Književnost in umetnost. —k Pjesmarlca jugoslavenske narodne popijevke za osnovne škoie. Sabrao i uredio Antun Dobronič. Lep venec 200 srbskih, hrvatskih in slovenskih narodnih pesmi jc namenjen jukoslovanski šolski rnladeži. da spozna narodno pcsem vseh treh plemen, da vzljubi njeno milino in si s pevaniem oslaja živPeire. Tu dobiš iz vseli na.irazličnejšili kraiev naše domovine pesmi, ki jih peva naš narod. — Pesmarica ima tri glavne dele. — 1. Nižja stopnja (prvo šolsko leto) obsega 40 enoglasnih pesmi, med niimi nastopne slovenske: Barčica po inorju plava, Na planincah solnce sije, Rasti, rasti rožmarin, Vigred priliaja, oj zima zahaja (manj znana), Solncc čez hribček gre, Bog je ustvaril zemljico. — Pri prvi slovenski pesmi pravi urednik v opomnji: »Ova jc pjesma naše brače Slovenaca kao i mnoge driige u ovoi Pjesmarici. Slovenci govore malo drukčije nego Hrvati i Srbi, ali se ipak mogn kao brača razumjeti«. Pri vsaki slovenski" pesmi pojasnjnje tolmač p^d črto Hrvatom in Srbom manj znane besede. — 2. Sre,dnja stopnja (drugo in tret.ie šolsko leto) nudi 60 enoglasnih narodnih pesmi: Sijaj, sijaj solnčece, Gozdič je že zelen, Jaser mi jaga, Lepo mi poie črni kos, Kje sn tiste ptice moje, Pojd'mo le v gostijo, Ena ptica priletcla, Jaz 'mam pa konjča belega, Prišla bo pomlad. — 3. Višia stopnja (četrto in nadaljnja Solska lota) vscbuje 100 narodnik pesmi. Slovcnske pesmi ie dvoglasno priredil znani glasbenik in učiteli petja, prof. Hinko Druzovič. Te so: (Stoji beli grad (enoglasna), Na pianincah luštno biti, Oj ta soldaški boben, Stoii, sto'i tain lipica, Luštno je to na deželi (enoglasna), Škrjančck prje, žvrgoli, Ptica veselo nad hišico žvrli, Prišia ie ta ljuba vigred, Oj tam za goro, Pomladi vse se veseli, Svetlo solnce se je skrilo, Gor čc/, jezero, Moj oče ima knnička dva. — 4. Dodatek r.avaia enoglasni narodni himni, »Liepa naša dorr.ovina« in »Bože pravde« ter slovensko himno »Oi Slaveni« (He; Slovani)! Pogrešam našo narodno himno »Naprej«! — Vsakemu napevu je podložena le prva kitica pesmi, vse ostaie kiticc so natisnjene na knncu napeva. V nižji stopnii ju pesmicatn pridejano besedilo tudi v cirilici, na srednji in višji stopnji pa je to opuščeno. — Napevi v pesmih za ni/.io stopnjo sc siblielo v glasovnem obsegu od d do a, v nekaterih tud! od c do li, za srednjo stopnjo pa ponekod od c do d ; za višjo stopnjo je glavni obseg primerno razširjen navzdol do hes in a. navzgor pa do e, redko do f. — Vse pestni so opisane z umestnimi in potrebnimi dinamičnimi znamenji. — Pesmarka, ki je prav skrbno sestavljena, je namenjcna v prvi vrsti hrvatskim šolam; jako dobrodošla je tudi šolam v Sloveniji, da more tudi naša mladina spoznavati značilnc monotonc napeve hrvatske in srbske narodne pesmi. — Knjiga je brez dvoma trajne vrednosti in prav ¦/ato bi morala biti vezana bolj trpežno nego je v sedanjih, za silo zlepljenih platnicah iz poltrdc lepenke, ki se takoj začne lomiti na lirbtišču, ko odpreš knjigo. Zato ni čudno. da ji je cena tako nizka, kar se v sedanji draginji na književnem trgu čuje kakor baik^ —i— —k »I? mole domovine.« Malc novcsci. /\KHz*( Keniec. žc letnice 1907—1919. v katerih so bile povestice sestavliene, narr. novedo zgodovino vsebine. Vsega ie enaist novestic. nairaziicnejse vseDine, vzetc iz narodnesa življenia. 