Št. 7 (934) L XIX NOVO MESTO, četrtek, 15. febr. 1968 Zelena luč V na Čatežu Pričelo se je XXIII. državno šahovsko prvenstvo za posameznike, ki ga letos organizirajo v Cate-6kih Toplicah. Kljub temu da nas od začetka tekmovanja loči le nekaj ur, še ne vemo dokončno, kdo bo sploh sodeloval. Poizkušali bo. mo navesti nekatere najresnejše kandidate, izmed katerih se jih bo velika večina le udeležila državnega prvenstva. Med kandidati so: Matulović, Ivkov, Janošević, Parma, Pirc, Bertok, Bogdanovič, Bukič, Kurajica, Meštrovič, Marič, Musil, Minič, Mihaljčišin, Ni. količ, Puc, Ostojič, Kržišnik, Planinc, Buljovčič, Rajkovič, Antu. nac, Bajovič, Bukal, Baretič, Cvetkovič, Despotovič, Dimitrijevič, Djakovski, Grdinič, Gliksman, Ivanovič, Ivkovič, Leban, Mašič, Mejič, Mesing, Omanovič, Stupica, Sušič, šibarevič, Milonjič, Brad. varovič. Ilijevski in Kelečevič. Ne zamudimo izredne priložnosti, oglejmo si igro najboljših ju. goslovanskih šahistov! Peš v Pišece in Sromlje? V torek smo zvedeli, da morajo cesti iz Brežic v Pišece in Sromlje za nekaj časa zapreti, ker sta neprevozni. Zima ju je tako poškodovala, da je vožnja z avtobusom postala nevarna. Pa tudi vozila se kvarijo. Občani tega ukrepa ne bodo z veseljem sprejeli, saj morajo kljub vsemu na delo in po drugih nujnih opravkih v mesto. Razen tega so od 13. februarja dalje ostali brez prevoza šolarji, ki se vozijo k pouku v Artiče. Brez povezave v Brežicami so ostale Artiče, Sromlje in Pišece. OD 14. DO 25. FEBR. Padavine z ohladitvijo okrog 18., 21. in od 24. februarja dalje. Vmes izboljšanje oziroma lepo vreme. Okrog 18. februarja, najkasneje okrog 25. februarja pričetek nove zime. Dr. V. M. SE BODO ODLOČILI ZA REFERENDUM? Samoprispevek za novo cesto? Predvidoma naj bi občani Kočevja na bližnjih zborih volivcev odločali o razpisu referenduma o samoprispevku za modernizacijo ceste Kočevje-Delnice - Občinski predstavniki so se o gradnji ceste že dogovarjali s predstavniki republiškega cestnega sklada, ki bo glavni investitor V kočevski občini je vedno več razprav o modernizaciji ceste Livold — Brod na Kolpi, se pravi o novi povezavi Ljubljane z morjem. Na bližnjih zborih volivcev bodo občani razpravljali tudi o samoprispevku za modernizacijo te ceste. Seveda pa gradnje ceste ne bi v celoti plačali s samoprispevkom, saj ne bo koristila samo občanom kočevske občine. Največ denarja za modernizacijo ceste bo prispeval republiški cestni sklad. Književnik Severin šali je v četrtek, 8. februarja, odkril ploščo na hiši, kjer so novomeški rodoljubi 6. jan. 1848 prvikrat zaigrali Linhartov VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI. Več o slavju berite na kulturni strani današnje številke. (Foto: Tone Gošnik) Gradnja te ceste ni v kratkoročnem republiškem programu gradnje cest do le-;a 1970. Vendar pa so predstavniki občine v razgovoru i predstavniki republiškega cestnega sklada zvedeli, da ;e bo modernizacija najver-etneje začela že leta 1970. idejni načrt za njeno gradijo je že izdelan, potrebno )a je izdelati še glavni načrt. 3o sedanjih predvidevanjih bi modernizacija potekala v treh etapah in trajala tri leta. Na slovenski strani Kolpe bo treba modernizirati okoli 22 km ceste, kar bi po seda- njih računih veljalo okoli dve miljardi S din. Vse kaže, da bodo občinska skupščina in družbenopolitične organizacije že na bližnjih zborih volivcev predlagale občanom, naj bi v občini uvedli samoprispevek za pomoč oziroma udeležbo pri financiranju modernizacije te ceste, če se bo večina zborov volivcev izrekla za samoprispevek, bo občinska skup-Soina razpisala referendum, na katerem se bo s ta j mm glasovanjem lahko vsak volivec odločil za uvedbo samoprispevka za gradnjo te ceste ali proti njej. Po dosedanji zamisli, ki ni še niti predlog, naj bi bil samoprispevek (seveda, če bo izglasovan), ki ga bodo plačevali občani ob že modernizirani cesti pr do Obkolpja, porabljen za modernizacijo te ceste; samoprispevek, ki bi ga plačevali občani Drage, Strug in Poljanske doline z okolico, pa za izboljševanje cest na teh območjih. KOMUNISTI BODO POMAGALI PRIPRAVLJATI REFERENDUM „Podajmo roko borcem in mladini!" Pomlajevanje Zveze komunistov - trajna naloga organizacij ZK v občini — V odnosu do borcev NOV in njihove organizacije se bo marsikaj spremenilo — Konferenca se je opredelila za samoprispevek za gradnjo šol V Brežicah je bila 10. februarja druga seja občinske konference Zveze komunistov. Nanjo so bili tokrat vabljeni predstavniki ZMS in specializiranih mladinskih organizacij ter predsedstvo Zveze združenj borcev NOV v Brežicah. S problemi mladine in nalogami komunistov pri pomlajevanju ZK je seznanil prisotne referent Franc Skinder, o aktual- nih vprašanjih borcev NOV je govorila Minka Mi-šičeva, o pripravah na referendum za samoprispevek šolstvu pa prof. Stanko Skaler. Razprava, v kateri je sode ovalo veliko mladincev, je iopolnila ugotovitev v refe- 'atu, da se je Zveza komuni- »tov preveč zaprla vase, da organizacije ZK niso poka-lale razumevanja do proble-nov mladine, da so komunisti v praksi postopali drugače, kot so obetali v besedah td. Naštevali so nepravilen >dnos do zaposlovanja strokovnjakov, do štipendiranja, io izobraževanja mladih na /asi in do uveljavljanja mla-iine v samoupravnih orga-lih. Istočasno pa so tudi pri- znali, da mladinci niso pokazali dovolj pripravljenosti in zanimanja za usposabljanje in izobraževanje in da se niso posluževali vseh pravic in oblik za organizirano delo. Sklepi, ki jih je sprejela konferenca, vsebujejo zahtevo po prelomu dosedanjega odnosa do mladine in so obvezni za vsakega člana Zveze komunistov v občini. Kdor jih ne bo upošteval in bo s svojim vedenjem škodoval (Nadaljevanje na 5. str.) Pred dnevom žena 10. februarja se je v Kočevju sestala sekcija za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL. Razpravljala je o pogojih prehoda na deljeni delovni čas in o pripravah za proslavljanje dneva žena. Več bomo o sestanku še poročali. Kot direktorjeva slika... Nešteto šal in resnih razprav je bilo ob lanski reelekciji, ko so časopisi objavljali razpise za vodilna mesta v delovnih organizacijah, toda na direktorskih stolčkih so v glavnem ostali isti ljudje. Zakonu je bilo zadoščeno, časopisi pa smo na ta račun nekaj zaslužili. Upali smo, da bo letošnja reelekcija vsebinsko boljša, a že so se začeli znova pojavljati razpisi, v katerih lahko najdemo točno opisanega sedanjega direktorja, kot da bi objavili njegovo sliko. Kako je to mogoče po vseh temeljitih političnih pripravah na reelekcijo, o kateri smo slišali in pisali iz vseh 9 občin Dolenjske, Spodnjega Posavja in Bele krajine? Pred kratkim je bil .objavljen razpis za direktorja neke zadruge v novomeški občini. Pogoji so bili naslednji: višja strokovna izobrazba kmetijske smeri in 10 let delovnih izkušenj ali pa priznana srednja izobrazba z najmanj 6 leti delovnih izkušenj. Razen tega so zahtevali še splošno družbeno in politično razgledanost, pa morda še kaj. Torej: delovna organizacija išče inženirja z 10- letnimi izkušnjami — ali pa človeka z nekaj razredi osnovne šole in priznano srednjo izobrazbo ter samo 6 leti prakse. Ta, drugi človek. je zelo konkretno opisan. Kakor da bi že stal za oglasom ... če so se v zadrugi ravnali po navodilih, kakršne so za ocenjevanje direktorskega kandidata priporočali v nekaterih občinskih družb eno-političnih vodstvih, se pravzaprav razpisu ne smemo čuditi Rečeno je bilo: »Poleg splošnih pogojev je pri oceni direktor ja pomemben zlasti poslovni uspeh delovne organizacije in njen program za nadaljnji razvoj, odnos direktorja do samoupravljanja itd.« V splošnih pogojih, ki so omenjeni le mimogrede, pa je skrita najbolj pomembna lastnost direktorja — izobrazba. Tako smo jo spet postavili na mesto, ki mu lahko pripišemo drugoten pomen. Izobrazbena struktura vodilnih ljudi v mnogih gospodarskih organizacijah je zelo šibka. Tudi po reformi je nekaj podjetij že propadlo. Ali je res golo naključje, da v njih ni bilo strokovnjakov s fakultetno izobrazbo?! Dve leti Dolenjske banke in hranilnice Nad 145 milijonov Sdin bo Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu razdelila v obliki 7 odst. dividende delovnim organizacijam, ustanoviteljicam DBH - Na zboru so sprejeli priporočilo, da bodo delovne in druge organizacije ta sredstva oročila pri banki kot vezan depozit, da bo poslovnost banke kar najboljša - V lanskem letu: skoraj 800 milijonov Sdin novih hranilnih vlog in 2754 novih varčevalcev - Število potrošniških kreditov se je zmanjšalo od 8.015 na 4.889, skupni znesek teh kreditov pa je zdaj manjši za 263 milijonov Sdin v Novem mestu je bila lasni vseskozi likvidna; razen tega je med letom dopolnila svo-, (Nadaljevanje na 5. str.) VRTALNI STOLP so postavili na Marofu pri Smarjeti. Ljudje modrujejo: je spodaj nafta, plin, zlato...? Ne eno ne drugo — raziskovalna skupina Geološkega zavoda iz Ljubljane išče dobre vrelce termalne vode, ki bodo polnili bodoči olimpijski plavalni bazen na tem kraju, (Foto: S. Dokl) V ponedeljek dopoldne je sil v Novem mestu četrhi •edni občni zbor Dolenjske janke in hranilnice, katerega se je udeležilo 56 izmed 70 ustanovnih članov, ki so predstavljali 93 odst. vseh glasov v banki. Zbora so se udeležili tudi predstavniki NB, SGB, Združenja poslov. nih bank in hranilnic SRS, SDK . ter zastopniki občinskih skupščin, soustanoviteljic banke. Zbor je vodil Zdravko Petan, predsednik izvršnega odbora DBH, medtem ko je zgoščeno ter pregledno poročilo o lanskem poslovnem uspehu banke, o integracij- skih razmerah v slovenskem bančništvu lani ter o smernicah DBH v preteklem letu podal direktor banke Ivo Novšak. Posebej je opisal delo dveh lanskih zborov DBH, delo izvršilnega in kreditnega odbora banke ter sveta delovne skupnosti v DBH. Do-/emjska banka in hranilnica I midm MEBLO NOVA GORICA Št. 7 (934) L XIX NOVO MESTO, četrtek, ★ ★ 5. febr. 1968 DOLENJSKI LIST tedenski mozaik V New Delhiju so zbrani predstavniki »lačnega« dela sveta in razglabljajo, kako bi prisilili »bogataše«, da bi bili manj sebični. Toda kljub vsem razglabljanjem je še vedno žalostna resnica, da so »bogati« prej pripravljeni dati orožje kot kruh. Morda zato, da bi se lačni pobijali med seboj in bi jih bilo manj... »Sovražnik je na tem, da vojno izgubi, medtem ko je bil leta 1965 na tem, da jo dobi,« je še pred kratkim govoril poveljnik ameriških čet v Vi' etnamu general Westmore-land. »Vojaki, vidim luč!« je vzkliknil. Po najnovejši ofenzivi narodnoosvobodilnih sil je tudi on najbrž ne vidi več ... Zamera zaradi domnevne izjave zahodnonemške-ga zunanjega ministra Brandta, da »je de Gaulle pohlepen na oblast« (neresnične), se je v Parizu nekoliko polegla. Na drugi strani pa se ni. »Dva zvezna ministra, zveznega poslanca in državnega sekretarja kratko malo izključiti z banketa — potem ko so bili povabljeni — spominja že na cezarske podatke,« piše zaho-dnonemški tednik »Die Zeit« o de Gaullovi nevljudnosti... Zahodnonemški kancler Kie-singer je dejal, da bo vlada strogo ukrepala proti kršilcem javnega reda. To opozorilo je prišlo v času, ko študentje po vseh mestih upri■ zarjajo prave bitke s policijo. V Bremenu so med drugim uničili 45 avtobusov. Del javnosti jih brani, večji del jih preklinja. Najhuje je tistim, ki ne dajejo ne enim ne drugim prav, oziroma vsakomur deloma prav. Taki, ki hočejo biti »objektivni«, jih dobivajo z obeh strani... Na Kitajskem skušajo zdaj spraviti pripadnike »Rdeče garde«, ki so skoraj dve leti uganjali nekulturno revolucijo po deželi, s pravimi kulturniki, to je 2 učitelji, profesorji, vzgojitelji in pisatelji in seveda tudi s tehniki in inženirji. Toda ta sprava baje zelo slabo napreduje, zakaj slednji še niso pozabili, koko so jih mladi »kulturniki« tolkli po glavi, da bi jim vcepili svoj nauk... Udeleženec znanega roparskega napada na vlak pred nekaj leti v Britaniji Charles Wil-son, ki ga je policija pred nekaj dnevi ujela v Kanadi, se gotovo sprašuje, zakaj mu je bilo treba napasti vlak, saj mu zdaj za spomine ponujajo časopisi 30.000 funtov. Toda ko ne bi bil napadel vlaka, mu ne bi nič ponujali. PRED ŠESTIM KONGRESOM SINDIKATOV Jugoslovanski sindikati in samoupravljanje Kaže, da je odpravljen dvom oziroma vprašanje na plenumu Centralnega sveta sindikatov Jugoslavije, ali je reorganizacija sindikatov potrebna ali ne. Po večmesečnem delu je komisija pripravila prvo predkongresno gradivo pod naslovom: »Nadaljnji raavoj sindikatov«, v katerem se ne govori o reorganizaciji, pač pa se opozarja na osnovna vprašanja aktivnosti sindikatov v pogojih samoupravljanja, zlasti v komuni in delovni organizaciji. Končne sklepe o tem bo določil šele kongres ZSJ, ki naj bi bil junija letos. Ti sklepi bodo lahko resnični izraz delavskega razreda le v tem primeru, če bodo prej o tem razpravljali v vseh sindikalnih organizacijah in podružnicah, če bodo delovni ljudje po vsej državi rekli svojo besedo o najvažnejših nalogah sindikatov v pogojih prizadevanj za samoupravljanje, o vsebini dela in metodah uresničevanja ciljev sindikatov. BESEDO DELAVCEM Kot vse kaže, bo ena glavnih odlik tega kongresa ravno v tem, da bodo delavci lahko tako, kot še nikoli doslej, povedali svoja mnenja o vsem, kar še ovira uveljavitev in vpliv sindikatov, kot tudi o spremembah v delu sindikatov, katere terja sedanji razvoj družbeno-ekonom-skih odnosov pri nas. Člani sindikatov so tudi doslej izražali svoje nezadovoljstvo, ker je bil sindikat na robu boja za koristi delavskega razeda in je včasih tudi premalo ostro nasprotoval birokratskim in protisamouprav-nim silam. ■ Delavski razred danes čeda- ■ Ije bolj odloča o razširjeni ■ reprodukciji, njegov vpliv ■ raste tudi v razdelitvi do- ■ hodka. Zato že lahko govo- ■ rimo o novem razdobju bo- ■ ja za samoupravljanje. Eno ■ od osnovnih vprašanj tega ■ novega razdobja je, da mo- ■ rajo biti stvarne koristi de- ■ lavskega razreda še bolj ■ zagotovljene v sistemu sa- ■ moupravljanja. Sestava samoupravljanja, kd je bila sprejeta takrat kot ideja o samoupravljanju, je danes postala preozka. Saj je težko govoriti o nadaljnjem razvoju neposrednega samoupravljanja, če bo to samoupravljanje še naprej zgolj v okvirih delavskega sveta in upravnega odbora. POGOJI GOSPODARJENJA Zahteve in potrebe za združevanjem in samoorganiziranjem širših množic proizvajalcev ne spremljajo ustrezne oblike samoupravljanja. Razen tega mora biti samoupravni sistem postavljen v vertikalni smeri tako, da delavskemu razredu omogoča odločujoči vpliv na družbeni razvoj in da ima neposredni Možje Ljudskih varnostnih^ sil^ v Ha Giangu, ki budno stražijo svoje položaje, medtem tudi prizadevno uče člane pokrajinske milice in partizane uporabljati različne vrste orožja, da bi čimbolj usposobili obrambni in varnostni sistem teh področij. (Posnetek je v torek posredovala prek Varšave sevemovietnamska agencija VNA iz Hanoia za UPI) TELEGRAMI NEW YORK — šef ameriškega generalštaba Earl Wheeler je priporočil uporabo slehernega orožja, tudi taktičnega