Celjski tednik GLASILO SOCIALimČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE 4 Kadri: dvajseti dei ustreza V ŽALCU SO RESNO NAČELI KADROVSKO POLITIKO Pred dnevi je občinski picnum SZDL v 2alcu razpravljal o proble- mih kadrovske politike, s poudarkom na kadre v gospodarstvu. Tako je zanimivo, da imajo v žalski občini le okrog 7,4 odstotke zaposlenih s sred- nio, višjo ali visoko šolsko izobrazbo ali 580 oseb pri več kot 31 tisoč prebi- : valcih v občini. To število je tem bolj zgovorno zaradi tega, ker marsikate- ra podjetja tožijo, da ni dovolj sred- stev za izobraževanje, čeprav kažejo Dodatki, da so 1963. leta porabili od namenskih sredstev za kadre le dobri dve tretjini. Morda za nameček še podatek, da to predstavlja le dober odstotek sredstev od celotnih inve- sticij v lanskem letu. Pri že tako minimalnem številu kadrov tudi struktura ne odgovar- ja, saj primanjkuje predvsem kadrov 7. visoko in višjo šolsko izobrazbo, i^edtem ko je kadrov z nižješolsko izobrazbo preveč. Tako nam samo razmerje v prosve- ti kaže, da je stvar reforme šolstva v mnogočem odvisna od kadrov, saj imajo v žalski občini le 24 prosvetnih delavcev z višjo ali visoko šolsko iz- obrazbo. Tudi politika štipendiranja ni naj- boljša, saj od skupno 300 rednih in izrednih študentov prejema štipendi- jo le 62. Pri tem je zanimiva ugotovi- tev, da iJada število študentov iz de- lavskih vrst in tudi to, da so štipen- dije sorazmerno nizke. Stanje v gospodarstvu samem pa je še slabše, saj imajo le okrog 4,8 odstotkov kadrov s predpisano iz- obrazbo. i Trenutno imajo v žalski občini dva izobraževalna centra, žal pa gospo- darske organizacije nimajo o\cl.jskofia Hinhirja iti izeul)ili dvoboj s (iistniin izidoMi 8:6. Trl>o\clj^ni namreč tri-- iiiifiiii veljajo za ciio iiajl)<-Ce bi že zdaj ocenjevali razpravo o družbenem planu komune, bi bila ocfna verjetno še precej nepopolna. Razprava o družbenem planu še namreč ni končana, saj nameravamo na nrjhodniih zborih občanov odgo- voriti na vsa sedaj zasta^d'ena vpra- šanja in nrf^dloge. Pokazalo se .ie, da naše Hudi še vedno naibolj zanimaio problemi stanovanjske izgradnje in šolstva ter. razumliivo, usoda celjske- •ra vodovoda. Kljub temu. da so ob- čani o teh vprašanjih veliko govorili že na sedanjih zborih in da so marsi- kje zelo pozitivno ocenili predvideva- nja družbenega nlana, pa menimo, da bo tudi prihodnja razprava še vedno živahna.-'-' »^Tn kdai bodo občani razpravljali o statutih komune?« "►Ti zbori bodo v celjski komuni proti koncil marca. Mislimo, da bodo poleg tega tudi solidna osnova za se- stavo stalutov krajevnih skupnosti.-« V celjski občini torej predvidevajo v mesecu marcu še dva zbora obča- '^ov. Zelo verjetno pa je, da bodo po- nekod ponovno razpravo o družbe- nem planu združili z obravnavo os- nutka statuta komune. Ob tem se vprašujemo samo to, če ne bi morda tak ukrep močno okrnil kvalitetno razpravo o statutu komune? —ij še velik dolg do Skopja Kralek razgovor s predsed- nikom okrajne l^omisije za vpis ljudskega posojila za po- nioc Skopju, tov. Slavkom Verdelom je pokazal, da ne moremo biti povsem zado- voljni z dosedanjimi rezulta- ti pri vplačilu vpisanega po- sojila. Do zaključka akcije ni več dolgo, je poudaril tov. Ver- del. tako morajo posamezni- ki vplačati vpisani znesek po- sojila do 10. marca, delovne organizacije pa do zadnjega marca. Številke povedo, da so zlasti nekatere kategorije vpisnikov daleč pod povpreč- jem vpisanega zneska. 'V ce- loti je i- okraju doslej vpla- čanega 10 % vpisanega poso- jila. V posameznih kategori- jah pa so ti odstotki nasled- nji: delovne organizacije 46, delavci in uslužbenci 71, pri- vatni kmetje 65,6, obrtniki, upokojenci in ostali pa 66,5. V absolutnih številkah pa iz- gleda tako, da smo od 837 mi- lijonov 192.000 dinarjev vpi- sanega vplačali le 585,100.000 dinarjev posojila. To stanje narekuje, je opo- zoril tov. Verdel, da bodo mo- rale vpisne komisije v teh zadnjih dnevih akcije močno prijeti za delo ter pozvati vse, ki še doslej niso opravili svo- je dolžnosti, do porušenega mesta ob Vardarju in njego- vih prizadetih prebivalcih, da zamujeno nadoknadijo in da pravočasno vplačajo celotni znesek vpisanega posojila. Isto opozorilo velja tudi za gospodarske organizacije, ki naj vplačajo zneske posojila iz svojih skladov. Posebno nalogo imajo tudi vpisna mesta v gospodarskih organizacijah, ki se morajo zavzeti zlasti za to, da bodo tisti delavci in uslužbenci, ki so med tem zapustili podjet- je, vplačali znesek tam, kjer so ga prijavili, to je na sta- rem delovnem mestu, v prejš- njem podjetju. Upamo, je ob zaključku raz- govora dejal tov. Verdel, da bodo prebivalci celjskega oKtaja, ki so pri vpisu poso- jila ves čas prednjačili, tudi pri vplačilu izpolnili svojo državljansko dolžnost. Medvešek loovvismo iVTrdvc.šek ie iz dneva v dan boljši, bi lahko zapisali; saj je samo letos na riveh na.stopih v dvorani postavil dva nova re- kordna izida. Tako je v nedeljo na odprtem kriteriju Beograda v atletiki popravil pri skoku v višino svoj, komaj en teden star državni in republiški re- kord za pet centimetrov. Vtem ko se je stari glasil 185, je nova najboljša znamka za mlajše mladince v Sloveniji in državi pomaknjena na 190 cm. Česti- tamo! SERGEJ KRAIGHER V ROGAŠKI SLATINI Tovariš Scrfi:c.j Kraigher jc v teh dneh obiskoval državljane v svoji vo- lilni enoti. Ob tej priložnosti ,je obi- skal tudi Rogaško Slatino. Zglasil se ,1e pri kolektivu steklarne ►'■Boris Ki- drič« ter prisostvoval posvetu kra- jevnega političnega aktiva, ki je raz- pravljal o osnutku šmarskega občin- skega statuta, družbenega plana in predlogu občinskega proračuna za le- tos. Va platnu in v resnici Na sliki so igralci prvega slovenskega celovečernega barvnega filma '^Srečno Kekec-'<, ki so se predstavili gledalcem na sobotni slavnostni pre- jnieri v celjski kinodvorani ►►Union«. Od leve proti desni stoji: MARTIN J^ELE (Rožle), članica SLG Celje MARI.IA GORSiCEVA (mati Skalarica), ^LaNKA FEORJANC (Mojca), VELIMIR DJURIN (Kekec) in RUŠA BOJ- \EVa (Pehta). Občinski odbor SZDL Celje je raspisal med učenci osnov- nih šol natečaj za najboljšo oceno filma. Pet najboljših spisov bo prejelo nagrade. K temu natečaju se pridružu.je tudi naše uredništvo, ki bo Najboljši qiis objavilo in ga še posebej nagradilo. RAZPRAVA O GIBANJU OSEBNIH DOHODKOV V ŽALCU TRETJIM ŠE POD 2.