa in zgornji del hiše.
V	šikolah, občina Cirkovce na Dravskem polju, je zgorelo v noč i pred nekaj leti zgrajeno gospo-Jarsko poslopje posestniku Herganu, ki Je oškodovan za 100.000 din.
V	Petanjcih v Prekmurju je začela v noči ne-tadoma goreti osamljeno stoječa hiša posestnice
IKratfke tedenske novice
Pozdravne brzojavke je prejel naš kralj Peter II. od svoje vzvišene matere kraljice Marije in od svojih bratov Nj. Vis. kraljeviča Tomislava in Andreja.
Ob prevzemu oblasti je naš kralj Peter n. dobil brzojavne čestitke od angleška kralja Jurija in ameriškega predsednika Roosevelta.
Predsednik vlade je izdal ukaz, ki prepoveduje vsako izseljevanje iz svojih krajev in zapuščanje svojih domov, ker za to ni razloga. Prebivalstvo naj bo mirno in naj mirno opravlja svoje poele in naj ne naseda vznemirljivim vestem.
Ministrski svet je na svoji seji 29. marca sprejel državni proračun za proračunsko leto, ki bo trajalo od 1. aprila do 31. decembra 1941.
V Marše ju v Franciji, kjer je bil umorjen naš kralj Aleksander, so bile pred njegovim spomenikom velike manifestacije Francozov ob nastopu kralja Petra II.
Knez namestnik Pavle je 27. marca s svojo rodbino na lastno željo zapustil Beograd in odpotoval v Atene.
Japonski zunanji minister Macuoka se je mudil v drugi polovici minulega tedna na važnih razgovorih v Berlinu. Od 1. aprila bo predstavnik Japonske v Rimu.
Italijanska agencija Štefani uradno razglaša, da so vse vesti o neki revoluciji v Italiji, ki so
Katarine šafarič. Radi osamljenosti ni bilo ob izbruhu požara nikogiar, ki bi bil kaj rešil. Ko sol prihiteli ljudje na pomoč, je bilo že vse v pla-1 menih. Zgorelo je s hišo vred vse poljedelsko oro-< dje, krma, slama vsa hrana in še kokoši. Ogenj1 je bil podtaknjen, ali pa je spal kak tihotapec v1 senu in po malomarnosti zakrivil požarno nesrečo Dva soseda v šalovcih v Prekmurju sta že da-1 lje časa živela v nesoglasju. Da bi se starejši, to1 je okrog 60 letni možakar maščeval nad svojim' mlajšim nasprotnikom, mu je v precej vinjenem1 stanju v zgodnjih večernih urah zažgal oslico sla-1 me, kar pa so opazili vasujoči fantje ter ogenj1 pogasili, požigalca pa naznanili oblastvu.
12 letni fant izjropal cerkvene nabiralnike. Ne-' kaj neverjetnega se zdi človeku, ko sliši, da bi; otroci v dvanajstem letu bili že tako pokvarjeni da bi si drznili krasti celo v cerkvi, in vendar se! je to zgodilo pri Gradu (Gornja Lendava) v Prekmurju. Neki 12 letni dečko je namreč pred! dnevi ponovno vdrl v cerkev, tam s kleščami od-! pri provizoriino zaprte nabiralnike ter iz njih, odnesel ves drobiž. Ko so ga pri delu zalotiH, je,
tatvino zakrknjeno priznal ter povedal, da je ta, _ _ _ _____
posel že večkrat opravil. Ker so njegovi starši^bjle ^irjene po toozenMtvUi navadna izmišljo-ubogi delavci, zato ne utegnejo otrokovi vzgoji i tf
posvečati tolike pozornosti kot bi je potreboval, A ' ,,. ¥ . , , „ , , . , ,	. .
a za pouk drugih se fant v svoji zakrknjenosti ne i ltali tanSkl lnarftal Grazlanl ^ m lastjl° Pro^ zmeni. Ali ne bi spadal tak fantič v zavod za i odstopil. Poveljnik italijanskih čet v severni Afrl-vzgajanje, kjer bi se privadil poštenemu življenju} ki je postal general Italo Garibaldi. in naučil delati?	j Pri Kerenu v Eritreji so zajeli doslej Angleži
Iz blagajne zadruge ukradenih 10.000 din. Dne; 3775 italijanskih vojakov, 68 častnikov ter večje 28. maroa popoldne, ko Je odpovedala bano vinska ^število topov in vojnega materiala. Italijanska elektrika, so izrabili neznanci temo in so izrezali i trdnjava Keren je junaško kljubovala angleški šipo na oknu zadruge v Braslovčah. Skozi odprto j premoči 48 dni.
okno so se potegnili v sobo In so s ponarejenimi # Amerika je dala zapleniti vse italijanske trgov-
^iv0<1Pr'1	12 katerC 80 0dneSl1 deSetŠske ladje, ki se nahajajo po ameriških pristani-
tisočakov v gotovini.	f v ..	.„	f, .. „. , .	„
__ _ , .	. , . „ .. , , , , , Jščih, ker so jih nameravali italijanski mornarji
Vola In teltco ukradel. V noči je nekdo ukradel v* št. Petru pod Sv. gorami posestniku Počiva všeku t	za plovbo.
vola in telico ter Ji je odpeljal s tovornim avto-^ mobilom.
V noči na 29. marec je prišlo v vzhodnem Sredozemlju do pomorske bitke. Italijani poročajo o
Nevaren potepuh pod ključem. Nevaren pote-? potopitvi ene angleške križarke in zadet ju angle-puh Valentin Medved iz Topolščice pri Šoštanju J ške nosilke letal, Angleži pa so uradno oznanili
je bil aretiran. Omenjeni Je vlomil v gostilno Štefana Cvenka v St. Petru v Savinjski dolini. Ukra-
[ potop sedmih italijanskih vojnih ladij.
Angleški zunanji minister Eden in načelnik an-
del je ltolo in več drugih stvari. Skupna Skoda ¿gleškega generalnega štaba general Dill se mu-zn&ša 8000 din.	Jdita v Atenah, da nadaljujeta posvetovanja glede
V nogo obstreljen. Ko se je vračal delavec Fr.lprepreeenja razširjenja vojne na Balkanu. Brodnik iz Celja zvečer iz Teharja proti domu, ga i je obstrelll neznanec v nogo.
♦ Vlom pri posestniku. V Planici pri Kalobju Je^e^ete^TeVtrainostl vlomil neznanec pri posestniku Alojzu Ocvirku.* Ukradel je 3000 din gotovine in več drugih pred-^ metov.
Med Turčijo ln sovjetsko Rusijo sta bili podani »izjavi o medsebojnem nenapadanju in zajamčen^
Bivši francoski ministrski predsednik Daladiei i in bivši zunanji minister Reynaud, ki sta bila na
Ukraden kovčeg s 100.00« din. V Ljubljani se Jefkrmllu Francije tedaj, ko je napovedala Francija ustavil malo pred nebotičnikom osebni avto dne vojno Nemčiji, sta bila Izpuščena 1z zapora.
?eter pa ni pogledal nikomur v oči. Po eni strani ga je oilo sram pred domačimi, po drugi strani pa mu je po ušesih še ves čas brnela očetova jezna pridiga, kajti oče ga je grede domov pošteno zdelal. Prav strah pa ga Je bilo Julke. Zaradi nje torej je vzel Judež krivdo nase. Ali je ona vedela kaj za to? Ali je vedela, da je po nedolžnem obsojen? Morda ga je celo ona sama nagovorila ?