atomskega orožja, če bi bila na primer nevarnost, da pade oporišče Khe Sanh v Vietnamu. TEL AVIV — Na izraelsko-jor-danski črti premirja prihaja v zadnjih dneh do obstreljevanja, ki je terjalo tudi žrtve med civilnim prebivalstvom. vpliv na sprejemanje sklepov. V zadnjem času se čedalje bolj širi teorija o nekakšnih na videz različnih in nasprotujočih si interesov posameznih delov delavskega razreda — delovnih enot, delovnih organizacij, gospodarskih organov, gospodarstva in družbene dejavnosti. Med njimi včasih tu pa tam res pride do sporov, toda njihovi interesi v bistvu niso različni, ampak nastajajo spori le zaradi različnega ekonomskega položaja, neenakopravnih pogojev gospodarjenja in pridobivanja dohodka. Zato sindikati že dalj časa zahtevajo, da se vskladijo pogoji gospodarjenja in pridobivanja. Š. VUČKOVIČ tedenski zunanjepolitični pregled AMERIKANCI V EVROPI (iz časopisa Die Zeit) I tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled M KONGRES ZVEZE MLADINE JUGOSLAVIJE. Konec prejšnjega tedna ^e bil v Beogradu kongres ZMJ, ki se ga je udeležilo 747 delegatov iz republik, predstavniki 46 organizacij in gibanj iz tujine in Številni ugledni predstavniki našega Javnega življenja, med njimi tudi tovariš Tito. Za predsednika predsedstva, ki je zdaj najvišji organ ZMJ, so izvolili Slovenca Janeza Kocijančiča. Predsedstvo ima začasen značaj in mora v enem letu uveljaviti organizacijske in vsebinske sklepe, ki jih je sprejel kongres. Gre predvsem za to, da je nujno povečati viogo in odgovornost republiških vodstev, uveljaviti demokratičnost, opustiti oblike liderstva, karierizma, birokratizma itd. Na kongresu je govoril tudi predsednik Tito. Med drugim je poudaril, da reforma ustreza stremljenjem mladine. Zavzel se je za več zaupanja do mladih, ki jim je treba privzgajati marksistični pogled na svet. Obsodil je nekatere oblike škodljivega vplivanja na mlade ljudi. Na koncu je dejal, da je nujno utrjevati bratstvo in enotnost naših narodov, ki je mladim tako zelo pri srcu. Kongres je dal načelno podporo samoupravljanju in reformi. Podprl Je tudi predlog za večje prostovoljne mladinske delovne akcije. Spre- jel je nova programska načela, statut in resolucijo. ■ POGLAVITNE REZERVE: LASTNE SILE. V republiški skupščini so te dni zasedali vsi zbori. Obravnavali so oceno razvoja v letu 1968, predlog republiškega prora- Več zaupanja do mladih čuna in ustrezne predpise. Imenovali so skupno komisijo vseh zborov za ustavna vprašanja, ki jo bo vodil predsednik skupščine Sergej Kraigher. Referat o temeljih ekonomske politike v letošnjem letu je podal predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič. Po njegovem sodijo v okvir neposrednega delovanja v tem letu naslednje naloge: izvoz, bolj ekonomska in racionalnejša delitev osebnih dohodkov, bolj premišljene in rentabilne investicije ter integracija. Letos se bo realni družbeni proizvod povečal za 5—6 odstotkov, vlaganja v osnovna sredstva od 7—8 odst., nominalni osebni dohodki za 8 odst., realni osebni dohodki za 5 odst. in izvoz za 9—11 odstotkov. Predsednik Kavčič je med drugim dejal, da se ne smemo zapirati V republiške meje, temveč se moramo vključevati v širše jugoslovanske in svetovne tokove. Poudaril je, da ne gre za to, da bi decentralizirali zvezni centralizem, kajti tudi republiška etatistična smer razvoja bi bila zelo nevarna. Poglavitno je, da naredimo več prostora za samoupravo in v tem okviru tudi za občine. Ne smemo le kritizirati instrumente, temveč tudi predlagati, kako stanje izboljšati. Predvsem pa ne bi smeli videti rešitve samo v spremembi predpisov, kajti naša poglavitna rezerva je v orientaciji na lastne sile. ■ VTI. OBČNI ZBOR SLOVENSKIH SINDIKATOV. Če na kratko povzamemo vsebino občnega zbora, potem je moč izluščiti iz bogate, žive in mestoma tudi kritične razprave tale sklep: sindikati se bodo usmerili k članstvu in bolj po-do delovali v njihovem interesu. Opuščali bodo oblike forumskega dela in se bolj približevali neposrednim proizvajalcem. Za novega predsednika republiškega sveta sindikatov Slovenije so izvolili Toneta Kropuška, dsedanje-ga sekretarja mestnega komiteja ZK v Mariboru. Prva vihra je minila. In prva bilanca je zdaj mogoča. Medtem ko predsednik Johnson in njegov zunanji minister Dean Rusk ugotavljata, da je ofenziva narodnoosvobodilnih sil v Južnem Vietnamu spodletela, ker ni dosegla da bi se vse prebivalstvo dvignilo v upor, dokazuje bilanca dva tedna po strahoviti ofenzivi FNO, da je ta ofenziva dosegla namen. Po podatkih hanoiskega časopisa »Nan Dan« so osvobodilne sile onesposobile tretjino južnovietnamske vojske in posejale vanjo zmedo. Pobitih je bilo 40.000 nasprotnikovih vojakov, ugotovili pa so tudi množično dezertiranje južno-vietnamskih vojakov. Američani se zdaj lahko še manj zanesejo nanje kot prej. Tudi saigopski upravni aparat je zdaj v razsulu. Podeželje j$ spet prišlo skoraj izključno pod nadzorstvo narodnoosvobodilnih sil in tako je propadel veliki ameriški načrt o pacifikaciji oziroma pomiritvi vietnamskega podeželja. Še hujši je bil moralni udarec, ki so ga doživeli Američani. Vseh njegovih posledic zdaj še ni mogoče izmeriti. Mogoče je reči to-le: ZDA lahko še nadaljujejo vojno, ker imajo skoraj neizčrpna sredstva, toda kako dolgo bodo Američani še pripravljeni pošiljati svoje sinove v smrt za stvar, ki jim je tuja in je ne razumejo, in kako dolgo bodo še pripravljeni plačevati davke v brezdanji prepad vietnamske vojne? Hkrati z dramatičnim zapletom v Vietnamu se je spet sprožila akcija, ki ima namen doseči mir v Vietnamu. Glavni nosilec te akcije je generalni sekretar OZN U Tant, ki je že obiskal New Delhi, odondod pa je priletel v Moskvo. Ni naključje, da je dan prej generalni sekretar CK KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev sprejel na dolg razgovor šesa južnovietnamske-ga predstavništva v Moskvi. Prav tako ni naključje, da je bil pred nekaj dnevi v Moskvi britanski premier Harold Wil-son, ki je potem obiskal še VVashington in Ottawo. Tudi on je iskal možnosti za posredovanje v Vietnamu. Upanja je malo, ker je bilo že toliko razočaranj, toda vedno* znova je treba poskušati. Pravkar je minil v Parizu državniški obisk, ki sicer ni vzbudil posebno velike sploš- WASHINGTON - Predsednik ZDA Johnson Je izjavil, da predlogi o Vietnamu ki jih Je Izrekel lani jeseni v San Antoniu v Teksasu, še vedno veljajo. Takrat Je dejal, da bi ZDA prenehale bombardirati Severni Vietnam, 6e bi ta nehal »infiltrirati« svoje čete na Jug. ne pozornosti, a je kljub temu po svoje pomemben. Na povabilo predsednika de Gaul-la je obiskal Pariz iraški predsednik Aref. Sprejeli so ga z vsemi častmi. Na široko in na dolgo so mu pregrnili rdečo preprogo. Ob cesti z letališča so vihrale francoske Bilanca ofenzive in iraške zastave in uradni Pariz se je trudil, da izkaže Arefu reis vso prijaznost in gostoljubnost. Po končanem obisku v Parizu se je Aref ustavil v Kairu, kjer je zelo pohvalno govoril o de Gaullu in njegovi politiki prijateljstva do arabskih narodov. Znano je, da je de Gaulle obsodil Izrael kot napadalca v lanski junijski vojni in da je ustavil dobave orožja Tel Avivu, predvsem dobave lovskih letal mirage, ki so odigrala tako pomembno vlogo v spopadu. Tudi poznejše izjave in dejanja francoskega predsednika so pokazala, da se skuša Francija čim bolj priljubiti Arabcem. Določeni krediti, povečana trgovina, politična podpora, vse to naj Franciji vrne tisti ugled in vpliv na Srednjem vzhodu, ki ga je nekoč že imela, toda kot kolonialna sila. Komaj dobrih deset let je minilo od anglo-francoskega napada na Suez, ko je postala Francija skupaj z Britanci najbolj osovražena država y arabskih očeh. Toda takrat je bil francoski premier še Guy Mollet, ki zdaj zelo kritizira de Gaullo-vo politiko do Izraela, in v Alžiriji je še besnela vojna med Francozi in narodnoosvobodilno fronto. Sodelovanje z Irakom tudi lepo napreduje in Francija je sklenila z Bagdadom pomembno petrolejsko pogodbo na veliko jezo ameriških in britanskih petrolejskih interesov. Baje je bilo zdaj v Parizu govora tudi o prodaji orožja Iraku. Toda na to je iegla kurdska senca. Stari voditelj Kurdov, ki živijo na severu Iraka, je poslal de Gaullu pismo, v katerem ga roti, naj ne prodaja Bagdadu tankov in letal, ki bi jih Bagdad prav lahko uporabil proti svobodoljubnim in neukrotljivim kurdskim plemenom na severu. DOLEI\IJSIme«. Cena potovanja je 340 Ndin za osebo, vnaprel pa je treba plačati akontacijo 150 Ndin in s prijavo pred’ožiti veljaven potni list. Prijave sprejema do 20. februarja tudi KOMPASOVA poslovalnica v Novem mestu. ■ NA TRŽNICO PRODIRA po mlad, saj Je bilo v ponedeljek že mogoče kupiti zvončke, teloh in vresje. Jajca so že mnogo cenejša, tokrat so veljala 55 Sdin. Radič, motovilec in regrat so prodajali po 100 Sdin merico, jabolka po 130 Sdin kg, smetano v skodelicah po 250 Sdin itd. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA -rodile so: Marija Gazvoda s Cankarjeve, ulice 24 — Marijo; Marjeta Gričar iz Kastelčeve 3 — Valentina; Zlata Kastelic, Nad mlini 19 — Tomaža in Anica Žnidaršič z Novega trga 9,- An-drejko. GARAŽE NA MESTNIH NJIVAH ki jih je lani izgradil PIONIR, ka. žejo te dni prav žalostno podobo. Voda od stopljenega snega ponoči zamrzne In okuje vrata, da jih ni mogoče ne odpirati, ne zapirati. Nič čudnega: žlebovja ni, zemlja pred zidom nima niti za prst betona. Vse drugače je v garažah, ki jih je gradil zasebni podjetnik, če prav so bile le te precej cenejše... »Ena gospa Je rekla, da kar privošči Urbanču železne kole tam doli za cesto — kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade . . .« »Pa tudi Zalokar se Je uštel! Pravijo, da bo moral podreti drvarnico na Koštialovi, za katero nima gradbenega dovoljenja, čeprav ima dobre zveze . . .« Z&vod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela bo v sodelovanju s krajevnimi konferencami SZDL v občini Novo mesto organizirala ciklus predavanj za podeželske centre. V letošnji sezoni so se skupno z občani in družbeno političnimi organizacijami do govorili, da bodo predavanja v naslednjih središčih: Hinjah, Otočcu, Orehovici, Ga berju, Brusnicah, Dol. T»pli Taka gostilna ne pospešuje turizma! Tovariš urednik! Urejeno ali neurejeno, čisto ali nesnažno stranišče je človekovo ogledalo. To velja tudi za gostilniško stranišče. 3. februarja sem prišel v gostilno Marije Novak ob Cesti Herojev v Novem mestu. Ko sem vstopil, sem komaj presodil, da stojim res na parketnih tleh, tako so bila umazana. In kakšno je bilo šele stranišče! Umazanije ni najbrž po novem letu še nihče odstranil. Gost, ki se napoti najprej v tako stranišče, tudi v gostilni ne bo dolgo ostal. Nehote začne razmišljati o čistoči v kuhinji, o pomivanju kozarcev in podobnem. če bi to videl v ponedeljek zjutraj, bi še razumel: bila je nedelja in gostje so se zadržali pozno v noč, pa ni bilo časa pospraviti. 3. februarja je bila sobota ... Morda javnosti to niti ne zanima, toda kaj bodo rekli turisti? Vprašujem, ali ve za ta primer sanitarni inšpektor? IVAN ODLAZEK cah, Žužemberku, Straži in v Novem mestu. V teh sredi ščih bodo ciklusi predavano s področja kmetijstva, zdrav stva, vzgoje itd. V tem tednu bodo naslednja predavanja: Hinje 18. 2. — Cerkev v sodobnem svetu (Dušan Zupanc); Otočec 18. 2. — Sadjarstvo in vinogradništvo (Tit Dobršek); Orehovica 21. 2. — Prehlad in posledice (dr. Božo Oblak); Gabrje 16. 2. — šola in dom (prof. inž. Ivo Zobec); Brusnice 16. 2. — Sadjarstvo in vinogradništvo (Tit Dobršek). Kmalu novo sejmišče Živinski sejem v Šentjerneju 8. februarja je bil kljub slabemu vremenu dobro obiskan. Zadnji sejem na tem sejmišču bo aprila, kasneje pa bodo rejci sklepali kupčije že na novem sejmišču, ki ga krajevna skupnost že nekaj časa ureja. Zemljišče sedanjega sejmišča bodo razkosali in ga prodali zasebnikom za zidanje stanovanjskih hiš. Izkupiček za to zemljišče bodo porabili za ureditev šentjemejske kanalizacije. Kdor želi kupiti parcelo na sedanjem sejmišču, naj se prijavi pri krajevni skupnosti v Šentjerneju! P. MIKLIČ Čebelarji so zborovali 21. januarja so zborovali čebelarji v Dolenjskih Toplicah. Med drugim so ugotovili, da je bilo preteklo leto za čebelarje ugodno, zlasti veliko medu so dobili čebelarji, ki so čebele odpeljali na pašo v medišča. 4 »V katerega psa krepelec prileti, tisti pa zacvili,« zabrusi vdova Banički v obraz, »najrajši vidim, mati, da kar greste.« Samo Zameščan, ki »je požrl toliko naših ljudi,« kot so govorili v Zakrakovju, ni uganjal nobene hinavščine. če je srečal vdove ali matere v črnih rutah, je potuhnjeno pogledal v tla in se brez pozdrava požuril dalje. Zameščan je krenil sedaj na pot, na kateri se mu ni nikoli izpolnila goreča želja, da bi kdaj pasel in kosil po Fakinovi zemlji. S semeniščnikom in Baničem je slekel italijansko uniformo in z obema v nekaj dneh oblekel legistično. Dobili so čine, ki »so si jih zaslužili z zameškimi grobovi«, kot so jim očitali Zakrakovci. Zbrali so svoje pristaše, mnogo pa jih prisilili tudi z grožnjami, češ da imajo samo dve poti: v legijo ali internacijo. Pretili so tudi z novim streljanjem, če ne gredo z njimi, kot se je zgodilo tudi Jožetu Jarkoviču s Čistega brega št. 1. Zameščan jih je odpeljal v Gracarjev tum pod Tolstim vrhom, kamor je dva dni prej, 17. septembra, nasilno vdrl in se utrdil Kranjčev drugi bataljon tako imenovane Milizia volontaria anficommu-nista-prostovoljska protikomunistična milica. Ljudje niso tega italijanskega uradnega imena nikoli uporabljali. Poznali so samo »belo gardo« s slabo obetajočim prizvokom iz ruske oktobrske revolucije. Zameščan je postal takoj desetar v drugi četi in dobival 65 italijanskih centezimov dnevne plače. V njegov oddelek je stopil tudi bogoslovec Rabzelj.3 Lenuhu Baniču je bilo v legiji prenaporno. Rajši so je vrnil zopet v staro službo k Italijanom v Zameško. Rojakom je prizadel še dosti gorja. Ko so na Štefanovo po božiču ponoči zgrabili Jožeta Jordana, begunca z Malih Malene, mu Banič ni dovolil niti, da bi se oblekel. V samih gatah in srajci ter bosega so v mrzli zimi izročili čez mejo Nemcem. Banič pa je pohitel k Jordanovemu dekletu povedat, da fanta ne bo več videla. Selo v celjskem »piskru« je neznana jetnica, baje neka le* karnarica iz Mokronoga, ki so jo Nemci pozneje ustrelili, priskrbela Jordanu hlače in copate. V Zakrakovju so si ljudje polagoma opomogli od prestanega strahu. Postreljenih očetov in bratov pa niso pozabili. Vdove so jim zložile žalostinko. Moški so vse glasneje godrnjali: »Človeku se ne spodobi, da leži kakor pes v tistem močvirju.« Zahtevali so, da jim dovolijo žrtve prepeljati k Miklavževi podružnici na samotnem Otoku na drugem bregu Krke pri Dobrovi. Italijani so se nazadnje vdali in naročili: »V soboto, 7. novembra, naj bodo sorodniki s krstami v Zameškem!« Prišli so s krstami, rjuhami in žalnimi venci. S seboj so pripeljali starega Božiča iz Dobrove in begunca Slovenca s Skopic na Krškem polju, ki naj bi spoznala trupla. Italijani so obe priči in vence zavrnili. Zažu-gali so: »Ce bo kdo poskusil fotografirati, se bo sam znašel med trupli.