^000 Analiza zaključnih računov za lan- sko leto še ni nare.jena. Vendar pa prvi podatki kažejo, da so delovne organizacije v komuni dobro gospo- darile. Vsklajeno z rastjo produktivnosti so se v občini dvigali tudi o.sebni do- hodki? Struktura osebnih dohodkov za gospodarstvo nam kaže, da je v le- tu 1963 sprejemalo manj kot 25.000 dinarjev dohodka: # 43,5 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu, # 28.8 odstotkov vseh zaposlenih v negospodarskih organizacijah. Ta odstotek, celo nad omenjenim povprečjem, izkazuje tekstilna indti- strija, podobno pa je tudi v Keramič- ni industriji Liboje. Letos so nekateri kolektivi, pred- vsem niihovi samoupravni organi, nave7ovali vprašanje /višania oseb- nih dohodkov z anali/.o produktivno- sti. z iskanjem motnosti povnčania lo-te na temelju boljše orcani7acije dela. boljšega gospodprienia itd. Tnko ie na primer delavski svet tekstilne tovarne v Preboldu zelo k'-'"kr'^+nn razpravljal o teh vpraša- niih. Bili sn si edini v sklepu, da je treba povnčati produktivnost, izbolj- šati kvaliteto in popraviti asortiment proizvodov. Tako bo čisti dohodek lahko višji. Toda v nasprotju "s takimi, je tudi nekaj drugačnih, ki ►►razmišljajo-'-' o višjih osebnih dohodkih z admini- strativnimi ukrepi in s tem na škodo potrošnikov (višje cene). Niso r€>dki tudi zagovorniki linearnega poviša- nja. To pa je gotovo narobe. M. MARIBOR : KLARIVAR 2:.5 V sredo popoldne je Kladivar v priiateliski tekmi na Glaziii pre- magal člana druge zvezne lige Ma- »-ibor 7. visokim rezultatom 5:2. Ce- ljani so si zmago pošteno zaslužili in tako potrdili, da so njihove pri- prave na bližnje nastope v prven- stvenem boju. zelo resne. POSVETOVANJE NA OK ZKS: O KULTURI... V ponedeljek je bilo v Celju po- svetovanje o aktualnih vprašanjih na nodročju kulture in kulturne po- litike, ki ga je priredila ideološka komisija okrajnega komiteja Zve- ze komunistov. Na dnevnem redu je bil referat Slavka Belaka, ki jc obravnaval našo kulturno proble- matiko s štirih izhodišč — kulturo kot bistveno sestavino družbene za- vesti, premike v družbeni struktu- ri ter pojmovanju in vrednotenju kulturne vsebine, raznovrstnost kulturne dejavnosti in koncepcije kulturne politike ter vprašanje po- vezanosti gospodarske in kulturne rasti. Tehten referat je tako zajel v.se tisto, kar je v zadnjem času predmet številnih razprav, žal pa je bila udeležba zeh) skromna. OD 27. II, DO 8. III. 1964 Prevladovalo bo suho oziroma lepo vreme. Manjše padavine so verjetne okrog 7. marca. V začetku marca po- stopno topleje, toda okrog 7. marca «opet ohladitev. Dr. V. M. V DANAŠNJI ŠTEVILKI: 0 Več glav več ve — tudi ob statutih # Predsednik OO SZDL Ma- rolt med novinarji 9 Razgovor s predsednikom krške občine: Družbeni plan 0 Zbori v občanov: Prediogi k planu v V«^len,!u H Nova premiera v SLG Celje # Celjski vodovod: letos do -Emajlirke« O Smeh pri nas v gosteh # Kako jc z enakopravnostjo žena V PRinODN.II ŠTEVILKI: 0 Naši internirane! k procesu v Frankfurtu! ^ Spomini uHeleženccev po- hoda štirinajste CELJE, 28. FEBRUAR 1964 Št. 8. Cena 20 Leto XVI. Glavni nrednilc TONE MASLO Odgovorni urednik JURE KRA.-SOVEC List izhaja ob petkih. Izdaja in tiska Časopisno podjetje »Celjski tisk«. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa 5, poštni predal 152. Telefon 24-23. Tekoči račun: 603-11-1-656. Letna naroč- nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. V prodaji 20 dia. Stran 2 CELJSKI TEDNIK St. 8 — 28. februarja 1964 MARJAN RAVNIKAR Po drugi svetovni vojni so svetov- ne demokratske sile verjele, da -Juteks« Žalec: sprva nam je proiz- vodnja rahlo padla. Sedaj pa je v redu. V januarju smo presegli pred- videvanja za 1 odstatek. Pri nas je težava zaradi visokega števila zapo- slenih, ki imajo osebne dohodke pod 25.000 dinarjev.« »Moda« Celje: V celoti smo uspeli. Prodajalci imajo po tri proste dneve, ki pa niso sobota. Močno se je pove- čal promet in tudi osebni dohodki so porasli.« »Center« Celje: Pri nas je problem ^ predvsem zaradi tega, kar imamo tu- di v nedeljah odprte samopostrežne pi-odajalne. Tako prodajalci izgube mesečno po dve prosti nedelji. Poleg teh štirih podjetij imajo skrajšan delovni čas še tovarna roto papirja Videm-Krško, KOMET v Zrečah in kmetijska zadruga v Šo- štanju. V letošnjem letu pa bodo prišla na 42-urni dolovni teden podjetja ETOL v Cel.iu, LISCA v Sevnici, trgovsko podietie Resevna v Šentjurju, Velma v Velenju. Galanterija v Šoštanju, Cinkarna v Celiu. Mizarstvo v Breži- cah in podjetje Imperial v Videm- Krškem. Na posvetovanju so se zavzeli za odpravo sej med delovnim časom. Po- kazali pa so problem, ki nastaja s skrajšanim delovnim časom in v ka- terem bodo družbene službe ter trgo- vina morale vskladiti svoj delovni čas. Tako so nakazali, da ne bi bilo napak, če bi upravno pravne službe imele uradne ure v sobotah popoldne. Torej nov delovni čas prinaša s seboj novo delitev našega prostega časa in prejkoslpj bo tem vprašanjenrf' treba posvetiti temeljito proučitev. -is V KONJICAH BODO ŠOLSTVU ZAGOTOVILI SREDSTVA Pred dnevi je predsednik obrinske skup- ščine v Slovenskih Kon|iienh sklienl razgo- vor. ki so se gn udeležili vsi direktorji in računovodje gospodarskih orgnnizneij ter predstavniki oličinskih političnih toruinov. Govorili so o družbenih službah, predvsem pa o šolstvu. Konjiškim .