Nekaj časa ni vedel, kaj bi si naj mislil. Sele drugi dan, ko je večkrat skrivaj pogledal nanjo, je opazil, da ga meri z ostrim, očitajočim pogledom, ln zdaj je bil prepričan, da ve, kako je vsa reč. Nekaj dni se je je Izogibal, potem se je naveličal. Ali bi se ponižal in se Izlepega pomenil z njo? Nak, tega ne bo storil. Potem bi moral pred njo zmeraj stati kakor grešna verna duša. Naj bo, kakor bo! Ce ga bo obdolžila, bo gladko vse atajil in bo zvrnil vso krivdo na Judeža; saj ta je itak aam tudi priznal, da je on.
. Postal je spet stari prevzetni Nadvorski Peter, usajal te je na posle in se mogočeval, hodil z rokami v hlačah Ln si zraven žvižgal in pel. Tako njegovo vedenje je Julko telo žalilo. Dosedanja ljubezen, ki jo je čutila do brata, je polagoma izginila, jela je brata zaničevati, studil se Ji je — in bolj ko se ji je podli brat studil, bolj svetla je bila pred njo podoba Judeževa. To ni bilo le sočutje t niim, bila je vroča želja, popraviti krivico.
Štirinajst dni je hodila tiho in žalostno po hiši in se ni mogla odločiti, ali bi spregovorila ali bi zamolčala. Tedaj je posegel oče vmes. Nekega večera jo je našel pri studencu, ko je prišla pravkar po vodo. Ošinil jo je z ostrim pogledom, potem pa rekel:
»Ti, kaj je prav za prav s teboj? Hodiš okoli hiše kakor strašilo, komaj da dobi človek odgovor od tebe. Menda ti ne uhaja na misel, da bi za onim lumpom žalovala ?«	v
»Za katerim lumpom, oče?« se je razvnela. »Sama dobro veš, katerega mislim. Saj se lahko postaviš, da si se na takega lumpa, pretepača in ubijalca kdaj obešala.«
Julka je vsa zardela, po sili se je skušala premagati, pa ni mogla, temveč je butnila na dan:
»Oče, zdaj vam bom nekaj povedala. Tisti, ki je zaprt, je nedolžen. Nekdo drug, ki nam je bližji, bi moral po pravici sedeti.«
»Kdo? Salabolt, govori!«
»Da, govorila bom, vse vam bom povedala. Naš Peter, vaš sin, on je Tinča zaklal — zdaj pa se ne zmeni za to, pusti, da se drug namesto njega pokori...«
»Salabolt!... Ali se ti meša?... Ali pa si res tako brez vsakega sramu, da hočeš po sili tega — tega lumpa oprati — in lastnega brata očrniti?«
(Dalje sledi)
Proizvodnja bo na ta način zelo poenostavlja na ln bombažne tkanine mnogo cenejše.
Avtomati, kjer dobite «a majhen denar kup črvov. Američani so znani kot strastni ribiči. In baš to okolnost je temeljito ln duhovito izrabil brrveo H. Douyard iz Northam-pona v zvezni državi Masa chussets ter si nabrai veliko bogastvo. Možak Je v vseh večjih mestih Združenih držav postavil avtomate, kjer morejo dobiti ribiči za majhen denar kup črvov. V avtomat je treba vreči določeno število novcev in iz avtomata pade nato pločevinasta škatlica, ki je polna živih črvov-de-ževnikov. Ob nedeljskih jutrih je na avtomat kar naval, zakaj v Ameriki so tudi ribiči precej ko-modni ter se neradi ba-vijo z nabiranjem črvov.
28. marca ob pol dvanajstih dopoldne. Lastnik je le za malo Časa zapustil avto in šel po pravkih. Ko se je vrnil, je opazil, da mu je nekdo ukradel usnjat kovčeg, v katerem je bilo 100.000 din v bankovcih po tisoč din. Za izsleditev tatu je obljubljena nagrada 20.000 din.
Posledica spora med sosedoma. 39 letni posestnik Josip Beč iz Gaberc pri št. Janžu na Dolenjskem se je spri s sosedom radi mejnika. Slednji je pognai v prepiru Beču 2 kg težek kamen v rebra in mu jih je polomil. Poškodovani se zdravi v celjski bolnišnici.
Po
S Y
e i ii
Ameriški načrt o proizvodnji m izročitvi letal Veliki Britaniji. Ameriška vlada je izdelala načrt o proizvodnji in izročitvi 20.000 letal Veliki Britaniji v prihodnjih 18 mesecih. Po zakonu o pomoči Angliji se predvideva takojšnja gradnja 10.700 letal. Polovica teh letal bo-
do težki in poltežki bombniki. Razen teh se izdeluje še 9000 letal, katere je naročila Anglija še pred sprejemom ameriškega zakona o pomoči demokratičnim državam. Na odločujočem mestu v Washingtonu izjavljajo, da pro-učavajo uredbo zračne prometne črte med Ameriko in Anglijo, po kateri bi vsa ta izdelana ameriška letala letela. Do polovice poti bi jih naj vodili ameriški, dalje pa angleški piloti.
Spominfafmo se y vnolitfvah rajnih!
Smrt gorečega duhovnika. Sredi minulega tedna je zatisnil v Gospodu oči v ljubljanskem zdravilišču g. Josip Toplak, kaplan v Rečici ob Savinji. Rajni se je rodil 6. maja 1884 na Polenšaku. Po v Mariboru končani gimnaziji in bogoslovju je prejel mašniško posvečenje leta 1907. Kaplanoval je na raznih krajih tn je bil večkrat radi bolehnosti na bolezenskem dopustu. Blagopokojni g. Jože je bil goreč ter izredno pobožen duhovnik, ki se je veselil, kjer koli je služboval, spoštovanja in Izredne priljubljenosti Goreči duhovniški duši bodi Vsemogočni večni plačnik — sorodnikom pa naše sožalje!
Vzoren kmetovalec umrl v Kotljah. V nedeljo, 23. marca, smo položili k večnemu počitku truplo znanega, vrlega katoliškega moža Franca Z d o v e , p. d. Rožanka. Ogromna množica ljudstva, ki se je udeležila njegovega pogreba, je pričala, kakšen ugled je užival daleč naokoli. Bil je rajni zelo podjeten in delaven ter je svojo kmetijo, ležečo na vznožju Uršle gore, uredil tako lepo, da lahko služi za vzor vsem drugim kmetom. On je bil tudi prvi, ki je v Kotljah vpeljal električno razsvetljavo. Veliko Je daroval za lepoto cerkve in je Bil jako blagega in usmiljenega srca. Vsakomur je rad pomagal, ki je v stiski iskal pri njem pomoči. Kot goreč kristjan je rad hodil na b^žia pota, obiskal je s slovenskimi romarji Sveto deželo, dvakrat je bil v Lurdu. Kazal je veliko zanimanje za krščanski tisk, bil je dolgoleten naročnik »Slov. gospodarja« in drugih listov. Zapustil je ženo in deset otrok, od katerih trije služijo pri vojakih. Bodi mu Bog plačnik za vse, kar je -storil v njegovo čast in v pomoč bližnjemu! Ljudstvo ga bo ohranilo v dobrem, hvaležnem spominu. — žalujočim ostalim riaše sožalje!