2e naslovi nam označujejo o nekaterih vseb;no: »Fiiozof Martin«. »Učiteljica Eleonora«. »Ci(ran«. »Rekrut .Ianez<-: polee teh. vsebtije knii^a: »^ožiesfa voleka«. »NeveSta«. »Peter in njegov prijatelj«. »Ignacij Vilen«, »Gosp. Gregor«, »Po dolgih letih«, »Peter puščoba l-ire po svetu«, »Anno Domini«. Poslednje >.-Iz moje domovine«. ki nosi turYi naslov kn;'ige. je »pismo sebi«, ki označuio živlieosko uot pisatelja. Vseb'na povesiic se noslania na rcalijein. trdo realno življcnie. Rekrut Janez je verna slika trpkih nreteklih razmer. ki ž vi v sedanji geiieraci'! še v živem soominu in bo vesela. da jo i>o?ab;. Naš kros bo zanlmala posebno slika »l;čite!jice Eleoiiore«. Kako vcrna slika preteklih in žal Še sedanjih razmer. Socialni položaj učiteljice v narodu ni baš 1'ajboljši. tega se dobro zavedamo. Razir.ere so res drastične zato ,;e snov tako dobrodošla pisateljem. Posebno učiteljica iii še več novinka ima res uprav trnjevo uot v narodu. Konečni efekt je novsod isti! Iste ckoliščiiie. _Isti po.:avi povsod! Narod nezaiipljiv! Slika zato za nas, po/jnavalce razmcr ni nič novesra: vendar nrizramo da ie tipična. Knjiga ima p-riročno in r-cfeebno lično vnanjo oprcmo in bo dobro .<h>žila našim kniižnicam. — k Mladika, ilustrovani družhiski list. Po- treba po družinskem listu, ki bi bil kultuma vez širokili slojev vseh Slovencev: v Jugoslaviji, Italiii, Avstriji in drugod, je več kot pcreča. Resnica je, da imamo Slovenci listov za tako maloštevilen narod toliko, kakor jih razmeroma noben drug narod nima. To priznanje nam dajeio vsi oni tujci, člani velikih kulturnili narodov, ki prihaiajo k nam in občuduiejo naš tisk in požrtvovalnost našega naroda, ki vzdržuje toliko kulturncRa dela. Kliub temu pa si tnoramo priznati, da prav pravega družinskega lista, kakor jih imaio vsi izobraženi narodi v obilici, mi vendarle še nltnamo. Mohorjeva družba je dobivala od toliko strani pobudo, naj zasnuje tak družinski list s slikamu da se je zanj resnično odločiia. Vedela pa je tudi, da imajo Slovenci v Inliiski krajini list »Mladiko«, ki ie prodrl tamkaj že na široko med narod. Zato si. je želela, naj tak Hst izhaja tudi iz tiskarne Družbe sv. Mohorja za Jugoslaviio in s tem vzdržuje duševno edinost Slovencev na prosvetnem polju. Obe urednišlvi sta stopili v stik in sklenili, da izliaja ista »Mladika« v Gorici« in na Prevaljah. Zaeno pa sta usmerili načrt Hsta tako, da bi nstrczal najširšim slojem slovenskega naroda. Kakšna bo torej »Mladika«? »IMladika« bo strogo nepolitičen list. Ureiev:ma bo tako, da ga bo lahko umela in brez spotike brala naša mladina, pa da bosta tudi mnž in žena dobila v niem zabave in pouka. >,A\ladika« bo razdeljena na pet oddeljKov: I. Lcposlovje. 11. Po okrogli zemlji. III. Gospodar in Kospodinja. IV. Pisano polie. V. Zanke in ugankc. Tak bo torej v bodoče družinski list »iMladika«. ki ga naj naroče družine, knjižnice, šole, društva in posamezniki. Za Božič že dobite prvo številko, ako napišete na dopisnico svoj natančni nuslov in jo pošljete Družbl sv. Mohorja na Prevalie. Vsaka mesečna številka bo obsegala 40 strani v veliki obliki. Za okras smo si nabavili lcpc slike in vinjete od naših umetnikov. Tako boste koncem leta imeli 480 stranl ¦debelo knjigo s podobami in vse to za sedanje razmcrc po najnižji ceni. —k Kraljevič Marko — 1923 je lična mladinska knjižica s koledarjem, ko jo je založila »Družba sv. Cirila in Metoda«. Zbral jo je Kompoljski, ter je spisana za našo šolsko mladino in obsega nekaj lepih pesmic in mnogo povestic. Črtice iz življenja pokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja in našega kralja Aleksandra krasita tudi dve sliki obeh junakov. Po spisih in pesmicah so zastopani naši najboljši mladinski pisatelii. Beletrističnemu delu sledi koledarček za 1. 1923. — Kniižica ima žepno obliko in je vezana. — Na zalogo »Kral.ieviča Marka« opozariamo zlasti šolska vodstva in pa starše, ki žele za Božič napraviti svojim otrokom veseiie. Naročila, če le mogoče od šolskih vodstev skupna, sprejema »Družba sv. Cirila in Metoda« v Liubljani, Narodni dom. —kpl. Podoknica, četverospev, besede JanLebanove, napev Avgusta Lebana. Izšla v »Mali Pesmarici«. To je ena poslednjih skladb prerano uinrlega skladatelja Avgusta Lebana. Janko Leban jo je našel v zapuščini svojega brata, pisano na brzo roko s svinčnikom, brez teksta. Zamislil se je v duti skladbe ter jej zložil to besedilo: Noč zagrinja že zemijo, vsa narava spi sladko in sredi zvezd nebrojnih čred zre name mesec bled. name, ki še sam bediin in pod oknom nje slonim ter v tibotno nemo noč spev pošiliam zdihujoč: »Oh. deklica predraga ti. le sladko spi, le sladko spi!« Činveku se zdi. da sta se tekst in napev hkrati rodila. Pripnročamo krasno skladbo kar najtopleie! —k Drusra i treda kniiga »Knjižnice praktične pedagoeije« izači če tiiekom 1923, svaka sa oko 10 štampanih araka; svaka je za sebc cjelina. TJ njima če biti sa staiališta metode rada kritički objaSnjene današnie nastavne osnove, nd/beniki i današnje tičenie. N;idalje ce donijeti primjere rada, što u teksu »Metodike škole rada« služe kao konkretna podloga za razvitak principa, a onda i drtige primjere praktičnog rada u vježbaonicama Viš. pedag. škole, pa če na njima biti prikazana razlika izmedu današnje »škole učenja« i »škole rada«. — Iza toga prelaza sliiedit če potpuni priručnici za sve grane školskoua rada, koji če prikazati pedagoški i didaktički preradeno, za škoiski rad osnovnih, t;radanskih. nižih srednjih škola pndcsno naučno, književno i umjctničko gradivo. Tim če biti prikazana Skola rada, a ujcdno emancipirana naša škola nd tude, za nas nepodesne pedagoške praktične Hterature. — TT x~\¦-':.. ,..,7.feiOu<ive snole rarada« osnove su za priručnike, koji neče biti šablonska zamjena učiteljeva samostalnoga rada. liego če mu ga omoguuu, uav.ši mu pedagoški cdn.hrano gradivo i upoznrivši ga na pedagoške momente, koji su skriveni u n! Metodlka škole rada d- vp. za uče- rm-lvv. ~r:¦'::.:.'~..~ ivh.nge i ' ;tva, koja treba škola pri učenikovr budu po- voljne priiike za rad u ¦ i ako bu- de interesa od strane p< \, a u pr- vom redu učitelia, ond? praktične pedagogiie nabrzo poče' 'ama. k Josip Brinar: ^anske šole. I. del (stari i sre« '0. Založila JiiKoslgvan«' dovine obsega razen najvažnejše snovi iz starega veka vso jugoslovansko zgodovino iz srednjega veka, in sicer pod zaglavji: A. Postanek slovanskih držav. 