šolam močno primanjkuje šol- skega prostora, zato imajo marsikje dve ali tri izmene; pri šolah ni telovadnic, delav- nic. Se posebej pa jirimaujkuje: ,učil. Skup- ščina je zalo sestavila za gospodarske or- ganizacije priporočila, da naj bi v prihod- njih nekaj letih — morda do leta 1970 — izdvajali iz svojTh skladov 10 odstotkov vseh sredstev v poseben sklad pri občinski skup- ščini, ki bi ga naj uporabili za reševanje materialnega stanja družbenih služb, zlasti pa šolstva. O predlogu bodo razpravljali zdaj še v samoupravnih organih delovnih organizacij. in še eu zanimiv dogovor: v konjiški ob- čini bodo 2,5 odstoten prispevek za kadre razdelili tako, da bodo 1 odstotek uporabile gospodarske organizacije, 1 odstotek bodo uporabili za sofinanciranje srednjega šolst- va, pol odstotka pa za financiranje osnov- nega šolstva. POLITIČNA ŠOLA V KRMELJU NI USPELA Pretekli teden so v Sevnici zaključili raz- govor« H slušatelji večerne politične šole 11. stopnje. Ti razgovori so bili nekakšni za. ključni izpiti in slušatelji večerne šole v, •Sevnici so Jih odlično opravili. Mnogo slab- še so se odrezali v Krmelju, kjer se je očinski odbor Socialistične zveze je zato sklenil poklicati vse tiste slušatelje, ki so zdaj iz neupravi- čenih vzrokov izostali na ponovne zaključne razgovore. C'e »se le-ti tudi tokrat ne bodo odzvali vabilu, bodo morali stroške šolanja v politični šoli poravnati sami. * SZDL nas povezuje v veliko družino Visoko v kozjanskih hribih so raztresene hiši- ce na Osredku. Tu biva okoli sto šmarskih obča- nov na najbolj južni me- ji šmarske občine. Orga- nizacija SZDL je med najboljšimi v občini. »To nam je vse. Pri nas je krajevna organi- zacija SZDL, ki nas po- vezuje v veliko družino,-« je dejal predsednik Ivan Jagrič (na sliki desno). »■Radi se sestajamo; zdaj prebiramo občinski statut, v katerem nas za- nima predvsem kmetij- stvo, skrb za. ostarele kmete, komunala in naše obveznosti.« Pa res mo- ramo reči, da se tam vsi zanimajo za osnutek ob- činskega statuta. To je tudi zanje nekaj novega. Godlerjev fant, ki služi vojaški rok, je celo zaprosil predsed- nika občinske skupščine, da bi mu poslal osnutek statuta v edinico, ker bi se kot šmarski občan rad seznanil s tem. »•Mi že vemo, kako je z organizaci- jo SZDL,« se je nasmejal tajnik Fer- do Svajger. »-Z njo si največ po- magamo. Tako smo se domenili, da si zgradimo cesto in to smo napravili. Tudi zdaj se pripravljamo še na gradnjo druge ceste in pa vodnjaka. Menimo pa se tudi, kako bi prispe- vali k razvoju turizma. Podsredski grad ni tako daleč; pri nas pa so tudi zanimive izletniške točke. Ne, skrbi s članarino nimamo. Čeprav smo sa- fni kmetje, radi plačamo.« ' ^ To je res! Letos je to prva krajev- na organizacija SZDL, ki je v šmar- ski občini že za vse svoje člane, kar so pa domalega vsi volivci na Osred- ku, poravnala članarino. Prijetni in prisrčni ljudje so na Osredku. Resnično velika družina, ki pa se dobro zaveda, da je člen naše skupnosti, da lahko soupravlja, delu- je in skupno hiti samo naprej. Vso srečo, prizadevni Osredčani! S. \ ZBOR OBČANOV V ŠENTJURJU Pretekli teden so v Šentjurju na zboru občanov pregledali izpolnitev družbenega plana občine za leto 1963 in razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna za letošnje leto, o občinski dokladi in drugih gospodar- skih vprašanjih občine. Občane iz okoliških vasi je najbolj zanimala ob- činska doklada in njena razdelitev, nadalje popravilo vaških cest in pro- blemi kmetijstva. Občani iz občin- skega središča pa so razpravljali o problemih šolstva in ponovno izrazili željo po ureditvi kanalizacije. Pred- lagali so tudi povečanje kapacitete vodoyoda, gradnjo avtobusne čakal- nice in zahtevali pojasnilo o gradnji nove pekarne; ob tem so poudarili, da so imeli pred Vojno kar tri pe- karne, sedaj pa nimajo nobene. J. M. ZROP V ŠENTJURJU USPEŠEN Preteklo soboto je bila v Šentjurju občinska konferenca Združenje re- zervnih oficirjev in podoficirjev. Uspehi, ki jih je v svojem poročilu navajal predsednik Martin Vinkšl, so precejšnji. V organizacijo so vklju- čili vse podoficirje in oficirje v ob- čini. Redno letno preizkušnjo je opra- vilo 68 odstotkov članov. Predavanj se udeležuje 89 odstotkov članstva. Člani so sodelovali tudi v vseh osta- lih družbeno političnih akcijah. V tem letu bodo organizirali več prireditev, zlasti takih, ki so povezane s poho- dom 14. divizije. Po izvolitvi novega upravnega odbora je zastopnik okraj- nega odbora tov. Divjak izročil odli- kovanja za posebne zasluge tovariše- ma Martina Vinkšlu in Vladu Gor- jupu. J. M. Obilico uspehov BELEŽI ZDRUŽENJE BORCEV NOV V LAŠKEM — Iz poročil in razprave na občinski konferenci Združenja bor- cev NOV v Laškem. — V občini se skrb za borce iz leta v leto stopnjuje. — Močan poudarek za stanovanjska vprašanja borcev: v pre- teklem letu je dobilo družinska stanovanja 11 borcev. — Za individualne gradnje stanovanj je bilo dodeljeno 23 bor- cem posojilo v znesku 2.3 milijonov din. Komisija za varstvo spomenikov in grobov je v preteklem letu zaključila prekope borcev, vzporedno s tem pa dokončno uredila grobišča borcev NOV. S postavitvijo spomenika v Re- čici je sedaj na področju občine La- ško 7 spomenikov, 22 spominskih plošč in 10 spomeniško urejenih gro- bišč. Prav posebna skrb je bila posveče- na tudi oddihu in letovanju borcev. Tako je v preteklem letu letovalo v taboru Borcev v Rovinju 117 članov ZB in svojcev. Združenje je skrbelo tudi za borce in otroke padlih borcev, ^a te namene je bilo uporabljeno nad ^ milijonov. Zelo žalostna ugotovitev je, da še do danes niso bili vsi člani ZB zdrav- niško pregledani, kljub temu, da si je združenje v tem oziru mnogo priza- devalo. Pregledanih je bilo 775 bor- cev, ostalih 475 pa še ne. Komisija za posredovanje in oživ- ljanje tradicij NOB je v preteklem letu organizirala po osnovnih šolah 44 predavanj. Splošna ugotovitev je, da šoloobvezni otroci, ki obiskujejo osnovno šolo, vedo zelo malo o zgo- dovini NOV. S temi predavanji bodo tudi nadaljevali, samo s to razliko, da bodo ta predavanja že ob začetku šolskega leta vnesli v letne učne pro- grame. Tudi selekcija internirancev je bila zelo aktivna. Pripravila je dve sre- čanji bivših internirancev in to v Govcah nad Sedražem in medobčin- sko srečanje med intemiranci Laške- ga in Hrastnika. T. K. NA GIMNAZIJI: TUJI JEZIKI Zavoljo vedno večjega povpraševa- nja dijakov po učenju ruščine in la- tinščine so v celjski gimnaziji začeli z dvema tečajema za ta dva jezika. Dijaki se učijo zdaj ruščino in latin- ščino kot neobvezni predmet. V ŠTORAH O DELITVI OSEBNEGA DOHODKA v Štorah je bila seja političnega aktiva Železarne; Na dnevnem redu je bila razprava o notranji delitvi osebnih dohodkov. Navzoči so na os- novi praktičnih izkušenj in proble- mov iz prejšnjih let stavili več pri- pomb in predlogov, po katerih bo treba nekatere napake v sedanji de- litvi osebnih dohodkov rešiti čimprej in najskrbneje, tako da bo v splošno zadovoljstvo in korist celotnega ko- lektiva. J. M. st. 8 — 28. februarja 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 Razgovor o planu Skoraj po vseh obtiiiah našega okraja so v leku