Počivaj v miru, slovensko dekle! Dne 22. marca je bila na Pobrežju pokopana 58 letna samska pocestnica Lojzka C ep, rodom od Sv. Marjete ob Pesnici. Ko je pred 25 leti prevzel rojstni dom brat, se je s starši preselila v magdalensko predmestje v Mariboru. Dasi je po sanrti staršev ostala v precej ugodnih razmerah, je vendar ostala do smrti ponižno kmečko dekle. Sodelovala je v
katoliških organizacijah. Podpirala je reveže In katoliške ustanove. Nad eno leto se je močna narava upirala neizprosni jetiki, sedaj Ji je podlegla. Počivaj v miru!
Smrt v visoki starosti pil Sv. Jerneju pri Lo-čah. Dne 22. marca je umrl v 88. letu starosti Andrej Marguč, posestnik v Kolačnem. Bil je zaveden krščanski mož, vedno naš volilec, naročnik naših listov, več let župan, dolga leta občinski odbornik in član krajevnega šolskega sveta. Ko so leta 1914. nemčurji duhovnike ovajall
lin preganjali, je on kot ud patrulje, ki je prišla po takrat jernejskega, sedaj loškega g. župnika M. Zičkarja, s svojo odločno Izjavo rešil, da ga niso odgnali v graške zapore. Moža Je dičila izredna delavnost in skrb za blagor družine in redka gostoljubnost. Postavil si je prelep spomeniki to je trden, premožen Margučov dom in hvaležnost otrok, ki bodo uživali sadove njegovega truda in dela. Naj dobri mož v miru počiva in uživa zaslužen pokoj!
Umrl je na Mejah pri Sv. Barbari v Halozah Ivan Kokol, posestnik, p. d. Bencovjak. Bil Je že nad 70 let star in je bil tudi vsa leta član sadjarske podružnice. Bil je veren mož in gostoljuben. Svetila mu večna luč — žalujočim naše sožr'-'"!
Mati dvanajstih otrok umrla. V torek, 18. marca, je v Krogu v Prekmurju mirno v Gospodu zaspala posestnica Terezija Hegedilš« mati enajstih otrok, ki jih je vse vzgojila v strogo katoliškem duhu. Čeprav je pod srcem nosila in vzgojila 11 otrok, Je vendar dočakala lepo starost 77 let. Naj ji bo lahka domača zemlja! —■ Žalujočim naše sožalje!
Požrtvovalen In delaven občinski tajnik umri. V ponedeljek, 24. marca, je zatisnil oči k večnemu počitku Franc Gregorič, občinski tajnik v Murski Soboti. Bil je res požrtvovalen ln uslužen, zato so ga ljudje vzljubili in cenili. V Soboto se Je naselil takoj po prevratu. Pokojnikovega pogreba se je udeležilo mnogo ljudi. Naj počiva v miru!
V Spodnjih Peterjah je umrla po hudi bolezni 63letna Terezija Pernat, p. d. Bohako-va, mati mariborskega odvetnika dr. Toneta Pernata. Svetila Ji večna luč!
Do
Mariborska okolica
P I s i
Maribor. Na praznik Marijinega Oznanjenja je mariborska dijaška katoliška mladina, včlanjena v ZFO in ZDK ter v »Slovenski dijaški zvezi«, priredila slavnostno telovadno akademijo v proslavo polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra IX Gledališče je bilo nabito polno, mnogo ljudi je odšlo, ker niso dobili več vstopnic. Oder je bil okrašen ■ sliko mladega kralja, pod katerim je žarela iz velikega znaka Fantovskih odsekov električna bakla. Kdo bi si mislil, da je bila ta počastitev mladega kralja tako rekoč na predvečer prevzema kraljevske oblasti! Mladina ln vsi prisotni so priredili kralju navdušene manifestacije, prav tako naši armadi ob čitanju pisma, da je general ln častniški zbor službeno zadržan ta se zato proslave ne more udeležiti. Vsa prireditev je bila krasen sad dela in truda mariborske dijaške mladine! Ena točka sporeda je bila lepSa od druge. Občtnstvo je bilo nad Izvajanjem slino navdušeno ln je pri vsaki točki krepko nagradilo Izvajalce. Mariborski dijaki, vsa čast vam, le tako naprej, veseli smo vas!
Dravsko polje
Sv. Lovrenc na Dravskem polja. Na občnem zboru nafte posojilnice je g. kmetijski svetnik
Sustič iz Ptuja zelo poučno govoril možem o važnih zadružnih vprašanjih; med drugim se j« zopet oživilo zanimanje za našo največjo potrebo: ureditev Polskave in pritokov ter zboljšanje travnikov, brez katerega naša živinoreja ne more napredovati. — Na Marijin praznik so naše mladinske organizacije s sodelovanjem šole priredil« prav ljubko materinsko proslavo z govorom, Reklamacijami, simboličnimi nastopi in petjem. Celotni spored je lepo uspel.
Ptujsko polje
Ptujska gora. Vneti smodnik je močno poškodoval po obrazu sedemletnega mlinarjevega sinčka na Slapah. Otroci so doma staknili količino smodnika ter ga izsuli na ogenj v alfo. Ker se smodnik ni takoj vnel, je mlajši bratec hotei pod-pihatl, med tem se Je zgodila nesreča Angel varuh ga Je varoval, da otrok ni trpel tudi na očeh. — Na Jožefovo je bil krasen pomladanski dan. Zato je že na prvi romarski shod prišlo Izredno veliko romarjev. Velika stiska je bila tudi pri spovednicah. Lepo je tako! — Učiteljski izpit je naredila minuli teden v Mariboru tukajšnja učiteljica gdčna Anica Brunec. Čestitamo! — Za »mastne jureke« Je bil okraden v noči na petek v gostilni Mesarič Fric Jakob, kmet iz Kočlc.
Mešanica iz kisika ln helija — električna kurjava. Ameriška mornarica uporablja novovrstno potapljaško opravo, nad katero so tehniki zelo navdušeni. Ta oprava je iz steklenega tkiva in jo segreva elektrika. Poskusi so pokazali, da morejo potapljači z njo v večje globine, nego doslej, tn da se v njej tudi lahko bolj prosto gibljejo. Pri tem so napravili tudi zanimive poskuse z dihanjem. Namesto navadnega »aka so uporabljali mešanico iz kisika in helija. Ugotovili so, da človeška kri in tkiva helija ne vsrkavajo, kakor se to dogaja z dušikom. Dušik, ki ga vseka kri, povzroča, kakor znano, pojave, ki so potapljačem lahko zelo usodni. Ce se potapljač dviga prehitro iz vode, se njegov krvni pritisk zmanj-
Januš Goleo:
13
Hči mariborskega mesenega sodnika
Ljudska povest lz JunaSke dobe obrambe Maribora pred Turki leto 1532.
Kakor slabotna ženska se je pustil potrti mestni sodnik pod roko odvesti proti domu. V domači sobi se je gospod Krištof umiril in pripovedoval Janezu z največjim zaupanjem, kako je zapustila Kunigunda po dogovoru tik pred prihodom Turkov Maribor in se je zatekla v Vrhov dol in v Ruše k Mariji. Odlični Rušani so mu opisali po naznanilu ugrabljenja njeno boguvdano vedenje v Rušah, njen pohod za Turški zid, junaški nastop za utrdbo ter zahvalno procesijo v ruško Marijino svetišče. Junakinji odkritosrčno hvaležni ljudje so še znali povedati, kako so jo spremljali proti Limbušu, od koder se je podala sama z žensko služinčadjo proti viničariji. Kaj, kdaj in kako se je odigralo ono grozno v viničariji, je zagonetka, ker so našli vse nedotaknjeno, le Kunigunde nikjer in dekle pobite ter podavljene po šupah na dvorišču. Sigurno gre za maščevalno ugrabljenje. katerega je zagrešil peklensko zlobni uskok Pero čatorič s svojo bando. Tolovajev ni nikdo videl, kdaj in od kod so se prikradli v
Vrhov dol, kdaj so varno zginili s plenom in kam jih je odnesel sam ta rogati bognasvaruj.