13. Propadanje jugoslovanskih držav. Turška sila. C. Kultura v srednjem veku. — II. del Zgodovine (novi vek) ima snov razvrščeno v poglavju: A. Jugoslovani pod tujo oblastjo. B. Probujanje in osvobojevanje Jugoslovanov. C.. Kultura v novejši dobi. C. Svetovna vojna in ujedinjenje Jugoslovanov. — V Dodatku prinaša knjiga najvažnejše določbe iz Vidovdanske nstave. — O knjigah še izpregovorimo. —k Harrj/ Sheff: Hči paocža roman Lukrecije Borgie. Po zapiskih škofa Burkarda, tajnika papcža Aleksandra VI. Knjižnica »Jutra« 4. zvezek. Ljubljana 1922. Str. 177. Znatneniti in splošno pozornost vbuiajoči roman Hči papeža, ki popisuje razuzdano in zločinsko delovanje papeža Aleksandra VI. in njegovega sina Cezarja ter ljubezenske spletke in podatke njegove lepe hčerke vročekrvne Lukrecije, je pravkar izšel v ponatisu. —k Ivo Jančič: Najnovejše rlsanje v osnovni šoli. Praktična uporabna snov in smernice za vse razrede. Izdano leta 1922. Tako je naslovljeno najnovejše delo na polju risanja, ki je sad večletnega praktičnega delovanja, kritičnega opazovanja iz uspehov in razmotrivanja ter metodičnega postopanja pri risanju od najnižje do najvišie stopnje na osnovnih šolah. Reči stnemo, da nismo nobenega dela te vrste — izšlo jih je pjed vojno nebroj, s tako velikim zanimanjcm preglcdovali, kakor baš predstoječe. In ni nam žal, kajti avtor je podal učiteljstvu osnovnih šol prav izborno metodično deio v podobi malili risb, ki jih je nanizal na sto straneh od početnih vaj na najnižji do mnogobarvnih slik na najvišii stopnji. Mnogo je še starejših, pa tudi mlajših učiteliev, ki sami niso risarji. pa tudi ne vedo, kam bi se v risarski uri djali, s čim bi svoje učence zaposlili. Tavajo v nekaki megli nkrog, in ob najboliši volji ne morejo doseči nobenega povoljnega uspeha. Takim bi priporočali naj Jančičevo delo in pa učne načrte za risanje, ki jih je bivše avstrijsko naučno ministrstvo z navodilom vred I. 1911 in 1912 izdalo, temeljito preštudirajo, pa bodo kmalu na jasnem. kai in kako je na vsaKi učiii stopnji osnovne šole risati in kako se dosežcio povoljni učni uspehi. .lančičevo delo jim nudi v priročni obliki sistematično, razvojno navodilo za risarski pouk, ki je danes neobhodno potreben in važen ne le za ruzvoj umetniškega duha in okusa, ampak tudi za povzdigo srčne omike. Kako vescii so ntroci. kadar se jim posreči kaj uspešnega narisati! S tem pa de'^ še ni završeno, kajti učitelj jih mora vedno opozarjati na lepoto, da io učenei vidijo in spoznavajo, da se ob njenem živetn vtisu razveseljujejo — navajamo jih, da delajo s hoteniem. Ker ni vsak nčitelj bolj ali manj spreten risar. pa tudi vsak risar ni vedno razpoložen kaj narisati, more kaj takega še manj zahtevati od svojih otrok. Ako pa zahteva, mora ubrati pravo pot, mora izbrati pravo snov, prikladno dnševnemu obzorju učenčevemu, in način kako bo nailažie dosegel z učcnci stavljeni sinoter. In baš vseni takim zahtevam ustreza Jančičevo delo, ker (emelji na praktičnem izkustvu, ker je metodično razvrščeno po snovl in prikladnosti otroških duševnih sll. Otroci, zlasti začetniki, nai se nauče igraje risati. V ta namen treba na nižii stopnii primernih predvai. temeliem katerili potem laliko posnemaio obliko predmeta. Poleg prostolaktnih vaj v potezaniu vodoravnili, navpičnih in poševnih črt, spoznavania raznih kotov, treba na nižji