« Ob odprtem grobu so pogrebci videli, da grozljive govorice o streljanju v Zameškem niso bile prazne. Mladi bosonogi Jože Jordan iz Koprivnika se je v grobu oklepal krepkega Levičarja. Hlačnico je imel vso zdrgnjeno nad koleno noge, s katero je še živ v zemlji grebel. Mlado življenje se je brezupno upiralo uničenju. Vseh okoliščin delavci niso utegnili preverjati. Na temne gozdove je legal mrak. S talci so odkopali še dvoje trupel: Miho Fakina s Čistega brega in pa partizana Jožeta Jordana iz Ostroga, ki je 22. avgusta padel v napadu na Italijane v za-meški dolini. Bila je že trdna noč, ko je vrsta voz s trinajstimi krstami priškripala v Dobrovo. Tja se Italijani in beli zaradi partizanskih patrulj niso več dosti upali. Most na Krki je bil zopet porušen. Iz vode so štrleli le še oporniki. Preko koz brez mostnic sta ležala dva trama, ki sta ljudem služila za brvi čez reko. Vozniki s krstami so spregli in na sebi vlekli vozove po majavih tramovih. Ob straneh so jim na kozah svetili z baklami iz slamnatih otepov, da bi kateri od voz ne zgrmel v reko. Krste so položili v otoški cerkvici na tla. »So vse tu?« je vprašal župnik. »Ena je zunaj, partizanova,« je nekdo odgovoril. »Prinesite jo noter, mar partizan ni človek?« veli duhovnik. Ob pokopališčem obzidju so v širokem loku stali tisti z baklami. V krvavo rdeči luči gorečih otepov so grobarji hiteli. Do jutra, ki ni bilo več daleč, je moralo biti vse končano. Tako so jim ukazali. 3 Alojz Jordan — Zameščan, roj. 9. 6. 1917 v Zameškem, Je prišel iz 2. čete kmalu v bataljonski štab. V dec. 1912 in prve mesece v letu 1943 ga najdemo na italijanskih plačilnih seznamih kot komandirja bataljonskega komandnega voda na Brezovici pri Šentjerneju. Dobival je že po 20 lir na dan, ki mu jih izplačuje italijanski podpolkovnik Ubaldi, načelnik od. delka MVAC pri diviziji Isonzo v Novem mestu. (Prostak je prejemal po 8 lir.) Na dan napada na Pleterje, 18. februarja 1943, odpeljejo Zameščana v italijansko vojaško bolnišnico O 54 (Ospedale 54) v Novem mestu. Ob koncu vojne je Zameščan z Nemci zapustil domovino in se pozneje izselil v Argentino. — Pozneje je odšel v belo gardo, megoče v decembru 1942, in sicer v 2 četo II. bat MVAC, tudi njegov brat Jože Jordan. V zadnjih bojih z Nemci pred kcncem vojne je nekje obkoljen padel — Tudi bogoslovec Janez Rabzej, roj. 14. .3. 1919 na Pristavi pri Raki, je leta-1943 zbežal s sovražnikom z rodne zemlje in se zatekel v Avstralijo. Pri sedmi jami se je odprlo... Če Tone Račič iz Drnovega 76 pri Krškem ne bi tako zelo ljubil sadjarstva, bi slovenska arheologija ostala prikrajšana za dragoceno pridobitev: za rimski vodnjak v Neviodunumu, današnjem Drnovem - Po prvih ocenah je vodnjak star kakih 2000 let - Spomladi se bodo strokovnjaki iz Zavoda za spomeniško varstvo odločili za zaščito najdbe, ki spet razširja podobo nekdanje neviodunumske nekropole elitni ples dolenjskih študentov brucovanjem 17. feb. ob 20 h Otočec Raziskovanje preteklosti vasi Drnovo sega še v 16. stoletje. Kmalu zatem poda takratni meščan Krškega J. V. Valvasor utemeljeno lokacijo Nevio-dunuma (»v okolici Krškega, in sicer v vasi Dri-nouu«) in omenja najdbo 4000 novcev ter vrsto spomenikov, med njimi take, ki jih za njim ni videl nihče. Sam pravi: »V vasi in okoliških poljanah izkopljejo ljudje ogromno opeke. Pred tem so našli velike steklene posode, polne zemlje in oglja; prav tako najdejo še danes svinčene cevi in zelo veliko spomenikov. Dan na dan se v omenjeni okolici vidijo ajdovski novci in pod zemljo veliko starih zfdov ter obokov. Iz tega sklepamo, da je stalo tu v davnini mesto...« (T. Knez, P. Petru in S. škaler: MUNICI-PIUM FLAVIUM LATOBICORUM NEVIODU-NUM — opis antičnega mesta in njegove predzgodovine. Izdala Dolenjska založba 1961) STE V ZADREGI ZA DAIIILO? Šopek nagelj ćkov je primemo darilo za vsako priložnost! Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah Zahtevajte v vaši najbližji cvetličarni nageljčke iz vrtnarije Catez KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE VAB/ /4<^cu^ui BREŽICE Drobne zelene knjižice NE-VIODUNUM, ki so jo 1961 napisali za Dolenjsko založbo tovariš Knez, Petru in škaler, pri Račičeviih v Drnovem 76 najbrž nimajo. Prav gotovo tudi niso brali »Poročila o raziskovanjih suburbanih predelov Neviodunuma v letih 1960—1963«, ki so ga za Arheološki vestnik pri SAZU za 1960 pripravila arheologi Peter Petru, Tone Knez in Anja Uršič — pa vendar je TONE RACIC, delavec v tovarni čokolade IMPERIAL z ženo Maijijo in očetom Vinkom Račičem lani decembra dobro vedel, kaj je njegova dolžnost. Bilo je takole: »Novembra in decembra sem kopal jame ob novi hiši, kamor sva se z ženo lani vselila, da bom zasajal sadno drevje. Ne morem videti prazne gmajne: tu naj rastejo murve, slive in orehi. Senca Izredna priložnost za ugoden nakup! V vseh prodajalnah NOVOTEHNE: 12 mesečni kredit NOVO MESTO TREBNJE KRŠKO METLIKA ■ brez obresti ■ brez porokov ■ brez pologa za superavtomatske pralne stroje gjzrcL&n+e. PS - 275 in PS - 652 6 mesečni kredit pod enakimi pogoji za vse štedilnike j Tovarna 3-mdJHJnL[£Li2 VELENJA daje 12-mesečno garancijo in po želji kupca priključuje pralne stroje. bo krog hiše, perutnina pa pod drevjem vedno kaj najde... No, decembra kopljem sedmo jamo, lepo po vrsti. Kar na lepem opazim, da zemlja nekam uhaja. Siplje se in siplje. Nekaj sem zasumil. Oče mi je dal kol, malo smo luknjo razširili in naleteli na kakih 300 kg težko skalo. Bila je prehuda za naju z očetom. Prišel je še brat Bojan iz Zadovinka — in ko smo jo z muko odvalili, da bi dobil prostor za novo drevesce je pred nami zazijala globoka luknja: bil je star vodnjak. En dan sem čistil vhod, čez teden dni smo se že spustili vanj. Tri in pol do 4 metre globoko je šla lestev — potem pa smo se odločili: oče je šel povedat v Krško k tovarišici Uršičevi v knjižnico, kaj smo našli...« Potem je šlo hitro: okoli 10. januarja, sredi najhujšega mraza, so prišli k Račičevim dr. Peter Petru, Marjan Uršič in prof. Stanko Skalar iz Brežic. Strokovnjaki, naši znani arheologi in stari znanci Drnovega, so bili kmalu enotni v oceni: — Rimski vodnjak. Starost okoli 2000 let. Izredno dobro ohranjen. Spomladi izvesti zaščitna dela, vnesti v kompleksen plan Neviodunuma in njegove okolice ... Zdaj je rimski vodnjak na vzhodnem koncu Drnovega — Račičeva domačija stoji v Grobljah — že malo globlji. Tone Račič ga je začel čistiti in je potegnil na svetlo precej vedric črne zemlje, pa tudi »kugel«, okroglega kamenja iz rečne struge. Lestev v vodnjak je dolga že dobrih 8 metrov. Vodnjak je širok meter in 10 cm stene pa so iz lepega lomljenega kamenja; so tako čvrste, kot da bi ga zidar obložil lani ali predlanskim. Z deskami ga je zavaroval, da ne pride do nesreče, lestev pa je ostala v vodnjaku. Račičevi bodo počakali na pomlad in na drugi obisk strokovnjakov. »Tudi kosti so bile med zemljo, ko je Tone čistil vodnjak,« je pristavil oče Račič in že odšel v svojo hišo. Vrnil se je z zavitkom in ga položil na tla: kaže, da gre za živalske kosti, ker so vmes prašičji okli. No, tudi o tem bodo povedali zadnjo besedo znanstveniki. Pred vojno in štiri leta po vrnitvi iz pregnanstva v Sle-zijo so Račičevi na tem kosu zemlje tudi orali; kakšno kamenje je vedno prišlo pri tem na dan, vendar na skalo, s katero je bil vhod v rimski vodnjak zadelan niso nikoli naleteli. Gledamo po njivah pa Račičeva spet pravita: »V tem punklju je še marsikaj skritega...« in namigneta na malo vzdignjeno zemljo blizu njive, kjer stojimo. »Kaj bi bilo pa tole?« še vpraša starejši Račič in odvije iz časopisnega papirja košček bronaste glavice — morda je del okrasja, kakega ro- čaja? Odgovora ne vemo, toda tudi na Drnovem še vedno živi zgodba o ... » ... pravijo, da je bilo tu okoli včasih devet vodnjakov, v enem pa je zlato tele...« doda nasmejani Vinko Račič, ko spet zavije oblikovani košček brona in ga varno shrani v žepek. »Tovariš Račič, treba vas je pohvaliti, da ste najdbo tako lepo očuvali in takoj prijavili na občini, tako bi moral vsakdo narediti!« pravim Tonetu, ko spravljam fotografski aparat. »Ta vodnjak Je res nekaj finega kaj takega tod okoli še ni bilo!« doda oče, Tone pa pove: »Vodo pri hiši potrebujemo in na pomlad sem hotel kopati jamo, da bomo vanjo zabili štepih — toda tale rimski naj le ostane, vsak naj bi si ga ogledal...« Po Račičevi zaslugi je Drnovo pri Krškem bogatejše za nov spomenik davne preteklosti. TONE GOŠNIK Marjanca Uršič, arheologinja v Krškem: »Spomladi bo treba vodnjak kompletno očistiti, zrisati in vrisati v celotni plan Drnovega; verjetno bo treba razširiti tudi zaščitni pas naselja. Kaj vse bo treba narediti, o tem bomo še govorili...« Kada mo(> Leopold va žena že 15 let ka. Gospe za delo it trezen. Pc Tedaj žer rejo ostal streho. Vidmarj sodišču ii ljubil, df* toda beža' noči se I ter za sc sredoval, ha: Vidra graja in Enaindv lani je b' len. Ženi da jo bi grožnje 5 ceru stol da jo b( bala preš morala J Ker se , je moža Na raa skim sodi stu se j< Vidmar i nje ni m vinjenem ve, kaj vinjen to Senat Vidmarj ei upošteval na 20 dJ za 2 leti. Račičeva družina ob nepričakovano odkritem rimskem vodnj delavec v tovarni čokolade IMPERIAL v Krškem, z ženo Marijo J sinčkom Tonijem, na desni oče Račič iz Drnovega št. 76. Tonfl »Prav tu sem hotel vsaditi sedmo drevesce: raje vidim, da kaj * okrog hiše prazno in pusto...« No, v sedmi jami ne bo raslo pripravljeni rimski vodnjak vsakomur pokazati... (Foto: 1 POLJE »OMEGA« 24. Posebno letalo vesoljskega centra se je s tovorom vrnilo v Evropo. Zgodba naših vesoljcev je dobivala svoj razplet za okni prostranih poslopij Baze. Tu so stikali glave najsodobnejši znanstveniki centra. Elektronski računalniki so prebavljali tisoče in milijone številk. Vesoljske ladje so vzletale in se vračale. Odhajale so v področje Omega. Prinašale so presenetljive podatke. In na osnovi teh je rasel v dvoranah Baze nenavaden stroj. Stroj, ki mu ni bilo para v svetu. Ko bi človek gledal vse to vrvenje v Bazi, ko bi videl, kako se —. mogel cenih K njiju! Sicer nalnikoj ali so s ni bil dokler J njena, K Priše llslp£? NOGOMET NA I JAROSLAV HASEK | BAVARSKEM Hašek, eden najboljših čeških humoristov in satirikov, se je rodil 1883 v Pragi, umrl pa 1923 v Lipnici pri Havl.Brodu. Bil je ena najoriginalnejših figur praške boheme, človek, ki je zaničeval urejeno življenje in se vse do smrti ni mogel nikjer usidrati. Miselno se je gibal med anarhizmom in nihilizmom. Pisal je drobne humoreske, v katerih se je norčeval iz malomeščanske družbe in ironiziral c. kr. oblast. Med vojno je bil ujetnik in nato legionar v Rusiji. Tam se mu je zasnoval njegov poglavitni spis »Prigode vrlega vojaka Švejka v svetovni vojni« (I. — IV., 1920—1923), eno največjih del svetovne satirične literature in nemara najčudovitejše slovstveno maščevanje Čehov nad političnim in vojaškim sistemom habsburškega cesarstva. Hkrati je to naj/Originalnejši roman o vojni 1914—1918. Češki Švejk kot prototip priso-ljenega vojaka, neprepričanega državljana in zvitega upornika, je postal nesmrtna figura kakor Sancho Pansa in drugi njemu sorodni literarni liki. Haskov humor je zajedljiv, veren izraz pisatelja, ki je sam doživel premnoge komične spoprijeme z ljudmi in nravmi svojega okolja. Bavarski mesti Tillingen in Hochstadt ob Donavi sta hudo sprti. V srednjem veku so odrinili Tillinžani na svojih ladjah s posadko svojih vojščakov in obilno zalogo go-riva proti Hochstadtu, ki je po takšnih obiskih nekateri-krat pogorel. Seveda pa so Hochstadtčani kdaj pa kdaj zapodili Tillinžane kakšnih štirideset kilometrov nazaj in se imenuje hrastov drevored, ki se vleče svojih deset kilometrov daleč od Hochstadta proti Tillingenu: »K obešenim Tillinžanom.« V tem je bilo med obema mestoma nekaj razločka, kajti Tillinžani so utapljali svoje hochstadstke sosede v Donavi kakor mlade mačke, in ko je neki hochstadtski mestni svetovalec prišel Tillinžanom v pest, so ga razčetverili. Četrtino so poslali po posebnem odposlancu v Hochstadt, kjer so le-tega pripeli na grajska vrata, čeprav je protestiral, češ da je kot odposlanec nedotakljiv. Tako je to bilo vse do tedaj, ko so mestom vzeli privilegije do takih in podobnih iger in zabav, kajti nova doba je omilila grozote ekspedicij in jih omejila na pretepe v krčmi »Pri angelu varuhu«., Ta krčma je bila dvajset kilometrov daleč od Hochstadta in prav toliko do Tillingena. Tu je bila meja med obema sovražnima področjema. Semkaj so se hodili pretepat sleherno nedeljo in praznik. Fantje so prišli peš, odpeljali pa so jih v obe smeri na lojtrskih in gnojnih vozovih, z razbitimi glavami in polomljenimi rebri, ampak navadno zadovoljne, ker je spet enkrat vse tako lepo minilo. Obe stranki sta si prizadevali, da bi navdilj ohranili sloves vodilnega mesta v teh stoletnih bojih in zatorej pretepi »Pri angelu varuhu« niso bili nič manj vroči kakor tačas, ko so Tillinžani plezali po lestvah z gorečimi smolnatimi plamenicami na Hochstadtske okope, branilci teh pa so jih s stofuntnimi cepci zbijali v mestne jarke. Prav tako vroč je bil boj. ko so Tillinžani z ovnom razbijali mestna vrata in so jih Hochstadčani ooMvali z vrelo smolo. Nobena stranka ni mogla nikoli reči, da je bila popolnoma premagana, dokler ni naposled delitev v okrožja spravila Hochstadtčane pod oblast Tillinžanov. Hoch-stadtsko okrožje so torej odpravili in Hochstadt dodelili tillinburškemu okrožju. V Hochstadtu ie bilo okrajno, v Tillingenu pa okrožno sodišče. Hochstadtčani so samo zasliševali svoje meščane in jih pošiljali z akti vred k okrožnemu sodišču v Tillingen, ki jim je sodilo strogo in okrutno. Hochstadtčani so morali v Tillingen na nabore, v vseh uradnih zadevah je bil Tillingen vedno na prvem mestu. Hochstadt pa za njim. Potemtakem so bili Hochstadtčani na celi črti prizadeti, ponižani in užaljeni. In ko so neko nedeljo »Pri angelu varuhu« slavno pretepli Tillinžane, je bilo naslednjo nedeljo toliko orožnikov iz tillinškega okrožja, da tega pri najboljši volji niso mogli ponoviti. Posihmal so le še po naključju trčila skupaj 'in so Hochstadtčani podlegli premoči, ker jih je od vsepovsod obdajal sovražni val, in tisti, ki so prišli od vojakov, so rekli, da se v takih okoliščinah sploh ni več mogoče pretepati, in so doma ostale imeli za strahopetce. Kazalo je, da Hochstadt nikoli več ne bo mogel zasenčiti svojega tekmeca — tedaj pa je nova doba prinesla v južno Nemčijo nogomet. Le kako bi se bil mogel klub »Tillingen« izpočetka postaviti hochstadskemu moštvu po robu! Napadalci »Hochstadta« so bili občudovanja vredni. Naskakovali so žogo tako ostro, kakor so njihovi predniki lovili Tillinžane pred mestnimi vrati. Tako neubranljivo so zabijali žogo v vrata sovražnega kluba, kakor so svoje dni hochstadtski kiji in ovni razbijali vrata mesta Tillingen. Složna igra vseh igralcev kluba »Hochstadta«, napadalcev, branilcev