razprave po družlK-iiili plauih. Ne- katere občinske skupščine ko ga že sprejele. Obiskali smo občino Videm-Krško ter nje- nemu predsedniku lov. FRANCU DRAGA- NL poslovili nekaj vprašanj, ki zanimajo nase bralce v /vezi z družbenim planom občine Videm.Krško: — Tovariš prctisednik, ali se bodo ugod- na gospodarska gibanju zadnjih let uspešno nadaljevala tudi v gospodarskem letu 1964f »Zavidljivi uspehi, ki so bili do- seženi v preteklemu letu, skupaj z aktiviranjem novih produkcijskih kapacitet, z doslednim izvajanjem stimulativnega delovanja gospodar- skega sistema, z odkrivanjem no- vih rezerv na račun boljše organi- zacije dela in z hitrejšim obnavlja- njem proizvajalnih ?;redstev in mo- dernizacije so garancija za predvi- den uspeh. — Kako se bodo odrazile vložene investi- cije in kreditiranja preteklih let in kakšno investicijsko politiko predvidevate? V pogledu investicijske izgradnje je potrebno nadaljevati tako poli- tiko, da bodo vlagali sredstva le v objekte, ki ekonomsko opravičuje- jo sleherno naložbo. Stremimo pred- vsem za tem, da končamo že začete investicije. V industrijski " grupi predvsem v Tovarni celuloze in pa- pirja »Djuro Salaj« ter Kovinske Videm-Krško. V Tovarni celuloze in papirja je bilo investirano preko 4,5 milijarde dinarjev''za rekonstrukcijska dela in opremo novega obrata roto 2, ki že poskusno obratuje. V letošnjem letu bomo vložili večje investicije v Tovarno Kovinska Videm-Krško, ki proizvaja v nemogočih okoliščinah. Moramo podpreti in pomagati stre- mljenja in gradnjo novih obratnih prostorov na desni strani Save. Vsa mvesticijska politika bo v letošnjem letu težila k hitrejši realizaciji no- vih kapacitet. Letošnja investicijska vlaganja so za 37,7 odstotka manj- ša od lanskih. — In kmetijstvo? Analize in drugi pokazatelji kaže- jo, da je gibanje v kmetijski proiz- vodnji mnogo bolj dinamično kot prejšnja leta. V letošnjem letu bo- do naloge kmetijske proizvodnje zahtevnejše. Vprašanje kmetijske proizvodnje poskušamo reševati kompleksno. Letos bomo arondirali novih 450 ha površin. Ko zagotav- ljamo sredstva za podružbljanje no- vih površin, moramo vzporedno za- gotoviti tudi sredstva za kultivira- nje teh površin, nabavo kultur, me- hanizacije in kadrov. Večji p6uda- rek moramo dati pogodbeni proiz- vodnji. Navzlic dosedanjim aronda- cijam zemljišč ostaja še vedno v naši komuni skoraj 90 odstotkov ob- delovalnih površin v rokah indivi- dualnih proizvajalcev. Temu pro- centu smo v letošnjem letu posve- tili veliko pozornost. Stremimo za tem, da s teh površin dobimo čim več poljedelskih tržnih viškov in to v obliki pogodbenih povezav s kme- tijskimi zadrugami. — Koliko bo vrednost proizvodnje porasla v celotnem gospodarstvur Predviden porast planiramo na 19,6 odstotka. Od tega je v največ- jem porastu gradbeništvo, ki znaša 26,9 odstotka, industrija 19,4 odstot- ka, kmetijstvo 14,1 odstotek in pro- met 10,8 odstotkov. V gradbeništvu je ta procent velik zaradi »Kovinar- ske«, ki se še vedno kvalificira kot gradbeno podjetje. V industriji pa Zasledimo pomembno povečanje v ^ovarni celuloze in papirja, kjer se "O povečalo za 24,2 odstotka. Tobo- na je razvidno nadaljnje povečanje druž- bene potrošnje. Kako bo na to vplivala obrt- na dejavnost? V naši komuni je obrt dokaj raz- vita. /Vendar je razvita bolj proiz- vodna kot pa storitvena. To vpraša- nje sedaj obdelujemo. V letošnjem letu se bo družbena proizvodnja po- večala, ob tem nastaja pospešen razvoj storitvene proizvodnje in družbene obrti. Ta razvoj bomo do- segli s hitrim razvijanjem servisov, s kooperacijo med proizvodnimi obrtnimi podjetji, industrijo, obrt- mi krajevnih skupnosti in podobno. Predvidevamo, da se bo obseg obrt- niške proizvodnje letos povečal za 13,4 odstotka. — Šolstvo je v večini občin v nezavidlji- vem položaju in pri vas? V področju družbenih služb pri nas izstopa s svojo problematiko — šolstvo. Zaradi malega dela sred- stev, ki smo ga vlagali do sedaj, se nam to maščuje, šolska poslopja so v izredno kritičnem stanju. Sla bo oskrbovana, s slabo opremo, ki nikakor ne ustreza sodobnemu uč- nemu postopku. — Tn stanovanjsko komunalna dejavnost? Tudi letos bomo nadaljevali s sta- novanjsko izgradnjo. Predvideva- mo, da bomo izgradili 120 novih stanovanj. Dosedanja ovira za hit- rejšo gradnjo stanovanj predstavlja pomanjkanje urbanistične doku- mentacije, zazidalni načrti v grad- benih okoliših in pomanjkljivosti v komunalni opremi stavbišč. Pri gradnji stanovanj bi naj sodelovale gospodarske organizacije in zaseb- niki, katerim bi še omogočili dolgo- ročni krediti, s tem bi obenem an- gažirali veliko sredstev zasebnega sektorja. V letošnjem letu bomo posvetili mnogo večjo pozornost komunalni dejavnosti. Dogradili bomo mestni vodovod, obenem pa izvršili pripra- ve za graditev leskovškega vodovo- da. Nadaljevali bomo z avtomatiza- cijo telefonije, elektrifikacijo pode- želja. z javno razsvetljavo, cestno službo in pripravili izgradnjo nove- ga mostu čez Savo. J. Sever Tov. France Dragan KONČNO Z DEŽJA POD STREHO ... Nekdanje obrtno podjetje, ki je za- poslovalo nekaj delavcev se je v so- razmerno kratkem času prelevilo v tovarno, ki razen sebe izgrajuje še druge. Kovinska tovarna v Krškem, je šele lansko leto dobilo status to- varne. Danes zaposluje okrog 350 de- lavcev. Proizvaja v glavnem kovin- sko opremo za industrijo, ladjedelni- štvo, kmetijstvo in opremo za elek- trifikacijo. Tovarna do letos ni irnela ustreznih delovnih pogojev, saj so večino večjih konstrukcij morali ob- delovati pod milim nebom. Stari pro- stori, ki so bili dediščina obrtništva, niso mogli zadovoljevati vse večjih proizvodnih potreb, zato so morali večino montaž opravljati kar na pro- stem. To je vpliva.lp predvsem v zimskem času na delovno storilnost, ki se je občutno zmanjšala. Lansko leto so v' tovarni začeli z novograd- njo proizvodnih prostorov, ki jih gra- dijo na desni strani Save. Poleg pro- izvodnih prostorov gradijo še uprav- ne prostore. Povpraševanje po kvalitetnih izdel- kih krške Kovinske tovarne na trži- šču je veliko. Lansko letni proizvodni plan so,uspešno zaključili. Prodali so svojih proizvodov v vrednosti preko ene milijarde tristo milijonov dinar- jev. B. Triletna intenzivna izgradnja KMETIJSKI KOMBINAT V ŽALCU - V TREH LETIH PODVOJENA PROIZVODNJA Kmetijski kombinat Zalec^je po združitvi s kmetijsko zadrugo »Sa- vinjska dolina«, kmetijsko zadrugo Celje ter podjetjem za odkup in iz- voz hmelja »Hmezad«, največja kme- tijska organizacija v celjskem okraju, V posesti ima preko 4 tisoč hektarjev zemlje, od tega 3 tisoč hektarjev ob- delovalne zemlje. Razen tega pa ima še ves odkup in izvoz hmelja, mle^ karno ter klavnico v Celju. Z vso svojo dejavnost.]