LETO XXIX., ŠT. 20 PTUJ, 20. maja 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _ LJUDSTVA POT ZVEZNE ŠTAFETE MLADOSTI SKOZI NAŠE KRAJE Bodi še dolgo med nami, tovariš Tito! NA SVOJI DOLGI POTI SKOZI VSE KRAJp NAŠE LEPE DOMOVINE, SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE SKUP- NOSTI JUGOSLOVANSKIH NARODOV IN NARODNOSTI, JE V SREDO, 12. MAJA 1976, ZVEZNA ŠTAFETA MLADOSTI POTOVALA SKOZI KRAJE ORMOŠKE IN PTUJSKE OBČINE. POVSOD SVEČANI SPREJEMI PRISRČNE ČESTITKE IN NAJBOLJŠE ŽELJE TOVARIŠU TITU ZA 84. ROJSTNI DAN 1 Od mladine ljutomerske občme jo je ormoška mladma prevzela v Žerovinah. V kolom lepo okrašemh avtomobilov AMD Ormož so jo prepeljali na svečano tribuno na Kerenčičevem trgu v Ormožu, kjer so se ji pridružile še lokalne štafete. Predsedmk OK ZSMS, Ivan Vajda, je spregovoril o Uku tovanša Tita. Skupno s štafeto so predsedmku Titu poslali pozdravno pismo, v katerem mu čestitajo in izražajo pripravljenost braniti in negovati pridobitve naše socialistične revolucije. Pred- sednik občinske skupščine, Mako Novak je potem izročil štafetno palico Slavia Golubič, delavki trg. podj. Zarja, ki jo je, kot prva nosilka štafetne palice v občim, ponesla proti Veliki Nedelji. Tu so jo sprejeli pred osnovno šolo in jo ponesli naprej proti Gonšnici, kjer so jo ob 12.35 predaU mladini ptujske občine. Na Titovem trgu v Ptuju so pnhod zvezne štafete mladosti navdušeno sprejeli. Na svečano okrašeno tnbuno jo je prmesla Lidija Korpar, dijakinja gimnazije Dušana Kvedra. Se prej so na tribuno pnspcle lokalne štafete: JLA, mladih delavcev, mladih v izobraževanju, mladih iz krajevmh skupnosti, specializiram h organi- zacij, društev in društvemh orgamzacij, mladih v kmetijstvu, predvsem pa velja omeniti lokalno štafeto mladih iz občine Sloven- ska Bistrica. Najprej je spregovoril predsed- nik OK ZSMS, Milan Cucek, sledil ;e krajši kulturni spored, med množico mladili pa je odjeknil pozdrav tovarišu Titu, ko je bilo prebrano pismo, v katerem so med drugim zapisali: ,JEnaintndeset let mineva od največje zmage človeštva, od dneva, ko je posijalo sonce svobode; 35 let pa od dneva, ko se je ljudstvo pod tvojim vodstvom v neustrašenem boju spoprijelo z zločini in s smrtjo, ker je ljubilo življenje, mir in svobodo. 31 let mineva tudi od dneva, ko si od mladili, od vsega svojega ljudstva, prvič sprejel tisoče in tisoče Nosilka zvezne štafetne palice Lidija Korpar čita j>ozdravno pismo tov. Titu. Desno predsednik OK ZSMS Milan Cucek. Foto: Jože Slodnjak najtoplejših želja in čestitk. Takrat so ti jih pnnesU naši starši. Danes raste nov rod. Ponosni smo in srečni, da živimo v tvoji deželi. Naučil SI nas ljubiti, spoštovati in se boriti za največje vrednote človeštva, za resnico, pravico, svobodo in ljubezen med vsemi narodi sveta. Postal si naš največji učitelj in pnjatelj .,.. Ni daleč dan, ko bomo mi gradili našo domovino, ko bomo mi ustvarjalci naše zgodovmc. Obljubljamo ti, da bomo za pošteno in pravično življenje venomer pripravljeni žrtvovati svoje znanje, sposobnost, svojo moč in tudi življenje. Ob tvojem prazniku, kije obenem naš največji praznik, praznik mladosti, ti naša srca izrekajo najtoplejšo in največjo željo: BODI SE DOLGO MED NAMI, TOVARIŠ TITO! Štafeto so Ptujčam pospremili skozi Kidnčevo in Majšperk. V obeh krajih je za kratek čas postala, da so jo pozdravili s kulturnim programom. Na meji občine, onkraj Stoperc je mladina ptujske občme predala zvezno štafeto mladim iz občine Šmarje pri Jelšah, spremljaL pa sojo še do Rogatca. Štafeta mladosti je 13. maja zapustila Slovemjo; prevzeh so jo mladi iz sosednje republike Hrvatske. Svojo pot bo sklenila 25. maja, ko jo bo ob pnsotnosti tisočev mladih iz vse Jugoslavije, sprejel naš dragi voditelj, tovariš Tito. MG, jI JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Pred nami je javna razprava o osnutku zakona o združenem delu, s katerim delavci dobivajo ne le pravna, temveč tudi materialna sredstva za politično kontrolo družbene reprodukcije. Čeprav bo potekala javnrazprava v ptujski občini vse do 10. septembra moramo z njo pričeti takoj, v TOZD, v delovnih organizacijah, samoupravnih interesnih skup- nostih in v kr^evnih skupnostih, povsod enako aktivno in odgo- vorno. Razprava sama naj ne bo predstavljanje osnutka od poglavja do poglavja, od člena do člena. Res je sicer, da je potrebno osnutek predstaviti kot celoto, razprava pa naj se potem opredeli na tista poglavja, kjer samoupravni akti, samoupravna praksa v posameznih TOZD in delovnih organizacijah še ni usklajena z Osnutkom. To pomeni, da bo potrebno pred razpravo pripraviti temeljito analizo dosedanjega stanja, za kar je treba angažirati strokovne službe in vodstvene strukture. Vsi ti se morajo zvedati, da javna razprava ni samo delo odborov za izvedbo javnih razprav, ki so bili že ustanovljeni, ponekod jili še ustanavljajo, zlasti v krajevnih skupnostih. Javna razprava naj bi torej pokazala, koliko je samoupravna praksa že opredeljena v osnutku in obratno. Za vodje razprav je bil v petek 14. maja 1976 v domu Franca Krambergerja v Ptuju seminar, ki se ga je udeležilo celo več slušateljev kot jih je povabil občinski svet ZSS, ki je seminar pripravil Kaže na to, da se zavedamo pomcmosti dokumenta osnutka zakona o združenem delu, ki predstavlja velik korak naprej v naši socialistični pre- obrazbi. V začetku septembra bo skupna seja plenuma občinskega sveta ZSS in občinske konference SZDL, na keteri bodo ocenih potek in vsebino javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v ptujski občini. N. B. SLOVENSKA BISTRICA Podeljena občinska odlikovanja na področju SLO Minuli teden je bila v prostoru skupščine občine Slovenska Bistrica svečanost, na kateri so najzaslužnejšim občanom podelili odlikovanja za delo pri razvijanju in utrjevanju splošie ljudske obrambe v občini. Predsednik SO Slovenska Bistrica, Alojz Kores je podelil odličja presednika Republike tov. Tita. Red za voja^ce zasluge s srebmim mečem so prejeli: Slavko Kleindienst, Stanko Robnik, ■Jože Logar, Jože Majcen, Maksim Peklar, Srečko Rojs. Maksimiljan Rojs, Miloš Hmelak in Alojz Kores. Medaljo za vt^aške zasluge je dobil Ciril Bračič. Medaljo za zasluge za narod je dobil Alojz Lorber, red dela s srebrnim vencem pa Boris Plošinjak. V.Horvat Posojilo za naše ceste V skladu s sklepom skupščine republiške skupnosti za ceste je tudi v ptujski občini bil imenovan štab za izvedbo javnega posojila z^ ceste. Predsednik štaba je Branko GORJUP, predsednik skupščine občine Ptuj, člani pa so pred- stavniki posameznih področij de- javnosti v občini. Ta štab se je doslej sestal že dvakrat. Na prvi seji so sprejeli akcijski program dela do konca oktobra letos in operativni pro- gram 73. mesec maj, sprejeli so poslovnik o delu občinskega štaba, predvsem pa so politično ocenili javno razpravo o srednjeročnem programu modernizacije magi- stralnih in regionalnih cest v Slo- veniji. Osnutek programa je bil povsod dobro sprejet, saj bo z nje- govo uresničitvijo območje ptujske občine mnogo pridobilo. Če hočemo, da bo načrt mo- dernizacije republiških cest tudi uresničen, je treba zagotoviti po- trebne denarne vire, med njimi je tudi javno posojilo za ceste, če to ne bo uspelo, tudi ne bo mogoče uresničili programa. Zato so na drugi seji štaba, ta seja je bila 13. maja 1976, razpravljali predvsem o razredu posojila na območju obči- ne Ptuj, sklepali o vpisnih mestih in o informativno-propagandnem delu, da bo javno posojilo tudi uspelo. Med sklepi velja predvsem ome- niti stališče, da bi naj delovni ljudje in občani ptujske občine vpisali 25 milijonov dinarjev poso- jila za ceste. Če hočemo to uresni- čiti, bi moral vsak zaposleni prispevati najmanj pol enome- sečnega osebnega dohodka, kar je po navodilih možno vplačati v dveh letih. Zaradi tega je štab sklenil priporočiti delovnim in drugim organizacijam združenega dela, da bi naj delavci vpisali po- sojila tako, da bi se jim mesečno, za obdobje dveh let, odvajalo 2 odstotka od neto osebnega dohodka, za kar bi dobili ustrezne obveznice. Upokojencem pa štab priporoča, da bi naj vpisali vsaj eno četrtino svoje enomesečne po- kojnine, kar bi prav tako odplače- vali 2 leti in sicer 1 "/n od mesečne pokojnine. Druga skupina vpisovalcev po- sojila za ceste pa so občani, ki ne združujejo dela, to so kmetje, svo- bodni poklici, obrtniki in drugi občani, ki niso v delovnem raz- merju v družbenem sektorju. Me- rilo za vpis bi naj bil katastrski do- hodek ali pa davčna osnova. Tretja skupina so uporabniki družbenih sredstev, to je temeljne in druge organizacije združenega dela, ki bi pa vplačale posojilo v dveh obrokih, to je vsako leto po zaključnem računu. Navodila še sicer predvidevajo četrto skupino, v katero uvrščajo občane, ki prebi- vajo v drugih republikah in peto skupino, v katero uvrščajo delavce, ki so na začasnem delu v tujini, vendar v občinskem štabu ■ menijo, da i/ teh naslovov ni pri- čakovati večjih vpisov, zato tudi niso odprli posebnih žiro računov, ki so že odprti pri podružnici SDK v Ptuju, ločeno za občino Ptuj in posebej za občino Ormož. Na seji štaba so tudi sklenili, da bi v eni od naslednjih številk Tednika objavili podrobnejšo in- formacijo in navodila v zvezi z vpisom in vplačevanjem posojila za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in re- gionalnih cest na območju Slove- nije. V informaciji bi objavili tudi vpisna mesta, ki jih je na seji že določil štab in naloge komisij, ki morajo biti formirane pri vsakem vpisnem mestu. O družbenopolitičnih nalogah v zvezi z javnim posojilom za ceste so med drugim že razpravljali v ponedeljek in v torek, na ločenih posvetih, sekretarji osnovnih orga- nizacij 7KS ter predsedniki in sekretarji krajevnih kon- ferenc S7DI.. v naslednjih dneh pa bodo o izvedbi te naloge razpravljali tudi predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Pred vsemi občani in delovnimi ljudmi v vsaki občini je torej od- govorna naloga, saj je od njene izvedbe odvisno, kako hitro bomo modernizirali naše regionalne ceste. F. Fideršek Sklepi o povezovanju zavezujejo Združevanje delovnih organizacij, ki proizvajajo enake proizvode in opravljajo približno enake storitve, je gospodarska nujm)st našega časa, ne pa „moda politike", kot včasih govorijo zaviralci uveljavljanja vsebine nove ustave. Pogoj za vsako združitev ali povezovanje pa je, da se s tem zagotavlja uvedba razvitejše tehnično-tehnološke osnove dela v združenih delovnih organizacijah in takšna delitev dela, ki omogoča specializacijo, s tem pa tudi večjo storilnost in produktivnost družbenega dek. Delovne organizacije na območju ptujske občine so na tem področju napravile že precej. Integracijska gibanja v občini je ocenila občinska konferenca ZKS Ptuj na seji v marcu letos, predvsem pa uresničevanje sklepov o istih nalogah, ki jih je konferenca sprejela novembra 1974. Ocena je bila dokaj ugodna, saj skorajda ni delovne organizacije in skupnosti na območju občine, ki ne bi o tej nalogi razmišljala, precej pa je že tudi konkretnih združitev, vendar uspehi povsod niso taki kot bi morali biti, kot smo jih pričakovali. Zaradi tega občinska konferenca ZKS Ptuj zadolžuje komuniste, da v procesu povezovanja mora biti večja in bolj uspešna aktivnost vseh družbenopolitičnih organizacij. Ta se mora nadaljevati tudi po samoupravnem in poslovnem konstituiranju. Nenehna skrb članov ZK v združenih delovnih organizacijah mora biti spremljanje uresničevanja sporazumno dogovorjenih rešitev, zagotavljanje skupnih interesov in učinkovitejše poslovanje, to je vsega tistega, kar je zapisano v samoupravnem sporazumu o združitvi. Iskati je potrebno najboljše rešitve pri samoupravnem sporazumevanju, zlasti na področju družbenega planiranja med TOZD in delovnimi organizacijami. S sporazumi je treba natančno opredeliti dohodkovne odnose in jih vgraditi v letne, srednjeročne in dolgoročne plane. Podpirati je treba ekonomsko upravičeno in nujno povezovanje delovnih organizacij z območja občine s poslovnimi partnerji od drugod, bodisi da gre za fizične združitve, za poslovno-tehnično sodelovanje ali za dolgoročno zadovoljevanje skupnih interesov. Povsod tam, kjer rezultati dosedanjih združitev in povezovanj niso taki kot so bili predvideni, je potrebno polno angažiranje lastnih sil, pa tudi pomoč širše družbene skupnosti in višjih vodstev družbenopolitičnih organizacij. Prvo pa je - spodbuditi aktivnost subjektivnih sil znotraj vsake delovne organizacije. Komunisti v SOZD naj posebej preučijo, če je dosedanja oblika združevanja dela in sredstev najustreznejša za doseganje boljših proizvodnih in poslovnih rezultatov, za uveljavljanje samoupravnih odnosov, ki jih začrtuje ustava. Po ugotovitvah OK ZKS Ptuj velja to predvsem za delovne organizacije in skupnosti: Pleskar, IIzbira-Merkur, Splošna bolnišnica-Zdravstveni dom, srednješolski center in še za nekatere. Komunisti v delovnih organizacijah, ki so doslej stale preveč ob strani procesa združevanja dela in sredstev, naj stvarno preučijo svoj položaj in sprejmejo ustrezni načrt nadaljnje aktivnosti v tej smeri. V tem se lahko najde cela vrsta manjših pa tudi večjih delovnih organizacij in skupnosti v ptujski občini. Prav sedaj, ko smo začeli z javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, je za vse organizirane socialistične sile, zlasti pa za komuniste in organizacije sindikata kot nosilca javne razprave, najboljša priložnost, da sklepe 9. seje občinske konference ZKS Ptuj uresničijo v praksi. Javno razpravo in celotno politično akcijo je treba naravnati tako, da bodo delavci seznanjeni z odločitvami, ki jih nakazuje osnutek zakona - primerjalno z določili zapisanimi v samoupravnem sporazumu o združitvi. Tako preverjanje določil osnutka zakona v praksi, bo lahko dalo edino možne konstruktivne predloge za dopolnitev. Gre torej za to, da v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu začnemo zakon tudi konkretno uveljavljati, da ga že med samed samo razpravo preverimo v praksi tudi na področju združevanja delovnih organizacij, da z njegovimi določili seznanimo vse delavce in delovne ljudi v organizacijah združenega dela, da s politično akcijo ustvarimo ustrezno klimo za pripravljenost izvajati določila zakona in sklepe, izvajati tako kot smo se dogovorili in ta dogovor zapisali. Franc Fideršek Maijan Gojkovič je v imenu OK ZSMS Ptuj izročil štafetno palico prvemu nosilcu Romanu Zavcu. Foto J. Slodnjak BRODARSKA ŠTAFETA z najboljšimi željami predsed- niku Titu za rojstni dan, je v soboto 15. maja krenila iz Ptuja tudi brodarska štefeta, ki so jo pripravili člani brodarskega dru- štva RANČA iz Ptuja. Ob lepem sončnem jutru seje v parku ob Dravi zbralo precej občanov, ki so z zanimanjem opazovali lepo število živobarvnih čolnov, last članov brodarskega društva, ki so v lepih zavojih parali valove precej narasle Drave. Svoj delež so prispevala tudi letala Aerokluba Ptuj, ki 90 krožila nad prireditvenim prostorom, posebno „kurir" z vleko napisa POZDRA^V TITU. Kmalu po 9. uri je brodarska štafeta, v spremstvu številnih čolnov, krenila po Dravi proti Ormožu, kjer so jo ptujski brodarji predali brodaijem iz Varaždina, F 2. stran TEDNIK - četrtek, 20. maja 1976 Teden rdečega križa v znamenju številnih akcij PO VSEJ JUGOSLAVIJI SMO V CaSU OD 8. DO 15. MAJA LETOS, PRAZNOVALI TEDEN RDEČEGA KRIŽA, KI JE TUDI V PTUJSKI OBČINI POTEKAL V ZNAMENJU ŠTEVILNIH AKCIJ KOT POMEMBEN PRISPEVEK K CELOTNI DEJAVNOSTI TE HUMANE ORGANIZACIJE. Občinski odbor Rdečega križa Ptuj se je v teh dneh pripravljal na velflto akcijo zbiranja oblačil, obutve in posteljnine, ki bo 27. junija letos, lanskem letu smo zbrali skupno 2000 kilogramov, 4785 kilogramov omenjenega blaga pa so za potrebe socialno ogroženih občanov prispevali občinski odbori Rdečega križa iz Ljubljane in Maribora. Vso posteljnino, obutev in obleko so tudi razdelili Med pomembne akcije v tednu Rdečega križa sodi tudi vključe- vanje mladih članov in mladine Rdečega križa. Letos je bilo na novo sprejetih v to organizacijo prek 800 učencev osnovnih šol v ptujski občini tako, da ta „armada" šteje že okrog 9300 mladih ljudi, ki se s svojim aktivnim delom vključujejo v različne dejavnosti Rdečega križa v šoli in krajevni skupnosti. 