in krilcev, je prebila živi zid pred sovražnim golom in nekoč se je celo zgodilo, da so z žogo vred ustrelili v sovražna vrata »Mannheimovcev« branilca lastnega moštva, da še danes ne ve živa duša, kako je ta prifrčal tja noter. Njihovi streli so bili strahotni, žoga, ustreljena v sovražna vrata, je pahnila golmana ob stran, pretrgala mrežo, utrgala nekemu gledalcu za vrati uhelj, ubila nekega psa, ki je tekel za igriščem, in odbila nekomu, ki je hotel žogo ustaviti, obe nogi. To je en sam primer. Drugi primer: Frd tekmi »Hochstadta« z »Ingolstadtom« je oster strel v ingolstadtska vrata na mestu ubil dve žrtvi. Golman in žoga sta izdihnila vsak svojo dušo, tako da so morali igro za dve minuti prekiniti, da je prišel namestnik in so prinesli novo žogo. v višino ogromno ogrodje aparature, bi ne da se dogaja vse to le zaradi dveh drob* . In res se ni dogajalo le zaradi Pa, nihče še ni vedel, ali so bili računi raču-dovolj natančni. Nihče ni mogel prerokovati, misli znanstvenikov v pravo smer — dokler S&dnji vijak pritrjen v orjaški mehanizem, bila zadnja pajčevinasta žica v njem stak-"kor mora biti staknjena! je dan X. Pred srepim kovinskim očesom stroja so v prozorni posodi brezskrbno tekale bele laboratorijske miške. Komandant je zamahnil z roko. Ni mogel prikriti razburjenja — roka mu je drhtela. Zaplesali so kazalci na instrumentih, signalne lučke so utripale. Miške v posodi so zastale; z njimi se je dogajalo nekaj nenavadnega, rasle so pred očmi str. mečih znanstvenikov. Iz srepega kovinskega očesa stroja je prvič v zgodovini steklo umetno polje Omega! Polje, ki spreminja dimenzije, polje, ki bo spremenilo svet... [ je pijan, ■jo bežati eva sta že bila na 1 tedaj je oče ob-- se bo poboljšal, snje od doma sredi '°naivlja. Tudi Cen-cialno delo je po-vendar brez uspe-^ pije dalje, razbije. ajsetega avgusta ’ še posebno nasi-je ves dan grozil, ! spravil s sveta, a so se proti velevale. Rekel je, 1 zadavil, žena je ■rašena in je spet | otrokom bežati. e tega naveličala, Prijavila. pravi pred občin-Čem v Novem me-obtožani Leopold žovarjal, da grož-islil resno in da v stanju sploh ne iela. Prišel pa je na sodnijo! °krožneiga sodišča zagovora ni Obsodili so ga zapora, pogojno ZELENO CARSTVO NAZNANJA! Po trinajstih letih »kulturnega molka« so se spet zganili novomeški študentje in pripravili za soboto zabave željnemu dolenjskemu občinstvu elitni ples z brucovanjem na Otočcu. Preteklo soboto so to po mestu tudi javno razglasili, ko so se na častitljivih kočijah (bruci pa v gnojnem košu!) peljali skozi mesto. (Foto: Mirko Vesel) Nedeljski izlet" se je končal z begom 6 »junakov« iz Brežic je v Sevnici pretepalo nič hudega sluteče domačine, nato pa pred milico bežalo več kilometrov daleč do Blance Sest mladih objestnežev iz Brežic je prejšnjo nedeljo zvečer stopilo v kolodvorsko restavracijo v Sevnici. Pijača, to je hudičev dar! Komaj so se razgrele glave, že je bilo »treba ostriči« enega izmed treh domačih fantov, ki so sedeli v lokalu. Beseda je dala besedo, do pretepa pa je le še malo manjkalo. Ko se je eden od domačih odpravil domov, je skočil Brežičan za njim na cesto in ga udaril s pištolo plašilko po glavi. Sevničanu se je le posrečilo pobegniti do domače hiše, kjer pa so ga objestneži dohiteli in ga hudo pretepli. Po tako opravljenem delu so se vrnili proti restavraciji in premikastili še preostala dva, ki sta bila očitno bolj vajena knjig kot veščin s pestmi. Objestneži niso prizanesli niti fantu, ki je šel slučajno mimo po cigarete v restavracijo. Potegnili so mu z oči očala in ga pretepali ter zasmehovali. Junaštva pa je bilo hitro konec, ko se je pojavila mi- lica. Tudi najbolj pogumni, Lado Špilar, Marko Fuks in Eda Črnec, so jo ucvrli v beg, ki se je končal šele na sosednji železniški postaji. Prestopniki bodo za svoja dejanja odgovarjali pred sodnikom ta prekrške. Udarec s palico stane precej larija Jenič iz Podgrada obsojena zaradi tepe Vidmar in njegovani sta poročena imata dva otro-»dar je miren, dober 1 družino, kadar je »gosto pa se opije. ia in otroci ne mo-;i z njim pod isto Kadar se ženske tepejo, je pravzaprav težko ugotoviti vzrok, ker dejanje navadno spremlja plaz besedi, pomešanih z žaljivkami. Tako je bilo tudi 25. maja lani v Podgradu. Najprej je bilo med Marijo Jenič in Ano Lufcšič nekaj jezikanja zaradi kleti in vina, nato sta jezo kuhali čez noč. Drugo jutro je šla Jeni-čeva iz hleva, mimo pa je prišla Lukšičeva in spet bruhala »lažnivke« in še hujše besede. Pobrala je celo poleno, Jeničeva pa je tedaj zgrabila palico in z njo udarila nasprotnico. Tr- čili sta še enkrat, ko je šla Jeničeva s košem na ramah in otrokom v naročju na njivo mimo LukšiČeve hiše, gospodinja pa jo je pričakala s poleni in jih metala za njo. Končno je zadevo obravnavalo novomeško občinsko sodišče zaradi udarca z bukovo vejo, s katerim je Jeničeva Lukšičevi povzročila lažjo telesno poškodbo. Marija Jenič je bila obsojena na 15.000 S din denarne kazni, pogojno za 1 leto, plačati pa mora stroške postopka in oškodovanki 10.000 Sdin za bolečine. Mali Johan iz Ponikev je star komaj 5 let, pa že igra na harmoniko. Tudi njegov oče je dober har-monikaš, a pravi, da ga bo sin lunalu prekosil. (Foto: Cveto Križ) Tone Račič, poldrugoletnim nam je povedal: kot pa da je nič: Račičevi so Gošnik) OBČANI VOLIVCI, OD VAS PRIČAKUJEMO SAMO »DA« Občani, volivci! Referendum bo v nedeljo, 26. februarja, pokazal našo skrb za šolsko mladino. Če bo uspel, — bomo omogočili šolski mladini boljši in ustreznejši pouk, — bomo dosegli večji odstotek učencev, ki bodo v osmem razredu uspešno končali osnovno šolo, — bomo potrebnim učencem omogočili dodatno pomoč pri učenju, — bomo posebno nadarjenim učencem-dali možnost, da svoje sposobnosti še bolj razvijejo, — bomo ustvarili pogoje za kulturno zabavo in razvedrilo otrok, — bomo uredili otroško varstvo, — bomo živeli v zavesti, da so naši otroci na varnem. Tudi na Bizeljskem je šola premajhna Čas beži, otroci pa bi čimprej potrebovali sodobnejšo šolo - Učenci se z velikim uspehom udejstvujejo v organizacijah, društvih in krožkih Milijon bo dobro naložen Dom družbenih organizacij v Velikih Malencah cenijo domačini na 7 milijonov dinarjev. Samo 1 milijon bi še potrebovali, da bi poslopje dokončali. Vaščani, ki so do sedaj vse stroške krili sami, se obračajo za pomoč na občinsko skupščino. Menijo, da zahteva ni pretirana, saj je že zdaj dokazano, da bo denar dobro naložen. Telovadba v razredih Učenci nižjih oddelkov brežiške osnovne šole sploh ne vidijo telovadnice znotraj, čeprav imajo na teden tri ure telovadbe. Telovadnica je zasedena od jutra do večera, zato jim ne preostane drugega, kot da se razgibljejo v šolskih klopeh. Temu pa bi komaj še lahko rekli telovadba. Ce so dnevi lepi, potem jih učitelji peljejo v naravo. Letošnja zima pa niti za sprehode ni primerna, saj je zunaj samo blato. RADIO BREŽICE PETEK, 16. FEBRUARJA: 18.00 do 18.35 — Reportaža z obiska v Dobovi — Nove plošče RTB — PRAVLJICA ZA NAJMLAJ5E — Beno Zupančič: Deček Jarbol — Obvestila. 18.35—19.30 — Glasbena oddaja — Izbrali ste sami. NEDELJA, 1*. FEBRUARJA: 11.00 — Domače zanimivosti — M tane Skaler: Glasujemo za lepšo prihodnost naših otrok — Maks Toplišek: Gostinstvo in trgovina v turizmu — Za naše kmetovalce: Jože Vovk — Krmljenje krav po telitvi — Igra ansambel Borisa Kovačiča — Magnetofonski zapis z obiska pri učencih v Artičah — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila, reklame ir. spored kinematografov. 12.45 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 20. FEBRUARJA: 18 00 do 19.00 — Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Reportaža z obiska na Veliki Dolini — Iz naše glasbene šole — Literarni utrinki: Karel Destovnik-Ka-juh — Obvestila in filmski pregled — Tedenski športni in šahovski pregled. 19.00—19.30 — MLADINSKA ODDAJA. ŠPORT JE SESTAVNI DEL VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA Ustni časopis za vojake v Cerkljah Pogovor o pomenu športa za krepitev telesa in o dosežkih naših prvakov - Vojaki so bili navdušeni tev telesa tembolj pomemben. Slikovito sta opisala, da je nešteto ljudi utonilo, ker niso znali plavati, da so mnogi ostali brez moči pri daljšem pohodu in da drugi spet niso bili kos premagati mraz ali vročino. Potrebe po ukvarjanju s športom se večajo iz dneva v dan, zato je postal šport sestavni del vsakdanjega življenja. Gosta sta pozvala . vojake, naj se načrtno urijo v športu in si nabirajo moči, ki je tako potrebna za opravljanje vojaškega poklica. Tudi potem, ko bodo zapustili vojsko, naj bi te navade ohranili. M. JARANOVIĆ Mopedist je zapeljal v jarek Svetozar Stamatov iz Gornje Ribnice se je 5. februarja okrog polnoči vračal z mopedom iz Samobora proti domu po cesti Nova vas — Gornja Ribnica. Na ovinku pod gradom Mokrice, kjer se cesta spušča. Je zapeljal na levo stran v jarek, kjer je padel in se poSkodoval po glavi in vratu. nico, jedilnico, pevsko sobo, risalnico, telovadnico, shrambo za šolsko kuhinjo, garderobo in vrsto učil. Zavedamo se, da vsega naenkrat ne bomo dosegli, vemo pa tudi, da čas beži in da otrok samo enkrat obiskuje osnovno šolo. Hvalevredna je zamisel o samoprispevku za šolstvo v naši občini. Vrsto pripomb lahko slišimo, toda šolstvo je družbeni interes, družba pa smo mi vsi. Bizeljancem še posebej priporočamo, da se zamislijo v preteklost, ko so 1844 njiho- vi predniki gradili »staro« šolo, 1884 pa sedanje poslopje. Na dograditev so mislili že pred prvo svetovno vojno in imeli so tudi načrt. Vojna jim je to preprečila in stavba je ostala znotraj nedotaknjena do leta 1960. Takrat je dobila centralno gretje, vodo v učilnice, parket in 84 kvadr. metrov prizidane površine. Toda zahteve so vedno večje, število otrok raste in tako pride na enega učenca komaj 0,9 kvadr. metrov površine v učilnici. Ponovno se obračamo na občane volivce, naj na referendumu glasujejo za prispevek šolstvu. Rk CELJANI SO POSLALI ODGOVOR Manj administracije in več strokovnjakov se bo število upravnih uslužbencev do leta 1972 predvidoma zmanjšalo od sedanjih 200 na 144. (V .brežiškem zdravstvenem domu so po referendumu že ukinili devet delovnih mest.) število strokovnih zdravstvenih delavcev se bo celjskem zdravstvenem domu do leta 1972 povečalo od sedanjih 463 na 508. Pričakovati je torej predvsem premike v kadrovskem sestavu. Milka Babović, Mladen Delič in Milivoj Jovanovič v razgovoru z vojaki Trikrat oplemeniteni dinar stare pravde — 100 Ndin in Irena Erpič, gostilničarka iz Šentlenarta — 10 Ndin. Naštetih deset darovalcev je poklonilo za nakup novega rešilnega avtomobila 2.100 Ndin. če prištejemo zraven še 400 Ndin, ki jih je kot pobudnik akcije poklonil Vlado Ceme. je to že četrt milijona starih dinarjev. Občani, posnemajte dobre zglede! Denar nakazujte na tek. račun 512-9-478. Obe. odbor RK Brežice NOVO V BREŽICAH ■ DANES SE V CATEšKIII TOPLICAH začenja šahovsko prvenstvo Jugoslavije za posameznike. Prijavilo se je 48 tekmovalcev. Pričakujejo tudi precej prehodnih gostov, zlasti ljubiteljev šaha. Tokrat bodo tudi šahisti iz Brežic prišli na svoj račun. ■ V PREDPUSTNEM CASU vsa gostišča vabijo na zabave in maškarade. Zdravilišče Cateške Toplice pripravlja veliko presenečenje: na pustni prireditvi 24. februarja bo pel Vice Vukov, spremljal ga bo orkester KONGO. Najboljše maske bodo nagrajene. Nagrade so: petdnevno bivanje v CateSkih Toplicah, potovanje z GENERAL-TURISTOM v Benetke, potovanje s SAP v Trst, kolekcija pijač pod- jetja Slovenija vino in potovalna torba, darilo JAT. ■ GIMNAZIJA JE POVABILA na obisk pisatelja Ivana Potrča in ga prosila, da bi dijakom bral odlomke iz svojih del. Rad se Je odzval povabilu. Dijaki se tako vsako leto za slovenski kulturni praznik seznanijo z novimi literarnimi ustvarjalci. Pl MLADINSKO GLEDALIŠČE lz Ljubljane je za osnovnošolsko mladino uprizorilo Suhodolčanovo igro »Narobe stvari v mestu Pet-pedl«. Gostje so odigrali za učence dve predstavi. Otroci so plačali vstopnino po 300 starih dinarjev. Vse stroške gostovanja je nosila šola. To se malo čudno sliši, saj so prav šolarji priredili za občinstvo toliko brezplačnih proslav. b-0 Krajevna skupnost Globoko je lani vložila za ureditev cest in vaških poti 1,341.000 starih dinarjev. Toliko je veljal dovoz gramoza, denar za nakladanje pa so vaščani zbrali sami. Nekateri so se oddolžili z delom. Vaščani iz Piršenbrega so lani veliko prispevali z\ ureditev ceste Globoko- IMS >n breg—Dednja vas. V denarju šteje njihov delež 250.000 S din. Ta denar se je torej v rokah občanov p trojil in je bil resnično koristno naložen. Urejanje ce.s‘e je vodil pir.Jsednik vaške organizacije SZDL Piršenbreg Ivan Dirnbek skupaj s kmetom Francem Sulerjem. Vaščani se zahvaljujejo tudi občinski skupščini, ld je prav tako prispevala svoj delež pri navozu gramoza. Na tem območju je še več poti, ki so potrebne popravila. Cesta, ki pelje iz Malega vrha proti rudniku ter aalje v Blatno vas in Cumovec, je jeseni, pozimi in spomladi skoraj neprehodna. Ljudje so že začeli zbiralno \keljo. Doslej so dobili blizu pol nrii-jona Sdin prispevkov. Na po- Pri sprejemu v Zvezo pionirjev so nam otroci svečano obljubili, da se bodo pridno učili, da bodo postali dobri državljani socialistične Jugoslavije. In kdaj jim bomo mi obljubili, da jim bomo nudili boljše pogoje za delo v šoli? (Foto: Ivan Tomše) Osnovna šola na Bizeljskem je centralna šola s 4 nižjimi in 7 višjimi oddelki. Na njeni podružnični šoli v Stari vasi sta še dva kombinirana oddelka. Učiteljski kolektiv se trudi, da bi sleherni učenec lahko sledil pouku. Učenci imajo vse možnosti za vključevanje v razširjene dejavnosti. Na šoli imajo pionirsko, mladinsko in taborniško organizacijo, podmladek RK, šolsko zadrugo, športno društvo, foto krožek, dramatski, literarni in novinarski krožek, dva pevska zbora in neobvezne ure iz gospodinjstva. Pionirska organizacija se zanima za dejavnost vseh razrednih skupnosti učencev in je bila pobudnica raznih akcij. Na temo pionirskega lista »Kaj lahko storiš lepšega in boljšega« se je odred FRANC GREGL vključil v tekmovanje. Tekmujeta dve ekipi. Obe sta že izpolnili tretjo točko s prodajo 720 voščilnic. Izkupiček je namenjen za gradnjo onkološkega inštituta. Napisane imajo tudi tri reportaže: raz- govor s prof. škalerjem o zgodovini Bizeljskega, novoletni obisk pri najstarejših Bizeljancih in razgovor z direktorjem KZ Ferdom Šepe-tavcem o razvoju vinogradništva na Bizeljskem. Šolska zadruga vključuje poljedelsko, vinogradniško in hortikulturno sekcijo, športno društvo je najbolj množično. Člani sodelujejo v 6 sekcijah. Pridno dela tudi foto krožek. Dramatski krožek pripravlja. pretežni del programa za proslave. Literarni krožek obravnava dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Člani posredujejo svoje sestavke tudi po šolskem radiu. Naloga novinarskega krožka je urejanje prispevkov in izdajanje glasila ČRIČEK. Za referendum o samoprispevku so pripravili posebno izdajo. Za vse naštete dejavnosti