Vojaka sta si bila edina, da je zločinec njun pobratim ter izdajalska poturica Pero. Sigurno se je vdinil Turkom za kažipota in prežal po umiku sultanove vojske na ugodno priliko za maščevanje, ker je bil zavrnjen od Kunigunde in malodane do smrti batinan z vso svojo vražjo kompanijo od mestnega stražmojstra Kajetana in pomagačev. Vsi iz mesta daleč odposlani ogledniki so se vrnili brez vsake vesti o uskoških ugrabiteljih. Nikdo od preostalih in še živečih po vaseh, naseljih ter po posameznih bolj samotnih hišah ni vedel ničesar izpovedati o tolovajski druhali.
Precej umirjenemu poročilu o ugodi edinke je pristavil gospod Krištof še to, da je izginila pred prihodom Kunigunde v Vrhov dol viničarska družina, katera je imela povelje, da čuva posest med turško poplavo. Trupla dekel so našli drugo jutro po ugrabitvi, zvesti viničar z družino vred se je pa skrivnostno vgreznil, kakor bi ga bila požrla črna zemlja.
Tako se je glasila prebridka povest zmagovitega mariborskega mestnega poveljnika, kateri je prebolel kot pogumen mož smrt žene, a ga sili v obup negotova usoda edinega otroka, kateri je zapadel največjemu zlu — onečaščenju v razbojniških rokah!
Možakarja sta ugibala še marsikaj pozno v noč, preden sta se razšla s sklepom: Janez bo poskusil drugo
Slovenske gorice
Sv. Andraž v Slov. goricah. V mirni in prijazni župniji Sv. Andraža obhaja te dni g. župnik Ivan Alt 20 letnico pastirovanja med svojimi župljarii. Tiho in skromno, kakor je vedno bil, obhaja svoj jubilej. Danes mu izpovedujemo svojo hvaležnost, javno se mu zahvaljujemo za vso njegovo ogromno skrb, čestitamo mu ob njegovi obletnici ter prosimo Boga, da bi nam ga ohranil še mnogo let. Dvajset let plodnega dela je za njim. Koliko je v teh dolgih letih storil dobrega, ve popolnoma le samo Bog, koliko je bilo tu tihih žrtev, ki jih človeško oko ni razumelo, koliko nevidnih uspehov, ki se javno niso opazili! Brž ko je prišel k nam, se je z vsemi svojimi močmi vrgel na delo. Kako skrb je imel za hišo božjo, nam pričajo dejstva: spravil je nove zvonove, ki jih je župnija težko pogrešala, prenavljal je cerkev od leta do leta, tako da je res vedno v najlepšem stanju. Vse to pa zna tako urediti, da se to župljanom prav nič ne zdi kot breme. Pomembno delo izven cerkve je cerkveni dom, v katerem bi naj nastopala mladina. Posebno znan je naš jubilant kot katehet in ljubitelj otrok. V šoli ob vsakem prostem času ga vidiš sredi otrok, ki se ga prisrčno oklepajo. S svojim nastopanjem In vedenjem si zna pridobiti otroška srca, ki ga ljubijo kot svo- | jega očeta. Da slavi tudi kot pridigar, nam po-; sebej še omenjati ni treba. K njegovi obletnici' mu čestitamo in prosimo Boga, da bi ga še videli pred oltarjem pri Sv. Andražu tudi kot zlato-mašnika!
Slovenska Krafina
Murska Sobota. Kakor smo že na tem mestu omenili, zahaja v našo ljudsko šolo mnogo otrok, katerim šolska kuhinja radi premajhnih dohodkov ne more nuditi skodelice toplega mleka. Prošnja na naše premožnejše Sobočane ni našla pravega odmeva. Lep zgled so pa dali uradniki Ben-kove tovarne, ki so namesto venca na grob skla-diščnikovega sina darovali 200 din, kar je prva podpora od obstoja te karitativne ustanove. Gradbena sezona je s toplejšimi pomladnimi dnevi zopet oživela in bomo v dogledni bodočnosti tudi v Soboti imeli dovolj stanovanj, železničarska stanovanjska hiša bo v kratkem tudi na znotraj urejena ter izročena svojemu namenu. — V začetku prejšnjega meseca je imela gasilska župa našega okraja svoj redni občni zbor. — V Soboti (so nedavno poleg Osrednje blagovne zadruge ustanovili še novo Gospodarsko zadrugo, ki jo vodi posestnik in župan žižek iz Bogojine. Ker ima zadruga že potrjena pravila in je registrirana, bo kmalu začela obratovati.
Kupšinci. Doslej še neizsledenl dolgoprstnež je odnesel tukajšnjemu posestniku N. iz nezaklenjene omare 105 starih avstrijskih srebrnih kron in revolver. Upati je, da se bo uzmovič kmalu ujel v past.
Turnišče. Na praznik Marijinega Oznanjenja so naši malčki pod vodstvom g. kaplana in delno tudi g. dekana proslavili materinski dan. Prosvetno društvo je s tem v zvezi vprizorllo temu primerno igro »Iščem srečo«, ki je prav dobro uspela. S tem, da smo ''•»bili prosvetni dom, se je prosvetno delo v naši farl zelo dvignilo in v bodoče ne bo zaostajalo za onimi, ki so že dalj časa
pridno delovali. — Naš Fantovski odsek, ki je bil šele pred kratkim ustano -jen in ga vodi agilni in požrtvovalni g. kaplan Kožar, je že dosegel zadovoljivo število članov. V odsek se jih je namreč vpisalo 40. Fantje so se z zanimanjem in veseljem lotili dela. V kratkem bodo nekateri člani dobili kroje. — Tudi Dekliški krožek se lepo razvija. — V nedeljo, 30. marca, se je začel v Dolnji Lendavi sv. mtsljon, na katerega so se že dalj časa pripravljali. — Na zadnji seji občinskega odbora je bil izvoljen za pomožnega občinskega tajnika osmošolec Štefan Ciček iz Renkovec, kar so ljudje z veseljem sprijell na znanje. S tem je bil službeno odstavljen dosedanji začasno postavljeni pomožni tajnik Matija Matjašec, ki ni imel predpisane usposobljenosti.
Sv. Sebeščan. Kmečka zveza je imela pri nas sestanek radi ustanovitve krajevne Kmečke zveze. Na sestanku je govoril o važnosti kmečke vzajemnosti senator in predsednik Kmečke zveze g. Brodar. Sestanek je nad vse lepo uspel In bo pri nas kmalu ustanovljena Kmečka zveza. Na sestanku sta še govorila gg. Franc Kerec, šef borze dela, in uradnik borze dela Novak. Sestanek je bil v Farnem domu. — Imeli smo tudi tridnev-nico, med katero smo se očistili za velikonočni praznik. Vodil ga je pater Henrik od Sv. Trojice
V Posavju okrog Brežic in na Kranjskem je navada, da razbijajo šolarji lesene zaboje na veliki petek. Prizor razbijanja zabojev ali tako zvano »strašenje Boga« nam predstavlja gornja slika. »Slovenska straža« je izdala za letošnje velikonočne praznike razglednice z Gasparijevo sliko »Boga strašijo« in še druge. Razglednice toplo priporočamo v nakup za podporo našega obmejnega šolstva.
v Slov. goricah. — Isti dan kot pri nas je bil sestanek Kmečke zveze tudi v Velikih Dolencih in v Gornjih Petrovcih.