29. maja 1976 bo v osnovni šoli Franca Osojnika tudi tekmovanje ekip mladih članov, ki se bodo pomerili v poznavanju številnih področij, ki jih dejavnost zavzema, od nudenja prve pomoči do reševanja posebnih testov. Doslej se je za tekmovanje že prijavilo 11 ekip. Tudi letošnji DAN KRVO- DAJALCEV - 4. junija, bomo v ptujski občini primerno proslavili prek raznih oblik seznanjanja občanov s to nadvse pomembno dejavnostjo. V lanskem letuje bilo v bolnišnici dr. Jožeta Potrča v Ptuju 2445 odvzemov krvi, med krvodajalci pa so zabeležili 349 občanov, ki so kii darovali prvič. Zanimiv je tudi podatek, daje bilo med krvodajalci v Ptujski občini na novo vkijučenih med krvoda- jalce 68 mladih ljudi do 27. leta starosti. Ob vsem tem imajo veliko zaslug za uspešne krvodajalske akcije organizatorji te dejavnosti na terenu, ki so lani zbrali kar 1534 občanov - krvodajalcev, aktivno pa se vključujejo tudi iz delovnih organizacij. Ob vsem tem pa se je občinski odbor Rdečega križa Ptuj, aktivno vključil s svojimi krajevnimi organizacijami in občinskim od- borom RK v zbiranje pomoči za prizadete po potresu v zahodni Sloveniji. Po podatkih, ki smo jiti dobili do torka 18. junija so pomoč prispevali: Občinski odbor Rdečega križa Ptuj 2000 dinarjev, krajevne organizacije: Rogoznica 600 dinarjev, Žetale 500 dinarjev, Gorišnica 400 dinarjev ter Videm, Desternik, Dornava, Leskovec, Lovrenc, Majšperk, Vitomarci in Trnovska vas po 300 dinarjev pomoči za potresno območje. Poleg tega je tudi občinski odbor Rdečega križa v Ptuju prispeval iz svojih sredstev 2000 dinarjev na skupni žiro račun. Akcija teče tudi med mladimi člani in mladino Rdečega križa, ki bi se naj po svojih zmogljivostih vključili v prizadevanje, da bi ljudem na prizadetem območju čimprej omogočili normalno življenje. Požrtvovalnim aktivistom Rde- čega križa v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah ter nenazadnje tudi delavcem občin- skega odbora v Ptuju, gre za njihova prizadevanja in dosežene uspehe vse priznanje, saj te dejavnosti in uspehov ne moremo ugotavljati samo v številkah, ker jen ešteto drobnih vsakdanjih stvari, ko je človek pomagal sočloveku, člani Rdečega križa pa so vedno med prvimi. .. Marjan Šneberger Pogostitev ostarelih občanov, upoko- jencev in članov RK v Lovrencu v nedeljo 16. maja 1976 so bila v Lovrencu na Dravskem polju, kar tri srečanja. Upokojenci (kmečki in delavski) so se zbrali na ustanovnem občnem zboru, RK Lovrenc je imel svojo letno konfe- renco, ostareli občani pa so bili povabljeni od K S na skupno letno srečanje in pogostitev. Pobudo za ustanovitev društva upokojencev so dali upokojenci sami, saj mnogi do sedaj sploh niso bili nikjer včlanjeni (predvsem kmečki), drugi pa so bili člani društva upokojencev v Kidričevem in v Cirkovcah. Predsednik pri- pravljalnega odbora je bil Rudi Brenči, ki je bil izvoljen tudi za predsednika društva. Veliko zaslug za ustanovitev društva pa imata tudi KS in SZDL Lovrenc. Vse navzoče je z govorom pozdravil predsednik sveta KS Lovrenc Branko Strel, spregovorili pa so tudi povabljeni gostje. Krajevna organizacija RK je imela svojo prvo letno konferenco. Na njej je predsednik organizacije Roman Tomanič spregovoril o aktivnosti in delu organizacije, o problemih, s katerimi so se člani med delom srečevali, kakor tudi o delu v prihodnjem obdobju. Ome- niti velja, da šteje OO RK 75 čla- nov, da ima okoli 60 krvodajalcev, od katerih se udeležuje krvoda- jalskih akcij od 30 do 40 oseb izmenično, kakor tudi to, da je uspelo upravnemu odboru zbrati toliko denarnih sredstev, da bodo lahko povabili svoje člane in krvo- dajalce na izlet, ki bi naj bil v za- četku julija. Iz blagajne so nabrali 300 din za prizadete v potresu, nameravajo pa zanje zbirati denar še po vsej KS Lovrenc. Organizira- ti nameravajo tudi zbiranje obla- čil, obutve in posteljnine v sklopu organizacije RK po vsej Sloveniji in to v sredo 27. maja od 17—19 ure. Svojo konferenco so zaključili z geslom ,,ČLOVEK — ČLOVE- KU — KRI ZA ŽIVLJENJE". Po končani letni konferenci OORK in ustanovnem občnem zboru društva upokojencev je bil na sporedu krajši kulturni pro- gram, ki so ga izvedli učenci osnovne šole Lovrenc, za tem pa je bila pod pokroviteljstvom KS skupna pogostitev vseh povablje- nih. Po zakuski so se mnogi' ob pristni kapljici in narodnih vižah tudi veselo zavrteli ali pokramijali s sosedom, znancem, prijateljem in tako vsaj za nekaj ur pozabili na svojo starost, bolezen, težave, skrbi... Dvorano so zapuščali vsi dobre volje in nasmejani z željo, da se ob letu zopet srečajo zdravi in veseli. Vsekakor velja organizatorjem tega srečanja, kakor tudi pokrovi- telju, to je krajevni skupnosti in njenemu predsedniku vso pri- znanje za delo in pomoč. T. R. PRI PLANIRANJU USPEHI NE ZADOVOLJUJEJO Po oceni operativno političnega štaba za družbeni plan občuie Ptuj pn predsedstvu občinske konfe- rence SZDL zaostajamo na področju plamranja v občmi, kar je posledica še nezadostnega poznavanja nove vsebuie planira- nja in pomanjkanja samouprav- nega pnstopa k planuaiiju. Čeprav aJccija planiranja pn nas prisotna že dalj časa pa z uspehi ne moremo biti zadovoljni. Predvsem se čuti pomanjkanje sočasnosti planiranja in tako je težko uskladiti programe. Pone- kod so k akciji pnstopih odgovorno, izdelali svoj plan v dogovorjenem roku, zatem pa morajo s planom čakati tn ah pa več mesecev na usklajevanje s tistimi, ki svojih nalog na področju plamranja še niso IZ polnih. Zato je operativno pohtičm štab ta družbeni plan občine Ptuj zalite val od vseh tistih, ki kasnijo s plamranjem, da takoj izdelajo svoje plane na osnovi imnimabuh kazalcev. Do 12. maja, ko je bila zadnja seja štaba, še niso poslali svojih planov: zemyiško - gospodarska, požarna in raziskovalna skupnost, sklad za pospeševanje kmetijstva, komunalna skupnost, ptujska podružnica KB Manbor m samoupravna stanovanjsk skup- nost. Laliko rečemo, da so v dosedanjem sporazumevanju in dogovarjanju na področju planira- nja v ptujski občini le skromno izražena prizadevanja, da se natančno opredeh tudi odgovor- nost za uresmčevanje planov. V občini so samoupravne interesne skupnosti planirale preveč neod- visno in nepovezano ena do druge, prav tako v samoupravmh sporazumih o temeljih plana s področja družbenih dejavnosti ni dovolj upoštevan skladen razvoj občine kot celote. Operativno politični štab za družbeni plan je pnpravil tudi osnutek priontetmh panog na področju gospodarstva, ki zajema kmetijstvo, živilsko prelirambeno industnjo, barvno metalurgijo, kovinsko predelovalno industrijo in razvoj malega gospodarstva. Osnutek prioritetnega reda na področju družbemh dejavnosti pa zajema usmerjeno izobraževanje, osnovno šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo in kulturo. Iz združemh sredstev iz ostanka dohodka temeljnih m drugih OZD n^ bi, po osnutku operativno političnega štaba za družbeni plan, finanarali srednješolski center, zdravstvo, vodovod, ceste m delovanje krajevmh skupnosti. Osnutek pnontetmh panog pa bodo, ko bo dokončno izdelan, dab v javno razpravo. N. B. KIDRIČEVO MLAD/UREJAJO OKOLJE Krajevna skupnost Kidriče- vo je dosedaj mnogo napravila za ureditev naselja Kidričevo I. in II. enako tudi za naselja: Apače, Njiverce, Kungota in Stmišče. Rezultati pa so vidni le tam, kjer so akcije mladih organizirane. V samem naselju Kidričevo I. je mladina doslej napravila mnogo, vendar še premalo, da bi lahko rešili vse probleme. Še vedno se namreč dog^a, da mnogi mladinci pridno delajo, nekaj nepridipravov pa to njihovo delo uničuje. N^ti bo treba tudi take in jih javno razkrinkati občanom KS Kidričevo, da bodo vedeli, kdo so tisti, ki uničujejo težko pridobljene rekreadjske objekte in druge prostore v naselju. Mladi pa bodo nadaljevali z delovnimi akcija- mi, za lepši izgled naselja. F. Me9co Mladi v Kidričevem bodo s podobnimi ^djami nadaljevali. Foto: K. Zoreč Odličja ki obvezujejo v letošnjem letu, predvsem pa ob prazniku Osvobodilne fronte sloven- skega naroda in praznika dela je prejelo odlikovanja ter priznanja OP in srebrne znake sindikata vrsto zaslužnih in aktivnih družbenopolitičnih de- lavcev po vsej naši republiki. Vrsta praznovanj, ki so bila organizirana ob tej priliki je bila resnično dobro organizirana in obiskana. Taka svečanost je bila tudi v veliki dvorani restavracije, v sredo 28. aprila letos, ki so jo organizirale družbenopolitične organizacije v KS Ki- dričevo. Ta dan se je zbrala večja množica občanov KS Kidričevo in šolske mladine ter celo gostje iz sosednje republike Hrvatske, ki so nastopili tudi v kulturnem programu. Po odigrani internacionali, ki jo je izvedla godba na pihala sindikata TGA je spregovoril najprej Vojo Veličkovič in predal be- sedo slavnostnemu govorniku, predsedniku občinske konference SZDL Ptuj, Stanku Lepeju. Za tem je predsednik skupščine občine Ptuj, Branko Gorjup podelil odlikovanja sedemnajstim delavcem iz naše tovarne. OdHkovanja predsed- nika Republike tovariša Tita so prejeli: Red zasluge za narod s srebrnim vencem: Franc Klemenčič in Anton Kokol st.: Red dela s srebrnim vencem: Peter Gegič, Franjo Gnilšek, Maks Jabolčnik in Boris Solovjev: Medalja zasluge za narod: Anton Fajfarič in Franc Meško: Medaljo dela: Stanko Debeljak, Elsner Pavla-Butolen, Franc Emeršič, Vinko Knez, Adolf Kosi, Stanko Kovačec, Anton Kurilič, Ivan Mazera in Ivo Tušek. Brez dvoma ta odličja odlikovance še bolj zavezujejo, da se bodo z še večjo vnemo in elanom lotili nalog, ki jih čakajo na raznih področjih dela. F. Meško — kosilnice ,,BCS" — traktorji ,,TOMO VINKOVIČ" — vsi priključki za traktor, — plugi ,,SLANOVAC". ,,PTO 2 - OLT" — brane — samonakladalne prikolice — trosilci za hlevski gnoj „KRPAN" — trosilci za umetni gnoj TORNADO" — sejalniki za koruzo (dvoredni — traktorski) — obračalniki — puhalniki — kose — snopovezalke z vitlo in brez vitle in drugo knnetijsko orodje lahko kupite pri ORODJU na Ormoški c. Stroškovne stanarine v vseh dokumentih o srednje- ročnem razvoju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji je stanarina opredeljena kot eden ključnih elementov pri gospodarje- nju s fondom stanovanjskih hiš. Z uvajanjem novih družbenoeko- nomskih odnosov v planskem ob- dobju 1976—1980 in z novim siste- mom upravljanja na področju sta- novanjskega gospodarstva je pred- viden postopen prehod na stro- škovne stanarine. Da bi lahko zagotovili normalno izpolnjevanje ciljev srednjeročnega programa stanovanjskega gospodarstva je med drugimi nalogami planiran tudi porast stanarin za 20 % v le- tošnjem letu. Z dogovorom o politiki cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 se ureja vprašanje politike stanarin že od 1. maja glede na predvideno 20% povečanje stanarin na izraču- nano stanarino iz leta 1975. Hkrati s povišanjem stanarin se dosledno izvajajo ukrepi o delni nadomestit- vi stanarin, ki bi naj širšemu krogu socialno šibkih kategorij omogoči- le družbeno pomoč. Kaj narekuje takšno politiko stanarin? Narekujejo jo potrebe na področju vzdrževanja stano- vanjskega fonda. Da je stanje na tem področju nevzdržno, kažejo naslednji podatki. V ptujski občini je 47,4 % vseh stanovanj zgrajenih pred letom 1918, samo 35,7 "lo .sta- novanj ima električno instalacijo, 8.9 % stanovanj je brez vsake instalacije. Tako zaostajamo po opremljenosti stanovanj z instala- cijami za republiškim povprečjem, ki znaša 68,7 % z električno insta- lacijo in vodovodom, 28 % stano- vanj ima samo električno instala- cijo, le 3,1 % pa je v povprečju stanovanj brez vsake instalacije. Da bi izboljšali standard stano- vanj in revitalizirali staro mestno jedro, opremili stanovanja z insta- lacijami in predvsem sanitarnimi prostori, izboljšali funkcionalnost stanovanj, s čimer bo dosežena boljša izkoriščenost stanovanj, je potrebno preiti sčasoma na stroškovne stanarine, prav tako pa tudi na diferencirane stanarine, glede na zasedenost stanovanj. Potrebe po investicijskem vzdrževanju v tekočem letu znaša- jo 11,030.000 dinarjev, na razpo- lago pa je le 4,350.000 dinarjev, v to vsoto pa je vključeno tudi predvideno povišanje stanarin. Iz tega je razvidno, da je povišanje stanarine posledica kritičnega stanja na področju vzdrževanja stanovanjskega fonda. Nizke sta- narine so brez dvoma eden od vzrokov neupravičenega socialnega razlikovanja in nevzpodbudno vplivajo na varčevanje za nova stanovanja. Ob vsem pa ne smemo pozabiti, da se družbenih stano- vanj ne da vzdrževati samo z de- narjem, tem.več je vzdrževanje marsikdaj odvisno tudi od odnosa stanovalca do družbenega premo- ženja. N. P. NAŠA SKRB- VARSTVO OKOLJA v GIMNAZIJI, DUŠANA K VEDRA" V PTUJU SMO NAMENILI 7. MAJA 1976 JAVNO TRIBUNO VARSTVU OKOLJA, TRIBUNO JE VODIL DIPLOM ING. MILOŠ POLIC, PREDSEDNIK SKUPNOSTI ZA VAR- STVO OKOLJA SR SLO- VENIJE. OBISK V NAŠI GIMNAZIJI MU JE PO- MENIL, KOT JE TUDI SAM DEJAL, VEČ KOT SAMO TO, DA POMAGA VZGOJITI IN VZBUDITI V MLADEM RODU OD- GOVORNOST DO OKO- LJA, KAJTI PRED NE- KAJ DEETLETJI JE BIL TUDI ON DIJAK PTUJ- SKE GIMNAZIJE. i Predaval je o problemih, ki izliajajo IZ človekovega življenja, o probleimhj ki tarejo sodobnega človeka, ker jili ne more m noče razumeti m