in še za vrsto drugih pa je na šoli potrebno več prostora. Nujno bi potrebovali šest učilnic, tri kabinete, klubsko sobo, tehnično delav Regionalni zdravstveni center v Celju je poslal občinski skupščini v Brežicah pojasnilo na vprašanja, ki jih je zastavila ob združitvi brežiškega zdravstvenega doma s celjskim zdravstvenim domom. Iz tega odgovora je razumeti tole: prednost reorganizacije je postopno ukinjanje administrativnih delovnih mest v korist medicinskega kadra. V celjskem območju Na povabilo vojaškega klu ba sta 29. januarja gostovala v cerkljanski garniziji športna novinarka ter komentatorka RTV v Zagrebu Milka Babović in urednik športne redakcije RTV Mladen Delič. Babovičeva je bila do nedavnega vrhunska športnica, Mladen Delič pa je pred kratkim slavil 20-letnico reporterskega dela dela pri radiu in 10-letnico dela pri televiziji. V razgovoru z vojaki sta odgovarjala na vprašanja o pojavih v našem vrhunskem športu in o pripravah naših športnikov na zimsko ter letno olimpiado. Gosta sta pripovedovala tudi o svojih doživljajih v poklicu. Posebno sta poudarila pomen telesne vzgoje za človekovo zdravje. Avtomatizacija in mehaniza- cija v sodobnem življenju osvobajata ljudi fizičnega napora, zato je šport za krepi- Vaščani Piršcnbrega so s svojimi prispevki in s prostovoljnim delom potrojili denar, ki ga je dala krajevna skupnost za ureditev ceste Globoko-Piršenbreg-Dednja vas moč jim bo gotovo priskočila krajevna skupnost Globoko, če ji bo občinska skupščina redno nakazovala svoj delež. fc Za rešilni avto so darovali Terezija Slivnik, lastnica pekarije v Brežicah — 300 N din; dr. Jože Zdolšek, odvetnik iz Brežic — 300 N din; Jože I‘rah, gostilničar z Velikih Malec — 300 Ndin; Henrik Klabučar, klepar iz Brežic 200 Ndin; Cilka Lukež, gostilničarka iz Brežic — 300 Ndin; Tinca Florjanič, gostilničarka iz Šentlenarta — 300 Ndin; Jože Budič, gostilničar na Čatežu — 100 Ndin; Terezija Les, gostilničarka na Čatežu — 100 Ndin; Ivan Merslavič, gostilničar v Ulici POTREBEN BI BIL SPREMENJEN URNIK IZMENSKEGA DELA Priporočilo, ki ni za gluha ušesa Tudi trgovina, zdravstvena služba, gostinska in obrtna podjetja naj se prilagodijo novemu delovnemu času Delovne organizacije v krški občini so prejele priporočilo občinske skupščine za spremembo delovnega časa. V bistvu gre za poenotenje delovnega umika po vzorcu javnih služb, ki so uveljavile novi začetek dela 15. februarja. Kakšen naj bo ta pomaknjeni delovni čas? Od oktobra do konca aprila je jutranji začetek pomaknjen na 8.30, od maja do konca septembra pa na 7.30. Po štiriumem delu sledi odmor. Traja naj pol ure ali največ eno uro. Obliinska skupščina želi, da bi delovne organizacije vpeljale novi delovni čas najpozneje do 1. oktobra Letos. Poskrbeti morajo za prehrano delavcev, kot nosilec te akcije pa naj nastopd hotel Sremič. Avtobusnima podjetjema IZLETNIK in SAP priporoča skupščina, da v dogovoru z delovnimi organizacijami uskladita prevoz zaposlenih. Varstvo predšolskih otrok po mnenju občinske skupščine ne predstavlja nobenih ovir, bolij problematično pa je varstvo šolarjev, ker zanje v šoli ni prostora. Postopoma bi to lahko uredili po vnaprej določenem programu ob finančni pomoči delovnih organizacij, občinske skupščine in posameznikov. Jt NOVI DELOVNI ČAS ZAHTEVA SPREMEMBO VOZNEGA REDA Za en opravek ves dan od doma? Prebivalci Krškega polja, Kostanjevice in zaselkov v Gorjancih želijo ugodnejše zveze z občinskim središčem KOZMETIKA v Krškem je za ženski svet privlačna trgovina. Ima bogato izbiro najsodobnejših kozmetičnih izdelkov. Dobro je založena tudi s fotomateria-lom in spominki, ki jih v sezoni turisti veliko pokupijo. Zlatnino dobivajo iz celjske ZLATARNE. Na sliki: ustrežljiva prodajalka Anica Dornik. (Foto: J. Teppey) Občinska uprava bo 15. februarja začela poslovati po novem delovnem času. Prav je, da se uradovanje prilagodi republiškim in drugim ustanovam, toda ravno v UPRAVE NE BODO REŠILI PRODUKTIVNOSTI Dvojni začetek - je to pravilno? Prvemu koraku mora čimprej slediti drugi, da se bosta družba in posameznik izognila mnogim težavam — Zakaj ne bi spremenili tudi začetek izmen v industriji? — V zgodnjih jutranjih urah je delovni učinek najmanjši Veliko je različnih in nasprotujočih si mnenj, kadar steče beseda o petdnevnem delavnem tednu in pomaknjenem začetku delovnega časa. v Krškem je to postalo še zlasti pereče. V občinski upravi, na sodišču, na socialnem zavarovanju in na sedežih družbenih organizacij so že začeli delati po novem, drugod pa se še držijo starega urnika. Precej uslužbencev je vezanih na prevoze z avtobusi, zato pomeni prilagoditev voznih redov pomaknjenemu začetku vpeljavo dvojnih prog. Transportna podjetja pa bodo gotovo preračunala, če bo sprememba rentabilna. Večina zaposlenih se namreč še vedno vozi v zgodnjih jutranjih urah in po drugi uri Popoldne. Zanimiva je bila o tem tudi razprava odbornikov. Za- stopali so različna stališča in zahtevali dokaze za to, da je delovni učinek v okviru novega urnika res boljši.. Direktor tovarne papirja, ki že več časa zagovarja spremenjen delovni čas, je dejal, da je seznanjanje s prednostmi pomaknjenega začetka pomanjkljivo. Opozoril je na posledice dvojnega začetka v praksi in dejal, da bi to lahko odpravili, če bi pomaknili začetek tudi v industriji, ki zaposluje delavce v dveh ali treh izmenah. Uprave res ne bodo rešile produktivnosti v delovnih organizacijah, zato bi morali vsepovsod razmišljati o spremembi delovnega časa. Zelo nerodno bo v tistih družinah, kjer žena dela v upravi, mož pa v proizvodnji. Kako naj tam prila^ godijo in uskladijo družinsko življenje? In zdaj še nekaj dokazov za to, da pomaknjeni delov- ni čas bolj ustreza biološkemu ritmu človeka. V naprednih državah se tovrstnih ugotovitev že dolgo s pridom poslužujejo. Strokovnjaki so ugotovili, da je delovni učinek najmanjši v zgodnjih jutranjih urah, da proti poldnevu pojenjuje in da se do tretje ure spet veča. Tudi pri nas so že delali podobne raziskave in prišli do podobnih rezultatov. Analizirali so učinke v tržiški tovarni PEKO in v mariborski avtomobilski tovarni. Prvi korak smo torej napravili. To pomeni začetek, vendar pri tem ne smemo ostati. V praksi bo to povzročilo nemalo težav, če ne bomo hkrati pripravljali sprememb v tistih delovnih organizacijah, kjer delajo od šestih do dveh, od dveh do desetih in od desetih do šestih. J. TEPPEY ŠTEVILO DOMAČIH GOSTOV JE LANI ZELO PADLO Po stari ceni na letovanje v Poreč Proste sobe oddaja počitniški dom tujim turistom - Na pogodbeno oddajale nezasedenih zmogljivosti ni pristal, sicer bi moral vnaprej omejiti število domačinov krška občini bo to zelo nerodno. Pretežni del prebivalstva živi na Krškem polju, v Kostanjevici, v Podbočju in zaselkih v Gorjancih. 2e nekoč prej sem napisal, kako neugodne prometne zveze imajo občani iz južnega predela občine, saj uporabljajo avtobus, ki vozi iz Krškega v Kostanjevico, prebivalci 15 vasi. Nanj so vezani tudi prebivalci iz gorjanskih predelov. Doslej, ko so na občini ura. davali od sedmih zjutraj naprej, je večina ljudi končala svoje opravke do 8.30, ko odpelje avtobus podjetja Izletnik iz Krškega v Kostanjevico in naprej. Sedaj pa bodo vsd ti ljudje prišli v Krško z avtobusom ob 6.45 ter uro in tri četrt čakali na začetek radnega časq. Zamudili se bodo morda uro ali dve, potem pa bodo morali čakati na avtobus, ki odpelje v Kostanjevico šele ob 17.30. Izgubili bodo 12 ur za en sam opra- Za otroško varstvo skrbi TIS Občinska skupščina je sklenila, da v Krškem ne bodo ustanovili posebne skupnosti za urejanje otroškega varstva. To nalogo je prevzela temeljna izobraževalna skupnost, pri kateri že obstoji komisija za varstvo otrok. Najnovejši podatek V krški občini so prešteli vsa kmečka gospodarstva in kmečke zavarovance. Izključno kmečkih gospodarstev imajo 2570, zavarovancev pa 7979. Posestev, kjer je gospodar zaposlen, niso upoštevali. vek, če ne bo spremenjen sedanji voani red. Upoštevati bi morali, da so nekateri ljudje tudi po 10 km cida-ljeni od Križaja in Kostanjevice in da jih čaka še dolgo pešačenje. Nujno je torej potrebna nova avtobusna zveza z odhodom iz Krškega ob 10. ali 10.30. Pričakujemo, da bo občinska skupščina ukrenila vse potrebno, da bo naš predel dobil boljše zveze. JOŽE ŠKETA Novo vodstvo mladih Na skupni seji sekretariata ZK, izvršnega odbora sindikalne podružnice in mladinske organizacije so v tovarni papirja izvolili nov sekretariat ZMS. Dosedanje delo mladinske organizacije ni bilo zadovoljivo, zato so na skupni seji sklenili, da Ji bosta pomagala sekretariat ZK, izvršnega odbora sandi-ca. Za predsednika mladinske organizacije je bil izvoljen Milan Malner. PAVK Konec meseca zbori občanov Zadnje dni februarja se bo-bo v krški občini začeli zbori volivcev. Do takrat bo pripravljen predlog proračuna za tekoče leto. Na zborih bodo pretresali tudi odloke o prispevkih in davkih. V internatu 169 dijakov V dijaškem domu v Krškem je 169 dijakov. Leta 1963 jih je bilo komaj 80, z razvojem tehniške srednjo šole pa se je povečala tudi ta ustanova. Za internat so pridobili prostore nekdanjega zdravstvenega doma in ga tako razširili. KRŠKE NOVICE Pred volitvami v skupščino SZ Izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze v Krškem se je 5. februarja sestal s šestimi člani komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Novo mesto. Razpravljali so o novih predpisih za zavarovanje kmetov in o pripravah na volitve v skupščino SZ tam, kjer se dosedanjim članom izteka mandat. Volitve bodo imeli v Podbočju, v Kostanjevici in na Raki. Analiza učnih uspehov Za danes je v Krškem napovedana seja odbora temeljne izobraževalne skupnosti. Razpravljali bodo o učnih uspehih v prvem polletju, potrdili bodo zaključni račun TIS za leto 1967 in sklepali o začasnem financiranju v prvih mesecih letos. Razen tega bodo obravnavali merila za delitev sredstev v letu 1968 in pravilnik o Štipendiranju in kreditiranju študentov. Vodovod na Drnovem? Občani z Dmovega se močno zavzemajo za vodovod. Načrte zanj bo pripravil zavod za komunalno dejavnost, kajti ta vodovod naj bi pozneje napajal tudi Kostanjevico. Vaščani torej ne morejo začeti na svojo roko, čeravno stoji vas komaj kilometer od črpališča. Nekoliko bodo morali še počakati, da se bo oskrba z vodo načrtno uredila za vse območje. Devet turističnih območij V urbanističnem programu za občino Krško so začrtane meje devetih turističnih območij. Sem sodi ožje območje kostanj e viškega in brestaniškega gradu, okolica gradu v Leskovcu, arheološko - zgodovinsko področje Dmovega, okolica starega gradu v Podbočju, razvaline gradu v Krškem, področje na priključkih lokalnih cest na cesto Ljubljana—Zagreb pri Drnovem in pri Smledniku ter ožji okoliš planinskega doma in Srebrnega parka na Bohorju. Nerešeno cigansko vprašanje Komisija, ki jo je občinska skupščina imenovala za reševanje ciganskega vprašanja, še vedno dela. Ponovno preučuje, kako bi nastanili ciganske družine, ker je med ljudmi velik odpor do naseljevanja po vaseh. Sklep skupščine je bil, da je treba Cigane vključiti v družbeno skupnost, pri tem pa upoštevati pravice in dolžnosti, ki jih imajo kot občani Zagotoviti bi jim morali najosnovnejše življenjske pogoje. Dodelitev zemljišča in zasilnega prostora za bivanje še ni dovolj. Odraslim za delo sposobnim Ciganom naj bi omogočili zaposlitev, otrokom pa šolanje. ■ VOZNIŠKA DOVOLJENJA BODO ZAMENJALI. Občinska skupščina bo s 15. februarjem začela podaljševati vozniška dovoljenja. Hkrati bo Izdajala nova dovoljenja vsem tistim, ki jim je veljavnost dosedanjih dovoljenj potekla: vozačem traktorjev in vsem amaterjem, ki imajo dovoljenja za poklicne vožnje. Zamenjavanjo in podaljševanje dovoljenj bo trajalo do 15. marca, vendar samo pri občinski skupščini v Krškem. Na Senovem bodo urejali vozniško dokumentacijo 15 februarja, v Brestanici 19. februarja, v Kostanjevici in Podbočju 21. februarja, v tovarni papirja pa 22. februarja. ■ CENE V POČITNIŠKEM DOMU NESPREMENJENE. Upravni odbor počitniške skupnosti je analiziral finančno stanje počitniškega doma v Poreču. Lanskoletni uspehi so zadovoljivi, zato so sklenili, da letos cene penziona ne bodo spreminjali. Cena za enodnevno letovanje v Materadi bo 2.200 S din. V to ceno je vključena že tudi turistična taksa. Ostanek lanskoletnega dohodka, ki so ga ustvarili z inozemskim turizmom, bodo porabili za povečanje kopališča, za ureditev športnih naprav in nakup športnih rekvizitov. ■ PODRUŽNICA UPOKOJENCEV bo organizirala v marcu zimski izlet v Planioo. Udeleženci si bodo tam lahko ogledali smučarske skakalne tekme. Vsak upokojenec bo sam prispeval 25 Ndin, razliko pa bo prispevalo društvo Izlet bo trajal en dan. Zabavne prireditve upokojencev Na željo upokojencev iz Zdol in Dolenje vasi pripravlja krška podružnica dve družabni prireditvi. Vsak član bo prispeval po deset novih dinarjev. Upokojenci iz mesta Krškega pa so se odločili za družabno srečanje v juniju, ko bodo imeli občni zbor. v. n. Marsikoga, ki je poslušal jr1 bral poročilo počitniškega «oma v Poreču, je presene-Podatek o zmanjšanju noč-jr? domačih gostov, članov tih delavnih kolektivov, ki sin V^Jučeni v počitniško lu^Pnost. v lanski sezoni je vilo domačih nočnin upajmo skoraj za 5.000. Predvsem li fi i6 ^^JSal obisk nekva-‘jiciranih in polkvallflcira-/jV delavcev, čeravno bi bil ^im najbolj potreben. lla.fi '8 lx>do morali ugotav-šobitV VSaltem kolektivu po- Opust S a P™6*0«1 cel° d u- Mnogi delavci pa so aen°r. ki so Ra prejeli na. mensko za dopust, izkoristili za druge, po njihovem prepričanju koristnejše namene. Počitniška skupnost bo ostala pri sedanji urbanistični ureditvi letovišča v Poreču in novih objektov ne bo več postajala. Nujno pa Je, da čim bolje vzdržuje sedanja poslopja in kopališke naprave. Pred nastopom sezono bodo investirali za vzdrževalna dela v jedilnici in kuhinji, za ureditev sanitarij, za ureditev in razširitev kopališča 31.458 Ndin. Penzionske cene se tudi letos ne bodo spremenile. Z oddajanjem sob tujim turistom in n vsemi drugimi uslugami vred je počitniški dom toliko zaslužil, da Je v celoti pokril razliko penziona za domačine in ustvaril celo nekaj dohodka. Čeravno so se tuje turistične agencije zanimale za pogodbeno oddajanje prostih sob, dom na to ni pristal. Prednost imajo člani počitniške skupnosti, njihovega števila pa vnaprej ne morejo omejiti. Zato bodo tudi letos oddajali proste sobe le prehodnim gostom. Da bi jih pridobili čimveč, bodo vpeljali v kuhinji dvoizmensko delo. Strokovno pomoč pričakujejo od šolskega centra za gostinstvo v Novem mestu. Veterinarska predavanja po vaseh Veterinar Alojz Mihev bo imel v kratkem po vaseh vrsto predavanj o prvi pomoči živini. V Drožanju je bilo prvo predavanje že včeraj, jutri bo v Gabrijelah, 20. februarja bo na Bučki, 23. na Primožu, 29. na Studencu, 1. marca v Šentjanžu in 4. marca v Zabukovju. Občinska konferenca SZDL je poverila predsednike in tajnike krajevnih organizacij, da poskrbijo