Sirom Slov. Krajine. Po naših krajih, kjer še vedno primanjkuje učnih moči po ljudskih šolah, so bili na novo nastavljeni učitelji: Dušan špetzer in Ljuban Berlot v Srednji Bistrici ter Ivan Bi-dovec v Domanjševcih.
Haloze
Sv. Barbara v Halozah. (Ustanovitev mladinske KZ.) Dne 23. marca smo imeli tukaj ustanovni občni zbor mladinske Kmečke zveze. V ta namen smo se sešli po pozni službi božji v šoli, kjer nam je pojasnil vodja MKZ Lud. Puš pomen ln korist tega mladinskega gibanja. Pristopilo je mnogo fantov, ki so si izvolili svoj odbor s predsednikom Repičem na čelu, ki je obenem tudi tukajšnji banovinski ekonom. Kljub pozni uri je bila udeležba kar zadovoljiva. Vsem fantom pa še toplo priporočamo pristop, tistim, ki še niso, ker le v organizaciji je izobrazba, ker fantje, ki niso organizirani, so mnogi zašli na slaba pota, radi katerih so po slabi družbi prišli v zapore. Mlad, zdrav fant naj bo vnet in korajžen za vse dobro in lepo, ln tudi za mladinsko KZ, pa mu nikoli ne bo treba obžalovati pristopa.
Sv. Barbara v Halozah. Vinogradniki pridno kopljejo v goricah, vendar letos ni čuti nobenega petja kopačev kot prejšnja leta, ker ni pijače in je pomanjkanje pri vsem. Pri letošnji rezi smo šele videli pravo škodo radi lanske zime. Mnogo trsja je popolnoma suhega in je samo za drva. Po goricah so nastale velike redčine, ki so tolike, da bi lahko voz obrnil. Lanskega vina še Ima okoli 15 posestnikov na prodaj, pa ga držijo, ker se še ne ve, kako bo z letošnjo letino. Tistim pa, ki pravijo, da je vino luksus, povemo, da je pivo luksus, ker bi se lahko ječmen, ki se za pivo rabi, porabil za živež. Vino pridelujemo v takih legah, kjer za drugo ni, in trsje drži zemljo, sicer bi bil že davno gol kamen. Od pridelovanja vina, živijo cele pokrajine in jim daje življenjski obstoj. Vlada naj zapove banatskim vinogradnikom, naj posekajo vinograde, kjer bi lahko žito pridelovali, ker so ti vinogradi v nižini, kjer se lahko orje. Ce savinjski hmeljarji izkopavajo hmelj, da bodo tam pridelovali živež, naj pa gorice bodo tam, kjer je svet samo za gorice. Vino je božji dar, pivo pa kemični izdelek tovarne, zato pijmo raje vino, da pomagamo revnim krajem!
Dravinjska dolina
Loče pri Poljčanah. Zadnjič smo poročali, da hočemo pošteno električno luč, ki ne bo imela motenj, kakor sedanja, ki pojema takrat, ko bi jo človek najbolj rabil. In še: kadar se strojniku dremlje ali pa pa odide na sprehod, je sploh ni. Mi Ločani smo res potrpežljivi ljudje. Saj pravijo, da bi lahko na nas drva cepil. Pa naj le kdo poskusi! Toda luč pa res hočemo pošteno! Kakor kaže, bo šlo. Le pljuniti bo še treba parkrat hudo v roke, pa če se prav komu zamerimo. No, pa kaj zamera! Samo, da bomo svetili, kurili ter se greli in nemoteno poslušali radio! Ju-hu-hu-hu!
Ali si že ®l>n©vil naročnino?

m
jutro s svojim oddelkom, da izsili in tako rekoč izkoplje sled za zaročenko, katera mu je bila vse na svetu.
Brezuspešna poizvedovanja
Na bogznaj kolikih poizvedovanjih je bil graničarski stotnik Janez v svojem burnem vojaškem življenju. Na vsako patruljo se je podajal z veseljem v zavesti, da mu bo prinesla priznanje, če že ne povišanja. Tokrat pa je odjezdil iz Maribora v popolni negotovosti, brez trohice upa, da bo še kdaj ugledal dekliško obličje, na katero edino se je navezal z obljubo, da mu bo drugovala skozi življenje. Preiskal je predvsem pričetek Kunigundinega križevega pota v Vrhovem dolu. Tam mu niso ponudili niti bilke za oprijem, kam bi se naj bili vdrli razbojniki. Skriti Vrhov dol ni videl nobenega Turka, še manj pa tako in tako preoblečenega graničarskega uskoka.
Po neuspehu v Vrhovem dolu je napravil Janez križ čez up, da bi zadel na količkaj pravo sled. V čisto negotovem položaju je zgrabil njegovo potrto dušo pohlep po maščevanju vsaj nad onimi, kateri so v neposredni zvezi s krivdo, da mu je bilo na tak nečuven način iztrgano najdražje bitje. Pri odjezdu iz Vrhovega dola si je priznal, da bo očistil opustošene kraje vseh turških in bosanskih preostankov, kateri so radi izbrali po večjih sultanovih navalih skrite kraje v svoja zatočišča. Nastopil je pot krvi in smrti po komaj ugasli žerjavici ter kupih pepela Dravskega polja.
O kakem pomembnejšem številu kmečkega prebivalstva po obsegni ravni od Maribora do Poljčan ni bilo niti govora. Vse opustošeno ter požgano. Izstradani posamezniki so tavali po steptanih njivah, stikajoč za preostanki repe-in korenja. Bili so preplašeni in na pol blazni domačini, ki so vedeli povedati, da se klatijo okrog bande bosanskih poturčencev, kateri se hočejo vgnezditi na štajerski v puščavo spremenjeni zemlji. Peščica Janezovih dragoncev se je razkadila v različne smeri z označbo skupnih večernih sestankov v naprej določenih naseljih ob obronkih gozdov. Z večjim zajemanjem obsežnejših okolišev so zgnali skupaj kakih deset turških potepuhov, kateri so hoteli zaostati na slovenskih tleh kot kažipoti za prilike ponovitve mohamedanskega vpada, kakor hitro bi si kraji opomogli po par letih.
Vsakega zajetega poturico so mučili z žerjavico pod petami, da bi izsilili kako besedico o uskoških izdajicah, ki so se rade udinjale na krščansko in na turško stran. Trpinčeni so lagali to in ono pod žgečo silo, vendar ne tako, da bi bile njihove izpovedi količkaj v zvezi s krivci pri ugrabljenju. Vsak vlovljeni klatež je zapadel z ožganimi stopali, če je molčal ali metal iz sebe izmišljotine, smrti pod zamahom s težko dragonsko sabljo.
Obkoljevalni pogoni za sumljivimi potepuhi so postali radi bolj goratega sveta nemogoči za Poljčanami, od koder so lahko jezdili zasledovalci samo po vozni poti. Še danes bolj strahotni Poljčanski graben je bil včasih
šuje in plin, ki izstopa iz krvi, tvori mehurčke v žilah. To je skrajno nevaren pojav. Razen tega so ugotovili, da ostaja potapljač, ki mu dovajajo mešanico kisika in helija, dalj časa bister. Občutljiv je sicer za mraz bolj, nego če mu dovajajo navaden zrak, toda temu je mogoče odpomočl z električno kurjavo potapljaške oprave.