doumeti. Nakazal pa je pbleme iz varstva okolja, jaz pa jih bom prenesla tako, da boste tudi VI laliko razmišljah o tem: Kako zavarovati človeka in njegovo delovno in življenjsko okolje? Kako vzgojiti človeško miselnost • o zapletenosti in občutljivosti okolja, njegovi po- vezanosti (živah, rastline, človek, reke, potoki, tovarne; živa in neživa narava, vse kar vidimo in kar nas obdaja, TO JE NAŠE OKOLJE, tudi smeti xn nečist zrak). Kako obvarovati videz naših vaa, krajev, pred spreminjanjem njihove podobe v modema naselja? Kako v turistično privlačno pokrajino privabiti množico timstov, ne da bi jo pokvanh? Kako obdržati kultur- no turistično pokrajino pnvlač- no? Pazimo na posledice, ki jih bodo povzročili na novo zgrajeno industrijski objekti (onesnažitev zraka, voda!) V sodobnem kmetijstvu s kemikalijanu, strupi, zastruplja človek tudi samega sebe, ne le škodljivih žuželk in plevela! Z nenačrtmm podiranjem dreves uiučujemo našo največjo tovarno čistega zraka! OSVESTIMO MLADEGA ČLO- VEKA, mlado generaajo (ne onesnažujmo okolja da ne bodo naši potomci trpeh)! Bonmo se za iskrenega človeka, človeka z „enim obrazom", človeka, ki bo voljan dati samoprispevek ali svoj del od osebnega dohodka tudi za varstvo okolja, človeka, ki ne bo tega področja aktivnosti ljudi le kntiziral, ampak na tem področju tudi sam nekaj stonl! VPRAŠANJA OKOLJA - ZAKON DANAŠNJIH DNI Reševanje členov tega zakona in izvajanje v praksi je naša naloga, likrati pa tudi izpit generacije! Svet za varstvo in izboljšanje človekovega okolja, katerega predsednik je dr. Aleš Beber je izdal tudi knjigo Izpit y.'neracije, ki nam bo pn uresmčevanju določil zakona današnjili dni v veliko pomoč. Zavedati se moramo, da so naši osnovm živ^enjski pogoji iz dneva v dan slabši in zaskrbljujoči. Naravo, naše živ^enjsko m delovno okolje moramo obvarovati, če hočemo, da bo življenje v naravi ostalo m ostal človek. (N^bližja pot vodila te do reke tam odložil si smeti krmil z njimi ribe /gotovo so umrle / s vračal se domov - veselil se življenja) Ni pa dovolj, če se za tako pomembno akcijo in izvrševanje zakona današnjih dm odloča le malo ljudi. Naša skrb za zdravo in prijetno okolje mora biti povsod, tako v krajevnih skupnosnh, občinali, regijah, repubhkah in zvezi (oblike orgamziranosti za varstvo človekovega okolja). ČLOVEK - OSTANI TO KAR SI POSTAL - ČLOVEK Kaj smo stonli rm na področju varstva okolja? Ali msmo tudi mi pnspevaii svojega deleža k onesnažitvi okolja? Odpadki so vehko breme, če pa jili smotrno ločujemo nam laliko postanejo vir surovine! Delež mladih in ne le mladih, delež vseh na tem področju je v zbiranju sekundar- nih surovin m ta naš delež bo hkrati tudi pnspevek k zmanjšanju uvoza odpadkov. VARSTVO OKOLJA - NAŠA SKRB. Naši maturantje so tudi pnsostvovali tnbum. Mogoče seje komu srce ogrelo za izobraževanje na tem področju? In prav bi bilo, če bi prihajali tudi iz naših sredin borci za okolje, ker ŽELIMO ŽIVETI. NUDIMO STROKOVNO VZGOJO LJUDEM TUDI NA PODROČJU VARSTVA OKO- LJA. Sklemli smo našo tnbuno, našo razpravo. Ponosm smo, ker je ptujska gimnazija vzgojila borca za varstvo okolja. Hvaležni smo mu, da se je odzval vabilu. Žehmu mu veliko uspeha pn izvajanju zakona današnjih dni, kol je imenoval vprašanje okolja. Nada Topo lovec TEDNIK — četrtek, 20. maja 1976 3. stran V svoji sredini bi želeli tudi upokojence z višjimi pokojninami Društvo upokojencev v Ptuju je bilo ustanovljeno kot podružnica že pred 30 leti. Danes deluje samostojno in ima 1120 članov predvsem iz območja Ptuja. Zajema pa še nekatere dele Haloz kot so Žetale, Podlehnik in Cirkulane, kjer ni toliko upoko- jencev, da bi lahko ustanovih samostojno društvo. To območje zastopajo njihovi poverjeniki, ki so istočasno tudi člani izvršnega odbora ptujskega društva upoko- jencev. Iz statističnih podatkov iz preteklega leta je razvidno, da živi na območju ptujske občine 1762 starostnih, 1474 invalidskih in 1286 družinskih upokojencev. Skupno torej 4495 upokojencev. Predvsem je zaskrbljujoče visoko število invalidskih upokojencev, ki presega že 32 % vseh upokojenih občanov. V društvo pa se premalo vključujejo upokojenci z večjimi pokojninami, ker nekateri pač menijo, da je z upokojitvijo in z dohodki, ki jih imajo iz svojega minulega dela, njihova naloga opravljena in da ne potrebujejo nadaljnjega družabnega življenja. Naloge društva upokojencev v Ptuju so obširne, segajo predvsem v način in obliko vseh vrst rekreacijskega življenja. Dosedanji klubski prostori so delno že urejeni, predvidevajo pa, da bodo v kratkem adaptirali tudi ostale prostore v svojem klubu in s tem še razširili družabno življenje, ki ga starejši občani še kako potrebujejo. Vsako leto pripravljajo tudi izlete in jih načrtujejo že vnaprej, da so lahko njihovi člani pravočasno obveščeni o predvide- nih potovanjih. Ugotavljajo pa, da za nekatere prireditve in izlete ni tolikšnega zanimanja kot bi pričakovali. Vzrokov ne iščejo v starosti ali onemoglosti svojih članov, ki zaradi tega ne bi mogli potovati, temveč pogosto nastane pri upokojencih vprašanje, kako zbrati potrebna sredstva ?a nekajdnevni. .izlet saj imajo neKateri mnnmaliie pokoj nme. Predvidevajo, da bodo organizirah izlet v Djerdap od 6. do 8. julija, ker imajo samo še nekaj prostih mest, v mesecu septembru pa bi si radi ogledali Sarajevo in Sutjesko. V ptujski občini deluje trenutno 12 društev upokojencev s 3435 člani, zato so za koordinacijo dela in povezavo med društvi ustanovili II. februarja letos, ZVEZO DRUŠTEV UPOKOJENCEV ol> čine Ptuj. Prizadevanja, da bi ustanovili društva v krajevnih skupnostih niso popolnoma uspe- la. To bo tudi ena od bodočih nalog zveze s tem, da bodo vključevan tudi kmečke upoko- jence. Upokojenci lahko v okviru svojega društva rešujejo tudi vrsto vsakdanjih problemov, v društvu se lahko zavarujejo in nato skozi „vzajemno pomoč" in s članarino 40 dinarjev, uveljavljajo svoje pravice iz tega naslova. V društvu imajo organizirano tudi tovariško samopomoč, za katero je članari- na 18 dinarjev. Tako lahko v primeru smrti dobijo svojci upokojenca enkratno pomoč v znesku 300 dinarjev. Člani se zanimajo tudi za vrsto majhnih problemov, ki jih sami ne morejo v Piranu, Izoli, Rogaški Slatini in Žirovnici. Vsako leto dobijo razpored iz glavnega odbora, ki določi prosta mesta, regres za deset dni, kar je privlačno za naše upokojence in je celo več prijav kot prostili mest. Skrbijo tudi za organizacijo enodnevnih izletov v Moravske, Stubiške in Krapinske toplice v juniju, juliju in avgustu. Upokojenci se lahko pohvalijo tudi s svojim pevskim zborom, ki bo letos praznoval 10-letnico obstoja in se redno vključuje v vse prireditve in samostojno nastopa. Ze v mesecu juniju bodo gostovali v Trbovljah. Pri društvu upokojencev Ptuj deluje tudi stanovanjska komisija, ima sedem članov in se ukvarja z dokaj perečimi problemi, ker živi veliko upokojencev v zelo slabih in vlažnih stanovanjih, dosti je med njimi takili, ki stanovanja nimajo - živijo pri svojcili, le-ti pa se jih hočejo otresti in podobno. Zato je delo komisije še posebej težko in si nenehno zastavlja vprašanje: „Kako tem ijudem priskrbeti prostor, kjer bodo lahko mirno preživeli zadnja leta svojega življenja? " Pri republi- škem socialnem zavarovanju se zbira v skladu za graditev stanovanj 4 % sredstev, ki se delijo na 30 % za gradnjo solidarnostnih stanovanj, 70% pa za gradnjo drugega stanovanjskega prostora. Njihova stanovanjska komisija ugotavlja, da bo letos zgrajenih 25 stanovanj za upokojence v Volkmerjevi ulici, prihodnje leto pa še 15. To so enosobna stanovanja in garsonjere namenje- na tistim upokojencem, ki stanovanja nimajo ali pa živijo v zelo neprimernih prostorili. Do sedaj imajo čez 80 prošenj, štirideset pa takih primerov, ki bi jih morali rešiti že danes. Pravijo tudi, da nimajo sreče pri dodelitvi solidarnostnih stanovanj, čeprav so v ta sklad prispevali v minulih letih čez 300 milijonov starili dinarjev. DobiU pa so le enosobno stanovanje in 2 garsonjerL Sprašujejo se tudi, kako so delovne organizacije obravnavale svoje delavce predno je šel v pokoj, zato ker imajo več takih primerov, da je delavec ob upokojitvi zaprosil pri društvu tudi za stanovanje. M. ŠNEBERGER MESEC KULTURE, ŠPORTNIH PRIREDITEV IN ČISTEGA OKOLJA V JURŠINCIH v krajevni skupnosti Juršinci v Slovenskih goricali, so pripravili, od 15. maja do 15. junija letos, celo vrsto prireditev na kulturnem in športnem področju; v posebni akciji pa bi radi tudi olepšah svoj kraj. Krajevna organizacija ZKS v Juršincih, ki ima 14 članov si je med drugim zadala tudi nalogo, da poživi kulturno prosvetno delo, da se vključi v razreševanje vseh problemov v krajevni skupnosti in se tesneje poveže še z ostahmi družbeno-političnimi organiza- cijami in društvi v krajevni skupnosti. Doslej so že uspešno posredovali pri obravnavanju in reševanju problema trsničarske skupnosti, v tem času pa so tudi glavni nosilci ideje o ,,mesecu kulture". Že minulo soboto 15. maja se je na otvoritveni slovesnosti predstavilo kulturno prosvetno društvo iz Sladkega vrha z dramo v Ivana Cankarja „Kralj na Betajnovi," to soboto 22. maja pa se boste v Juršincih srečala pevska zbora iz Dornave in Rogoznice, ki ju vodi Rudi Mohorko. Poleg tega bo vrsta prireditev še v naslednjem tednu. Tako bo 29. maja glasbena produkcija učencev osnovne šole Juršinci, športne prireditve in srečanja pa bodo organizirali v nedeljo 30. maja, ko bo glavni organizator srečanj osnovna šola. Dopoldne ob 9.30 bo šahovsko simultanko igral znani ptujski šahist JANKO BOHAK, ob 13.30 bo moštveni tek po novi cesti, ob 14. uri finalno rokometno srečanje mo- ških in ženskih ekip iz juršinske krajevne skupnosti ter ob 16. uri zaključno srečanje v malem nogometu. Tega dne bodo pripravili tudi meddružinsko sre- čanje strelcev. Zaključek ,,meseca kulture" v Juršincih bo 6. junija z Osrednjo slovesnostjo, kulturnim programom in družabnim sreča- njem. V ,,mesecu kulture" so v Juršincih začeli še posebno akcijo olepševanja svojega kraja, kjer je potrebno marsikaj storiti, kot je dejal sekretar krajevne organi- zacije ZKS Rudi MOHORKO. V tem času bi radi uredili bankine ob novo asfaltirani cesti, posadili okrasna drevesa in grmičevje ter ob osnovni šoU in v krajevnem središču poskrbeli za cvetje. To nalogo so zaupali svetu za vprašanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri krajevni organizaciji SZDL, ki mu predseduje aktivna družbeno- politična delavka Zinka. Bezjako- Va. "svet se je na prvi seji ze sestal in bo celotna akcija tudi kmalu Zaživela v praktičnem delu. V Juršincih so med prvimi v ptujski občini ustanoviU priprav- ljalni odbor za izvedbo referendu- ma, s katerim bi zbrah potrebna sredstva za gradnjo šolskega prostora v občini Ob tem je Rudi Mohorko dejal: „Ko smo pred nedavnim sklicali sestanek vseh predstavnikov krajevne skupnosti, družbeno-poUtičnih organizacij in društev, smo nanj povabiU tudi organizacijskega sekretarja OK ZKS Ptuj tovariša Stoječevskega, ki je zadolžen za naše območje in se že takrat dogovorili o nalogah. ki nas na tem področju čakajo. Sprejeli smo sklep, da moramo vsi zelo odgovorno skrbeti za to, da bodo občani sproti seznanjeni z namenom in potrebami po takem zbiranju sredstev, predvsem pa bo to naloga krajevne organizacije ZKS, učiteljev in predstavnikov družbeno-političnih organizacij, da na vsakem koraku seznanjamo Judi s pripravami na referendum." Tovariša Mohorka smo povpra- šali tudi, kakšno je sodelovanje z vsemi navedenimi dejavniki v krajevni skupnosti Juršinci kjer osnovna organizacija ZKS nekaj časa sploh ni delala. Dejal nam je, da kljub prizadevanjem, še niso uspeli navezati takšnega sodelova- nja kot je v krajevni skupnosti potrebno, prizadevanja pa so, da nekateri predstavniki ne bi delali preveč na svojo roko, saj komunisti v Juršincih pričakujejo, da bodo vse akcije tekle skupaj in enotno. Samo s skupnimi močmi bomo lahko tudi realizirali predvideni program in razvoj krajevne skupnosti v naslednjih letih, je zaključil razgovor sekretar OO ZKS v Juršincih Rudi Marjan ŠNEBERGER dan Recital, J4ekje je dežela" Zadnji dan v apnlu je bii v KS Ptujska gora izredno pester, tako na športnem, kulturnem m zabavnem področju. Osnovna organizacija ZSMS je organizirala prvomajski tek za mladinke na 1000 m in mladince na 2000 m. Našim vabilom so se odzvah štirje okohški mladinski aktivi. Po dokaj izenačenem boju je zmagala pri mladinkah Marjana Dajnko, pri mladincih pa Drago Zver. Oba sta dobila prehodna pokala, za drugo in tretje mesto pa smo podeUli spominska priznanja. Mladinci smo tudi skupaj s prosvetnim društvom in osnovno šolo uspeh pripraviti proslavo ob mednarodnem prazniku dela - 1. maju. Izreden vtis je številnemu občinstvo naredil recital z naslovom ,JMekjcje dežela", v katerem smo sodelovaM člaiu OZSMS Ptujska gora in člani prosvetnega društva. Znano je, da doslej družbeno — pohtične organizacije na Ptujski gori mso našle skupne poti, omenjena proslava pa je dokaz, da se stanje v tej KS že obrača na bolje. Po končani proslavi smo se zbraU ob kresu. Revolucionarne pesmin streli iz lovskih pušk so odmevah dolgo v noč. Branko Vodušek Pomoč Ptujčanov prizadetim po potresu Delovne in druge organizacije, društva in posamezni občani ptujske občine so se dejavno vključili v zbiranje In dajanje pomoči ljudem, kijih je prizadel nedavni potres na Tolminskem in Goriškem, kjer je huje prizadetih precej nad tisoč družin. Občinski svet ZSS Ptuj in podružnica SDK Ptuj sta prva nakazala na posebni žiro račun skupno 10.000 dinarjev, TP „Izbira" Elektrokovina Maribor-obrat Ptuj in Agrotransport Ptuj pa so poslali na prizadeto območje svoje stanovanjske prikolice, predvidevajo, da bosta svoji prikolici poslali tudi „Perutnina" in „Pleskar", dočim je Kmetijski kombinat Ptuj nakazal 40.000 dinarjev za nakup prikolice. Delavci ijolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju so sklenili, da bodo prispevali prizadetim po potresu en odstotek od enomesečnega neto osebnega dohodka. Sindikati so šli v akcijo, da v enaki višini prispevajo pomoč vsi delovni ljudje v ptujski občini. mš Ljudski vrt - zares „vrt"? Ptujčani se ne moremo pohvaliti s posebno lepimi sprehajališči in parki. Stari drevoredi so posekani, novi še niso zrasli ali pa sploh niso zasajeni. Mestni park ob Dravi se skromno stiska v kleščah bučnega cestnega in železniškega prometa ter njunega smradu. Ljudje gotovo tukaj ne najdejo zaželjenega miru in čistega zraka. Na drugem koncu mesta imamo prostor, ki je pred mestnim hrupom in smradom nekoliko bolj varen. Lepo ga imenujemo: Ljud- ski vrt. Ime pa že dalj časa ne ustre- za, saj to ni več nikakršen ,,vrt", temveč pravcati ,,ljudski smet- njak". Sprehajalec lahko tukaj spozna vso bedo srčne kulture oko- ličanov, ki mu dajejo na ogled sliko svojega standarda, sestavljeno iz raznih odsluženih predmetov, vse od polivinila, preko štedilnikov do avtomobilskih delov. V potoček, ki napaja ribnik tik ob osnovni šoli, se celo izteka kanal iz bližnje hiše in pušča stoječo umazanijo na površi- ni vode.To je gotovo stalna nevar- nost za zdravje učencev osnovne šole in malčkov, ki jih starši semkaj vodijo. Mladinci osnovne šole ,,Franc Osojnik" smo v petek 7. maja po- poldne izvedli akcijo čiščenja Ljudskega vrta. Pomagala nam je šolska skupnost, pomagali so nam tudi posamezniki iz vrst učnega in tehničnega osebja naše šole. Za so- delovanje smo prosili komunalno podjetje, ki nam je posodilo nekaj orodja in na določenem mestu nas- tavilo keson za odpadke. Za akcijo se je prostovoljno prijavilo 130 učencev od petega do osmega razre- da. Očistili smo okolico ribnika, področje gozdiča, trim-steze in otroškega igrišča. Najtežje je bilo čiščenje potočka, ki ima globoko strugo, v njej pa je bilo največ nes- nage in največji odpadki. Zaradi preslabe tehnične opremljenosti nismo mogli očistiti površine ribni- ka in manjšega dela potočkove struge. Sicer je bila akcija zelo us- pešna. Priporočamo komunalnemu po- djetju, da namesti v Ljudskem vrtu nekaj košev za odpadke. Gotovo so med nami ljudje, ki bodo papir raje vrgli v koš kot pa v travo. Občani v soseski pa si naj organizirajo odvoz smeti in nerabnih predmetov na prostor, ki je temu namenjen. Sklenili smo, da bomo podobno akcijo izpeljali še v mesecu juniju. Pozivamo ostale občane, da nam moralno in praktično pri tem po- magajo. Uredimo si zdravo okolje! Mladinski aktiv 0§ ,,Franc Osojnik", Ptuj KRATKE NOVICE GRADIŠČE: Na območju krajevne skupnosti so po vseh vaseh sklicali sestanke, na katerih razpravljajo o srednjeročnem programu razvoja občine, o družbe- nih dogovorih samoupravnih interesnih skupnosti, največ razprav pa po- svečajo razmišljanju, kako urediti in opremiti prostore krajevne skupnosti in namestiti profesionalnega tajnika. JL Na občnem zboru osnovne organizacije rdečega križa so ugodno oce- nili delo v lanskem letu, ki je bilo nadvse uspešno. Poleg obdaritve starih občanov nad 80 let, ki jih je 32, pomoči ostarelim na domu, so bili uspešni zlasti na področju krvodajalstva, saj je lansko leto darovalo kri kar 114 krvodajalcev. Med krvodajalci velja posebej omeniti Karla Daks in Janka Harl, ki sta darovala kri že 36 krat ter Kristino Bauman, ki je 32-kratna kr- vodajalka. Vsi so prejeli spominska darila. JL KIDRIČEVO: V TGA ,,Boris Kidrič" so v minulih dneh bile v vseh petih TOZD prve redne seje delavskih svetov in drugih samoupravnih organov, ki so se kon- stituirali z izvolitvijo predsednikov in namestnikov. Delavci, ki so v svoje samoupravne organe izvolili res najboljše iz svojih delovnih sredin so pre- pričani, da bodo vsi izvoljeni v svoji mandatni dobi opravičili zaupanje. FM Izobraževalni center v TGA je že pripravil seminar za novoizvoljene člane delavskih svetov v TOZD, v delovni organizaciji TGA in v SOZD ,,Uniar'. Seminarji bodo trajali po dva dni in bodo v Moravskih toplicah. Najprej bodo obiskovali seminar člani DS navedenih TOZD, potem pa bo- do iste teme obravnavali še člani vodstev osnovnih organizacij sindikata in člani drugih samoupravnih organov. FM MAKOLE: Osnovna organizacija ZSMS je skupno z OK ZSMS v Slov. Bistrici preteklo soboto organizirala širšo delovno akcijo, v kateri je sodelovalo nad 100 mladincev. Urejali so del cestnega odseka od Makol do Starega gradu v dolžini 2 km. S podobnimi delovnimi akcijami bodo skupno s kra- jani še nadaljevali. Ob koncu akcije so mladi pripravili družabni večer v Starem gradu. VH V okviru občinskega kulturnega tedna je bila 10. maja v OŠ Makole slovesnost, povezana s 100-letnico rojstva Ivana Cankarja. O njegovem ži- vljenju in literarnem ustvarjanju je imela širše predavanje tovarišica Švaga- nova. VH KIDRIČEVO: Predstavniki enote za gradnjo stanovanj iz solidarnostnega sklada pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ptuj so včeraj svečano predali ključe upravičencem do stanovanj v novem bloku v Kidričevem. NP MAJŠPERK: Na pobudo koordinacije za razvoj in stabilizacijo gospodarstva v ptuj- ski občini sta bila prejšnji torek razgovora v TVI in v Konus — TOZD ,,Konfekcija" Majšperk. Poleg predstavnikov obeh delovnih kolektivov so na razgovoru sodelovali tudi družbenopolitični delavci iz ptujske občine. Analizirali so poslovanje v lanskem letu, ki je bilo neuspešno in se dogovo- rili o ukrepih in smernicah za nadaljnji uspešnejši razvoj. NP PTUJ: V obratu za kooperacijo pri kmetijskem kombinatu Ptuj imajo od lan- skega julija naprej organizirano lastno veterinarsko službo, ki opravlja vse preventivne in kurativne posege pri teletih, ki so v pitanju in pri vzreji ple- menskih prašičev pri kmetih kooperantih. NB Delavci komunalnega podjetja, TOZD Ceste so prejšnji teden končali z barvanjem prehodov za pešce in drugih cestno-prometnih oznak na ob- močju Ptuja. Med občani je bilo že precej kritike, zakaj niso bila dela opra- vljena že prej, saj so bili prehodi za pešce ponekod že povsem zbrisani. NP SLOVENSKA BISTRICA: Pri občinskemsvetu ZSS je izšlo v 200 izvodih glasilo OBVESTILA, ki je namenjeno predvsem sindikalnim delavcem. Posebno pozornost posveča nalogam pred javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, analizi zaključnih računov, oblike in uspešnost razvoja obveščanja, o minimalnih standardih za življenske in kulturne potrebe zaposlenih ter druga vprašanja s področja dela sindikatov. VH Izšel je tudi bilten MLADOSTNI POLET, glasilo OK ZSMS, ki izhaja ob vseh pomembnejših dogodkih mladih v občini, namenjen pa je mladim delavcem in aktivistom. V njem sodelujejo s svojimi prispevki tudi mladi li- terati. VH OPLOTNICA: V soboto 15. maja je bila tu tradicionalna občinska prireditev ,,Izbira- mo športnika leta", ki jo je organzirala osnovna organizacija ZSMS skup- no z občinsko telesno kulturno skupnostjo, ki je dobro uspela. Iz Sloven- ske Bistrice so udeležence vozili posebni avtobusi. VH V torek, 18. maja pa so učenci OŠ Pohorski bataljon iz Oplotnice prevzeli za en dan šolo v svoje roke. Na samoupravni dan šole so se tako učitelji kot učenci skrbno pripravljali. Na ta dan so tudi slovesno sprejeli pionirje v organizacijo ZSMS. VH PRAGERSKO: V okviru praznovanja meseca mladosti in 100-letnice Cankarja je 14. maja aktiv ZSMS, pod pokroviteljstvom občinske konference ZSMS orga- niziral kviz o poznavanju življenja in del Ivana Cankarja. Sodelovale so ekipe mladih z območja bistriške občine. ' VH ■ Slovenska Bistrica Darilo ženam in otrokom ob prazniku dela v petek 7. maja 1976 je bila v Čopovi ulici, v Slovenski Bistrici pomembna slovesnost. Svojemu namenu so dali prepotrebno zgrad- bo. Dom zdravja, namenjen var- stvu žena, otrok in mladine občine Slovenska Bistrica. V njem pa bo dobila svoje mesto tudi patronažna služba. Vse omenjene službe so se dosedaj utesnjevale v premajhnem zdravstvenem domu ob Partizanski cesti. Gotovo do takšne slovesnosti še ne bi kmalu prišlo, če ne bi Bistri- čani imeli v Trstu rojaka, Eranja Marinška, ki je odločil, da bo svoj dom v Slovenski Bistrici podaril enoti mariborskega zdravstvenega doma v Slovenski Bistrici, namen- sko za zdravstveno varstvo žena, otrok in mladine občine Slovenska Bistrica. Razen darovanega doma pa je namenil določena sredstva tu- di za opremo novega doma zdravja žena in mladine. V zahvalo za njegov, prav goto- vo najhumanejši odnos do prebivalcev bistriške občine, so dom poimenovali po darovalcu — Marinškov dom. Na svečanosti, katere se je udele- žil tudi darovalec Franjo Marinšek, se je podpredsednik občinske konference SZDL Slovenska Bistri- ca, Rudi Smolar v uvodnem govoru darovalcu zahvalil v imenu obča- nov in zdravstvenih delavcev za da- rilo, kar je po besedah darovalcev bila tudi želja njegovih staršev, ka- teri so živeli vsa leta v Slovenski Bi- strici. Ob tej priložnosti so se zahvalili tudi Štefki Hribar, vodji teritorial- ne enote ZD v Slovenski Bistrici, za njen trud in delo, katerega je vloži- la, da so lahko v tako kratkem času odprli nujno potrebne prostore za zdravstveno varstvo žena, otrok in mladine. Darovalcu so ob tej priložnosti, v znak zahvale in v spomin na doma- či kraj, podarili umetniško sliko s pohorskim motivom. Vrednost podarjene hiše znaša 1,790.000 dinarjev, skupno s to vrednostjo pa je darovalec prispe- val še 150.000 dinarjev za medicin- sko opremo v domu, kjer bodo trije dispanzerji: dispanzer za otroke s čakalnico, sestrsko sobo, izolacijo in izolirnico, dispanzer za šolske otroke in mladino in dispanzer za žene. vsi z ustreznimi prostori. Dis- panzer bo pričel delovati v drugi polovici maja letos. Tekst in foto: V. Horvat Marinškov dem v Slovenski Bistrici pred otvoritvijo. 4. stran TEDNIK - četrtek, 20. maja 1976 ROKOMET Drava-Branik „B" 10:23 (6:13) Domačinke so tokrat morale priznati premoč gostij, ki so z hitrimi protinapadi ter dobro obrambo visoko zmagale. Domačinkam bo potrebno precej treninga, da popravijo osnovne napake, saj je obramba zelo redka, ni pa strelk, ki bi znale od daleč doseči gol. Za goste so bile uspešne Ilešič 9, Spur 6, Frankiš 5, Namestnik 2, Kerlte 1; za domačinke pa Hojnik 5, Krivec 4 in Grajfoner 1 gol. _ _ Drava-Branik 17:17 (8:10) ^Mladinci Drave, ki so igrali odločilno srečanje, saj je tekma odločala o prvem mestu, so predvsem izgubili za- radi psihične nepripravljenosti. Gostje so dejansko vodili skozi vso igro za gol ali dva, toda dosegali so gole iz se- demmetrovk, ki so se kar vrstile. Takšen način igranja nikakor ni koristil, ob koncu je Dravašem uspelo izenačiti, lahkobi zmagali, če bi znali umiriti igro in izkoristiti zadnje minute. Sodnik Klajnšček iz Maribora je sodil z napakami toda bistveno na rezultat ni vplival. Prav pa bi bilo, da bi domačini za takšno pomembno tekmo zahtevali dva sodnika. Za Branik so bili uspešni Simac 7, Srnjec 3, A. Fištravec, M. Fištravec, Cvikl in Sket po 2; za Dravo pa Kumer 6, Letonja4, Klaneček 3, Debeljak 2, Haladeja in Svarc po 1 gol. anc KOŠARKA Branik Drava 27:38 (13:13) Mlajši pionirji so gostovali v Mariboru ter z dopadljivo igro nadigrali sovrstnike. Za Dravo je bil najuspešnejši Zoran Krajnc, ki je dosegel 19 ko- šev, Vidovič 12, pri Braniku pa Harc 12 košev itd. Drava-Rogoza 19:26 (8:14) Pionirji so tekmo izgubili proti fizično močnejšemu nasprotniku, kije nastopil z igralci, ki so v tej kategoriji prestari, zato bo tekmovalna komisi- ja imela zadnjo besedo. Steklar-Drava 60:79 (30:29) Dravaši so tokrat gostovali v Rogaški Slatini in srečanje odločili v svo- jo korist ter s tem potrdili svoj tihi namen, da letos zasedajo najvišje mesto v razpredelnici in se uvrstijo v višji razred. S tem bodo ljubiteljem košarke ob pridobitvi športne dvorane lahko predstavili kvalitetnejšo košarko. Prvi polčas so domačini za koš prednosti odločili v svojo korist, saj so stalno vodili z minimalno razliko. V nadaljevanju pa se je trener Kravina odločil igrati z dvema centroma pod košem. Videlo se je, da je bila njegova odločitev pravilna, saj so gostje kmalu prišli v vodstvo in ga zviševali. V tem delu je prišla tudi do izraza odlična fizična pripravljenost Dravašev, tekma je bila ob 10. uri dopoldan v vročini, ki so polnili koš domačinov. Sodnika Lešnik in Majer iz Maribora sta pred 100 gledalci sodila zelo dobro. Za Steklar so bili uspešni Jugovar 32, Tajnšek 16, Špoljar 5, Fer- jancič 4 in Žgajver 3; Za Dravo pa Bedrač 25, Dobrijevič 16, Šerona 13, M. Marčič 12, Sotler in Sarman 4 ter Srečkovič 2. anc STRELSTVO Veliko Strelsko tekmovanje za 1. majski pokal v nedeljo 9. maja so se ptujski strelci pomerili za tradicionalen prvomajski pokal. Tekmovanje se je odvijalo na rokometnem igrišču šole Toneta Znidariča. Sodelovala so skoraj vsa ptujska strelska društva (manjkali sta gradnje in Cirkulane). Tekmovalo je 128 strelcev oziroma 26 ekip. Rezultati so sledeči: ekipno: 1. SD Turnišče 11. 839 kr., 2. SD Turnišče I. 832 kr., 3. SD Merca- tor L 801 kr., 4. SD Železničar — Perutnina 799 kr., 5. SD Kidričevo I. 785 kr. Kot posamezniki so se najboljše odrezali: 1. Štefan Skok SD Turni- šče 184 kr., 2. Ivan Ratajc SD Turnišče 175 kr.. 3. Adolf Mihelač SD Turnišče 171 kr., 4. Mirko Veronek SD Turnišče 168 kr., 5. Jurij Lamut SD Kidričevo 167 kr. Tekmovanje je bilo organizirano solidno. Pri vsem tem pa se je zopet pokazalo kako ptujski strelci potrebujejo svoj prostor, saj so sodniki ocenjevali v avtomobilih, izdajali tarče na razmajani mizi in podobno. M. A. NOGOMET Medobčinska nogometna liga V nedeljo je bila v obeh skupinali MNL Pluj odigrano 6. spomladansko kolo. Rezultati nekoliko presenečajo, saj so kai na treh tekmah v skupim ,,A" zmagali gostje m to Grajena v Markovah, Kidričevo na Vidmu in Zlatohčje v Makolah. Med tednom pa je bila odigrana tudi zaostala tekma M;irkova-Rogoz- mca, ki se je končala z neodločenim rezultatom. V skupim „B" so bile odigrane tn tekme, ker je bila tekma med Lesk ovce m in Lovrencem pre- ložena na prošnjo gostov. Le ti so kot člani ga.silskega društva tekmovali na občinskem tekmova- nju. Preseneča le nekohko visoka zmaga Mladmca proti Zavrču. Komisiji sta ■ na svoji ponedelj- kovi seji sklenih, da bosta iz ,,A" skupine izpadli dve moštvi, prav tako pa bosta šli dve moštvi iz skupine ,3" v skupino ,A". Glede na to se bo tekmovanje v naslednjih kolih le še popestrilo v bojih za obstanek v skupim ,,A" in v boju za prva mesta v skupim REZULTATI: „A" Hajdma- Skorba 2:2, Markova-Grajena 2:3, Makole-Zlatohčje 1:4; Vi- demKidnčevo 2:3, Rogoznica- -Gerečja vas 1:0, Stojnci-Apače 4:0, Markova-Rogozmca 1:1 - zaostala tekma. ,,B'- Mladine C-Zavrč 4:2, Go- nšnica ,3"-Slovenja vas 1:5, Draženci-Vamica 6:2. LESTVICI , A" Hajdma 17 12 4 1 68:30 28 Markova 17 11 4 2 44:24 26 Zlatoličjc 17 9 1, 8 41:37 19 Videm 17 7 4 6 42:31 18 Kidričevo 17 8 2 7 31:35 18 Grajena 17 8 1 8 47:54 17 Skorba 17 6 3 8 43:42 17 Gereč. vas 17 7 O 9 45:42 14 Makole 17 6 1 1053:64 13 Stojna 17 6 1 10 31:43 13 Apače 16 5 1 10 31:53 11 Rogoznica 17 4 2 11 36:58 10 Slov. vas 13 9 3 1 41:20 21 Lovrenc 12 8 2 2 42:18 18 Zavrč 14 9 0 4 50:32 18 Mladinec 13 6 3 4 41:33 15 Tržeč 13 4 3 6 43:36 11 Leskovec 12 4 3 5 22:22 11 Dražencn 13 4 1 8 22:29 9 Vamica 14 3 1 10 28:30 7 Gonšmca 14 2 3 9 31:57 5 Pari 7. kola 23. maja 1976 ,,A' ; Gerečja ' vas-Videm (ob 8,30) Apače—Markova, Stojna-Rogoz- mca, Kidnčevo-Makole, Skorba -ZUatoličje, in Hajdina-Grajena. „B": Slovenja va.s-Draženci (ob 10. un), VamicaLovTcnc, Zavrč Leskovec in Tržec-Mladinec, Gonšmca— prosta. T. R. IZAMDPTUJ Pri AMD