za dovolj velik obisk. Vabilo staršem TVD Partizan iz Sevnice vabi starše, naj pošiljajo svoje otroke vseh starosti k izven-šolski telovadbi, ki se vrši v novi, modemi telovadnici »Partizana« po objavljenem urniku in pod vodstvom strokovno usposobljenih vodnikov. Otroci bodo pod stalnim zdravstvenim nadzorstvom. TVD »Partizan« bo poleg telovadbe organiziral tudi igre, izlete, kulturno zabavo in nekatere športne dejavnosti. UPRAVA Breg: Največ o vaških poteh Na zboru občanov na Bregu v soboto, 6. januarja, so po poročilu predsednika krajevne skupnosti Leopolda Vebra prisotni največ govorili o nujnosti popravila vaških poti. Ljudje zanje ne zmorejo vseh stroškov, zato bi bilo prav, da bi več pomagali tudi gozdarji, ki gospodarijo z gozdovi na tem območju. Na Bregu imajo tudi že ustanovljen gradbeni odbor za vodovod. Dovolj močan izvir je v neposredni bližini kraja, predračun stroškov pa je razmeroma visok. Ker bo tudi železniška postaja potrebovala vodo, bi bilo mogoče skupno z njo in s sodelovanjem občanov delno zmanjšati stroške. S. Sk. Pred občnimi zbori RK Na občinskem odboru Rdečega križa je bilo sklenjeno, naj bi imele osnovne organizacije občne zbore v februarju. Na njih bodo obravnavali predvsem letošnjo krvodajalsko akcijo in predavanja Sole za življenje. Občni zbori bodo potekali po naslednjem redu: 11. februarja v Boštanju, 18. v Loki in predvidoma tudi v Sevnici, 25. februarja na Studencu in 28. februarja na Blanci. Datume občnih zborov v Krmelju, Šentjanžu in Tržišču bodo določili tamkajšnji aktivisti RK. Letos bo urejena Klavniška ulica V začetku februarja je bila sklen^ana pogodba, po kateri bo Splošna vodna skupnost Dolenjske uredila strugo Drožanjskega potoka v Klavniški ulici. V ta namen je bilo predhodno izdelanih več različnih rešitev, od katerih bi najcenejša veljala 27 milijonov starih dinarjev. Del denarja je že zagotovljenega v cestnem skladu in občinskem proračunu, večino pa ga bo prispevala republiška vodna skupnost, ki dobiva od zemljišč enoodstotni prispevek od katastrskega dohodka. Prihodnje leto bo pri regulaciji na vrsti Blan-ščica. iiiififiimnuniiiiriHiniiiimitniiitiiaiuuiiiimiiiHuiibiiiHiiHiuHUimtfMi Matijev sejem Letošnji Matijev sejem bo na Bučki 24. februarja 1968. Cesto Primštal — Kal je treba dograditi Del Sevnice, zgrajen v zadnjem času. — (Foto: Legan) Sevnica—dolga vas ali mesto? Zasebno gradnjo je treba spraviti v razumne meje, več denarja pa usmeriti v vrstno in blokovno gradnjo Priznamo ali ne: nov sistem stanovanjske izgradnje pospešuje gradnjo zasebnih hišic, zapostavlja pa gradnjo večjih stanovanjskih zgradb. Na hitro je kazalo, da je zasebna stanovanjska gradnja cenejša iz več znanih vzrokov in težko je bilo po podjetjih prepričati samoupravne organe, ko so odločali o denarju. Ce so ga oročili pri banki, so namreč z razmeroma malo denarja prišli do precej stanovanj. V dveh letih, odkar so bili ukinjeni stanovanjski skladi pri občinah, so v sevniški občini zgradili razmeroma malo družbenih stanovanj, ki so ponavadi v blokih. Sčasoma so odgovorni spoznali, da je »sprostitev« dvorezen nož. Največje naselje v občini — Sevnica se je raztegnilo v dolgo naselbino, ki ima razmeroma majhno gostoto prebivalstva. Računi so hitro pokazali, da možno razvejane ‘komunalne naprave, na katere graditelj sprva niti dosti ne misli, močno podražijo stanovanja, komunalcem pa povzročajo obilo preglavic. Zna- Zbori kmečkih zavarovancev V teh dneh so v glavnem že bili v sevniški občini zbori kmečkih zavarovancev. Te zbore je sklical komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje z namenom, da bi na njih razpravljali o vseh aktih, ki urejajo pravice in obveznosti kmečkih zavarovancev. Po predvidevanjih naj bi se v letošnjem letu stopnje oziroma prispevki za zdravstveno zavarovanje kmetov nekoliko zvišali, in sicer je predvidevno, da bi pavšalni znesek na posameznega kmeta zvišali od 130 na 200 novih din, medtem ko se prispevek, ki Je predpisan v odstotku od katastrskega do- Šentjanška šola je dobila kinoaparaturo Pred kratkim je sevniška delavska univerza prepustila osnovni šoli v Šentjanžu aparaturo za vrtenje ozkotračne-ga filma, šola jo bo uporabljala za pouk, organizirala pa pa bo tudi celovečerne kino predstave v Šentjanžu in Tržišču. Ljudje iz sosednjih večjih krajev želijo, da bi potujoči kino kdaj pa kdaj obiskal tudi nje. hodka, ne bi bistveno spremenil. Da ne bi bila taka nesorazmerja med prispevki kmetov in tistimi, ki so poleg obdelovanja zemljišča še v delovnem razmerju, je predvideno, naj bi tudi slednji plačevali določen odstotek od katastrskega dohodka za zdravstveno zavarovanje kmetov. Sklad za zdravstveno zavarovanje kmetov pri celjskem komunalnem zavodu je deficiten, zato je nujno najti še dodaten vir tega sklada. Blanca: bo blok pravočasno zgrajen? Odkar so na zadnjem sestanku investitorjev predlaga- li, naj bi imel stanovanjski blok v Blanci eno stanovanje več, bo stavba stala 24 milijonov starih dinarjev. Zdaj je zagotovljenih dobrih 12 milijonov, občinska skupščina pa je na zadnji seji v ta namen določila tudi kupnino stanovanja zdravstvenega doma. Kljub temu bo še vedno manjkalo nekaj mili- jonov za udeležbo pri posojilu banke. Upajo, da bodo ta znesek pravočasno dobili, da bo blok lahko dokončan še pred začetkom novega šolskega leta. SEVNIŠKI PABERKI 01 NOBEN POZIV NI ZALKCEL. Na sevniški kmetijski Soli ,je tudi v februarju ostala većina klopi praznih. Delavska univerza je bila zaradi slabega obiska prisiljena Solo zapreti, kar je gotovo korak nazaj. Vodja DU Miha Tomšič pravi, da bo delavska univerza s Solo spet poskusila proti koncu letoSnje Jeseni, ■ PREŠERNOVA PROSLAVA. SevniSka Svoboda Je v petek zvečer, 9. februarjia, v domu Partizana priredila proslavo slovenskega kulturnega praznika. Poleg učencev osnovne šole so nastopili tudi pevci domačega pevskega zbora, književnika Jože Smit in Milan Guček pa sta zbranim brala svoja dela. ■ VLOMILCU SO NA SLEDI. Zadnje dni januarja Je neznanec vlomil v stanovanjski blok in tov. Završniku odnesel masti, slanine in mesa v vrednosti čez 150.000 starih dinarjev. Se prej je vlomi! v dve no je, da je vrstna in blokovna gradnja občutno cenejša povsod v svetu, zato tudi mi ne moremo biti izjema. V mestnih središčih pa bi bilo konec koncev treba graditi večje zgradbe, četudi bi bile dražje, ker so to zahteve urbanističnega načrtovanja. In še nekaj je treba opozoriti: občina mora še vedno skrbeti za stanovanja občanov, toda kje naj vzame denar, če stanovanjskih skladov ni več? Pojavile so se zahteve, da je treba zajeziti podivjano »sprostitev«, če hočemo imeti smotrno urejena naselja. Po vrsti posvetovanj je bil pred kratkim v Sevnici ustanov. Ijen koordinacijski odbor, ki bo načrtno usmerjal stanovanjsko izgradnjo. Po priporočilih tega odbora naj bi se ravnala podjetja, ki naj bi denar oročala pri bankah in ga usmerjala v gradnjo blokov in vrstnih hiš. M. L. Tovariš urednik! že desetletja si prizadevamo. da bi zgradili primerne poti do naših naselij, ki so zdaj odrezana od sveta. Vendar vedno zmanjka denarja. Tako je tudi s cesto Primštal—Kladje—Kal. Leta 1959 se nam je delno posrečilo pridobiti takratno gozdarsko poslovno zvezo, ki je pričela graditi to cesto, ki olajšuje dostop do 1500 lia družbenih gozdov. V času reorganizacij kmetijstva in gozdarstva smo z gradnjo ceste nekaj časa še nadaljevali, ko pa je gozdove prevzelo GG Brežice, se je ustavilo. Spremenjene terase so povzročile, da je bil del že zgrajene ceste celo uničen. Iz gozdnega sklada je bilo za omenjeno cesto porabljenih 13 milijonov Sdin, zdaj pa vse sku-paj stoji. • Maja 1964 je posebna komisija pregledala stanje in ugotovila, da je treba gradnjo nujno nadaljevati, vendar naj bi zaradi pomanjkanja denarja eno leto počakali. Ob tej priložnosti je bila nalože-na skrb gozdnemu obratu za finančna sredstva, GG Brežice pa naj bi preskrbelo predračun za dograditev ceste. Dogovorjeno je bilo. naj bi cesto gradili v dveh etapah: v letu 1965 zemeljska dela, leto kasneje pa še drugo. Znano mm je, da se je sevniška občinska skupščina zanimala za uresničitev načrta, vendar je že predvideni denar ob ukinitvi okrajev nenadoma izginil. Tako je ostalo pri starem. Kmetje, ki s tega območja sodelujejo z GG Brežice, sprašujejo, zakaj dogovori ne veljajo za obe strani. Ker je cesta velikega pomena, so prebivalci tega dela občine prispevali za cesto čez 800.000 Sdin, razen tega pa opravili čez 4000 ur prostovoljnega dela. 2e pred začetkom del je bilo zbranega nad 200 kub. m lesa. Pripominjamo tudi, da bi se dal predračun, ki ga je predložilo GG Brežice, precej znižati, če upoštevamo pripravljenost vaščanov. Namesto 35 milijonov bi po našem zadostovalo za dograditev ceste do Kladja še dva milijona, za gradnjo odcepa proti Kalu pa tri. Še enkrat poudarjamo, da cesta ni pomembna samo za naše vaščane in šolarje, marveč tudi za povezavo Mirenske doline z Radečami, Zagorjem in Litijo. VINKO ZUPAN, predsednik gradbenega odbora Nova dimnikarska tarifa Danes je v Skupščinskem Dolenjskem listu, ki je posebna priloga našega tednika, objavljen novi cenik o najvišjih tarifah za dimnikarske storitve, ki velja za občino Sevnica od dneva, ko je dala občinska skupščina Sevnica nanj svoje soglasje, to je od 1. februarja letos. Občani naj bi se z novimi cenami podrobno seznanili, da ne bi bilo ved nesporazumov z dimnikarji. Šola za starše in šola za življenje Vrsta kvalitetnih predavanj v okviru šole za starše in šole za življenje bo obogatila vaše poznavanje življenjskih vprašanj Zelo prizadevna komisija za družbeno aktivnost žena pri občinski konferenci SZDL v Sevnici bo v februarju pripravila vrsto poučnih predavanj v sevniški osnovni šoli. Prvo predavanje je bilo že včeraj, druga pa bodo po naslednjem vrstnem redu: 19. februarja bo ob 17.30 v osnovni šoli govoril prof. Jože Valentinčič o vzgoji otrok v šolski dobi, 26. februarja bo prof. Franc Demšar predaval v razvoju otroka in spolni vzgoji, 29. februarja bo Jože Petanoič govoril o tem, kako naj se otrok uči. SIIVNISKL VESTNIK kleti v Istom bloku, vendar je tam revnejSi plen pustil in odšel z bogatejšim. Milica že ima slodl, Išče pa Se več dokazov. ■ ZAKAJ ŽELEZNIČARJI NOČEJO KAZNOVATI? 5 lanskih žrtev na železniških prelazih, od teh večina v Sevnici, Je krut opomin, da Je treba nekaj ukreniti. Opaziti je, da posebno delavci sevniSkih podjetij velikokrat v naglici prečkajo železniške prelaze, čeprav so zapornice spuščene, železničarji Lmajo bloke za mandatno kaznovanje, vendar Jih iz nerazumljivih razlogov premalo uporabljajo. ■ ZBORI VOLIVCEV V SEVNI-CI IN KRMEIJU. Jutri zvečor ob 18. uri bosta zbora volivcev v Sevnici in Krmelju. Na obeh zborih bodo razpravljali o odloku o uvedbi prispevka za uporabo mestnega zemljišča in odloku o prispevkih in dnvkih občanov. V Sevnici bo zbor volivcev tudi za naselje Šmarje. k( tvori s Sevnico zaključeno celoto. ■ PODRAŽITEV KRUHA V KRMEIJU. Pek Martin Kočevar v Krmelju so je odločil, da bo staro peč predelal na parno ogrevanje. Zaradi teh del bodo kruh vozili iz Mokronoga. Cena kruha se bo zvišata; Kilogram črnega kruha bo stal 1,45 din, beiega pa 2,05 din. Seminar za predsednike SP in DS V petek in soboto, 9. in 10. februarja, je občinski sindikalni svet v gasilskem domu v Sevnici priredil seminar za predsednike sindikalnih podružnic in delavskih svetov. Program je obsegal več področij: vlogo in mesto sindikata v samoupravljanju, presojo zaključnega računa z družbenoekonomskih vidikov, reelekcijo in zakonodajo s področja delovnih odnosov in poslovanja podjetij. Načrtnost pri varstvu pred nesrečami Občinski štab za varstvo pred nesrečami je na drugi seji sklenil, da je treba v Januarju in februarju sestaviti strokovni program službe, delavska univerza pa je dolžna prevzeti organizacijo tečaja. Pri obravnavanju predračuna za leto 1968, ki je precej večji kot lani, so zbrani menili, da je potrebno nabaviti enotno opremo ter zagotoviti odplačevanje po obrokih. Svetu za gospodarstvo in finanoe Je bilo sporočeno, naj predloženi proračun v celoti sprejme, ker je delovanje štaba pomembno za varnost ljudi in premoženja. T. K. Razpaslo se je hazarderstvo V sevniški občini ugotavljajo, da se je zadnje čase močno razširilo hazarderstvo, predvsem igranje kart za denar. Število primerov se je občutno povečalo, posebno znana pa je po tem postala malo odmaknjena gostilna Karla Aliča z Brezovega. Znan je primer, ko je nedolgo tega železničar še isti dan, ko je prejel plačo, zaslužek do zadnjega dinarja zapravil pri kartah. Kazni so verjetno prenizke, saj je ugotovljeno, da se s hazarderstvom ukvarjajo vedno isti ljudje, ki si obetajo od tega lahek zaslužek. Za to pa je posebno primerna igra »ferbel«. Ob istem času bo delovala tudi šola za življenje, ki je namenjena predvsem mladini. 19. februarja bo ob 15.30 v osnovni šoli prof. Jože Valentinčič govoril o vzgoji značaja in osebnosti, 21. febr. bo ob istem času mladim dekletom predavala o zdravstveni vzgoji dr. Pesjakova, 26. febr. pa bo mladini obeh spolov govoril o odnosih med spoloma prof. Franc Demšar. Kam na pustovanje? Na pustno soboto zvečer bo priredil »Partizan« v Sevnici maškarado. V lepo okrašeni dvorani bo na programu razen drugega tudi nagrajevanje najboljših mask, za ples bo igral orkester, na voljo vam bo bogato založen bife, kupili boste lahko konfete in koriandolc m še mnogo presenečenj vas čaka. Ne raz* mišljajte torej, ampak se odločite: na pustno soboto na »Partizanovo« prireditev v Sevnico! DROBNE IZ TRŽIŠČA ■ ZBOROVANJE VSEH KMEČKIH ZAVAROVANCEV je sklical komunalni zavod za socialno za-varovanjo Celjo za območje kra-Jovnega urada TržiSčc v petek, 9. februarja ob 15 30 v Soli v Trži-Sču. Kmetovalci iz Trži&ča in Telč naj so udeležil jo tega zborovanja, da se seznanijo s stopnjo prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov. ■ LOVSKA DRUŽINA TR2ISCE Je ocenila in povrnila Škodo vsem kmetovalcem, katerim Je divjad napravilo Škodo in so imeli poljske pridelke zavarovane. Med njimi jo bil tudd Vinko Virant iz Polja pri TržlSču, kateremu smo vsako loto uničijo ajdo. Virant se Je članom lovske dmilne zahvalil za povračilo Škode. ■ Z OBNOVO VINOGRADOV so začeli intenzivno na območju vsega Malkovca. Lotos Je bilo ugodno vreone, kmetovalci — v}: nog radnik 1 pa so dobro prodap svoje pridelke. Trsnih ceplje«* letos baje ne bo zmanjkalo, Jih ima obrat Hmeljnik na M®!" kovcu dovolj v zalogi iz domač**1 sort čopičev ■ DOBREGA IN PRISTNEGA CVICKA MANJKA tudi v gostilnah. Vsi gostilničarji po v®' čini nabavljajo vino v Bell kr&J*] ni, Vivodinl ali pa Vipavi, donu»' če vino pa odvažajo drugam- ■ DOBRE PITNE VODE I’Rl' MANJKUJE vaščanom Slančjofi** vrha in Malkovca. Domačijo tem območju imajo le zajetje . kapnloo. Vodovod bodo Ppco graditi, brž ko bo sanltarm Apektor povedal, da Je voda bra. ut Zadrugo bolj približati kmetu Občinski komite ZK: »Pripraviti je treba izčrpno poročilo o stanju zadruge!