Največji vodovod na svetu imajo v New Yor-ku. Dnevno daje mestu 4 milijone litrov vode, kar odgovarja toku male reke. Vse vodovodne cevi bi tvorile 200 km dolg tunel, skozi katerega bi z lahkoto peljali dobro naložen voz.
„Širite NEDELJO"
Savinjska dolina
Šmartno ob Paki. Na Marijin praznik sta tukajšnja FO in DK priredila v Našem domu prav lepo in krasno uspelo akademijo. Vse točke akademije so bile krasno izvajane, tako da je prav težko dati kateri prednost. Fantje so pokazali svojo izurjenost tudi na bradlji in so prav lepo uspeli. Skoda le, da niso nastopili na njej samo domači člani, kajti ravno domači so se najbolj izkazali. Posebno brata Viki in Stane. Drugič želimo videti na bradlji le domače fante! K oceni posameznih točk se ne bom spuščal, trdim le: vse so bile krasne! Vsa čast našim dekletom in fantom! Le ko-rajžno naprej! Na akademiji je imel lep govor bivši priljubljeni naš g. kaplan Jože Vošnjak, ki se je veselega srca odzval povabilu fantov in deklet ter počastil s svojo, navzočnostjo prireditev. Ko se je pojavil pred zastorom, so ga gledalci na-vdušeno-iskreno pozdravili ter ga tudi na koncu govora krepko zahvalili. Našim fantom in dekletom gre za to lepo akademijo vse priznanje in želimo še v bodoče več tako uspelih prireditev. Bog živi!
Smarski kraji
Šmarje pri Jelšah. Bogu hvala za precej lepih dni preteklega meseca! Opravili smo vsaj najnujnejša dela v sadovnjakih in povečini že tudi rez v vinogradih; za največjo silo se je tudi že poizoralo. Kar pa še ni opravljenega, pa Bog daj, da se v aprilu stori, preden majnik vse požene v bujno rast, list in cvet. — Naše tujsko-prometno društvo je še sicer mlado, pa je že precej storilo za spoznavanje velikega okraja z različnimi spisi, prirejanjem izletov, izdajo lepih razglednic, sredpostno soboto pa tudi s tozadevnim predavanjem po radiu. — Naš rojak g. kaplan G. štan-cer se je preselil od št. Petra pod Gorami v Trbovlje, dočim je drugi naš rojak g. Martin Golo-granc s 1. aprilom nastopil župnijo Trbovlje, kjer je že 22 let služboval kot kaplan. Predzadnji njegov prednik na tej najbolj obljudeni župniji je bil Slomšekov učenec, g. župnik Erjavec iz Ko-etrivnice. Ker je novi g. župnik otroška in mlada leta preživel ob prijazni cerkvi sv. Ožbalta kakor nekdaj Slomšek, ga priporočamo priprošnji tega našega služabnika božjega, da srečno in uspešno Izvršuje svoje dušnopastirske dolžnosti v tako znameniti župniji.
Alaznanila
Sv. Jurij ob juž. žel. Prosvetno društvo najvljudneje vabi vse, da se udeležite pretresljive ža-loigre v petih dejanjih: »žrtev spovedne molčečnosti«. Igra se bo vprizorila v soboto, 5. aprila, ob osmih zvečer, ln v nedeljo, 6. aprila, ob treh popoldne v Katoliškem domu.
Sevnica ob Savi. Prijatelji, v velikonočnem času vam bomo prikazali Kristusovo trpljenje, Kristusovo odrešitveno delo. Igrali bomo »Pasijon«, kakor ga je napisal pisatelj g. Meško. Igrali bomo na cvetno nedeljo popoldne ob treh in zvečer ob osmih ter na veliki petek ob osmih zvečer. Pred-prodaja vstopnic je v Mllnaričevi trgovini. Pridite in doživeli boste veličastne dogodke iz življenja Kristusa, našega Odrešenika!
Listnica uredništva
D. K., Cvetkovci. Vašega dopisa ne moremo priobčiti, ker Vas ne poznamo kot dopisnika tn Je zadeva kočljiva.
Fantovski odsek Rače. Naznanilo o prireditvi je došlo prepozno.
MALA OZNANILA
SLUŽBE
Lončarski pomočnik in vajenec se sprejmeta takoj. Plača po dogovoru. Franc Reišp, lončar, Fram 13.	557
Mlajši fant za vrtnarijo se sprejme za stalno. Predstaviti se v vrtnariji Brandhof, Studenci.
580
Organisti! Velikonočne Bervarjeve pesmi dobite: Jagrič, Celje, Slomškov trg 9.	581
Pošteno dekle išče službo v gostilni in kuhinji. Vida železnik, Vransko.	582
Kuhinjsko učenko sprejme Lojzka Kreuh, gostilna Wilson, Maribor, Aleksandrova cesta. 579
Šole prosto dekle, pošteno, sprejmem takoj k otroku. Ponudbe: Cafuta, učiteljica, Selnica ob Dravi.	585
Sprejmem vajenca poštenih staršev. Stanovanje in hrana v hiši. Josip Korošec, mizarstvo, Lu-šečka vas, Poljčane.	589
Sprejme se pošten hlapec z dežele, kateri razume vinogradna dela, pri g. Kiffman, Košakl 53. 598
Sprejme se vajenec pri finem čevljarskem mojstru, Slovencu v Zagrebu, s popolno oskrbo. Resne in obširne ponudbe na: Ivan Brumec, Zagreb, Zvonimirova ulica 27._597
Pošteno deklo za vsa kmečka dela sprejme Jožef Grahornik, Ložane 4, Sv. Marjeta ob Pesnici.
599
Sprejmem ofra, dva, tri ljudi. Dobra plača in njive. Vprašati: gostilna Kramberger, Vajgen, Jarenina.	601
Ofer z več delavci se takoj sprejme: Koáaki 39.
602
Za takojšen nastop iščem služkinjo, okrog 30 letno, neoporečne preteklosti, za hišna in poljska dela, dalje hlapca, vojaščine prostega, in pastirja, šole prostega. Poštenost prvi pogoj. Plače po dogovoru. Franc Struc, posestnik in gostilničar, Pernice, p. Muta.	606
Pošteno dekle, vajeno gospodinjskega in poljskega dela, išče službo v bližini Maribora. Naslov v upravi.	608
Sprejme se ofer z 2—3 delovnimi močmi. Naslov v upravi. _610
Sprejmem vajenca za kovaško obrt, poštenih staršev in z dobrimi šolskimi spričevali. Vid Sven-šek, podkovač, graščina Radvanje pri Mariboru.
613
Služkinja, vešča kuhinje in ostalih gospodinjskih opravil, dobi stalno službo s pravicoljubnim postopkom. — Proda se čevljarski stroj po ugodni ceni. Postržin, Maribor, Pobrežje, Gosposvet-ska ulica 56.	607
STANOVANJA IN OSKRBA.
Starejšo upokojenko ali manjšo posestnico, ki bi želela bivati v mestu, krščanskega značaja, sprejmem na hrano in stanovanje v svrho gospodinjstva. Naslov v upravi.	594
POSESTVA
Na prodaj! V vasi Sv. Peter, Savinjska dolina, se proda lepa zidana pritlična hiša s tremi sobami, kuhinjo, drvarnico, vrtom in njivo, za 50.000 din. Naslov: Partelj.	605
Mlin a posestvom se proda za 85.000. Potreben kapital 65.000 din. Peternel, poštnoležeče Ptuj.