Ptuj je osnovan organizacijski komite, ki se je sestal in podrobno pregledal vsa pripravljena dela ter določil posameznikom nove zadolžitve v zvezi s 1. mednarodno karting dirko, ki bo na kartodromu v Hajdošah 13. junjja 1976. Za vodjo dirke je bil postavljen Viktor Krajnc, kot pomočniki pa bodo v posameznih resorjih delovali Jože Ceh, Vladimir Ban, Bogomir Žgeč, Djuro Boj in Milan Zupane. anc Finale APS v Novi Gorici (Prstec in Butolenova zmagala) V soboto in nedeljo je bil v Novi Gorici finale atletskega pokala Slovenije za člane in članice, v katerega se je uvrstilo dvanajst najboljših iz področnih tekmovanj Slovenije. Tekmovanje je dejansko ekipno, vendar se štejejo tudi rezultati posameznikov. Sodelovali so tekmovalci iz 14 slovenskih klu- bov in društev. Pri članih so osvojili pokal tekmovalci celjskega Kladivarja, pri članicah pa so zbrale največ točk tekmovalke Olimpije iz Ljub- ljane. Atleti TVD Partizana Ptuj sicer niso segli po višji uvrstitvi v ekipni konkurenci, so pa dosegli nekaj dobrih mest kot posamez- niki. Tako je Miki Prstec osvojil prvo mesto v teku na 400 m in 200 m. Prav v zadnji disciplini je dosegel čas 22,0 sekund, kar je trenutno najboljši letošnji čas v Sloveniji. Izredno je presenetila tudi Tatja- na Butolen, ki je pretekla 100 v času 12,4 kar je izenačenje njenega najboljšega rezultata iz preteklih let in si praktično deli prvo mesto z najhitrejšo Slovenko Razdevškovo iz ljubljanske Olimpije. Dobro je tekel tudi Milan Žohar na 400 m z ovirami, kjer je dosegel osebni rekord s časom 55,8 in tako pristal na tretjem mestu. Tudi Alojz Lebar je bil soliden, saj je v teku na 5000 m osvojil peto mesto v teku na ICKK) m je bil prav tako peti. Poleg teh so tekmovali iz Ptuja še Liljana Horvat v skoku v daljino, Črto Solina v teku na 30{X) m ovire, Niko Makovecki v suva- nju krogle in Marija Tili v teku na 800 m. Vsi ti tekmovalci so dosegli uvrstitve med dvanajsterico in tako prinesli ptujski ekipi vsaj nekaj točk. V soboto bodo naj- boljši posamezniki tekmovali na državnem prvenstvu v Sarajevu. OP 300km ob dnevu letalstva Jutro 12. maja je bilo takšno, da je vsakega jadralnega pilota zami- kalo, da sede v jadralno letalo in se povzpne v .sinje višave. Tako je pritegnilo tudi Ivana Čučka, upravnika AK Ptuj. Ko se je ozrl v nebo se je odločil, da poskusi pre- leteli iz Ptuja v Podravsko Slatino in nazaj. Pripravil si je vse po- trebno in že je bil na startu, odko- der naj bi se začela njegova pot pod plavo nebo. Njegova zamisel se mu je uresničila, saj je po dol- gem času eden izmed redkih članov AK Ptuj, ki mu je uspelo preleteli 316 km. To razdaljo je preletel z jadralnim letalom Delfin na relaci- ji Pluj—Podravska Slatina—Ptuj. To je eden od pogojev za diaman- tno značko, katera predstavlja enega najvišjih dosežkov v jad- ralnem letalstvu. Let je trajal 5 ur in 31 minut. Pred tem so v 20-letnem delu AK Ptuj preleteli 300 km: Karel Korpar, Stane Verbančič, Milan Trop, Igor Kolarič, in Alojz Cuš, kar je nazoren dokaz težavnosti takšnega preleta. Vsak dan se potegujejo za ta uspeh tudi Branko Joha, Danilo Hojnik, Slavko Petrovič, Milan Kralj in drugi. Ob 21. maju dnevu letalstva jim želimo da tudi oni uspejo! MK 20 republiško jadralno prvenstvo 20 republiško jadralno prvenstvo bo v Slovenj Gradcu od 20. do 30. maja 1976 Aeroklub Ptuj bosta zastopali dve ekipi z jadralnima letaloma Delfin. Pilota teh dveh letal bosta Alojz Cuš in Slavko Petrovič. MK Karting Uspešen nastop Ptujčanov Prva letošnja dirka v kartingu je bila v nedeljo v Ljubljani in to mednarodna dirka v počastitev 30-letnice organizacije tehnične kulture. Tekmovanje pri ,,javnih skladiščih" si je ogledalo čez 5.000 gledalcev, ki so videli drzne vožnje najboljših jugoslovanskih in inozemskih dirkačev iz Avstrije, CSSR, Italije, Nizozemske, Švice, ZR Nemčije. Nastop Ptujčanov za barve Jugoslavije je bil zelo dober. V kategoriji 100 ccm je zmagal Zoserl — Avstrija. Langerholc je bil peti, Korošec pa osmi. V kategoriji 125 ccm Kysely—CSSR, v finalni vožnji pa se je Pislak uvrstil na odlično 10. mesto, ostali Krajnc in Slana pa se v finale niso uvrstitvi. Prav tako sla z odlično vožnjo Slana in Pislak pripomogla, da so v dvoboju v 7R Ncmčiio zmagali. __^_ anc Prvenstvo osnovnih šol v rokometu F. Osojnik in I, Spolcnjak občinska prvaka Po dvodnevnih tekmovanjih osnovnih šol smo videli dobre in borbene igre, predvsem pa kakovostni napredek šol na podeželju. Zlasti lahko to trdimo za šole: Juršinci, Gorišnica, Majšperk, Kidričevo in še nekate- re. Tekmovanje je bilo razdeljeno v štiri skupine, prvouvrščeni pa so se nato pomerili po CLT sistemu za končno uvrrtitev. Pri dekletih je postala občinski prvak OŠ F. Osojnik Ptuj, kije v finalni tekmi premagala s tesnim rezultaom Juršinci z 8:7 (3:3); v borbi za 3. mesto pa Kidričevo OŠ T. Žnidarič Ptuj z 10:3 (4:1). Sledijo Majšperk, Hajdina, Cirkulane, Gorišnica, I. Spolenjak - Ptuj, Podlelinik. Pri fantih pa je po končanih predtekmovanjili v finalnem delu prišlo do največjega presenečenja, kjer je Majšperk po dveh podaljških premagal T. Žnidarič-Ptuj s 23:22 (19:19, 17:17) in s tem izločil ekipo, kije 14 let bila občinski prvak. Občinski prvak je postala ekipa I. Spolenjaka, Ptuj, ki je premagala Majšperk 14:10 (9:4), 3. mesto je osvojila ekipa T. Žnidarič z zmago nad Gorišnico 22:12 (11:6), sledijo F. Osoj- nik,-Ptuj, Kidričevo, Marko vci, Juršinci, Cirkulane, Dornava, Podlehnik, Hajdina in Cirkovce. -anc TEKMOVANJE UČENCEV POS Na Ravnah na Koroškem je bilo področno tekmovanje učencev posebnih osnovnih šol v atletiki in športnih igrali. Nastop učenk in učencev POŠ Ptuj je prinesel ponovni uspeh, saj se je nekaj odličnih tekmovalk in tekmovalcev uvrstilo v področno reprezen- tanco, ki bodo konec meseca v Kopru nastopili na republi- škem tekmovanju. Rezultati so naslednji: 60 m 6. mesto Jožica Perger, 10. mesto Majda Skok; dečki 2. mesto Srečko Šalamun, 4. mesto Zdravko Krajnc; met žogice: dekleta - 4. mesto Nada Zaplotnik, 7. mesto Romana Mertuek; dečki - 4. mesto Ivan Sakelšek, 7. mesto Anton Sluga; Skok v višino: dekleta — 2. mesto Majda Skok, 8. mesto Zdenka: dečki - 6. mesto Milan Čeh, 8. mesto Ivan Sakelšek; Tek 600 m dekleta 1. mesto Romana Mertuek, 2. mesto Nada Zaplotnik; tek 800 m dečki 1. mesto Srečko Krajnc, 9. mesto Marjan Ljubeč; dekleta , med dvema ognjema" 2. mesto Ptuj. Dečki ,4nali nogomet" 1. mesto Ptuj Končni vrstni red - dekleta 1. mesto POŠ Maribor 61 točk, sledijo POŠ Slov. Bistrica 55, POŠ Ptuj 50, Ravne 42, POŠ Slov. Gradec 6 točk; dečki 1. mesto POŠ Maribor 68 točk, sledijo POŠ Ptuj 53, POŠ Ravne 43, POŠ Slov. Bistrica 35, POŠ Slov. Gradec 20 točk. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, zjnagovalci pa so prejeli medalje in diplome, ekipno pa pedale in diplome. anc ŠAH v Radovljici Je bilo v soboto in nedeljo 26. moštveno šahovsko pionirsko prvenstvo Slovenije, ki se ga je udeležilo 10 ekip v kategoriji starejših pionirjev, devet - lalajsih pioniijev, 10 ekip starejših pionirk in devet ekip mlajših pionirk. Mariborsko regijo sta zastopali ekipi starejših pioniijev iz Kidričevega in starejših pionirk iz Grajene. Ekipa osnovne šole Kidričevo je v svoji kategoriji osvojila prvo mesto, pionirke iz Grajene pa so bile tretje, čeprav so med tekmovanjem premagale obe prvouvrščeni ekipi Komendo-Mo- ste in Grosuplje. Zmagovalne ekipe republiškega pionirskega prvenstva v šahu, se bodo udeležile zveznega tekmovanja, ki bo od 2 0. do 25. maja letos. šm Na rednem mesečnem prvenstve- nem brzopoteznem turnirju šahovs- kega društva ,,Izbira" Pluj z.a me- sec maj so bili doseženi naslednji rezuhati: Šeruga in Bohak 14 točk, Cič 13.5 točk, Habjanič 11 točk, Polajžer in Bakuš 10 točk, Kneže- vič 9 točk itd. Po šestih prvenstvenih brzopo- teznih turnirjih je stanje na tekmo- vanju za društveno brzopotezno prvenstvo naslednje: Bohak 59 točk, Habjanič 43 točk, Šeruga 39, Cič 38 točk, Kneževič 36,5 točk, Podkrajšek 34 točk, Polajžer 23,5 točk itd. J. Bohak IVANKREFT 2. nadaljevanje Zborovsko petje Likovna kultura je poleg zborovskega petja v radgonski občini najbolj razvita. Za prvo gre Radencem največja zasluga. Zborovsko petje pa je imelo na tem manj razvitem območju že v preteklosti velik delež v kultur- nem udejslvovanju, le da je kdaj pa kdaj upadlo. Velika kulturna škoda je, da na šoli ne deluje več mladinski pevski zbor Silvire Tomasini. Ta zbor je prav zaradi tega, ker so ga imenovali po junakinji, ki je svoje življenje žrtvovala za bratstvo in enotnost vseh naših narodov in je v tem smislu v kratkem času vzgojila generacijo mladih Albancev, Turkov, Črnogorcev in Srbov, po vojni v smislu njenega izročila nadaljeval njeno delo. Pevska kultura se v novejšem času v radgonski občini zopet uveljavlja. Pevci videmskega okteta, ki je pet let uspešno deloval in se je potem nena- doma razšel, so postali jedro novega moškega pevskega zbora, ki ga po kvaliteti lahko primerjamo z radenskim in drugimi v Radgoni in drugod. Radgona ima tudi svojo godbo na pihala. V zadnjih letih je ta godba sodelovala na množičnih kuUurnih prireditvah v okviru proslav obletnice kmečkih uporov, tradicionalno pa sodeluje tudi na proslavah državnih praznikov, ki jih v tej obmejni in manj razviti občini posebno slovesno praznujejo: Vse bolj pa se poleg godbe uveljavlja tudi radgonski orkester. Literarni večeri so povsod priljubljeni, najpogostejši in najuspešnejši pa so v Vidmu ob Ščavnici. O kulturnem življenju obmejnih krajev bi se še dalo marsikaj napisati, toda če mladi ne bodo pokazali zanj več vneme, bo stagniralo, posebno v Vidmu ob Ščavnici, kjer je bila več kot dvesto let prav šola središče kulturnoprosvetne dejavnosti. Stara šola v popolnoma novih okoliščinah, ki zahtevajo za kulturno delo podvojene napore, ne more več zagotovili kulturnoprosvetne dejavnosti ustrezne kvalitete. Manjkajo predvsem pro- stori, kakršne je dobila nova šola v Gornji Radgoni. Izvenšolsko kulturno delo so na podeželju, brez industrije in obrti, vselej opravljali predvsem prosvetni delavci, ki ga samo štirje učitelji take- ga, kot je začrtano, nikakor ne zmorejo. Medsebojna pomoč je torej nujno potrebna in se bo sodelovanje med krajevnima kulturnoprosvetnima organizacijama Videm in Cerkvenjak vsekakor nadaljevala. Pričakovati, je, da bo v letošnjem Iglu sodelovanje še tesnejše, delitev dela Se bolj smotrna. Pri tem bo večje breme in odgovornost prevzel Cerkvenjak. Pripraviti in uprizorili na prostem Miklovo Zalo v dramatizaciji Franja Žižka, ni lahka naloga. To nalogo je prevzela igralska skupina kul- turnoprosvetnega društva Jože Lacko v Cerkvenjaku. Prepričani smo, da bo z njo žel preizkušeni režiser Vladimir Tušak enak uspeh, kot ga je imel z Veliko Puntarijo pred dvema letoma, ki so jo v Vidmu ob Ščavnici uprizo- rili na prostem in posebej še desetkrat v dvoranah v različnih krajih. Pred- stavo na prostem je posnela tudi ljubljanska televizija in ji posvetila skoraj enourno televizijsko oddajo, ki jo je na željo svojih naročnikov po enem letu celo ponovila. Vaje za Miklovo Zalo so že toliko napredovale, da bo premiera lahko v Cerkvenjaku že v prvi polovici maja, kmalu za prvo repri- zo pa tudi predstava v Vidmu ob Ščavnici, v obeh krajih na prostem. V Vidmu bo predstava v okviru Koroško—primorskega tedna. Prireditve ob Cankarjevem tednu pa bo najbrže treba razdeliti na dva dela. prvi z odkritjem Cankarjevega doprsnega spomenika bi bil tudi v času, od 15. do 27. maja, drugi del pa šele v jeseni, ko bi ponovili ,,Kralja na Betajnovi", s katerim je igralska skupina iz Cerkvenjaka nastopila že pred dvema letoma, zato bi pred novim nastopom morali imeli še nekaj vaj, s katerimi pa igralcev ni mogoče obremenjevati, dokler nastopajo v Miklovi Zali. Z literarnimi večeri imajo v Vidmu ob Ščavnici dobre izkušnje tako da smo lahko prepričani, da bo dobro obiskan literarni večer, posvečen Ivanu Cankarju, kakor tudi literarni večer, ki bi ga ob Koroško—primorskega tednu kazalo posvetiti Prežihovem Vorancu in Francetu Bevku. Ker bo V maju tudi srečanje članov kiparskega tabora. Od Gubca do Lacka, bi v prvem delu letošnjih prireditev dopolnili z novimi deli tudi obe likovni gale- riji v Gubčevem domu, oziroma v hiši Biserjane št. 2, na prostem pa b odkrili dela, ki so ustvarjena kot spomeniki. TEDNIK — četrtek, 20. maja 1976 5. stran REPUBLIŠKO SREČANJE Z LJUDSKIMI GODCI, PEVCI IN PLESALCI V MARKOVCIH POLEG TRADICIONALNEGA PTUJSKEGA KURENTOVA- NJA, KI SO MU PRAV MARKOVČANI DALI SVOJ PEČAT, SAJ SODELUJE ŽE VSA LETA NA KURENTOVANJU PREKO 150 UDELEŽENCEV, ODLIČNO IZPELJANE FAN- TOVŠČINE „KMEČKE OHCETI 74", KI JE BILA PO OCENI ZASTOPNIKOV DO SEDAJ ENA NAJBOLJŠIH IN PRI KATERI SO MARKOVČANI NOSILI PRAV TAKO GLAVNO BREME IN ODLIČNO ORGANIZIRANE FOLKLORNE REVIJE V LANSKEM LETU, SO MARKOVČANI ZNOVA DOKAZALI, DA SO SPOSOBNI ORGANIZIRATI TUDI TAKO VELIKE PRIREDITVE. V nedeljo 27. junija 1976 bo torej v Markovcih spet velika prireditev: Republiško srečanje z ljudskimi godci, pevci in plesalci. Povabljene so folklorne skupine iz raznih krajev Slovenije. Ce bo lepo vreme, bo prireditev kot lanska folklorna revija na letnem asfaltiranem igrišču v Markovcih, v primeru slabega vremena pa v kino dvorani zadružnega doma. Za Markovčane je to vsekakor veUko priznanje, saj so se za to prireditev pote^vaU še trije drugi kraji v Sloveniji. Prav zaradi tega gre vso priznanje tistim maloštevil- nim folklornim delavcem v Mar- kovcih, ki že mnoga leta v izredno težkih pogojih delajo z eno samo željo, da prelepa domača sloven- ska pesem še ne bi šla v pozabo. Ni sporno, da imajo Markovčaiii bogate ljudske običaje, pesmi in plese, pri pristojnih forumih pa so deležni tako majhne pozornosti. Na ptujsko kurentovanje pripelje- jo vsako leto kar sedem skupin, pri dotacijah so pa žal vedno najbolj mačehovsko obravnavani Trkanja na občinska vrata osta- nejo največkrat brezuspešna. Kot vemo, so mnogi vaditelji na področju kulture vsaj delno hono- rirani. Markovčanom ni toliko do tega, saj delajo na tem področju že vsa leta brazplačno. Tudi "arodne noše so si v glavnem ^upiU posamezniki. Radi bi le "ekoliko več družbenega prizna- nja za svoje veliko kulturno Poslanstvo in tudi več moralne Opore, ki jo še najbolj pogrešajo. Pogrešajo pa tudi potrebna gosto- vanja, ki si jih vedno ne morejo Zagotoviti sami. Prav tu jim je potrebna še največja pomoč, ki pa je žal odvisna od tistih, ki o tem Odločajo. Ker bo 27. junij že čez en teden vabyo k sodelovanju vse ki^evne množične organizacije, da poma- gajo po svojih močeh, da bo preprosta markov ska vasica, kot že tolikokrat, ponovno dokazala, da v njej živijo ljudje, ki jim domača ljudska kultura in pesem, •^i žal že tone v