© .^e v pretekl^^m letu ustvaril za 12 milijard družbenega bruto produltta. To ga uvršča med največje gospodarske organizacije v okraju. V treh letih, to je, do leta 1967, naj hi bila končana faza intenzivne iz- gradnje kombinata. V teh treh letih bodo investirali v modernizacijo in razširitev proizvodnje, v objekte, družbenega standarda ter za vzgojo in šolanje strokovnih kadrov, preko 7 milijard dinarjev. S temi investici- jami naj bi se povečal družbeni bruto produkt od sedanjih 12 na 20 milijard dinarjev letno. In za katere objekte bodo porabili ta sredstva? # Največji del sredstev je name- njen za obnovitev ter modernizacijo hmeljišč in sicer 4,2 milijarde dinar- jev. S temi sredstvi bodo obnovili 750 hektarjev hmeljišč; vsako leto po 250 hektarjev. Hmeljišča bodo urejena na plantažni način, v strnjenih komplek- sih, kar omogoča uvedbo kompleksne mehanizacije obdelave. Imela bodo betonske žičnice, utrjene poti med kompleksi, vkopane cevovode in stal- ne črpalke za namakanje ter tračne sušilnice hmelja v bližini večjih kom- pleksov. Tudi sama obdelava naj bi bila kolikor je mogoče mehanizirana in to: večina zemeljskih del, vsa za- ščita ter obiranje hmelja. Na ta način bodo znatno znižali stroške obdelave in s tem seveda tudi lastno ceno hme- lja. Povečal pa se bo tudi hektarski donos za približno 2 centa. # V tem obdobju naj bi zgradili tudi obrat za ekstrakcijo hmelja. V njem bodo izdelovali organsko smolo ali lupulin, za katerega je na svetov- nem tržišču veliko povpraševanje. Q Na Ložnici bodo zgradili mlečno farmo za 500 glav živine. S to in far- mama v Zalogu ter Podlogu, ki že stojita, bo tako kril KK 2alec vse potrebe Celja po mleku. 2e sedaj namreč pokrije kombinat 60 " o celj- ske potrošnje mleka. # Hleve na Zovneku bodo preure- dili v farmo za vzrejo plemenskih telic. Farma bo imela kapaciteto 900 telic in bo z njimi oskrbovala mleč- ne farme. # Uredili bodo 3500 stojišč za mla- do pitano govedo. Sedaj jih imajo 400, z adaptacijami pa jih bodo pridobili 600. Za 2500 glav pitancev pa bodo zgradili v Trnavi pri Latkovi vasi moderno farmo, ki bo urejena za vzrejo po najsodobnejših tehnoloških postopkih. # V Celju bodo dokončali moder- no klavnico z letno kapaciteto 5600 ton zaklane živine. # Regulirali bodo potoke Bolska, Trnavca in Danca. # Vzporedno z izgradnjo proiz- vodnih objektov, bodo gradili tudi stanovanja in druge objekte družbe- nega standarda, za kar bodo porabili več kot 1 milijardo dinarjev. Lojze Stepančič Inšpekcija IN POGOJI ZA UKREPE v OBČINI ŽALEC Od funkcionalne organizacije deikov uprave si skupščina občine Žalec obeta učinkovitejše, hitrejše in boljše poslovanje zlasti od inšpek- cijskih služb. Tako pričakovanje je potrdil tudi sestanek inšpekcijskih služb skupščine občine Žalec v pre- teklem tednu. Razprava, sklepi in priporočila so se nanašala na učinkovitejše ukrepe in večjo zakonitost. Ob tej priložno- sti so poudarili tudi pomen izboljša- nja življenjskih in delovnih pogojev. posebno za sezonske delavce. Poglo- bitev socialističnih odnosov naj bi razvijali državljani preko organizacij SZDL in sindikata.. Na sestanku so priporočali, da naj bi kmetijski kombinat za' zimsko škropljenje sadnega drevja zadolžil strokovnjake, le-ti pa naj iščejo čim- več sodelovanja s sadjarji. Potrebno je aktivnejše posredovanje veterinar- ske inšpekciie za kvaliteto mesa in mesnih izdelkov. , Zaradi nehigienskih razmer v ne- katerih gostiščih naj bi sanitarna in- špekcija ostreje ukrepala zlasti zo- per tiste, ki ne odpravljajo niti tiste- ga, kar je odvisno od o.sebja gostišča. To je pomembno zlasti zdaj, ko smo pred novo turistično sezono. Eden od hlevov »-mlečne farme-« v Zalogu »Jutranka« LEPI PROIZVODNI USPEHI Pred približno dvema letoma so v Sevnici ustanovili konfekcijo »-Ju- tranka«, ki se je zdaj že lepo uvelja- vila. Ko je bil v Ljubljani Sejem mo- de, je od žirije prejela tudi tri zlate in eno srebrno značko za svoje izdel- ke. »Jutranka-« izdeluje otroške ob- lekce in plaščke, pa tudi ženske ko- palke. Konfekcija v Sevnici zaposluje zdaj 112 delovnih moči, delajo pa v dveh izmenah. Sedaj so še v zasilnih in pretesnih prostorih, a imajo v načr- tu,-da bodo to leto blizu občinskega poslopja dozidali svoje nove delovne prostore. Konfekcija »■Jutranka-'< pa je pomembna tudi zavoljo tega, ker uspešno rešuje problem zaposlovanja ženske delovne sile. KRATKE IZ KONJIC Pri i»rnilboneni poopoldanski odpiraliir čas. .Seamctnimi in odkritimi razgovori z občani, ki bodo to do- umeli le. če jim bomo povedali, zakaj tako in zakaj ne drugače. " l'ri tem pa vsekakor kljub temu ne smemo obrobne kraje zanemar- jati in jih puščati v reševanju lo. kalnih zadev osamljene. /bori volivcev so razkrili ne- šteto problemov, ki jih letošnji ali s|'demletni j)erspektivni plan mora vnesti kot zadeve, ki jih bo treba čimprej rešiti, saj so vsepovsod občani pokazali pripravljenost, da s svojim delom in sainoprispevkom rešujejo obstoječe stanje. Vseka- kor pa j(> osnovni problem cesta, šole in društveni domovi. V VKI.KNJIJ - GIMNAZIJA AI.I STROKOVNA ŠOLA Osrednji problem na treh velenj- skih zborih volivcev je bilo vpra- - šanje -ali je Velenju potrebnejša gimnazija ali kakšna druga sred- nja strokovna šola? Volivci so se ogrevali za ekonomsko ali druge oddelke srednje tehniške šole. Močno pa so poudarili potrebo po mlečni restavraciji, ki bi lahko bi- la V prostorih sedanjega bifeja, ki je V zadnjem času postal lokal za »halbstarke« Velenjčane. V sta- rem Velenju so izrazili željo, da bi tudi ta del mesta bR vključen pri gradnji novega vodovoda. Mne- nja pa so bili na vseh treh zborih, da komunalno obrtni center v zim- skem času ni najbolje oskrbel za izgled mesta, saj so slabo čistili pločnike, orali ceste in podobno. TOPOI.