611
Prodam majhno posestvo, vse ravnina, dve njivi, sadonosnik, vinograd, hiša, gospodarsko poslopje. Romih Anton, Vodenovo, šmarje-Jelše.
612
RAZNO:
Večjo množino kostanjevega kolja proda Obran, Maribor, Loška 13.	591
Prodam železne cevi za turbino, tudi transmisijo, z ležajem in jermenikom. Flis, Zg. Bistrica 88.
593
Vinogradniške kole, suhe, smrekove in jelkove, 2 m dolge, 5—6 cm debele, prodam po 60 par komad. Dobrajc, Maribor, Aškerčeva 16. 595
Nogavice, perilo, moško, žensko modo, galanterijo, konfekcijo, denarnice, pletenine, trikotažo, odeje (koče), šiviljske potrebščine itd. kupite ve vedno ugodno v trgovini Andrej Oset, Koroška cesta 26 (poleg tržnice, vogal Vodnikov trg).	600
Ključe od Göthe 9, jamčeno pristne, dobite pri Dolinšek, Kamilica pri Mariboru.	603
Dolgoročna kreditna posojila dajemo članom varčevalcem vseh slojev. Ugodni pogoji, zato ne odlašajte posebno očetje in matere svojih otrok, ker imate brezplačno zavarovanje. Zgla-site se osebno ali pismeno pri pooblaščencu bančnem zastopniku: Maribor, Rajčeva ulica 1. Priloga znamke 4 din. Na željo pride isti na dom.	604
Kmetje, pozor! Kupujem večjo ali manjšo količino mleka, stalno poleti in pozimi, plačam liter po 2.50 din. Mlekarna-branjarija Vuga, Tezno, Ptujska 19.	614
»Pri starinarju«, Zidanšek, Koroška cesta št. 6, kupite najceneje otroške oblekce za dečke in deklice, predpasnike, ženske obleke, pletene jopice, moške in ženske hlače, srajce, nogavice, platno za rjuhe, veliko ostankov volne za obleke od 19 din, svilnat popelin za moške srajce, cvirncajg, hlačevina.	609
¡II!
MOSTIN
Moštna esenca MOSTIN za izdelovanje prvovrstne zdrave umetne domače pijače. Cena
1	steklenici za 150 litrov 80 din, po pošti 50 dtn,
2	steklenici po pošti 85 din, 3 steklenice po
pošti 115 din. J A B L I N za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 30 din, po pošti 42 din, 2 zavitka po pošti 75 din. Zaloga
Drogerija Kane
Maribor, Slovenska ulica in vse podeželske trgovine.
pred stoletji dolgo duplo groze, skozi katerega so upale oborožene skupine grajskih hlapcev ter vojaški oddelki.
Skozi poljčansko sotesko se je zakadil Janez z dra-gonci na nož, jo srečno zmagal in prenočil ob izhodu z razgledom na lemberški grad in trg v globeli pod vrhom hriba, kateri se je imenoval od nekdaj Pečica.
Po večurnem nočnem počitku ob koncu poljčanskih gozdov se je zbudilo Janezovo krdelo ob vzhajanju jesenskega sonca. Ko so si omencali preganjalci od krvi, smrti, plamenov in pepela še vedno trudne oči, se je odprl pred njimi nov — blažen svet... Po dolinicah in kotanjah nedotaknjena naselja so se dramila iz ponočnega počitka, cerkve s hribov so vabile, nedostopni gradovi so grozili vsakemu napadalcu, kmetiči so se odpravljali z vpregami na njive po zadnje pridelke, iz hiš in koč je kolobaril visoko proti nebu veseli dim z obetom, da pripravlja ženski svet jutranje okrepčilo.
Ako se potika človek dober mesec po puščavskem pesku, mu je raj vsako z zelenjem in živalskim življenjem obkrožena naselbina. Isto je bilo z Janezom in njegovimi dragonci. Kar načuditi se niso mogli, da je prizanesel Turek tem krajem tako blizu hrvatske meje. Nov up je posvetil v Janezovo strto dušo. Če se je podil skozi te dolinice Pero z uskoki, sigurno ni ostal neopažen. Ljudi, kateri niso videli že nekaj let turških požigalcev in ple-
nilcev, zbode v oči in jim ostane v spominu še tak nagel pojezd nenavadnih jezdecev.
Stotnik se je oprijel poizvedovanja pri grajskih ter kmetih. Povsod odkimavanje z glavami in odločno zanikanje, da bi se bil podil skozi bolj ozka naselja kak večji tolovajski oddelek pri sončni svetlobi. Od Lemberga do Podčetrtka so poizvedovanja Janeza in njegove čisto razočarala. Po ravnini, po kateri sta gospodarila turški handžar in ogenj, so si ohlajali jezo nad zaostalimi potepuhi; nedolžnih slovenskih kmetov pa niso mogli trpinčiti in obglavljati.
Za obsotelskim trgom Podčetrtkom so naleteli naši jezdeci na grajskega valpeta, kateri je dal njihovemu brezuspešnemu iskanju ter poizvedovanju novo in drugo smer. Iz izmenjave pogovorov o namenu ter cilju jezdnega krdela je razbral brihtni grajski uslužbenec, da gre pri vsej zadevi za najbolj kruti poseg v srečo dveh po ljubezni zvezanih src. Ker je imel v življenju precej opravka z grajsko gospodo, katera se je večkrat zvijala pod istimi udarci usode, kakor graničarski stotnik, je uganil pravo. Namignil je Janezu, naj zapove razjahati in ga je povabil proč od četice, da bi bila sama, ker gre za skrivnosti, katere niso za navadno vojaško uho. Valpet je nekaj razlagal poveljniku na dolgo in široko, kazal t roko ob Sotli in na desno proč od obmejne reke.
zoonega kamna!
MALA OZNANILA
RAZNO:
Mostin, esenca za pripravljanje odlične in zdrave domače pijače za 300 litrov v originalnih steklenicah priporoča drogerija Ivan Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19.	588
Semena, Mas.tin, Jablin, Redin, Alga izdelke, umetna gnojila in druge potrebščine kupujte v trgovinah Seuear, MaLa Nedelja, Ljutomer in štrigova.	562
Za veliko noč! Nove svilene bluze po 85 din, kom-bineže po 32 din, svilene nogavice 18 din, ob-lekce za malčke 25 din pri »Lia«, Aleksandrova 19. Splača si ogledati zalogo!	596
Prodam pet oken, velikost 100X190, kompletna, s šipami in žaluzijarni, po 550 din, in eno okno, velikost 130X190, za 600 din. Karel Jančič, Maribor, Aleksandrova 11.	590
Pohištvo, kuhinjske opreme in vse stanovanjske potrebščine kupite solidno pri »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6.	586
Jablus-Jabolčnik. Jablus je snov, iz katere napravite izvrsten in zelo okusen jabolčnik ali hru-škovec brez vsakega pravega sadjevca. S poštnino stane 50 litrov 48.50 in, 100 litrov 79.50, 300 litrov 216 din. Za uspeh jamči nad tisoč pohvalnih dopisov. Glavno zastopstvo: Renier, Podčetrtek.	584
Vodne turbine, venecijanke, mline, transmisije itd. izdeluje najceneje Strojno podjetje Ing. Borštnar, Ljubljana, Sv. Jerneja c. 18. 334
Moštna esenca za izdek /anje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena 1 steklenici za 150 litrov 25 din, po pošti 39 din, 2 3teklenici po pošti 68 din, 3 steklenice 95 din. Prazne steklenice odkupimo! Pečar Ivan, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11
A AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
Birma se bliža!