pozabo, še vedno Veliko pomeni Ob koncu bi še apelirali na upravljalce zadružnega doma, da ga do te prireditve vsaj delno popravijo, saj . se bo celotna prireditev odvijala v neposredni bližini zadružnega doma, če bo dež celo v sami kinodvorani. Zavedajmo se tega kot pravi stari slovenski pregovor, da dober glas seže v deveto vas, slab pa celo v deveto deželo. Na dopustimo torej Slednjega. F. K. Pred revijo otroških in mladinskih pevskih zborov občine Ptuj Revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki si je svojo pot začrtala pred 18. leti, letos praznuje tako svoj 18. rojstni dan. Na letnem prireditvenem prostoru bo 23. maja, ob 14. uri zapelo okrog 1100 mladih pevcev iz ptujskih osnovnih, srednjih in pokhcnih šoL Organizator revije ze Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Ptuj; posvečena je praznovanju meseca mladosti in 100-letnici Cankarjevega rojstva. Svoj nastop bo opravilo 22 pevskih zborov. Revija ima tekmovalni namen, vendar se že leta zapored po reviji organizira strokovni pomenek z zborovodji pri katerem sta zvesta sodelavca zlasti profesorja Egon Kunej in Branko Raster. Revija bo pod pokroviteljstvom Kreditne banke Maribor, podružnice Ptuj. Za letos se napoveduje, da bodo v sklepnem delu revije, združeni pevski zbori zapeli tri pesmi in sicer Slovensko pesem. Smrt v Brdih in Pesem Bratstva in edinstva. Zborovsko petje, ki v naši sredini dobiva iz dneva v dan več prijateljev, pa večji razcvet ovira prav pomanjkanje usposob- ljenih zborovodij. Nekateri zbori ki jih bomo imeli priložnost slišati na reviji se ponašajo z zavidljivo kakovostjo. Dva izmed njih bosta 29. maja sodelovala na reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi To sta zbora osnovne šole Toneta Žnidariča in mešani mladinski pevski zbor šolskega centra za gospodarstvo in upravo Jožeta Lacka Ptuj. Organizator 18. revije otroškili in mladinskili pevskih zborov občine Ptuj, ZKPO Ptuj vabi, da se množično zberete 23. maja ob že napovedani uri in s svojo prisotnostjo izrečete pohvalo mladim pevcem. V primeru slabega vremena bodo mladi pevci peli v osnovni šoh Toneta Žnidariča v Ptuju. MG Narodni plesi, glasba in pesmi v Apačah v okviru tradicionalnih XV. delavskih srečanj Bratstva in prijateljstva sodelujočih hrva^ih m slovenskih občin sta občinska sveta Zveze sindikatov Hrvaške in Slovenije občin Koprivnica in Ptuj Eripravila kulturno prireditev, ki o v nedeljo, 2 3. maja 1976, ob 18. uri v domu kulture v Apačah na Drav. polju. Pester program narodnih plesov, glasbe in pesmi bodo izvajali člani dveh folklornih skupin in tamburaškega orkestra KUD , Bratstvo" iz Koprivnice. OBVESTILO Pokrajinski muzej Ptuj, uprava Muzejski trg 1, tel 77-618, Na Gradu 77-608. Kulturno zgodovinski oddelek in oddelek NOB Na Gradu, kot arheološki oddelek. Muzejski trg 1 - odprt VSAK DAN OD 9. DO 17. URE. Na gradu skupinsko vodstvo vsako uro, ob ponedeljkih mogoč ogled vseh zbirk na podlagi predhodnih prijav v upravi muzeja. RAZSTAVNI PRAVlUON DUŠANA KVEDRA PTUJ ,,Memoriali Bogdana Bogda- noviča" vsak dan od 11. do 16. ure, skupinski ogled mogoč na podlagi prijave upravi tudi izven tega časa. Kulturni teden v občini Slovenska Bistrica v času od 8. do 15. maja je bila na območju občine Slovenska Bistrica doslej največja kulturna manifestacija, prvi Kulturni teden. V teh dneh so v raznih krajih bistriške občine nastopile številne dramske skupine, organizirana pa so bila tudi srečanja in razgovori s pisatelji. Dramska skupina DPD Svoboda Slovenska Bistrica je v ta namen pripravila, v režiji Janka Čara, dramski koral „Pozdravljena doli- na Šentflorjanslia", s katerim je v nedeljo 9. maja uspešno nastopila v domu kulture Slovenska Bistri- ca, v naslednjih dneh pa so se predstavih še občinstvu v Oplot- niči Pragerskem in Poljčanah. V Slovenski Bistrici je gostovalo tudi SNG iz Celja z dramo „Pohujšanje v dohni Sentflorjanski", z dvema predstavama. V četrtek 13. maja pa so prav tako z dvema predsta- vama gostovahv Slovenski Bistrici člani mariborskega gledališča z dramo „0 ne, ščuke na ne". Za prebivalce iz oddaljenejših krajev je bil tako za celjsko kot tudi mariborsko predstavo organiziran prevoz k večernim predstavam. Med pomembnimi prireditvami v okviru Kulturnega tedna, ki je posvečen tudi praznovanjem 100 letnice rojstva Ivana Cankarja, je bila še bralna značka v osnovni šoli Pohorski odred Slovenska Bistrica in srečanje pisateljev obči- ne Slovenska Bistrica v sredo 12. maja zvečer v bistriškem gradu. Med pomembnejšemi je bil tudi nastop Pihalnega kvinteta v Slo- venski Bistrici in v Poljčanah, klavirski koncert Lipovškove v Slovenski Bistrici in Poljčanali ter otvoritev likovne razstave slikarjev iz pobratene občine Svetozarevo. Razstava je v razstavnih prostorih bistriškega gradu. Sklepna slovesnost ob prazno- vanju Kulturnega tedna občine Slovenska Bistrica pa je bila v viteški dvorani bistriškega gradu s koncertom dekliškega in moškega pevskega zbora, v soboto 15. maja 1976 ob 20. uri V. Horvat Uspela umetniška razstava študentov iz milanske Brere Motiv iz uspele razstave v bistriScem gradu. Te dni so imeli prebivalci občine Slovenska Bistrica priložnost spoznati ■ uspešno ikovno ustvarjanje treh štu- dentov, kateri se trenutno izobražujejo v znanem itali- janskem kulturnem središču Milana, kjer so študentje likovne šole Brera. Razstavo je, v okviru dejavnosti kluba bistriških Šmdentov v Ljub- ljani, pripravil prav ta klub, z namenom, da Bistričanom prikažejo delovanje študen- tov, med katerimi je tudi domačin 23-letni Srečko Fratnik, kateri trenutno obi- skuje 1. letnik akademije likovnih umetnosti Brera v Milanu. S svojimi deU sta se Bistričanom tokrat pred- stavila še Miha Dalla VaUe z Jesenic in Flaviano Škopac iz Labirie pri Splitu. Miha sedaj obiskuje že IV. letnik, Flaviano pa III. letnik te znane milanske akademije likovnih umetnosti. Vsi trije mladi ustvaijalci imajo za seboj že več uspelih razstav v Jugoslaviji in ItaHji. V razstavnih prostorih bistriškega gradu se predstav- ljajo Bistričanom s preko 50 slikami in petimi skulpturami. Za razstavo je bilo veUko zanimanje, saj jo je obiskalo okoU 300 občanov. Tekst in foto: V. Horvat Tragedija Sagadlnovi na domačiji v Srečah priMakolah Spomini Ženke Sagadinovi 4. nadaljevanje Zvonko brž odpre vrata in še reče očetu in bratu, ,,hitro za menoj" in skoči proti gozdu. Za njim zapojo rafali, ranijo ga in ker je takoj globoka jama, se kar zvali v to jamo ali grabo in se odvleče oroti Sesteržam. V Sesteržah še prečka cesto in gre k zadnji hiši, ta hiša je že skoraj v travnikih, ki ji pravijo pri Lončarjevih. Ker je bil ves krvav, se ga gospodar ustraši. Pove mu, da je partizan in da je pobegnil od Sagadinove hiše, odkoder se še vedno sliši stre- ljanje in ga prosi, naj ga skrije. Kmet je rekel, da ga v hišo ne vzame, če hoče, naj se vleže na dvorišču, da bo vrgel nanj ne- kaj vej in dračja, da ga bo tako zakril. Zvonkotu ni preostalo nič drugega kot da je ubogal kmeta. Tu je celi dan, v žeji in bo- lečinah, komaj dočakal noč. GROZI NOVA NEVARNOST Ko se znoči, pride kmet in z vilami zmeče dračje in veje z Zvonkota in ga povabi v hišo. Zvonko prosi za vodo, da se na- pije in umije. Ce bo le mogel, bi rad še isto noč do pol ure od- daljene vasi Medvece, kjer sta dve postojanki in tudi zasilni bunker. Nič ne more zvedeti, ne od žene, ne od moža, kaj se je zgodilo na Sagadinovi domačiji. Pri hiši so imeli tudi pet let staro posvojenko. Ko Zvonko sedi ob peči in čaka, da se kazalec ure prema- kne vsaj na 23. uro, da si pomaga v Medvece. stopita v sobo dva partizana. Zvonko ju ne pozna, opazi pa, da sta se z go- spodarjem dobro poznala. Občutek je imel da mu nista naklo- njena. Vpraševala sta ga, kaj dela pri partizanih in kje je bil ra- njen. Pove jima, da je kurir in da je naletel na nemško zasedo. Sumljivo pa se mu zdi, da sta ta partizana nekaj šepetala s kmetom in ga skrivoma pogledovala. Končno gredo vsi trije ven, kmet in oba partizana. Na dvorišču se zopet tiho pogovarjajo. Kmet polglasno reče in Zvonko to sliši, a kmet ne ve da ga je slišal. ,,Ce ga bosta, ga dajta od hiše proč, da se ne zbudi otroki" Sedaj je Zvonko vedel pri čem je, vedel je, da je ponovno padel v roke sovražniku, tokrat belogardistu ali tistim, ki ropajo na račun partizanov. Ko se kmet vrne v sobo, prideta za njim tudi partizana in rečeta: „Pojdi, če greš v Medvece, greva s teboj, saj sam ne moreš niti hoditi." Kmet pa' še reče: ,,Le pojdi, pri nas ne moreš več biti, je prenevarno." Zvonkotu ni preostalo drugega, kot da je šel z njima. Zvonko težko hodi in eden ga podpira. Ko pridejo že pri- bližno dvesto metrov od hiše na cesto, ki gre iz smeri Ptujska gora proti Črešnjevcu, zagledajo na cesti odsev od nasproti prihajajočega avtomobila. ,,Kaj če so Nemci?" pravi eden od spremljevalcev, ,,dajmo se zakriti" reče drugi. Stopijo do ne- ke ograje, kjer se potuhnejo. Zvonko je že prej videl, da sta ,,partizana" dobro oborožena. Saj sta imela brzostrelke, pi- štole in bombe. Zato jima ob prihajajočem avtu reče, naj mu dasta vsaj bombo, da se bo lahko branil, če jih napadejo Nem- ci. Eden res potegne iz žepa bombo in jo da Zvonkotu, ki jo skrivoma odvije. Vendar ne zato, da bi jo vrgel na prihajajoči avtomobil, pač pa zato, da bi se branil, če bi ga hotela ustreli- ti, bo bombo, katero drži v pesti pripravljeno, izpustil. Eksplo- zija bombe bo gotovo ubila ali vsaj ranila katerega od ubijal- cev. Avto odpelje mimo njih, naprej proti Črešnjevcu ali Slo- venski Bistrici, ne da bi videli kdo sedi v njem. Nadaljujejo pot v Medvece. Zvonko le s težavo zmaguje pot, s še vedno v pe- sti pripravljeno bombo. Prosi ju namreč, naj mu zaradi varno- sti pustita bombo do Medvec. Med potjo ga podpirata in vprašujeta, od kdaj je pri partizanih, odkod je doma itd. Pove- dal jima je, da je šele mesec dni pri partizanih, da je doma od Vida. kamor se vrača, da ostane doma. S tem pripovedovanjem ju pretenta, da sta opustila mi- sel, da bi ga ubila. Pustila sta ga pri prvi hiši v Medvecah. Zvonko komaj prileze do Metoda Skamniča, ki je bil vo- dja nakladalne postaje žičnice Medvece-tovarna ,,Strojir' Majšperk. Z Metodom je imel zvezo že od 1941 leta, bil več- krat pri njem, mu dajal razna navodila itd. Metod je bil tudi že dalje časa sekretar vaškega OF odbora Medvece, katerega, je v tej vasi ustanovil Zvonko. Metod, ki je v jugoslovanski voj- ski služil kot sanitejec, se je silno prestrašil, ko je zagledal Zvonkota. Pozneje mi je Metod povedal, da je mislil, da stoji pred njim mrtvi Zvonko, tako je bil zdelan. Metod hitro z alkoholom umije in očisti Zvonkotu rane in ga obveže. Imel je globoko obstreljen hrbet, za srajco pa pol- no krvi. Takoj ga spravijo v bunkar pri Arnuševih, ki so ga imeli v gospodarskem poslopju, ne ravno daleč od Metoda. Tudi Arnuš je bil delavec v nakladalni postaji žičnice v Medve- cah in v odboru OF. Zvonko je prosil Metoda, če mu oo mogoče, naj poizve, kako je v Srečah na Sagadinovem. Povedal mu je. kako so Nemci tiho vdrli v hišo in ga dobili spečega in da upa, da je Gojkotu in dr. Rožci uspelo pobegniti v bližnji gozd in se rešiti. Pri tem s težavo Metodu podrobno opiše cel potek dogodkov, do tega. kako so za njim drdrale brzostrelke in upanja, da so se tudi ostali nekako rešili. (Dalje prihodnjič) Arheološka najdišča Nekaj starin, med njimi dvoje pomembnejših, je tudi ravninsko vas Moškanjci priključilo k družini arheoloških najdišč na Ptujskem polju. Tako smo našli v Ferkovem dnevniku iz leta 1907 zapisek, da je imel ,,Pukšič v Spodnjih Moškanjcih kamnito sekiro za utež na stenski uri". Kje je ta sekira danes, ne vemo, a take najdbe so ljudje v nekdanjih časih pogosto uporabljali pri urah, če so jih našli kje v bližini, da jim ni bilo treba iskati posebnih uteži. Bolj kot ta zgodnji predmet je zgodovinarjem znan bronast meč z okrašenim držajem iz pozne bronaste dobe pred približno tri tisoč leti. Sedaj ga je mogoče videti v ptujskem muzeju, nekdaj poprej pa so ga imeli v muzeju v Gradcu. Tam so ga namreč leta 1908 kupili, ne da bi bilo mogoče izvedeti, od koga in kje. V muzejskih zapiskih izvemo le, da je bil meč izkopan ,,pri Moškanjcih blizu Ptuja". Tako nam ta imenitna najdba, ki ji je v naših krajih podoben le še bronast meč iz ormoške okolice, v Moškanjcih samih ne pove prav nič, ali so bih tu že v tistih davnih časih grobovi ali kakšno naselje. Se to ni gotovo, če so ga izkopali res na območju vasi, saj bi mogel izvirati tudi odkod iz okolice. Tako je ta najdba pomembna predvsem za okoliš Moškanjcev proti slovenjegoriškemu obrobju oziroma Pesnici, saj so se prazgodovinska naselja in poti rade držale tekočih voda, če le ni bila njihova okolica preveč močvirna. Druga zgodovinska znamenitost so v Moškanjcih ostanki rimske ceste iz Poetovije proti vzhodu v pokrajine ob Donavi. Prvi je njene sledove pričel odkrivati Ferk leta 1907 ko je sledil ,,mrtvaškemu potu" oziroma ,,stari ptujski cesti" od Rogoznice preko polj proti vzhodu. Svojih opazovanj pa Ferk ni nikjer objavil, zato je bilo leta 1936 v seznamu arheoloških najdišč, ki so bila našteta v zvezku Ptuj arheološke karte Jugoslavije, napisano le, da so njeni ostanki dobro vidni pri Rogoznici na eni in Gorišnici na drugi strani. V resnici pa je nasip rimske ceste v dolžini 300 m še dobro ohranjen in viden. Prične tam, kjer ^edanja cesta na vzhodnem koncu vasi zavije od dotedanje ravne smeri proti jugovzhodu v Gorišnico. Poprej, skozi vas, rimske ceste ni mogoče videti zato, ker teče po njeni trasi tudi sedanja cesta. Ta se nato skozi Gorišnico v loku izogne stari strugi Pesnice in se šele onkraj mostu pri ,,Mauti" povrne spet na ravno smer rimske ceste. Tu na robu Moškanjcev je severno ob cesti najprej ozek gozdič, ki je pravzaprav le z drevjem porasel nasip rimske ceste, dolg 200 m. Vzpetina tega nasipa je dobro vidna že s sedanje ceste, če se moremo ob živahnem prometu spotoma ozreti po njej, še bolje pa si jo lahko ogledamo, če se napotimo skozi gozdič. Na njegovem vzhodnem koncu sega do stare struge Pesnice travnik, ki ga rimska cesta sto metrov daleč prečka po nasipu in je zato že na daleč vidna na sliki. Nasip na tem travniku nima več prvotne širine, ker so ga z južne strani že nekoliko odkopali, najbrž zato, da bi gramoz uporabili pri popravilih nove ceste ali kje drugod. Ob robu gozda so arheologi leta 1962 izkopali prečni jarek, da bi ugotovili, kako je bila rimska cesta tu zgrajena. Pri tem se je pokazalo, da so Rimljani na nekdanja tla, ki so s črnikastim prodnatim humusom prekrit siv dravski prod, nasuli do deset metrov široko plast gramoza, ki so ga morali izkopati nekje v bližini. Ta nasuti gramoz je v sredini nasipa še danes 1 m visok, spodaj