ŠICA — GRADNJA STANOVANJ? Volivci nikakor ne morejo do- umeti, da zaenkrat v okviru urba- nističnega načrta ni rešeno vpraša- nje gradnje stanovanj v Topolšici. Bili so pa tudi mišljenja, da bo prav, če bo .občinska skupščina proučila in uredila vprašanje pla- čevanja zgradarine za nad 100 let stare stanovanjske zgradbe na Lo- mu. Želijo pa si, da bi obljuba po dobro oskrbovani cesti Šoštanj— Topolšica ne bila podobna lansko- letni. Volivci so imeli tudi pripom- be na izredno slabe in nepravo- časne dimnikarske storitve. ŠMARTNO OB PAKI - VSAJ ŠOLSKO IGRIŠČE Dijaki osnovne šole v Smartnem ob Paki nimajo telovadnih prosto- rov, žal pa tudi ne šolskega igriš- ča^ da bi vsaj v jeseni in spomladi bili deležni zdravega razgibavanja. Zato so volivci izrazili željo, da naj bi v letošnjem letu zagotovili vsaj sredstva za ureditev šolskega igrišča. Ker bodo letos slavili občinski praznik v Smartnem ob Paki, so občani pripravljeni sodelovati pri urejanju za lep izgled kraja in pri asfaltiranju ceste Letuš—Šmartno ob Paki—Gorenje. ' ZAVODNJA — ELEKTRIFIKACIJA Zavodenjčani si želijo, da bi av. tobusna zveza Šoštanj—Zavodnja bila tudi v času počitnic, torej skozi vse leto, kar v zimskih po- čitnicah ni bil slučaj. Mnenja pa so, da naj bi tudi v Zavodnji ime- li osemenjevalno postajo, ker je Topolšica preveč oddaljena. Enako pa naj bi imenovali za mrliškega oglednika nekoga iz Zavodnje. Najbolj pereče pa se jim zdi vprašanje elektrifikacije gornjega dela Zavodnje, kajti le tako bo možno tudi v teh predelih uvajati sodobno kmetijsko mehanizacijo ter ostale civilizacijske dobrine. ŠENTILJ - CESTE, CESTE! Področje Šentilja je dokaj raz- tegnjeno in volivci so mišljenja, da bi morali dotacije krajevnim skupnostim dodeljevati sorazmer- no z dolžino krajevnih cest, ki jih morajo posamezne skupnosti vzdr- ževati. Dosedanje nudenje trak. torskih uslug zasebnikom s strani kmetijske zadruge ni najboljše, obenem pa si kmetje želijo, da bi kmetijska zadruga pri odkupu ži- vine dosledneje upoštevala pogod- beno obveznosti. Zeli^jo pu sf tudi, da se reši vprašanje gostilne v Šentilju, ker zasebna gostilna Pirh že dalj časa ne posluje, ŠOŠTANJ - NESTALNA EKSPLOATACIJA MEJA? Volivci v .Stištanju nikakor ne morejo doumeti, da lahko urbani- sti kar preko noči menjujejo ek- sploatacijsko mejo premoga v ša- leški dolini in to celo tako, da prebivalce o tem sploh ne obveste. Lani so prejeli dovoljenje za grad- njo kopalnega bazena, opravili gradbena dela. letos pa so pred nedavnim dobili prepoved gradnje, ker eksploatacijska meja sega v del bazena. V enaki meri pa se ne strinjajo, da bi etapna gradnja te. lovadnice in drugih družbeno-kul- turnih prostorov bila »dražja« po mnenju strokovnjakov, še manj pa, v bližini bazena ni dovolj pro- ■stora za te objekte. Umesna se jim zdi pripomba, zakaj vsako leto v proračunu toliko in toliko sredstev za urbanistično ureditev, ki se z elastičnim gibanjem eksploatacij- ske meje z leta v leto spreminja. —k GRADILI BOMO »To so naša skladišča na prostem, zato moramo čim- prej graditi,« je dejal uprav- nik predelovalnega obrata »SAD-SOK«. Trenutno me to najbolj skrbi. Občinski sta- tut? Razvoj kmetijstva je podčrtan, to se mi pa zdi za šmarsko občino bistveno, V napredku bomo morali vzpo- stavljati in vzdrževati ravno- vesje, jasne cilje, to pa naj postavi tudi statut. »Na kon- cu pa se je spet nasmejal: »Gradili pa bomo, veste!« NA ŠMARSKEM VEC DAROVALCEV KRVI! Na letnem zboru organiza- cije RK v Podčetrtku so kri- tično ocenili delo v lanskem letu. Ugotavljali so, da so de- lovali premalo samostojno in je mnoge naloge, ki bi jih morala opraviti organizacija RK v kraju, izvajal nepo- sredno krajevni odbor SZDL. Sprejeli so delovni pragram ter sklenili, da bodo zlasti okrepili krvodajalstvo. POLITIČNI AKTIVI V šmarski občini so se pov- sod sestali krajevni politični aktivi, ki so še pred. zbori vo- livcev razpravljali o predlo- gih družbenega plana ter ob- činskega proračuna. Poleg te- ga so se pomenili tudi o os- nutku občinskega statuta. Zbori volivcev za obravnavo družbenega plana bodo do 8. marca. ŠOLE BODO NAČRTNO POPRAVLJALI Na zadnji seji šmarske ob- činske skupščine so govorili tudi o izredno slabem stanju šolskih stavb. V občini je 26 šolskih zgradb, ki so povpreč- no vse starejše preko 60 let. Posebna komisija bo pregle- dala vse zgradbe, nakar jih bodo po določenem načrtu smotrno obnavljali. Skoda je razmetavati skromna sred- stva na vse šole hkrati, boljše bi bilo, če bi združena vla- gali zapovrstjo za posamezne šole, ki bi jih temeljito po- pravljali. NOVA BENCINSKA CRPAI^KA V KRŠKEM V Krškem bodo v kratkem dobili novo, sodobno bencin- sko črpalko. Gradbena dela so pred zaključitvijo. Nova črpalka bo v veliki meri pri- pomogla pri servisni in oskr- bovalni pomoči motoriziranih potrošnikov. Vodovod za Velenje PRED ZAČETKOM GRADNJE V prihodnjih dneh bodo za- čeli z gradnjo vodovoda v Velenju. Gradbena dela bo iz- vajala Vodna skupnost Savi- nja Celje v predračunski vrednosti 90 milijonov. Izko- pati je treba jarke v dolžini 8.273 m, v skupni izmeri pa 12.800 zgraditi zajetje ne- daleč od Hude luknje in vod- ni rezervoar vsebine 1.500 m' v Velenju. Izdatnost izvira je ugodna in znaša 80 1/sek. Montažna dela na vodovo- du bo izvedlo specializirano montažno podjetje »Cevomon. taža« Žalec v vrednosti 123 milijonov. »Cevomontaža« Žalec je do- slej montirala več vodovodov, in sicer v Domžalah, v Žalcu, v Črnučah, v Radonilju in več manjših vodovodov, kar zagotavlja kvalitetno in stro- kovno izvedbo vodovoda v Velenju. T. P. MISLIMO NA TURIZEM ŠE LETOS! Nič koliko sestankov, sej in razprav je bilo v žalski obči- ni že namenjenih turizmu. Nekaj uspehov so že dosegli. Za razvoj turizma, za preure- ditev lokalov in modernizaci- jo ostalih objektov so že lani vložili precej sredstev. Žal pa je še v^no veliko gostiln pod povprečjem, zato se vprašuje- mo, če bodo gostilne Hmeljar, Kopališče Prebold, weekend naselje itd. tudi letos ostali na istem nivoju — v negativ- nem smislu. Vsekakor pa turizem ne predstavljajo samo reprezen- tativne in impozantne zgrad- be; v dobri meri ga zastopajo tudi ribarica, čistilna sred- stva, dobra volja in čut do tistih, ki jih vabimo v naše turistične predele. OBČANI ŽALSKE KOMUNE SO POVZROČILI lani 1600 prekrškov ZATO SO PLAČALI: # 2 milijona za cestni sklad. 