« Prejšnji teden je občinski komite Zveze komunistov v Trebnjem na razširjeni seji med drugim obravnaval tudi trenutno stanje v Kmetijski zadrugi Trebnje. Direktor zadruge je zbranim razložil težave, v katerih se je znašla ta gospodarska organizacija zaradi padca cen živine, ne-prilik pri odkupu krompirja ter velikih letnih odplačil in obresti od naložb v kmetijstvu. V zaključnem računu za let 1967 je pričakovati slab finančni obračun. Odbornikom so naročili »Občana« V Trebnjem so odbornikom in svetom krajevnih skupnosti naročili glasilo »Občan«, ki obširno obravnava področje krajevne samouprave. Za ta način izobraževanja bo občina kot članica po-godtoane skupnosti »Občana« porabila pol milijona starih dinarjev na leto. Redakcija obljublja večji obseg glasila, za katerega se bo letna naročnina povečala od sedanjih 5000 Sdin na 8500 Sdin. Obisk člana CK ZKS 7. februarja je obiskal občinski komite ZK v Trebnjem član centralnega komiteja ZK Slovenije Anton Prelož-nik. Skupaj z nekaterimi člani občinskega komiteja je obiskal tudi krajevni organizaciji na Mirni in v Šentrupertu ter se z vodstvi pogovarjal o delu v krajevnih organizacijah. Drugi člani komiteja so menili, da se zadruga premalo zanima za pospeševanje celotnega kmetijstva v občini. To so zatrjevali na podlagi ugotovitev z različnih sestankov po vaseh. Bilo je tudi rečeno, da je treba zadrugo bolj približati kmetovalcem, ker bi s tem najbolj pobijali govorice, češ da naj bi kmetje sami ustanavljali zadruge. Komite je na koncu sklenil, da je treba pripraviti izčrpno poročilo o trenutnem stanju. Glede letošnjih davčnih obveznosti kmetovalcev so člani komiteja menili, da jih zaradi znanih vzrokov letos ne bi smeli povečati. Pogovor na dvorišču DANE na Mirni. Direktor Alojz Krhin razlaga podpredsedniku izvršnega sveta dr. Francu Hočevarju (tretji z leve) razvoj podjetja. (Foto: M. Legan) Dr. Hočevar obiskal Trebnje in Mirno Sobotni pogovor se je sukal največ okoli šolstva in projekta tovarne za predelavo krompirja V spremstvu poslancev Francija Kolarja in Marjana Jenka, je v soboto, 10. februarja, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. France Hočevar obiskal Trebnje in Mirno. Razgovora so se udeležili tudi predsednik ObS Ciril Pevec, tajnik občinske uprave Jože Godnjavec, sekretar občinskega komiteja ZK Roman Ogrin, predsednik občinske konference SZDL Slavko Kržan, predsednik občinskega sindikalnega sveta Tone Gole in načelnik za gospodarstvo Jože Kastelic. Ciril Pevec je podpredsedniku IS razložil trenutno gospodarsko stanje v občini in se še posebej zadržal pri programu izgradnje obrata za predelavo krompirja v krompirjevo moko in kosmiče. Dr. Hočevar je pozdravil zamisel, ki je po njegovem eden najpomembnejših projektov Dolenjske, hkrati pa primer, kako je treba organsko povezovati kmetijstvo in industrijo. Menil je, da je treba Udeležite se zborov volivcev! V nedeljo in ponedeljek Mirna ob 18. uri v,domu Svo- Velika Loka ob 18. uri v za- V nedeljo in ponedeljek bodo v 14 krajih občine zbori volivcev, na katerih bodo obravnavali odlok o prispevkih in davkih, proračun občine za letošnje leto ter razvoj občine za leto 1968. Prisotnim bo predložen tudi zaključni račun krajevnega samoprispevka za šolstvo, zadnja točka pa bodo vprašanja in odgovori. Zbori bodo za ' območja krajevnih skupnosti po naslednjem vrstnem redu: Nedelja, 18. februarja: Veliki Gaber ob 7.30 v osnovni šoli Sela-Sumberk ob 7.30 v osnovni šoli Sentlovrenc ob 7.30 v osnovni šoli Dobrnič, Svetinje ob 7.30 v zadružnem domu v Dobrniču Šentrupert ob 7.30 na mlekarno Trebelno ob 7.30 v zadružnem domu Čatež ob 7.30 v osnovni šoli Ponedeljek, 19. februarja: Trebnje, Stefan ob 18. uri v kino dvorani v Trebnjem Mirna ob 18. uri v .domu Svobode Dol. Nemška vas ob 18. uri v osnovni šoli Mokronog ob 18. uri v domu Svobode Velika Loka ob 18. uri v zadružnem domu Knežja vas ob 18. uri v osnovni šoli Račje selo ob 18. uri v gasilskem domu. stvari raziskovati še naprej in iskati primernega investitorja. Sporočil je, da bo v kratkem Dolenjsko obiskal predsednik IS Stane Kavčič, katerega naj bi seznanili z zamislijo, ki je pomembna za vso ožjo Dolenjsko. V nadaljevanju je podpredsednik IS razložil nekatere osnove politike izvršnega sveta Slovenije, ki je zaradi doslednosti in trdnosti žela odobravanje med ljudmi. Dalj časa je tekla razprava o davčni politiki in občinskem proračunu. Predstavniki občine so podpredsednika seznanili s težavami, ki nastajajo zaradi različnih davčnih obremenitev med občinami, in so pri tem opozorili na potrebo po večji vlogi republiških organov. Po obisku v KEMOOPRE-MI, Modnih oblačilih in Tovarni rastlinskih specialitet DANI na Mirni, kjer se je dr. Hočevar živo zanimal za proizvodnjo, načrte in težave, Še enkrat: s prstom kažejo nanje... Odgovor predsednika krajevne skupnosti Velika Loka 2elim, da je javnost o problemu, ki ga je opisala nekdanja tajnica mladinskega aktiva z Velike Loke, pravilno seznanjena. Nedolgo tega sem bil tudi sam Član tega aktiva, zato so še sveže primerjave o nekdanjem in sedanjem delovanju aktiva. Mlajši so od nas podedovali inventar, še zdaleč pa niso prevzeli našega vedenja na mladinskih sestankih. Prav to pa je bilo jabolko spora, o katerem smo govorili tudi na letni konferenci SZDL 15. decem- Koliko bo denarja za organizacije in društva v nedeljo, 11. februarja, je llo v Trebnjem posvetovanje s predstavniki družbenokritičnih organizacij, občin-Kih zvez in društev o letoš-Ji dotaciji iz občinskega pro-acuna. Ker je proračun le-, s dobil nove odjemalce, Se p j primanjkuje denarja, redsedstvo ObS meni, da treba v prihodnje občin-° Pomoč porabiti zgolj za javnost in ne za druge bf*r« P°^rebne izdatke. Druž-0 ■ Politične organizacije bodo po osnutku dobile skoraj toliko kot lani, nekatere občinske zveze pa kljub stiski nekoliko več kot prej. Več bosta dobili občinska zveza za telesno kulturo in občinska zveza prosvetno-kulturnih organizacij, vendar jima bo pomoč med letom zmanjšana, če ne bosta imeli predvidene dejavnosti. V proračunu bo spet taborniška organizacija Sive jelše, ki ima za letos v načrtu lep program. bra. Konferenci je prisostvoval tudi sedanji predsednik mladinskega aktiva. Mladinski aktiv ne more trditi, da mu nismo nudili pomoči. Predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij so večkrat želeli prisostvovati sestankom, vendar se je mladina zbirala le bolj »interno« in za zatemnjenimi okni. Mladinski aktiv išče pravico in mesto med družbeno-političnimi organizacijami, toda vprašanje je, kdo ji to pravico krati in in kdo ji odreka mesto. Zavedati se je treba, da ni pravic brez dolžnosti in obveznosti. Na očitke o dvorani je treba povedati, da jo upravlja prosvetno društvo, višino odškodnine pa je določil občni zbor društva 31. januarja 1965. Plačilo 5000 starih dinarjev od veselične prireditve ni prevelika, marveč prej premajhna odškodnina, saj mora društvo velikokrat Izgubo doplačati iz društvenega denarja. Soba, ki je namenjena tudi za osebno garderobo igralcev, se je res nekdaj imenovala mladinska soba. Pred vsako uporabo pa je bilo treba iskati mladinca, ki je nosil ključ s seboj. Prosvetno društvo je naredilo red tako, da je sobo, ki je dovolj veli- ka, namenilo tudi drugim organizacijam, ključ pa je dostopen vsaki organizaciji in ob vsakem času. Kraj nima toliko organizacij, da se ne bi mogel narediti pameten razpored. Ne nameravam blatiti mladinske organizacije, marveč jo želim podpirati pri njeni dejavnosti, seveda taki, ki bo na pravi poti. Tedaj bo odveč tudi bojazen, da se bo mladina »pohujšala«. J02E KLEMENČIČ Šentrupert: ključ delitve ni najbolj primeren Te dni so imeli sestanke vsi sveti krajevnih skupnosti. Na njih so obravnavali letošnje potrebe po občinski pomoči. V Šentrupertu so poudarjali, da dosedanji ključ delitve, ki upošteva razen števila prebivalcev in števila vasi tudi javno razsvetljavo, ni najbolj primeren. Kraji, kjer nimajo javne razsvetljave, dobijo precej manj denara. Po nihovem bi bilo treba bolj upoštevati potrebe in pripravljenost ljudi, ki so voljni pomagati s prostovoljnim delom in prispevki. se je nadaljeval pogovor o družbenih službah. »V veliko dobro vam je treba šteti zbiranje krajevnega samoprispevka za šolstvo. To vam bo omogočilo, da boste lažje dobili denar, ki za mirensko šolo še manjka,« je dejal po tem, ko je bil seznanjen, da za mirensko šolo, ki bo veljala 285 milijonov S din, manjka še vedno 90 milijonov. Opozoril je na pritisk tudi iz drugih krajev Slovenije ter priporočal potrkati na vrata republiške izobraževalne skupnosti. Ob tej priložnosti je bil dogovorjen sestanek pri zastopnikih republiške izobraževalne skupnosti, kjer bodo poskušali rešiti to zadevo, tako da bodo z gradnjo mirenske šole lahko čimprej začeli. Dr. Hočevar se je zanimal tudi za dejavnost družbeno - političnih organizacij v občini. HRAST bo uredil lakirnico Sedanja lakirnica Mizarstva »Hrast« iz Sentlovrenca ne ustreza sanitarno-tehničnim predpisom. Urediti jo nameravajo letos, za to pa bo šlo 2 do 3 milijone starih dinarjev. V podjetju ugotavljajo, da je treba obnoviti tudi precejšen del strojev, za kar bi bilo potrebno dodatnih 5 do 6 milijonov. Za letos načrtujejo v podjetju tolikšno vrednost proizvodnje, kot so jo imeli lani. Letos dva nova ribnika Lani je ribiška družina MIRNA uredila v Prelesju skoraj en hektar velik ribnik, za letos pa ima v načrtu še dva. Eden bo v Hrasto-vici, drugi pa v Bruni vasi, kjer ribnik že obstaja, vendar zanj nihče ne skrbi in je zanemarjen ter zapuščen. ena n SPREJEMA IN ODDAJA VAŠE ŽELJE V soboto o idejnosti pouka V soboto, 17. februarja, bo prosvetnim delavcem iz vse občine v trebanjski osnovni šoli predaval o idejnosti pouka Slavko Podmenik, predavatelj visoke šole za politične vede. Predavanje šteje v sklop prizadevanj za doseganje večje idejnosti pouka, ki je po mnenju vodstev družbe-no-političnih organizacij zadnja leta precej popustila. Bo godba ostala brez kapelnika? Malokateri kraj tako velik kot Trebnje se lahko ponaša s tako godbo na pihala, kot jo imajo Trebanjci. Veliko zaslug za to ima vodja godbe Jože Tršar, ki je zadnja leta pritegnil veliko mladih godbenikov, kupljenih pa je bilo precej novih inštrumentov in nove uniforme. Zal pa se je pred kratkim odločil, da bo zapustil Trebnje in v Kidričevem prevzel tovarniško godbo. Svet Svobod in kulturnih društev je trenutno v veliki stiski, kaj naj ukrene, da se bo godba obdržala. Nekajkrat bi povečali proizvodnjo, če... Tovarna nalivnih peres, patentnih svinčnikov in plastične embalaže EMI na Mimi se je lani preusmerila predvsem na izdelovanje plastične embalaže, ker je na tržišču nalivnih peres prehuda konkurenca. Podjetje ima prav ta čas priložnost, da proizvodnjo močno poveča, celo na vrednost pol milijarde. To je precej več kot do sedaj, vendar bi podjetje potrebovalo okoli 50 milijonov starih dinarjev za nakup strojev. Zal podjetje tega denarja nima, posojilo pa je težko dobiti. Povezavo proti Karteljevemu želijo »Radi bi boljšo povezavo proti Karteljevemu in Novemu mestu. Cesta Ornuška vas—Karteljevo je bila trasirana že pred vojno, pa je še sedaj ni,« je sporočil želje ljudi s Trebelnega in okolice odbornik Karel Ribič. Dobil je odgovor, da je treba pozabiti na stare obljube in da naj ljudje ne gledajo v predsedstvu občinske skupščine nekoga, ki po potrebi deli skupen denar. Trebia se bo povezati s sosednjo krajevno skupnostjo v novomeški občini, če bodo ljudje hoteli, da bodo želje uresničene. Brez lastnega prispevka ne bo nič, taka so zdaj načela. »Pokaži, kaj znaš« v Veliki Loki V nedeljo so mladinci iz Velike Loke organizirali v dvorani Zadružnega doma lepo uspelo prireditev »Pokaži, kaj znaš«. Nastopili so narodni ansambli, pevci narodne glasbe, pevci popevk, recitatorji in beat ansambli. Za to prireditev je bilo mnogo zanimanja posebno med mlajšimi, saj so nastopili predvsem mladi tekmovalci. Prvo nagrado je komisija dodelila recitatorjem Zupančičeve »Dume« iz Trebnjega, občinstvo v dvorani pa je bilo najbolj navdušeno nad ansamblom »Fantje iz Podbrneka«. Tudi mlajši tekmovalci so navdušili občinstvo. Prireditev je lepo uspela. Trebanjski mladinci so z dobro organizacijo ponovili svoj uspeh. m. š. Borci Rudnika-Šalke vasi pred novimi nalogami Na nedavni letni konferenci krajevne organizacije ZZB NOV, ZVVI in ZROP Rudnik—šalka vas, ki vključuje člane Rudnika, šalke vasi, Klinje vasi, 2eljn, Cvišlarjev in Oneka in šteje 255 članov, so kritično obravnavali dosedanje delo in govorili o prihodnjih nalogah. Zavzemali so se za obujanje tradicije NOV, organizacijo raznih prireditev, vprašanje splošne narodne obrambe. Zavzemali so se tudi za ureditev odcepa na Roški cesti v bližini Rudarskega doma proti novemu kočevskemu pokopališču, saj bi se pot tako skrajšala in ne bd uporabljali več poti skozi Kočevje. Na konferenci so izvolili nov odbor: za predsednika je bil izvoljen Nace Kamšek, za tajnika Justina Sovre, za blagajnika pa Janko Vidič. D. V. Letna konferenca ZZB v Livoldu Pred dnevi je bila v Livoldu letna konferenca krajevne organizacije ZZB NOV. člani so obravnavali delo organizacije v preteklem letu, ki je bilo zlasti pri reševanju nekaterih nalog dokaj uspešno. Sklenili so, da bodo tudi v prihodnje gojili tovarištvo in skrbeli za družabnost svojih članov. Za predsednika je bdi izvoljen Niko Grabrijan, rojak iz Bele krajine. D. V. 60 turističnih kreditov Lani je zaprosilo za turistični kredit, ki ga porabijo lahko le za urejevanje in opremljanje tujskih sob, okoli 60 občanov, v prvem mesecu letos pa š^ nadaljnji trije. Največ prosilcev je iz Kočevja, nekaj pa tudi iz okoliških vasi in Obkolpja. Velika večina jih bo uredila turistične sobe že letos. Pristojni organi pa bodo morali urediti tudi evidenco o zasebnih turističnih sobah, predvsem tistih, za katere so dobili občani turistični kredit. Turistično društvo KOČEVJE vabi NA REDNI OBČNI ZBOR ki bo 17. februarja 1968 ob 19. uri v gornjih prostorih hotela Pugled v Kočevju. Na občni zbor so vabljeni vsi člani društva in ostali občani, ki se zanimajo za turistično dejavnost. Upravni odbor Cene v Kočevju in Ribnici (cena v Ndin za kg) Kočevje Ribnica krompir 1,08 1 sveže zelje 2,60 2,70 kislo zelje 1,96 1,90 kisla repa 1,96 1,90 fižol v zrnju 4,84 4 In 5,43 in 4,50 čebula 2,30 2,50 česen 13 14 solata 4,40 4,60 in 7,70 korenje 1,95 2,20 peteršilj 6,14 — ohrovt 2,60 — radič 11,10 12 cvetača 4,30 4,50 jabolka 1,40 1 in 3,18 hružke 4,35 4,50 pomaranče 4,20 4,60 ln 4,80 limone 4,85 5 banane 5.50 5,10 grozdje 5,40 5,50 ribe 6,15 — jajca (cena za koa) 0,62 0,60 in 0,68 do 0,90 Novo pokopališče padlih borcev Za njegovo ureditev bodo prispevale delovne organizacije — Slavnostno ga bodo odprli za letošnji občinski praznik Občinska skupščina Kočevje, občinska konferenca SZDL, občinska zveza združenja borcev NOV, občinski sindikalni svet in občinski komite ZKS so s posebno okrožnico zaprosile vse delovne organizacije v občini, naj bi prispevale denar za ureditev lovega partizanskega grobišča na