bolj stlačen, višje pa sipek in na vrhu pomešan s sedanjo prsteno površino. V prerezu je bilo lepo videti odkopavanje v novejšem času, zato je v južni polovici gramozna plast debela samo še pol metra, nasip rimske ceste pa ima dandanes v sredini ozek rob. Po sto metrih je travišča in rimske ceste konec, zakaj prečka ju stara struga Pesnice, onkraj katere teče rimska cesta že po gorišniških tleh. Arheologi še niso dognali, ali je Pesnica tekla tu že v rimski dobi in bi tako tu bil nekdaj most, ali pa se je do obrobja Goriinice dokopala šele pozneje in je pri tem rimsko cesto presekala in razdrla, da se ji je poznejša cesta morala ogniti v današnjem loku. Vsekakor pa je teh tristo metrov nasipa rimske ceste na obrobju Moškanjcev zanimiv, dobro ohranjen in lahko pristopen spomenik rimske dobe. Stanko Panič 6. stran TEDNIK - četrtek, 20. maja 1976 fniadi dopisniki Najprej inoram povedati, da je bil zadnjič pri nas na obisku moj stric, ki je kmečkega stanu, uradno pa individualni kmetjjski proizvajalec, kooperant, in še več raznih nazivov ima kot kaki srednjeveški plemič, čeprav nima nič skupnega s srednjim vekom, saj stoji trdno v naši današnjici, z uprtimi očmi v našo prihodnjico. Ni me sram tega kmečkega strica, niti tega, da moja babica in dedek izhajata iz kmečkega rodu, kot je včasih sram nekaternike, ki v svojii malomeščanščini se hočejo iti neko jaro gospodo, kar se tudi hudo močno odraža v medsebojnem ogovarjanju (ne mislim obrekovanja, temveč ogovarjanje z gospod, gospa plus milostliva). Sploh je v moji glavi, okrog totih nazivov pravi ,,gemištek". Poznam gotovega moškega z našega terena, ki mu v gostilni rečejo gospod, miličnik ga je poklical z uradnim „tovariš", na sodniji so mu rekli ,,obtoženi", sosedi in drugi ■ znan;i mu pravijo, da je navadna baraba. Pa sse naj potem mladi člvoek : znajde in ljudi pravilno ogovarja, ne da bi pri tem žalil njihovo z ustavo ' zajamčeno osebno dostojanstvo. Sami ste videh, kako sem zašel čisto na drugo zadevo, zato ni čudno, da tudi v življenju lahko hitro kam zaideš, še naš sosed, ki je inteligenten človek je enkrat zašel k neki drugi ženski in je zato nastal pravi ,,cirkus", čeprav ne vem zakaj, saj so .se samo prepirali kot pri delitvi viška proizvedenih sredstev. Tisti moj stric-kooperant in moj oči sta imela tudi vročo debato o nekem samoupravnem planiranju. Nisem dosti razumel, ker se na take stvari kot osnovnošolski samoupravljalec še ne zastopim, tista debata pa je bila na akadem.ski, ne pa na osnovnošolski ravni. Zapišem laliko samo to, da stric-kodperant kot neposredni individualni proizvajalec mora po zakonu tudi neposredno odločati o glavnih smernicah svojega plana. Točno, je rekel oči in stricu očital, da nima prav, ker je planiral gradnjo tovarne za sladkor, svojih njiv pa zdaj noče posejati s cukrano repo, brez katere tovarna ne bo mogla proizvajati. Še jaz sem očiju pritegnil in stricu rekel, da se že moramo potem vsi plansko obnašati, najbolj pa še tam. kjer gre za sladkor, brez katerega bi naše življenje in življenska tekočina - kava bila preveč grenka. Na strica sva pozitivno vplivala tako, da je obljubil, dda bo v interesu dobrih sorodstvenih odnosov eno njivo posejal s tisto kulturo, ki s kulturo kot tako nima neposrdne zveze, ampak se ji kulturno reče - sladkorna pesa. Stricu sva tudi plastično, to je nazorno, prikazala, da je človek najbolj neumen takrat, kadar misli, daje posebno pameten. Dolgo smo s stricem debatirali o naši kmetijski politiki in o njegovih zelenih perspektivah, saj je hrana naša bodočnost oziroma brez hrane ni bodočnosti. Z njim je namreč bila tudi njegova hčerka ali moja sestrična Mirica, ki mi je veliko zaupala, jaz bom pa to vam zaupal drugič. Povem naj samo še to, da je oči strica fantastično zabil z argumentom, kako naša trgovina ceni domače blago, ki ga proizvajajo kmetijski proizvajalci, saj so domača jabolka bolj draga kot pa uvožene pomaranče. Kljub temu nama stric ni zameril in jaz ga imam rad, še več, spoštujem ga, čeprav malo diši po tistem, na čemer kmetija stoji, kot pravi ljudsko reklo in iz njega poganjajo najlepše rože, kot je zapisal Ivan Cankar in kot to dejansko potrjujem jaz posebni dopisnik, ki vas s tem tudi pozdravljam! DELO PIONIRSKE ORGANIZACIJE NA NAŠI ŠOLI V pionirsko organizacijo smo vključeni vsi učenci, ki obisku- jemo OŠ, razen 8. razredov, ki so bili lani sprejeti v mladinsko organizacijo. Pionirji smo vključeni v mnoge krožke na šoli Med drugimi so najbolj obiskajii: lutkovni krožek, ki nam je za novo leto pripravil lepo lutkovno predstavo, zdaj pa vadijo lutkovno igrico, s katero bi spet radi razvesehli najmlajše. Mnogi fantje obiskujejo šahovski krožek. Pri prometnem krožku spoznavamo prometna pravila, pazimo pa tudi, da učenci postavljajo svoja kolesa na „pravo" mesto. Pionirji (in mladinci), ki radi pišemo in recitiramo smo ustaiiovih Literarni in recitacijski krožek, o tem, kaj smo pri tem krožku že ustvarili, bi rada napisala nekaj misli. Ob vsakem prazniku pripravimo recital, s katerim nastopamo na šolski in krajevni proslavi, letos smo pripravili že štiri ali pet večjili proslav, ki so bile učencem in občanom všeč, nam pa, ki smo jih morali pripraviti so povzročile precej treme. Kljub temu smo radi prihajali na vaje. Pri literarnem krožku pa prav zdaj pripravljamo šolsko literarno glasilo. Pionirji smo 19. aprila sprejeh kuričkovo pošto in jo nato predali učencem ptujske osnovne šole, pri katerih je kurirčkova pošta tudi prenočila. Vsi učenci višjih razredov smo se udeležili tudi pohoda v Mostje. Učenci osmih razredov in prosto- voljci iz sedmih razredov smo šli neko sončno sredo v aprilu na kartodrom v Ptuj, oz. v Hajdoše, kjer smo uredili okolico ceste, se pri tem dodobra nasmejah in mallo tudi utrudili, saj smo delali približno štiri ure. Učenci višjih razredov smo se udeležili nočnega pouličnega teka v Ptuju. Pot, ki smo jo morale preteči mladinke, je bila dolga nekaj metrov več kot kilometer. Uvrstile smo se na II. mesto in bile tega uspeha zelo vesele. Tudi druge skupine naše šole so se dobro uvrstile. V petek smo imeli športni dan. Učenci sedmih in osmih razredov so tekmovali v rokometu. Ostali razredi pa v drugih „borbenih" igrah. Učenci sedmih razredov se v mesecu maju pripravljamo na sprejem v mladinsko organizacijo. Prinravljamo pa tudi proslavo ob lOO-letnici Cankarjevega rojstva. Na kratko.sein vani opisala najpomembnejše dogodke na nasi šoli in izven nje, ne smem pa še pozabiti povedati, da se vsi učenci marljivo pripravljamo na izpite iz kolesarstva. Slavica Pičerko, 7/b, OŠ Markovci MAMICA JE BILA V SKRBEH ZAME Leta 1965 sem bila v bolnišnici v Ptuju. Imela sem gripo. Okna so bila skoraj vedno odprta, da se je soba prezračevala. Tam sem se prehladila in dobila pljučnico. Doktor je rekel, da bom morala na operacijo. Mamica bi se mogla odločiti. Naposled se je. Šla sem v ljubljansko bolnišnico na Operacijo. Nato je prišel trenutek, za katerega se je mamica najbolj bala. Operacija jim je uspela. Drugi dan je prišla že seje potovanje nadaljevalo. Prispeli smo v Arandjelovac in znašla sem se v kraju Djumis, a vseeno še je bila v skrbeh. Bila sem zvezana, da se ne bi ganila, ker sem bila še majhna. Dobivala sem umetno hrano in imela 15 šivov. Ko je mamica pogledala skozi vrata, sem, sama ne vem kako začutila, da je v bližini mamica in začela sem klicati. Sestra je prišla k meni me tolažila, da ni bila mamica ob meni. Zdaj, ko sem že stara 13 let, mi je mamica vse to povedala, kako je bila v skrbeh zame, da ne bi umrla v tistih bolečinah- Danica Hameršak, 6. b, razred. KURIRČKOVA TORBICA Kot vsako leto. smo slovenski pionirji tudi letos nosih Kurirčko- vo torbico s pozdravi tovarišu Titu. Tudi pionirji pionirskega odreda dr. Josip Vošnjak na Zg. Ložnici smo se pripravljali na sprejem. Končno je 22. aprila 1976 prišel pričakovani dan. Priredili smo pionirski miting. Sredi sporeda so pionirji pionirskega odreda s Prihove prinesli kurirčkovo tor- bico. Vsi smo ploskah in naši kurirji so pošto prevzeli ter obljubili, da jo bodo varno prenesli naprej. V torbico smo vložili pismo z našimi pozdravi in naši kurirji so jo odnesli v Slovensko Bistrico ter jo predali pionirjem POŠ. Pionirji z Zg. Ložnice smo veseli da lahko vsako leto nosimo Kurirčkovo torbico.. Našemu maršalu Titu pa želimo vse najboljše z željo, da bi nas še dolgo vodil na poti sreče in miru. Irena Topolčnik, 5/f, Zg. Ložnica PES Doma imamo psico, ki ji je ime pika. Je hsasta, majhna in mlada. Ima kratko dlako. Pika je debela. Je tudi huda, igriva, natakljiva in ubogljiva. Ona dobro voha in sliši. Ko ni na verigi podi kokoši. Imamo jo vsi radi, ker nam čuva hišo. Zato ji dajemo hrano. Mirko Lorenčič, 3 /b, OŠ Juršinci NAŠ TKLIČEK Imeli smo telička, ki mu je bilo ime Liško. Skrbno smo ga hranili in zrastel je velik. Moj brat in jaz sva ga hodila vsak dan božat. Ko je zrastel, sva se ga bala, ker je brcnil. Ko je teliček zrastel, ga je očka prodal. Marjana Šprah, 2. a OŠ Martin Kores Podlehnik MO.IA MUCA Imam majhno, lepo muco. Ime ji je Pati. Z njo se igram. Enkrat sem jo dala na sredo mize. Tam je bila volna. Igrala se je z volno. Ce ji sedaj pokažem prst, misli, daje volna. Včasih spi poleg mene v postelji. Darinka Babosek, 2. a OŠ Martin Kores Podlehnik PRELJUBA SI TI POMLAD . . . Narava se je prebudila iz zimskega sna. Sonce greje topleje in tudi dnevi so daljši. Začelo se je delo na vrtovih, poljih, vinogradih in drugje. Kmetje so z rezjo trte in obžagovanjem drevja v glavnem že končah. Na vrsto je pri.šla spomladanska setev. Treba bo posaditi krompir in koruzo. Tudi v na.šem vrtu je pomlad. Trava okrog hiše je vsak dan bolj zelena. Tu in tam .sem opazil med njo cvetke majhnih marjetic. Tudi zvončki že lep čas cvetijo. Začeli smo prekopavali zelenjavni vrt. Danes sem tudi jaz mami pridno pomagal. Vozil sem ji gnoj s .samokolnico. Tako je delo hitro napredovalo. Jutri bo mama na prekopane grede posadila čebul- ček, posejala petr^ilj, korenček, solato in ostalo povrtnino. Pomlad je vsepovsod, kamor koli se ozrem. Oznanjajo jo tudi ptice pevke. Veselimo se je vsi brez razlike. Še posebej veseli smo je mi otroci. Kliče in vabi nas v svoj objem. Težko je vzdržati doma pri knjigah in zvezkih, a treba se je potruditi. Rafko Gulin, 5. r. OŠ „Franc Osojiuk, Ptuj POMLAD Po koledarju je že prava pomlad, a naše ptice selivke se še niso vrnile. Komaj čakam, da se bodo vrnile lastovke. V našem skednju imajo na tramu gnezdo. Sedaj je še praz- no in nestrpno pričakujem naše kri- late goste. Rada hodim po z\'ončke, mačice in trobentice. Zvončki so blizu hiše, mačice pa daleč vstran. Trobentice imam posajene na svoji gredici na vrtu. SLMONA MAUCiC, 2. b OŠ Martin Kores Podlehnik MOJA MAMA Moji mami je ime Angela. Ona je srednje velika. Je srednje debela, oči ima rjave, lase pa kostanjeve. Skrbi za vse. Rada kuha, lika, pere in pomiva posodo. Ona skrbi za vse otroke kolikor nas je v družini. Ko imam rojstni dan mi kupi darilo. Imam jo rada. Večkrat ji pomi- jem posodo, prinesem drva in vsak dan pometam. Frančiška Slodnjak, 3. b razred, OŠ Juršinci Združite prijetno s koristnim! Olepšajte si svoje stanovanje s SCHIEDEL ODPRTIIVII KAMINI in si tako ustvarite topel in prijeten videz vaših prostorov. SCHIEDEL odprti kamin v dveh ^zvedbah, je akumulacijsko toplotno telo, saj n? '';eno toploto postopoma oddaja v prostor. Nucuno vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Po- sebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem izgorevanje. Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsem izboljšavam je cena enaka in že več let nespreme- njena. Na vašo željo dobavljamo tudi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu. PROIZVAJAMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA, Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782 Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027 Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene in mame Marije Goj košek iz Draženc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sojo spremili na njeni zadnji poti, posebno pa sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, vence in pomoč. Hvala govorniku KS za poslovilne besede ob.odprtem grobu, duhovniku pevcem, kolektivoma Petovio in Šolskemu centru za kovinsko stroko Ptuj. Žalujoči vsi njeni Pestra izbira pletenin, posteljnine, metražnega blaga in udobne obutve po sprejemljivih cenah v prodajalni MAVRICA LACKOVA ULICA Obiščite jih, solidno vas bodo postregli! V Izbirinem Centralnem skladišču imajo v zalogi: - VEZANA OKNA - GRADBENO POHIŠTVO - CEMENT - APNO - SALONITNE PLOŠČE IN DRUGI GRADBENI MATERIAL. Priporoča se kolektiv Centralnega skladišča IZBIRE na Zagrebški c. 4 SVET ZA KADRE KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ razpisuje za šolsko leto 1976/77 štipendije za študij na naslednjih šolah: tri na agronomski fakulteti eno na fakulteti za strojništvo štiri na višji ekonomsko komercialni šoli tri na tehniški kmetijski šoli eno na šoli za živinorejske in veterinarske tehnike tri v ekonomski šoli eno v tehniški kemijski šoli osem v poklicni poljedelsko živinorejski šoli sedem v poklicni vinogradniško sadjarski šoli štiri v poklicni kmetijski strojni šoli dve v poklicni mlekarski šoli šest v poklicni šoli za kovinarske stroke (nepretrgan pouk — 2 strugarja, 1 rezkalec in 3 ključavničarji) Prošnje za štipendije sprejema kadrovska služba Kmetijskega kombinata Ptuj vključno do 31. maja 1976. TEDNIK - četrtek, 20. maja 1976 7. stran PRAZNIK NAŠIH LETALCEV v spomin na zgodovinski 21. maj 1942, ko sta poletela na bojni polet prva partizanska pilota Rudi Cajavec in Franjo Kluz, vsako leto praznujemo dan jugoslovanskega vojnega letalstva. Med uspešne organizacije, ki usposabljajo mladino za letalske poklice se uvršča tudi Aeroklub Ptuj, ki v svojih sekdjah poleg motornih pilotov vzgaja tudi jadralce, padalce in modelarje. Njegovi člani dosegajo tako v jugoslovanskem kot svetovnem merilu vidne uspehe, kj so plod trdega dela, samoiniciativnosti in sposobnosti slehernega člana, predvsem pa ljubezni do tega športa zračnih višav. Skok nad gozdom in uspešen pristanek na jasi. Foto: Langerholc Odbor kmečkih žena POGOVOR Z BRANKO GRADIŠNIK. INŽENIRKO AGRONOMIJE Odbon kmečkih žena postajajo potreba predvsem zaradi boljše povezave dela med aktivi in obratom za kooperacijo. Po tej poti se sklepi odbora prenašajo na samoupravne organe kooperacije. V njih sestavi pa je tudi zbor kooperantov, v katerem imajo svoje predstavnice tudi kmečke žene. O ustanovnem odboru kmečkih žena nam je Branka Gradišnik povedala naslednje: ,,Ustanovni zbor odbora kmečkih žena je bil 3. apnla 1976 v prostorih