9 2 milijona za socialne ustanove. Lani je žalski sodnik za prekrške rešil 1.604 zadeve. V 1.423 primerih je izrekel ustrezno kazen, v 28 prime- rih je predlog za uvedbo kaz- ni zavrnil, v 109 primerih je postopek ustavil, 44 primerov pa je odstopil drugim orga- nom. Največ predlogov so podale postaje LM (1.306) in ostali organi za notranje zadeve. V prekrške so zajeti tisti s pod- ročja prometa, pa vse do kr- šitve javnega reda. 73 vozni- kov motornih vozil je poleg denarne kazni moralo oddati tudi vozniška dovoljenja od enega do treh mesecev. Zara- di kršitve javnega reda in miru je 38 oseb skupaj odse- delo 658 dni v zaporu. Delo sodnika za prekrške gotovo ni bilo lahko, zlasti še, če je poleg ocenitve prestop- ka, izreka kazni, vselej dolžan še prestopnika poučiti. Tega pa tudi ne bo vedno kos sto- riti sdm. Treba bi bilo, da bi morale vzgojno delovati tudi politične organizacije in dru- štva. Tako bo boj proti pre- krškom bolj množičen in uspešen. REPUBLIŠKA FOTO RAZSTAVA V VELENJU Pretekli petek je otvoril predsednik Fotokino zveze predsednik Foto-kino zveze ško razstavo umetniške foto- grafije v Velenju. Razstavo je pripravil Fotoklub »Emajl« iz Celja v sodelovanju z Delav- ■ rkim klubom Velenje. Žirija je od 459 slik, ki jih je posla- lo 72 avtorjev, izbrala 125 del 40 avtorjev. Zlato medaljo in prvo nagrado za najboljšo kolekcijo je prejel Leon Do- linšek iz Ljubljane, srebrno medaljo Peter Lešnik iz Ma- ribora in bronasto Jože Gal tudi iz Maribora. Zlata me- dalja za posamezno sliko ni bila podeljena. Srebrni meda- lji sta dobili deli: Leona Do- linska >^Intermezzo-« in Jožeta Gala »Počitek na paši«. Bro- nasto medaljo pa so dobila dela: Ivana Dvoršaka »Elip- se«, Mira Hojnika »Moderniz- mi« in Petra Lešnika »Pre- teklost«. Razstava bo odprta do nedelje._ TV V VITANJU? TEMA v Vitanje so nedavno pri- peljali televizijski aparat in ga na raznih krajih preizku- sili. Upali so, da bo televizor posredoval slike, toda to se ni zgodilo. Vitanje je v takem »kotlu«, kamor televizijski valovi ne sežejo. V tem kraju pa je ve- liko družin, ki bi želele spremljati televizijski pro- gram. Ce bi Vitanje dobilo TV pretvornik, bi prav goto- vo že prve dni bilo tam nekaj desetin sprejemnikov. Se bo to kdaj zgodilo? DELUJEJO ZELO ŠIROKO Avto-moto društvo Bistrica ■ob Sotli že več kot desetletje usposablja šoferje-amaterje. Vsa leta so uvajali v vozni- , .ške pretnosti občane v Obso- ti'lju in na Kozjanskem, prav kar pa so pričeli s tečajem za voznike-amaterje tudi v Šmarju pri Jelšah. S tem je skrb za vzgojo novih vozni- kov AMD Bistrica ob Sotli prevzela skoraj za vso šmar- sko občino. r. s. Novo moderno pitališče v Velikem Podlogu v okvir večjih kmetijskih investicijskih vlaganj v Krški občini spada tudi novo pita- lišče Koveje živine v Velikem Podlogu pri Kostanjevici. Novo pitališče je na področju ko- stanjcviške kmetijske zadruge. V pitališču se že oskrbuje enainsedemdeset glav goveje ži- vine. Ko bo pitališče do konca zgrajeno, bo oskrbovalo okrog 250 glav goveje živine. Tik ob pitališču so že postavljene betonske konstrukcije za silose. IZ LOKE PRI ZUSMU V DOMAČEM KRAJU NI ZAPOSLITVE Preteklo nedeljo je bil v Loki pri Žusmu zbor voliv- cev, ki sta se ga udeležila tu- di predstavnika občinske skupščine Šentjur. Volivcem sta predložila v obravnavo družbeni plan za leto 1964 in prikazala uspehe v letu 1963^ Prebivalci Loke pri Žusmu so najprej razpravljali o že zelo starem problemu svojega kraja — o primernih stano- vanjih za učitelje. Le-ti nam- reč stanujejo v neprimernih in vlažnih stanovanjih in zato 'ni čudno, da kraj hitro zapu- ste. Občinska skupščina je končno uvidela, da je pro- blem treba rešiti in je zato v letošnji plan vključila tudi iz- gradnjo učiteljskega bloka. Udeleženci zbora volivcev so razpravljali tudi o zapos- levanjif v domačem kraju. V Loki pri Žusmu, kjer sta nek- daj obratovali dve tovarni — Kopitarna in Steklarna, ljud- je zdaj ne najdejo nobene za- poslitve. Zato so občani me- nili, da bi naj »Alpos« iz Šentjurja v prostorih bivše kopitarne odprl svoj obrat. Sestavili so tudi komisijo, ki bo pregledala možnosti in jih poskušala vskladiti z željami občanov. V. Z. LJUDJE NA KRIŽIŠČU ■ŽELEZNIH CEST Železniška postaja v Zida- nem mostu je ozko promet- no vozlišče, ki veže sever, vzhod in zahod naše države in je tako poznan tudi tu- jim potnikom. Delovni po- goji v kurilnici so zelo tež- ki, ker člani kolektiva v kra- ju nimajo stanovanj. Zani- mivo in žalostno je dejstvo, da 60 odstotkov delovnega kolektiva stanuje v drugih krajih, V pogovoru s člani kolektiva sem izvedel, da prihajajo na delo: iz štange pri Litiji, od Brežic in celo iz Poljčan, Jasno je, da ne pridejo na delovno mesto spočiti, delo v kurilnici ali na strojih je zahtevno. Kolektiv kurilnice šteje okoli 260 članov, med njimi je 112 strojevodij in kurja- čev, pa bi jih še potrebova- li za to naporno in odgovor- no službo. Svoje delovne enote imajo še v Trbovljah,! Sevnici in Brežicah. Letal 1962 je bila zgrajena novaj kurilnica, ki je sodobno ure- jena in ogrevana s toplovo- di, Kvalificirani ključavni- čarji, kotlarji in drugi op- ravljajo vsa manjša popra- vila in čiščenje kotlov, prav tako preglede strojev. Sindikalna podružnica pa skrbi za strokovno in poli- tično ekonomsko izobrazbo članstva. Člane sindikata po- vezuje duh tovarištva in ob socialnih potrebah, v prime- rih nesreče, nudi sindikat denarno pomoč. Vsaki dve leti pa priredi uprava in sindikalnapodruž- ca domačo slovesnost za upokojence, ki so šli, ali bo- do šli v tem letu v pokoj. Tako so imeli poslovilni ve- čer v soboto v domu SVO- BODE, ki se ga je udeležilo 17 »jubilantov«. Najprej je upokojencenago- vodil upravnik kurilnice tov. KOVIC, ki se je zahvalil vsem za njihovo vestno in težko službo in jim zaželel, da bi zadovoljno uživali svoj za- služeni pokoj. S. S. v sevnici NOVA AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA Pred nedavnim so ob skromni slovesnosti predali v uporabo stoštevilčno avto- matsko telefonsko centralo, ki bo premostila vse večje tele- fonske obremenitve v sevni- škem industrijskem bazenu. Novo centralo je montirala kranjska Iskra. Postavili so jo v dvajsetih dneh. Nova te- lefonska centrala bo pozneje vključena v avtomatski si- stem s Krško centralo in čez njo z Novim mestom. Posnetka prikazujeta novo