stopnii prav pridno vaditi tudi vaje s krivimi črtatni, vaje kroga. ovala. polžje in spiralne črte. Vselej sled.i takim vajam uporaba v risaniu primernih predmetov. iz početka v najlažii, pozneje čiin tcž.ii obliki in izvrSbi. Jančičeva zbirka nam nudi na prvih devetih straneh način in postopanje pri izražanju obrazov, oseb, živali, drevja. trave, vode, snega, oblakov in hiš, da se vidi načln izražanja, iti da je priročno za uporabo. Na deveti strani nam kaže risba tablice. kako se eden in isti predmet podava na razllčnih stoonjah. Na deseti strani nam kaže nailažjo in najsigurnejšo pot do stavljenega smotra (tukai za primer mlin za kavo). Stran 11. nam kaže, kako lahko, enostavno in jasno se da razložitl kaka obrt. n. pr. lončarstvo. Na 12. stranl so nekatere telmifne vaje za učitelia, ki za risanie na tabli neobliodno rabi vsaj nekoiiko spretnosti in si io na označeni način igraje pridobi. Na naslednjih straneh narti avtor podava deloma samo proizvode učencev nižje stopnje. raznc vrstitve kot predvaje in ornamentalne risbe, dal.ie snov za nazorno (ploskovno) risanje in prvotne poime. ter pravila za perspektivično risanje na višM sfopnii osnovnih šoi, Ker ie na nižji stopnji glavno spominsko in ilustrativno rispnie. na srednii stopnji pa risanie nloskovno nčinkuiočih nredmetov ter uporaba barv, slikanie in polnUev ploskev ter ustvarianic sil'inet. na višji stopnii pa npoštevanje simetričnih in krivočrtnih obiik. barv ob'ekta in naipriprosfeiša perspektiva. ima vsak učiteij na straneli 2—24 obilico predmetov, kako se mu je ravnati pri risanju na posameznih stopniah. Na straneh 96—100 ima nekai primerov barvne 'larmonije (tri do štiri barve). Skratka reoeno. Delo nam ugaia. ker ie oraktičen «ad. kaže uporabo in razvrstitev snovi in smernice za vse ra/rede osnovnih šol. Kar se tiče tehnične risbe sicer niso na višku, toda kot smernice in nnvodilo zadoščaio popolnoma. Tndi cena ie pri sedanii draginii primerna. Delo šoiam vscli stnpenj in vsakemu učiteiiu najtopleie priporočamo. F. Marolt. —k »Sadje v gospodinjstvu«. Kratek navod v ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in n konserviranjn sadja in zeleniadi. Za gospodinie in dekleta priredil .Martin Huir.ek. Pojasnjeno z 13 barvnimi prilogami in 42 slikami. Druga pomnožena in popravljena izdaia. Vsakovrstno sndno drevie '» U!1~ Izt:.^ ^eu vprašanjem, kl jim dnisra leta ni delalo prcglavice: niso tiamreč vedeli. kako bi sadie porabili, da bi iim bilo več zalcejo. Marsikateri gospodar, kl je druga leta skrbno potrsai in snraiiii a^^i^. -t. J....^, a.i -e pravočasno prodai, ga ie moral letos otresti in je prišcl ob lep dobiček, ki bi mu ga nudilo nri nravilnem postopanju. Nujno potrebno je torej, da so naše gospi»J;.;jc, i.:i: rr.cctr.^ al:c I.v.a- io priliko po nizki ccni nakupiti sadie, poiičene, kakn naj z njim ravnajo. da jim pride najbolje v korist in užitek, oziroma, da se jim ne pokvarl. Shranjevanie tudi poznega zimskeea sadja je odvisno od mnogovrstnih okoliščin. Zato se moramo dobro ppučiti, katero sadje se shrani in katero takoj porabi, ali predela ;n kako pridelava ter zakaj? — Knjiga »Sadje v gospodinistvu« obse- n'ga vsa potrebna zlata pravila, kako ravnajmo in postopajmo s sadjem, da nam pride v korist in kako ga predelajmo, da pri njem ničesar ne zgubimo. — Ne samo za gospodinjske šole, za vsakega sadjarja in vsako gospodinjo ie knjiga nuino potrebna in nadvse koristna. Kdor sc bo držal, navodil te knjige, bo dobro iii z tnalim trudom porabil svoj sadni pridelek. —k Breskev in marelica. Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. PrJredil Martln Humek, višii sadjarski nadzoniik v Liubljani. Malokateri naših sadjarjev zna gojiti in pravilno ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh naših sadnih plemen najplemeniteiši sad. Knjiga je vsled tega za naše sadjarje eminentne važnosti. Peča se v prvi vrsti z negovanjem in predelovdnjem breskve, v drugi vrsti pa z vzgajanjem marelice. Obsega izredno zanimiva poglavja in je okrašena z 22 slikami in dvetna barvcnim prilogama. — Knjigo priporočamo vsem, ki imajo priliko gojiti to žlahtno drevje, oziroma se zanimajo za sadjerejo. Št. 614. R\ZPiSlJEJO SE V STALNO NAMEŠČEN.JE UČIT. SLUŽBE: 1. ŠcJski okrai Celje okolica. 1. Blagovna. Došta Št. Juri.i iuž. žel.dvoiazrean.. za učiteljico. 2. Dobrna, 4razredn., za učitelja. 3. Dramlje, 4razredn. za učitelja in učiteljico. 4. Št. Jurii juž. žel., deška 5razredn., zv. učitel.ia. 5. Kslobje. pošta Št. Jurij juž. žel., dvorazreciii.. za nadučitelia in učiteljico. 6. Ljubečna, p. Celje, 5razredn., za uč tel'a in učitcljico ozir. učiteljici. 7. Št. Lovrenc p. Prož., p. Štore, ttrirazredn.. za nadučitelja. 8. Št. Pavel ori Preb.. 6razredn. s posebn. razred. za oddaljene. za dva učiteIja in iičitelijico. 9. Petrovče. 5razredn.. za učitelja In učiteliico. 10. Zg. Ponikva. P. 2alec. dvorazredn.. za nadučitelja in učiteljico. 11. Svetina. p. Štore. enorazredn.. za učitelja-voditelja. 12. Štore. 4razredn., krajni š. svet Teharie. za učitelja. II. Šolskl okrai Laško. 1. Dol, 5razredn., za učitelja ali učiteljico. 2. Henina. krajni š. svet Jurklošter, enorazredn.. za učitelja-voditelja. 3. Hrastnlk. deška 5razredn. z 2 v^poredn. za uoitelja. 4. Sv. Jedert. d. Laško. dvorazredn., za nadučitel.ia. 5. jurklošter. trirazredn.. za učitelja ali učiteljico. 6. Sv. Katarina. krajni š. svet Trbovlje. dvorazredn.. za učiteljico. 7. Laško. 6razredn. z 2 vzporedn.. za učiteljico 8. Št Lenart. p. Laško. trirazredn., za nadučitelja in učitelia ali uiiteliico. 9. Sv. Miklavž, p. Laško. enorazredn., za učitelia-voditelja. 10. Sv. Marjeta. p. Rimske toplice. dvorazredn.. za učiteljico 11. Trbovlje-Vode deška 8razredn., za 3 učHelie. III. Šolski okr-M Vransko. 1. Braslovče. 6razredn.. za učitelja. 2. Polzela. 6razredn.. za učiteljico. 3. Vransko. 6razredn. za učitelja. Pravilno opremljene prošnje je Dred- ložiti službenim potom dotičnim krajn. šofek. svetom do 31. januarja 1923. Predsednik: Dr. Žužek, s. r. Štev. 1638—1639/P 1. RAZPIS NADUČITELJSKIH SLDŽB. V smislu odloka višiega šolskega sveta štev. 15489 od 16. 11. 1922. se razpisuleta s tem v stalno nameistitev naslednji nadučiteljski službi: 1. Sv Barbara v Halozah. sedemrazredna osnovna šola z eno vzporednico. 2. Cirkovce. šestrazredna osnovna sola. Z obema službama ie združeno prosto uradno Stanovanje. Pravilno opremljene Drošnie je prednisanim potom vlagati pri označenih krajn-jli šolskih svetih do 14. januaria 1923. Okrajni šolski svet Ptuiski. —Eredsednik: Dr. Pirkmaier. m. p.