živinorejsko-vetennarskega zavoda Ptuj. Udeležile so se ga kmečke žene iz vseh delovmh oicohšev KK Ptuj, obrata za kooperacijo; navzoče pa so bile še predstavmce aktivov kmečkih žena, izvoljene na zbonh kooperantov v lanskem letu. Odbor, ki so ga žene ustanovile, sestavljajo predstavnice vsakega aktiva. Nov izvoljeni odbor šteje 12 člamc. Za predsednico odbora so žene izvohlc Mimico Šegula." Kako pa je s pospcševahio službo na ptujskem in ormoškem območju? ,,Začetek dela pospe- ševalne službe na ptujskem in ormoškem območju sega v april leta 1975. V začetku smo trčih ob marsikatero oviro; sploh pa je bilo o naši službi malo znanega m marsikdo sploh lu vedel, da v resnici obstajamo. Tako je bilo šele potrebno iskati niti, s katerimi bi po vezah kmečko ženo z zavodom. Za začetek smo si zastavili naloge, ki se odražajo predvsem na organiziranju in izobraževanju kmečkih žena. Prav v slednjem že beležimo lepe uspehe. Kmečke žene so orgam- zirane v aktivih, ki smo jih ustanovih na območju KK Ptuj - obrata za kooperacijo in Slovemja vino Ljubljana - ubrat Jeruzalem Ormož - kooperacija. Trenutno dola na območju KK l'tuj 12 aktivov kmečkih ženam en odbor kmečkih žena. V ormoški občim pa je doslej ustanovljenih že 8 aktivov in en odbor. Odbore kmečkih žena sestavljajo predsed- nice aktivov kmečkih žena. V načrtu pa smo med drugim zapisali, da v najkrajšem času ustanovimo aktive kmečkih žena tudi na območju KZ Lovrenc. Za kmečke žene smo v letošnji zimski sezoni organizirah 27 strokovmh predavanj o zamrzo- vanju živil, lugjenskem pridobi- vanju mleka, ureditvi kmečke kulunje, organiziranju dela v gospodinjstvu, krmljenju in vzrejr prašičev, pndelovanju zelenjave, ;';aščiti vrtnm in problemu alkohohzma na vasi. Za ta predavanja je značilna množična udeležba. Vseh predavanj se je skupno udeležilo preko 1000 čena. Številen je bil tu('i obisk štmh strokovmh ekskurzij, katerth se je udeležilo okrog 280 žena. Žene so izrazile željo, da bi organizirah še več podobnih ekskurzij, ker je to zelo učmkovita oblika izobraževalnega dela s kmečkimi ženami in omogoča tudi boljšo povezavo med njinu. Posebne pozornosti so' dekžni razni gospodinjski tečaji. Tu pa se srečujemo s problemom kadra in s prostorskimi problemi. Povem lahko, da .so s vse obhke izobraževalnega dela s kmečkim ženanu dobro uspele, kar daje vzpodbudo, da z njimi nadalju- jemo tudi v prihodnje. V naše delo bomo vključih še nasvetovabio službo zadelo z molzmmi stroji in nasvetovalno službo za vzrejo pujskov. Za uspešnost pospeševabie služ- be je pomembno povezovanje s kmetijskimi, družbeno-pohtičmmi in drugimi dejavniki v občim delovanja. Ti povezovalni stiki .so uspešni |iredvsein v ptujski občini, manj pa v ormoški. Naša služba sodeluje tudi s pospeševalno službo pri KK Ptuj obratu za kooperacijo, s KZ Lovrenc na Dr. polju in „Slovemja vino" Ljub- ljana, TOZD „Jeruzalem' Ormož - kooperacija. Naše delo pa se navezuje tudi na konferenco za družbeno aktivnost žensk pri OK SZDL Ptuj." MG Utrinek Z vojaške gimnazije IVI ar šal Tito Mostar Skupina slovenskih novinarjev je skupaj s televizijsko ekipo RTV Ljubljana v niesecu aprilu obiskala centre vojaških srednjih šol, gimnazij in akademij v Sarajevu, Rajlovcu, Mostarju, Zadru in Splitu. Obisk jim je, v soglasju z zveznim sekretariatom za LO, omogočila komanda ljubljanskega armadnejga območja. Sistem vo- jaškega šolanja je v mnogih naših sredinah še malo znan. V današnjem in naslednjih zapisih bomo poskušali vsaj malo pribli- žati tudi nepoznavalcu življenje dijakov in gojencev v teh šolah, ki se na zunaj nič ne razlikujejo od običajnih sol, imajo svojo speci- fiko v tem^ ker se za njih zidovi kalijo bodoče starešine JLA. V gimnaziji Maršal ^ Tito v Mostarju se šolajo bodoči čuvarji našega neba. Ko smo jih obiskali, Letalski mehaniki pri delu je povsod vladal običajni ritem življenja, nekateri so bili še v učilnicah, kjer so pridobivali prepotrebno znanje, drugi so poiskali pr9Stor na igrišču, tretji pa so odšli po najrazličnejših opravkih. Tega ali onega je pot zanesla tudi v mesto, kjer ga je že nestrpno pričakovalo dekle. Letalska vojaška gimnazija v Mostarju daje dijaku osnovne motivacije bodočega poklica, ga seznanja z osnovami koncepta Splošnega ljudskega odpora, z osnovami vojne organizacije itd. Poleg splošnih predmetov, se dijaki v tej gimnaziji seznanjajo tudi S predmeti, ki jim dajejo solidno osnovo, na kateri potem grade svoj bodoči poklic. V vseh štirih letih šolanja je močno prisotna tudi marksistična misel. Osnovi za vse ostale predmete pa sta matematika in fizika. Za vse dijake, ki se v tej fimnaziji zbero iz vseh koncev ugoslavije, je nedvomno najtežje v prvem letniku. Zato se jim tudi ob prihodu omogoči najprej letovanje na morju ali taborjenje, kjer se postopoma prilagajajo na novo sredino. Kader, ki uci v tej šoli je izredno kvaliteten in vlaga velike napore, da vsi dijaki tudi uspešno zaključijo šolanje. Med štiri leta trajajočim šolanjem se seznanijo tudi s praktičnim poukom letenja in jadranja. Po 4. letniku se odpravlja tako imeno- vani ^selektivni ler', ki dokončno odloči ali je nekdo sposoben leteti ali ne. Med dijaki te gimnazije je tudi naš rojak Mirko ^ Artenjak iz Muretincev, ki končuje 4. letnik, šolanje pa bo nadaljeval v letalski vojni akademiji v Zadru. Kaj ga je vodilo, da se je odločil za šolanje v Mostarju? Bližina letališča v Moškanjcih, opazoval je polete in si tudi sam želel, da bi nekoč poletel v sinje višine ter postal sam pilot, letalec, čuvar našega nega. Kot sam pravi, gaje v začetku močno ,Rajalo" domo- tožje, ki pa ga je pozneje v družbi novo pridobljenih prijateljev, kaj hitro zadušil". Vendar pa kljub temu včasih pogreša mamo. Naš Mirko je zelo,soliden učenec in kot smo že zapisali bo nadaljeval šolanje v letalski vojni akademiji v Zadru. Malo smo „pokukali" tudi v njegov prosti čas. Kako ga preživlja? Največkrat ga pot vodi na igrišče, v številne krožke, ki jih je na šoli kar precej, med mlade literate, novinarje (dijaki izdajajo svoj list Mlada krila), na razna srečanja z mladimi iz Mostaija in tudi drugih vojnih gimnazij. Bili smo šše bolj radovedni zato smo Mirka vprašali kaj misli, zakaj se tako malo Slovencev odloča za vojaške šole? „Mnenja sem, da vse izvira iz nepoznavanja sistema vojaškega šolanja. Največkrat pa so ,.krivci" prav starši, ker svojim otrokom caiemogočijo vpis na te šole. Dokaz za to so nekateri moji prijatelji, ki so sicer želeli nadaljevati šolanje v vojaških šolah, pa so jim starši to pregrečiu. Zato priporočam, da si starši skupaj s svojimi otroki ogledajo te sole in se seznanijo s sistemom šolanja v njih. S takim načinom dela bomo uspeli, sem prepričan." Mirko se v tem času že pridno gguli", saj ga že v začetku junija čaka zrelostni izpit; potem pa se ,,selektivni let" v Zadru. Zaželimo mu obilo uspeha. Prihodnjič se bomo odasili iz Zadra. MG Milko Artenjdk v razgovoru z M^do Gsyzer Naši rojaki na Švedskem obveščeni po zas ugi ptujskega radioamaterja že v prejšnji številki smo poro- čali, da je ptujski radioamater Mladen BANO sodeloval z radio- amaterji iz sosednjih republik in držav ob katastrofalnem potresu, ki je zadel Julijsko Krajino in Tolminsko. Za tem nam je Mladen Bano zaupal še več zanimivosti o svoji radioamaterski aktivnosti v prvih dneh potresa. Takole je povedal: ,,Dva dni po potresu sem dobil stik z našim radioamaterjem, ki trenutno živi na Švedskem. To je bil Rado OMOTA, pod našo radioamatersko oznako YU 3 GP in švedsko SM O — EEJ. Povedal mi je, da so stockholmski časopisi objavili vest, da je bil epicenter potresa v bhžini Ljubljane, z.ato je nastal med našimi rojaki na Šved- skem pravi preplah. Radio Stocholm namreč na II. programu oddaja tudi za naše zdomce, oddaje so v srbohrvaščini. Naši rojaki so se po telefonu obračali na radijsko postajo, ki jim pa ni mogla dati nobenih podrobnejših informacij, z Jugoslavijo pa tudi niso dobili telefonske zveze, ker so bile vse linije zasedene. Zato so poslali k nam posebnega poroče- valca, vendar se ta po dveh dnevih še sploh ni javil. Uredništvo II. programa radia Stockholm se je obrnilo na našega rojaka Rada Omota s prošnjo, da naj po radioamaterski zvezi poskuša dobiti podrobnejše informacije. Ker ni imel sam ustrezne aparature so mu jo gosto- ljubni Švedi posodili kar iz trgo- vine z radiotehničnim materialom. Prvi Jugoslovanski radioamater, s katerim je Omota vzpostavil zvezo sem bil jaz. Bil je posebno zado- voljen, da je naletel na amaterja, ki govori tekoče srbskohrvaški jezik. Takoj je poklical reporterko Milano Bosnič, ki vodi oddaje za naše rojake pri radiuStockholm.Ta je potem z mano posnela razgovor. Ker sem bil razmeroma dobro seznanjen z obsegom potresa, sem ji v glavnem lahko tudi izčrpno odgovoril na vsa vprašanja. Ta razgovor so potem takoj posredo- vali po radiu našim rojakom." Ali ste potem še imeli stike z našim rojakom iz Švedske? ,,Še, v imenu naših rojakov se mi je zahvalil za informacijo in mi povedal, da se je nekako dve uri po tem, ko je reporterka imela po radioamaterski zvezi intervju z mano', oglasil tudi njihov reporter iz Ljubljane, ki pa je dal mnogo pomanjkljivejšo informacijo od moje, povrh pa so bile po telefonu motnje, tako da je bila za radijsko predvajanje neuporabna." Se morda kaka zanimivost, ste imeli stike še z drugimi našimi rojaki? ,,Prve dni po potresu sem imel številne razgovore z našimi in tujimi radioamaterji. Na primer iz severnega Jemena me je klical nek Zagrebčan, njegova družina živi v Zagrebu, zato je na vsak način hotel zvedeti, kako je z družino. Mojim zatrdilom, da Zagreb ob potresu ni bil prizadet ni povsem verjel. Zavrtel sem telefonsko šte- vilko, ki mi jo je povedal, oglasila se je njegova žena, da se je lahko preko mojega amaterskega oddaj- nika celo pogovarjal z njo. Podob- no sem dobil stik z našim rojakom iz Montreala v Kanadi, njegova družina živi nekje pri Lovranu in je tudi bil v skrbeh zanjo. O potre- su sem poročal tudi radioamater- jem v Kenijo ..." Še je našteval države odkoder so se oglašali radioamaterji. Prav ta primer kaže, kako pomembno vlogo lahko včasih odigrajo radio- amaterji, zlasti ob elementarnih nesrečah večjega obsega in podobno. Mladenu lahko k njego- vemu uspešnemu delu samo česti- tamo! F. Fideršek Pevski zbor osnovne šole Miklavž pri Ormožu je bil na festivalu v Središču najštevilnejši; šteje 76 pevcev in pevk, Foto: J. Rakuša Živinam tovariš Tito Vsako leto v maju - mesecu mladosti pripravi občinski svet ZKPO Ormož skupaj z vsemi šolami pionirski pevski festival Letos je bila ta revija v nedeljo, 16. maja v Središču ob Dravi. Sodelovale so vse šole, Ormož in Tomaž sta predstavila celo po dva zbora, medtem ko osnovna šola Velika Nedelja na letošnjem pionirskem pevskem festivalu ni sodelovala. Vsak zbor je zapel po tri pesmi po svobodnem izboru. Lepa popestritev nastopa vseh pionirskih in mladinskih pevskih zborov občine Ormož, ki štejejo skupaj nad 500 mladih pevcev in pevk, je bil nastop harmoni- karskega orkestra glasbene šole Ormož ter tamburaškega orkestra osnovne šole Središče. Revija zborov ormoških osnov- nih šol je tako tudi letos uspela. Bila je tudi lepo obiskana, kar v Središču tudi ob drugih prilož- nostih ni problem. Navdušeno ploskanje prisotnih pa je bilo skromno priznanje učiteljem petja, za njihov trud. Med gosti, ki jih ni bilo malo, tako iz matične občine kot tudi od drugod, smo lahko videh tudi znanega zboro- vodjo Branka Rajšterja. Nastop je ocenil precej pozitivno, ob tem pa poudaril, da bi v bodoče kazalo več pozornosti posvečati izboru pesmi in bolj segati po novejših skladbah. jr OK ZSMS Ptuj in RTV Ljubljana vabita na radijsko zabavno glasbeno prireditev, ki bo v soboto, 22. maja ob 19.45 na LET- NEM PRIREDITVENEM PROSTORU v Ptuju. V primeru slabega vre- mena bo prireditev v športni dvorani Mla- dika. Gost prireditve FRAN IVlILČINSKI - JEŽEK, vstopnice bodo v pro- daji eno uro pred prire- ditvijo na letnem prire- ditvenem prostoru. Vabljeni! osebna hroniha RODILE SO: Silva CAfuta, VeL Varnica 4 - Adrijano; Marija Špendija, Vitan 17 - Janka; Marjja Kolednik, Mali Okič 51 - Vesno; Magda Gorišek, Sp. Polskava 9 - Uroša; Silva Skok, Breg 13 - Nino; Anica Goričanec, Središče 17 - Karino; Angela Jurkovič Miklavž pri Ormožu 31/a - Vesno; Božiča Mohorko, Ptujska gora 20 - Romana; Roza MetUčar, Slovenja vas 51 - Boštjana; Marija JakUn, Rabeljčja vas 20/a - Rajka; Ivica HUš, Dobrina 39 - Liljano; Vera Vindiš, Cankarjeva 9 - Borisa; Anica Marušek, Draženci n. li. - deklico; Ivanka Vauda, Nova vas 79 - Dejana: ZdenkaFajt, Draženci 40 - Mitja: Marija Šteiner, Gerečja vas 74 - Jožeta; Sonja Nežmah, Placar 64 - Zlatko; Angela Ogrizek. Zlatoličje l/a -Sandjja; Marija Bohinc, Dragovič 39 - dečka; Zlata Šala, Obrez 30 - REnato; Danica Mesarec, Školibrova 10, Ormož - dečka; Terezija Mlakar, Ljubstava 44 - Gorazda; Alojzija Sajko, Slovenjegoriška 1 - dečka; Marija Jurgec, Gradišča 60 - dečka; Anica Lešnik, Drstelja 41 - dekhco; Tatjana Mere, Cesta kurirjev NOV 4 - Jerneja; Marja Mahorič, Grajska 2 - Mitja; Angela Erbus, Pleterje 35 - dekUco; Marija Meznarič, Bod- kovci 9 - Matejo; Juiijana Letonja, Cirkulane - Mitja; Rozalija Drevenšek, Pleterje 44 - Boštjana; Marta Rižnar, Obrez 98 - dečka; Marija Damljanovič, CiriLMetodov dr. 11 - Perico; Marija Toplak, Placar 59 - dečka; Ida Koritnik, Grajena 16 - Valerijo. POROKE: I-ranc Kokol, Dolane 19 in Marija Janžekovič, Markovci 27; Janez Slameršak, Markovci 75 in Vera Sakelšek, Sturmovci 6; Anton Hojnik, Hlaponci 20 in Doroteja Hrga, Dornava 129; Ivan Toš, Novinci 30 in Milica Krajnc, Hvaletinci 7; Branko Jakomini, Sp. Hajdina 54 in Milena Vajda, Sobetinci 41/a; Dušan Jakomini, Sp. Hajdina 54 in Frančiška Mahorič, Cufarjeva 6; Avgust Prevoljšek, Čermožiše 61 in Ema Pulko, Žetale 98; Štefan Ferčec, Žetale 84 in Slava Vidovič, Strajna 53; UMRLI SO: Janez Vincelberger, Hajndl 33, roj. 1902, umrl 10. maja 1976; Martin Žgali, Srbski trg 2, roj. 1904, umrl 13. maja 1976; Vincenc Sauer, Bišečki vrh 49, roj. 1916, umrl 13. maja 1976; Franc Paj, Pongerce 4, roj. 1927, umrl 14. maja 1976; Franc Zadravec, Bezjakova 3, roj. 21. marca 1971, umrl 15. maja 1976; Matilda Mlakar, Lovrenc 42, roj. 1900,umrla 15. maja 1976. THDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in upi»-j va: telefon (062 ) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v pronnetu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. vreme do nedelje, 30. maja 1976. Zadnji krajec bo v četrtek, 20. maja ob 22.22. > Napoved: Suho in toplo vreme bo držalo do 27. maja. Nato bodo nevihte z ohla- ditvami. Ob koncu meseca bo dva dni deževno. Okrog 25. maja bo vroče do 30 stopinj C. Alojz Cestnik