Kupite pravočasno obleke za svoje bir-mance in birmanke! Lahko in dobro boste izbrali in po najnižjih cenah kupili v trgovini	395
»OSTANKI« L NACUN
tnminrTiiifTTiTrtiifTiiTiiiiTfTTiiirririrTiTriiiiiiniiinfinmTiifiimmiiTTrTTniiiimifiTitFttiiititiiTiirinHiiit MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 8. Ali verjamete, da prodajamo erep de chin svilo v vseh barvah še po 19 din? — Prepričajte se!
VV^ V V V V V VV" V VV V V V V V YWWV
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, svinjsko dlako, arovco, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najbolje: Arbeiter, Maribor, Dravska 5.	11
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG
MEINEL HEROLD
ZUTVOMICECUZBIl
MARIBOR
ST. 106
BREZPLAČEN POUK V IGRANJU!
Veliko smocl
Razglednice:
od 50 para dalje, velika izbiral
Velikonočna darila:
albumi, pisemske mape, nalivna peresa, slike, knjige, kipi, spominske knjige L L d.
Velikonočne potrebščine:
vse vrste papirja, barve za pisanke, okraski, papirni tepihi, papirni servijeti i. t. d.
Največja zaloga in izbira ter najugodnejše cene v
Tiskarni sv. Cirila
Mumij..................................................
■v Mariboru in v Ptuju.
Sargov
KALO DO NT
proti zobnemu kamnu
Bolni na pljučih!
Tisoči ž c ozdravljeni 1
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umeinosii prehranjevanja
ki je že marsikoga rešila Ona more poleg vsakega Dačina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo, čimprej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
popolnoma zastonj
dobite mojo kn jigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno
razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže
Zbiralnica za pošto: 1557
Pannonia flpothehe, Budapest 7Z
Postfacn 83. Abt. Z. 494
LJUDSKA
f CELJU
ZADRUGA Z NEOMEJENIM JAMSTVOM
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 40/o> na trimesečno odpoved pa po i0/«- — Vse vloge izplačuje točno po dogovoru
Nfi]VE£3H DOMCn TR60V-SHa m V ]H6QSLBVI3If
ZAHTEVAJTE TAKOJ NAJNOVEJŠI CENIK!
MALA OZNANILA
RAZNO:
Pozor! Vsakovrstne rabljene stroje, orodje ln železne, litinske ter druge kovinske predmete, ounje, papir, gumij in steklovino, kupuje po najvigjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gustin-Č1C, Maribor, Kneza Koclja ul. št. 14. Telefon 21-80. Podružnica vogal Ptujske ln Tržaške ceste. Telefon 24-94.	304
Mnogo denarja si prihranite, ako prinesete v popravilo vaše klobuke, kateri bodo zopet kot novi Vsa popravila se sprejemajo od 10 din naprej. Kupujem veveričje in zajčje kože kakor tudi ovčjo volno. Se priporoča Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5.	407
Otroške obleke, predpasnike, robce, svilene ostanke dobite najceneje pri Z. Lovec, Maribor, Orož-nova 10. Velika izbira!	536
Odpadke cunj, papirja, vsakovrstne, kupujem po najvišji dnevni ceni B. Železnik, Maribor-Po-brežje, Cankarjeva 16, in nakupovalnici Maribor, Kopališka 28, ter vogal Ptujske-Tržaške (hiša Gustinčič). Telefon 27-43.	506
Seno, deteljo proda Krabonja, Ključarovci 42 pri Ormožu.	550
SPOMLADANSKI IN LETNI OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, dobro uporabni in brez napake: paket Serija M 10—12 m kretena ali delaina za obelke, druka za predpasnike in svila za bluzo 200 din. — Paket Serija H 10 do 12 m oxforda, po pelina in svile za srajce K—1 220 din; samo popelina in »vile enake mere H—2 280 din. — Paket Kosmos D 10—12 metrov delaina in svilo za obleko in dečlo bi druk ali svila za predpasnik 240 din. — Paket Serija T 4, m volnenega blaga, dokler traja zaloga za staro ceno: T—1 130 din. T—2 160 din, T—S 180 din, T—4 200 din. — Paket Serija Z 3 m štofa za moško obleko ali kostum Z—1 250 din, Z—2 300 dtn, Z—S 360 din, Z—4 400 din, Z—5 gladko sukno v rjavi ali modri barvi 450 din, nadalje za veliko noč specialni paket, rižasti, modri ali črni kamgarn Z—6 500 din, Z—7 600 din. — Cela podloga za obleko A—180, B—210 dm. — Neodgovarjajoče zamenjam, pri dveh ali več paketih primeren popust. Ker se cene blagu dnevno avišujejo, priporočamo takojšnje naročilo. Vzorcev ne razpošiljamo, ker se isti stalno menjajo. Razpošlljalnica Kosmos, Maribor. Razlagova 24, II. nadstropje.
.....x?<Í-;Í:'-:
fliP
V
nI
N.

Ks©


na
fte


Za Veliko noč
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
Vam nudi veliko izbiro moških in otroških oblek kakor tudi moških, ženskih in otroških čevljev po najnižjih cenah edino
A. TKALEC
Maribor, Glavni trg 4
l9BSe9Bae9E9BBE9ESBESBISBB
Ustanovljena leta 1904.
Točna in solidna postrežba.
Kline pase
trebušne obveze proti visečim trebuhom, potujočim ledvicam in znižanju želodca. Gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korzete, bergle, podloge za ploske noge, suspenzorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah.
Fr. Podgoršeka naslednik:
Fran Bela, bandažist. Maribor. Slovenska ul.7
Pismena naročila se izvršujejo točno ter pošiljajo po povzetju.
PRIMA JAT JLČNIK
na prodaj v sodih od 300 litrov. — And. Sup-panz, Maribor, Aškerčeva ulica 3. Tel. 21-10.
KUPUJE:	PRODAJA:
hranilne knjižice bank in hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah 552 BANČNO KOM. ZAVOD, MARIBOR
Prima jabolčnfk
kadar hočete biti za vašo družino poceni in dobro postreženi, kot z nogavicami, jopicami, za otroke in odrasle srajcami, hlačami, čeveljčki, kapcami itd. pridite k »LUNA«, Maribor samo Glavni trg 24. 524 Vse pletenine iz lastne pletarne!
Kdor oglašuje — napreduje!
Centrala: Maribor
v lastni palači na oglu Gosposke in Slovenske ulice
Hranilnica Dravske
■ i'!■■ i ■i^—iihibih in ■ ' i mimimwniMniiimiii umi ■■»■
banovine Maribor
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vse te vloge pri tej hranilnici Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno
Podružnica: Celic
^ nasproti pošte, prej Južnoštajerska hranilnica
VSAK prevdaren slovenski gospodar zdvdruie sebe. svorce in svoie imetre le prt
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODPIIlNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice GLAVNO ZASTOPSTVO: NAPI DO P Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSA
Denar naložite najbolje in najvarneje pri
^fpodnješlajerski ljudski posojilnici
o Mariboru
registrovana zadruga z neomejeno zavezo i	Gosposka ulica 23 Ulica tO. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000,000'« r i <y — 111 *iiinm>i' »aa»!»««^