novem pokopališču. Za prispevek so zaprosili še občinsko skupščino in zvezo združenj borcev NOV Slovenije v Ljubljani. Stroški za ureditev novega partizanskega pokopališča bodo znašali 15 do 17 milijonov Sdin. Zaradi neprimerne lokacije in drugih neurejenih zadev bo namreč treba letos prekopati posmrtne ostanke padlih borcev s pokopališča na Trati na novo pokopališče v Mestnem logu. Načrte za novo partizansko pokopališče že izdeluje projektni atelje »Zidarja«. Predvidoma naj bi stal na novem pokopališču primeren spomenik s kostnico ali pa grobiščem. To pokopališče naj bi bilo slavnostno odprto na letošnji občinski praznik. Na novo pokopališče bi prekopali 170 padlih boroev, ki so zdaj pokopani na Trati. Tu bi bil tudi spomenik oziroma obeležje 1800 padlim borcem in aktivistom ter drugim žrtvam, ki se jim do danes še nismo primemo oddolžili. Z ureditvijo novega pokopališča padlih borcev pa bo tudi trajnejše rešen problem partizanskega grobišča v Kočevju Vsak dan šahovsko tekmovanje Vrsta tekmovanja za mlade in stare - Klub bo izdelal za vsak mesec urnik tekmovanj Januarja manj nočnin v hotelu Domačih nočnin 61 manj, tujih pa 20 več - Med turisti precej lovcev, ki so prišli na lov divjih prašičev Kočevski šahovski klub organizira za mlade in odrasle vrsto tekmovanj. Svojo delavnost je še posebno razvil v zadnjem času, ko je dobil še dva vodja za razne prireditve (Zgonca in Ostermana). Vodstvo je izdelalo kar urnik šahovskih tekmovanj in krožkov. Udeležujejo se jih lahko vsi občani od najmlajših do naj starejših, ki se zanimajo za šah. Urnik šahovskih tekmovanj za drugo polovico februarja je naslednji: 15. II.: od 18.30 do 19.30 — turnir četrtokategornikov; 16. II.: od 18.30 do 19.30 — kvalifikacije starejših in mlajših pionirjev in pionirk za sestavo ekip; 17. II.: od 14.00 do 14.30 — medrazredno prvenstvo šole. ob 15.00 ekipno tekmovanje med dopoldanci in po-poldanci (na 10 deskah); 19. II.: od 17.00 do 18.00 — krožek najmlajših, od 18.30 do 19.30 — turnir četr toka tegorniko v; 20. II.: od 18.30 do 19.30 — brezkategomiški turnir; 21. II.: od 18.30 do 19.00 — medrazredno nrvenstvo šole; 22. II.: od 18.30 do 19.30 — turnir četrtokategornikov; 23. II.: od 18.30 do 19.30 — kvalifikacije pionirjev; 24. II.: od 14.00 do 14.30 — medrazredno prvenstvo šole, ob 15.00 — ekipno tekmovanje med najmlajšimi in 8 mesecev borb V ekipnem medrazrednem šahovskem prvenstvu kočevske osemletke sodeluje 24 ekip (razredov). Vsaka ekipa šteje 4 člane, se pravi, da tekmuje skupno 96 mladih šahistov. Prvenstvo se je začelo novembra lani, končano pa bo v začetku junija. Po sedmem kolu vodi 8. b z 21 točkami, 2. do 4. mesto si dele 6. c, 6. e in 7. b z 20,5, 5. mesto 6. b 20, 6. mesto 5. f 18,5 itd. starejšimi pionirji (na 10 deskah; 25. II.: ob 9.00 — tekmovanje za pokal (starejši pionirji), ob 9.00 tekmovanje za pokal (mlajši pionirji); 26. II.: od 17.00 do 18.00 — krožek najmlajših, od 18.30 do 19.30 turnir četrtokategornikov; 27. II.: od 18.30 do 19.30 — turnir brezkategornikov; 28. II.: od 18.30 do 19.00 — medrazredno prvenstvo šole; 29. II.: od 18.30 do 19.30 — turnir četrtokategornikov. Vsa tekmovanja bodo v Matični urad poroča V januarju sta se v Kočevju poročila dva para. Rodilo se je 8 otrok: 4 deklice in 4 dečki. — Umrli so: Marija Patafta, gospodinja iz Dolge vasi, stara 77 let; Jakob Cetinski iz Kočevja, upokojenec, 55 let: Marija Debeljak, upokojenka, Mahovnik 8, 76 let; Marija Kobola, druž. upokojenka iz Šalke vasi 93, 84 let; Franc Trebitšak, upokojenec iz Kočevja, 65 let; Martin Kotar, upokojenec iz Koblarjev 23, 69 let. šahovskem klubu v Domu telesne kulture, le medrazredno prvenstvo bo v novi šoli. Januarja so zabeležili v hotelu Pugled v Kočevju 723 nočnim, istega meseca lani pa 764 nočnin. Na znižanje so vplivali le domači gostje, ki so letos prenočevali v hotelu samo 590-krat, medtem ko so v istem mesecu lani 651-krat. število tujih nočnin v januarju pa je poraslo od lanskih 113 na letošnjih 133 (oboje za januar). Med tujci so januarja letos v hotelu Pugled prenočili največkrat Italijani (67 nočnin), Avstrijci (36 nočnin) in zahodni Nemci (27 nočnin). V istem mesecu lani pa so v hotelu prenočili največkrat Avstrijci (65 nočnin), Italijani (29), zahodni Nsmci (16). Med domačimi in tujimi turisti je precej lovcev, ki so prišli na Kočevsko lovit predvsem divje prašiče. Zaradi slabšega obiska turistov je imela v januarju tudi prodajalna spominkov zelo majhen promet: v me- secu dni so iztržili le 91.000 starih dinarjev. 2e v prvih dneh februarja je bil promet nekoliko boljši. , Borci se zavzemajo za mir v svetu Pred kratkim so se zbrali člani krajevne organizacije ZZB NOV črni potok pri Kočevju na svoji sedmi letni konferenci. Pogovarjali so se o delu v preteklem letu in o nalogah, ki jih čakajo v prihodnje. Krajevna organizacija ZZB NOV v črnem potoku je tesno povezana z delom drugih družbeno-političnih organizacij, s katerimi sodeluje v vseh večjih akcijah. Na letni konferenci so se člani ZZB NOV pogovarjali tudi o perečih problemih v svetu in se zavzemali za miroljubno reševanje mednarodnih sporov. A. P. Letošnji načrti naših trgovcev Letos bo uredil »Trgopromet« v Kočevju še dve trgovini s sadjem in zelenjavo ter trgovino s pohištvom Kočevsko podjetje »Trgopromet« je za letos že v grobem izdelalo plan investicij. Po tem planu bodo letos dogradili garaže, uredili še dve trgovini s sadjem in zelenjavo, uredili trgovino s pohištvom, dokončali obnovo trgovine »Potrošnik« (vse v Kočevju) in zgradili novo trgovino v Livoldu. Garaže za tovorne avtomobile grade pri svojem skladišču ob Roški cesti. Dograjene bodo maja, veljale pa bodo okoli 200.000 N din. Doslej garaž niso imeli, zato so imeli precej več stroškov za vzdrževanje vozil. Trgovino s sadjem in zelenjavo bodo uredili pri kinu »Jadran« (v bivših pisarnah »Trikona«), Načrti zanjo so narejeni, denar je zagotovljen, urejati pa jo bodo' začeli takoj spomladi. Ureditev bo veljala 50 do 60.000 N din. Trgovino s pohištvom in drugo trgovino s sadjem in zelenjavo nameravajo urediti na Ljubljanski cesti nasproti Državne založbe, če bo stavba (bivši zapori) primerna za te namene. Načrti za preureditev bodo izdelani do 15. julija. Novo trgovino v Livoldu Prijeli sposojevalca avtov Samo na enem avtu sta povzročila za 6000 Ndin škode - kradla sta tudi orodje iz šolskih delavnic Kočevski miličniki so končno prijeli dva mlada zmikavta oziroma »sposojevalca« avtomobilov in raznih drugih predmetov. To sta 15-letni T. D. in 18-letni M. K., oba, čeprav mlada, že stara znanca miličnikov. Odkrili so ju, ko sta v noči med 24. in 25. januarjem vžigala avto v Rusovi garaži na Ljubljanski cesti. Pri izpraševanju sta nato miličnikom priznala, da sta si 18. januarja ponoči »sposodila« iz garaže avto Marjana Bastarja, se z njim peljala v Novo mesto, Dolenjske Toplice in nazaj proti Kočevju. skalo nekaj nad 50 obiskovalcev iz Kočevja. ■ STROKOVNA PRKDAVANJA in predavanje strokovnih filmov imajo redno vsak četrtek rezervni oficirji in podoficirji v Domu Jožeta Seška. Zanimanje za predavanje Je precejšnje, saj bodo veliko pripomogla k izpolnjevanju članov Z ROP ■ REDNI LETNI OBČNI /BOR bo imelo Turistično društvo 17. februarja. Glavna točka dnevnega reda bo predlog in razprava o programu za leto 1968. Prizadevnost in delavnost društva ne bosta kos sodobnemu turizmu, če mu ne bodo priskočile na pomeč tudi tiste organizacije, ki imajo od turizma koristi. Društvo z dotacijo 500.000 Sdin iz občinskega proračuna ne bo mogio izvršiti svojega letnega programa. Na občnem zboru bodo govorili o tem, predlagali pa bodo tudi nekaj sprememb pravil društva. Ker nista znala voziti — uporabljala sta le- prvo in četrto hitrost — sta avto tako pokvarila, da je na njem za okoli 6000 Ndin škode. Novembra lani sta nameravala vzeti avto iz nezaklenjene Deržkove garaže. Avto sta odklenila s šopom ključev, ki sta jih imela kot kaka izkušena vlomilca s seboj. S pomočjo žice sta ga skušala spraviti v pogon, vendar jima ni uspelo. Iz avta sta vzela očala, vredna 250 Ndin, in jih razdrla. 15. decembra ponoči sta vlomila v tehnično delavnico gimnazije in odnesla razno orodje v skupni vrednosti okoli 400 Ndin. 22. ali 23. decembra ponoči sta »obiskala« tehnično delavnico nove osnovne šole in odnesla za okoli 500 Ndin raznega orodja. Sola tatvine ni prijavila. Neugotovljenega dne sta odnesla iz šahovske sobe v Domu telesne kulture šahovsko uro, vredno okoli 300 novih dinarjev. Uro sta razdrla. 2. januarja je T. D. vzel ključe iz avtomobila, ki je bil parkiran v Cankarjevi ulici. Neugotovljenega dne pa sta vzela tudi ključe iz nezaklenjenega avta, parkiranega pri železniški postaji. Na zaslišanju sta se izgovarjala, da sta vlamljala v garaže in avtomobile zato, ker bi se rada naučila šofirati; z ukradenim orodjem pa sta menda izdelovala razne tehnične predmete. Vendar pa taki izgovori ne morejo biti opravičljivi, saj bi potem lahko vsi vlamljali in si sposojali ali kradli tuja vozila in druge predmete. bedo zgradili še letos, če bodo dobili kredit. Načrti zanjo bodo narejeni do 10. marca. Trgovino »Potrošnik na Reški cesti že obnavljajo in razširjajo. Ni še znano, kdaj bodo dela končana. Vabilo v podporno članstvo RK Občinski odbor Rdečega križa Kočevje je v začetku februarja s posebno okrožnico povabil 27 podjetij in 90 zasebnih obrtnikov v občini, naj postanejo podporni člani Jugoslovanskega Rdečega križa. Najmanjši prispevek za sprejem v podporno članstvo RK znaša za pravne osebe 100 Ndin, za fizične pa 10 Ndin. Te prispevke bi RK porabil predvsem za zdravstveno prosvetljevanje občanov in za podpore socialno šibkim. Posebni pravilnik o podpornih članih RK tudi določa, da mora RK enkrat na leto objaviti seznam podpornih članov, njihove prispevke in za kaj je bil zbrani denar porabljen. Gnojnica ni za na cesto V Stari cerkvi so si občani že marsikaj lepo uredili, vendar pa vas kazijo ponekod še gnojnica in druge odplake, ki tečejo po površju zemlje ali celo po cesti. Obcestni kanali so namreč zamašeni. Vaščani se zavedajo, da bodo v svojem naselju morali urediti še primemo kanalizacijo. Vas je namreč drugače lepa pa tudi v turizmu bo v okviru občine vedno bolj pomembna. Avto na svoji strehi Andrej Merhar iz Prigorice se je 9. februarja ob 5.30 prevrnil z avtom na cesti pri Jasnici. Ko je peljal z okoli 80 km na uro proti Kočevju, ga je začelo na poledeneli cesti zanašati, zapeljal Je na desno v sneg, se nato prevrnil in obstal na strehi. Na avtu je za okoli 10.000 Ndin škode. Poškodovan ni bil nihče. Pred nekaj dnevi se je pričel pouk v poklicni šoli za gostinske delavce, ki jo je v sodelovanju s podobno šolo iz Ljubljane organizirala kočevska delavska univerza. Predavanja obiskuje petnajst slušateljic, zaposlenih v obratih domačega gostinskega podjetja Pugled ali v zasebnih gostilnah. V dveh semestrih, od februarja do junija in od jeseni dalje, bodo slu-šateljice pridobile kvalifikacijo natakarja. Prihodnji mesec bo končan pouk v poklicni gradbeni šoli, ki jo obiskuje trinajst fantov iz kočevskega Zidarja in likvidiranega Gradbenika iz Ribnice. Letos se je pričel tudi pouk v 1. letniku srednje ekonomske šole in šole za organizatorje proizivodnje. Razen tega obiskuje precej slušateljev različne druge tečaje, pripravljajo pa tudi tečaj za polkvalifikacljo v gostinski in kovinski stroki in posebno pletilsko šolo: DROBNE IZ KOČEVJA ■ TRGOVINO V KOČEVJU bo odprla Jugoplastika iz Splita, ki v ta namen preureja pr»;tor bivše steklarne na Tigu svobode. Dela bodo kmalu končana. Nova trgovina bo za potrošnike velika pridobitev, saj bodo potrošniki v Kočevju odslej lahko nabavili tudi izdelke splitske Jugoplastike doma. ■ DRSALNA REVIJA v Celovcu je vzbudila tudi letos veliko zanimanje med občani. Za obisk se niso mnogoštevilno prijavili, saj sindikati niso podprli svojih članov, pa tudi takse za potne liste so previsoke. Doslej zelo stih ... Vsem naročnikom in bralcem lista: lep pozdrav! DOLENJSKI LIST Dotrpeli so naša ljuba mama FRANČIŠKA PRIJATELJ roj. JENC iz Vinic Pokopali smo jih 12. februarja 1968 v Ljubljani Vsem, ki ste jim poklonili vence in cvetje, jih spremili na zadnji poti ter sočustvovali z nami, iskrena hvala! žalujoči: hčere Angela, Francka, Ela, sin Ivan, sestra Marjetka ter vnuki In pravnuki Vinice, Novo mesto, Ljutomer, Vancouver, Ljubljana MIN3SKI UST umi« Res je: dvakrat na leto nam »suša« pobere zadnje dinarje iz plitkega žepa: pozimi in poleti, obakrat pred redno izterjavo polletne naročnine. Tiskarna, tovarna papirja, pošta in drugi dobavitelji pa že terjajo plačilo računov za januar in februar. Zato prihajamo te dni k vsem naročnikom: prosimo, pripravite takoj denar za polletno naročnino — vaš pismonoša vas bo obiskal že prihodnje dni! Nikar mu ne odrecite plačila, saj vas bo moral potem še enkrat obiskati; sebi in nam boste naprtili samo nepotrebne stroške, vsem pa še veliko nepotrebnega dela! Naročnino za DOLENJSKI LIST je treba plačevati vsaj za pol leta vnaprej. Zato vas, dragi naročniki, (trenutno s prazno blagajno) lepo pozdravlja UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA ' KUJ Brežice: 16. in 17. 2. angleški film »Rafali ob zori«. 18. in 19. 2. francoski barvni film »Krogla v srcu«. 20. in 21. 2. italijanski barvni film »Tri ljubezenske noči«. Črnomelj: 16. in 18. 2. italijanski barvni film »Preluknjani dolar«. 20. in 21. 2. ameriški barvni film »Zenska iz slame«. Kočevje: 16. do 18. 2. ameriški barvni film »Arabeska«. 18. in 19. 2. ameriški barvni film »San Fer-nando«. 20. 2. ameriški film »Graničarska pravda«. 21. 2. italijanska film »Gospe in gospodje«. 22. 2. francoski film »Maščevalec z mečem«. Kostanjevica: 18. 2. ameriški barvni film »Propad rimskega cesarstva«. Metlika: 16. do 18. 2. ameriški barvni film »Vesela dekleta«. 19. in 20. 2. nemško-jugoslovanski barvni film »Pesem prerije«. 21. in 22. 2. jugoslovanski film »Grenka trava«. Novo mesto — »Kika«: 15. in 16. 2. jugoslovanski barvni film »Čudne ženske«. 17. do 19. 2. francoski barvni film »Topli plen«. 18. 2. ob 10. uri matineja slovenskega filma »Nevidni bataljon«. 20. 2. gostovanje MG ljubljanskega — abonma. 21. in 22. 2. ameriški film »Tarzan v New Yorku«. Ribnica: 17. in 18. 2. francoski barvni film »Bojevnikov počitek«. Sevnica: 17. in 18. 2. ameriški film »Ljubezen v Las Vegasu«. 21. 2. ameriški film »Pregon iz pekla«. Sodražica: 17. m 18. 2. ameriški barvni film »Popoldanski strel«. Trebnje: 17. in 18. 2. francoski barvni avanturistični film »Človek iz Hong Konga«. Jožetu Šinkovcu iz Ločne želijo za 40-letnico še mnogo zdravih let sinova Joži in Darko, žena in mama. DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konferen ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Ja-kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 novih dinarjev (3200 Sdin), polletna naročnina: 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 amer. dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska: CP »Delo# v Ljubljani.