avtomatsko telefonsko cen- tralo in uslužbenca, telefoni- sta pri delu na medkrajevni centrali v sevniški pošti. st. 8 — 28. februarja 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 5 IGRA O SODOBNI KUGI KRSTNA UPRIZORITEV V SLG CELJE: MIHA REMEC: SREČNI ZMAJI Smo pred vznemirljivim trenutkom, ko se bo v našem gledališču vzdignila zavesa, da bi videli novo slovensko gledališko delo. Sleherni tak trenutek skriva v sebi priča- kovanje, koliko jo doinuč^mu piscu uspelo z našega duhovnega področja pogledati vase ali v svet. Miha Remec, sin pisatelja Alojza Remca, se je uveljavil z dramskim prvencem MRT- VI KURENT, na osnovi katerega je napisal tudi filmski scenarij. V prvencu se je za- vrtal v obdravsko pokrajino in v kmčtstvo, ki mu usiha moč spričo tehnizacije novih družbenih odnosov. Čeprav se je v Mrtvem kurentu lofil obravnave ti[)ičao naše, slo- venske problematike (pri tem je v svojo dramo spretno vkomponiral tudi iišihajočo kurenti jo), se je v bistvu vendarle "spopri- jel z eminentnimi občečloveškimi problemi, ki jih je pretkul z grozljivo iracionalnostjo in biološkimi determinantami. MIha Remec svojega izpovednega bistva v SREČNIH ZMAJIH n[ zatajil, In da ga je razpel v ši- roko panoranjo sodobnega liivanja. Zgodba SREČNIH ZMAJEV je v bistvu preprosta: ribiči, ki so zajadrali na.okuženo področje atomskih poskusov, so izločeni iz družbe in čakajo, da jih bo pobrala smrt. Toda v to zgodbo je avtor vklenil svoje filozofske po- glede na sodobno družbo, na nenehni spor med vofliteljstvom in podložniki, na vlogo države in znanosti, na razdiralni in uniče. valni potencial sodobne civilizucje. Podoba, ki jo Remec slika, bi bila lahko do kraja temačna, ko bi v njem ne gorela silna vera v obstojnost človeštva. Moč biološkega pre- snavljanja, zajeta v odtujevanju in združe- vanju moškega in ženske, rodi novega člo- veka, ki mu zaželimo na življenjsko pot več miru in sreče, kot smo je lahko deležni v našem času. Remčevo umetniško seciranjo današnjega človeštva ima zagotovo konsonance s spo- znanji marsTkaterega drugega umetnika, v bistvu pa je avtohtono in zaznamovano z izvirnostjo samohodnega ustvarjalca. SREČ- NI /."MAjr zagotovo sodijo med vredne stva- ritve slovenske sodobne dramatike. Krstna prertstava SREČNIH ZMAJEV bo v petek, 28. februarja ob 19.30 uri. b h TALEC MED RESIGNACIJO IN UPOROM Ljubljanska Drama nam je pri- pravila veliko gledališko doživetje s tragikomedijo modernega irskega dramatika Brendana Behana. Izred- no močno intenzivnost in nenavad- nost tega dela spremlja tako prist- na izpoved človeškega blišča in be- de, da se vedno gibljemo med razu- mevajočim nasmehom in grozljivi- mi spoznanji, med življensko iskri- vostjo in konfliktno brezizhodno absurdnostjo. Talec nam dokazuje, da postaja zvrst tra- gikomedije najprimernejša za naš svet na- sprotij, porušenih vrednot in deziluzionistič- nih spoznanj. Hiša, v kateri poteka doga- janje, in tipi, ki so svojevrstni posebneži, ne predstavljajo samo izseka irske situaci- je, ampak svet v širšem smislu, svet z nje- govimi vzponi in padci, upi in obupom, le- poto in propadom. Ce odkrivamo pri Behanu vplivne črte' modernih dramatikov absurda ali tudi Brech- ta (Beraška opera in sistem songov — mi- mogrede naj opomnim na že zavidljive pev- ske sposobnosti dramskih igralcev), ne mo- remo zanikati njegove svojskosti in poseb- nosti. Preživeli nacionalizem in njegovi re- likti delujejo v delu anahronistično, mesto- ma kot ironija, mestoma kot nostalgija (za Slovence, ki so vodili podoben boj za nacio- nalne pravice, vsebuje delo še temveč zani- mivosti. Paralela je torej: Irci — Angleži in Slovenci — Nemci). Kot Že omenjeno, ne moremo pri analizi Talca ostali zgolj pri irski nacionalni problematiki, ampak se je treba podrobneje ustaviti pri splošno človeški teži tega dela. Nam predstavlja pojem talec vsekakor nekaj drugega kot to, kar nam po- daja Behan. Kljub temu pa je konč- ni učinek podoben. Tragika talca (angleškega vojaka) je lahko le tem večja, kolikor se je sploh ne zaveda v vsej njeni resničnosti. Izgublje- nost in nemoč človeka posamezni- ka, ki je strt zaradi neoprijemljivih usodnih absurdnih vzrokov izven njega — marsikaj nas spominja na Rezervista, čeprav je pri zadnjem lahkotnost v pozitivnem ravnovesju nasproti imičujoči usodi, medtem ko je pri Talcu položaj obrnjen. Svet, ki propada, ali je to res samo irski svet v svoji obrobni politiki ali širši svet nerazrešenih in neraz- rešljivih nasprotij? Režija Mileta Koruna Je bila ta- ka, kot si jo le moremo želeti. Pred- stava nam je dala res vzor ansam- belske igre v najboljšem pomčnu, kar je pri ljubljanski Drami resda že tradicija. Široka paleta likov, ki so jih izdelali Stane Sever, Duša Počkajeva, Danilo Benedičič, Majda Potokarjeva in vsi ostali, bi terjala natančnejše obravnave. Vsekakor pomeni za Benedičiča vloga Leslieja močan vzpon in uveljavitev, Majda Potokarjeva je pa deležna le eno- stranskih vlog, kar jo lahko začne polagoma ovirati. Duša Počkajeva je s sebi lastno eruptivnostjo in pravim žarom prepričljivo uspela. Stane Sever je bil odlična podoba absolutista v malem, ki pa se zave- da, da se življenjskih absurdov ne da obvladati, ampak, da je treba z njimi živeti. Ne smemo pozabiti tako prodorno oblikovanih likov, kot so jih prikazali Aleksander Va- lič. Mila Kačičeva in Tone Slod- njak, pa tudi ostali se pridružujejo omenjenim v vseh pozitivnih dosež- kih celotne predstave. Tragikomedija Talec ni le pomembno, sve- že in učinkovito delo moderne dramatike, ni le velik uspeh ljubljanske Drame, ki, lahko rečemo, dosega evropsko kvalitetno raven, ampak je tudi prodorno miselno raz- glabljanje o večno človeškem v grozljivem okolju atomske dobe, s tem pa zavzeto vpli- va na gledalca, ga drami in sili k odloča- nju, k uporu zoper absurd, k iskanju člo- večnosti, h katere napredovanju pripomore lahko tudi posameznik mimo usodne opre- deljenosti svetovnega dogajanja. ANDRIJAN LAH Miha Remec TOKRAT VENDARLE SLOVENSKI OKTET V nedeljo zvečer so se Velenjčanom ven- darle predstavili že v tretje obljubljeni pevci — Slovenski oktet. Polno zasedeni de^ iavski klub, dolgotrajni aplavzi in kar 18 zapetih pesmi pričajo o povsem svojstvenem kulturnem užitku Velenjčanov. Torek pa je pripadal domačemu pevske- mu zboru »Kajuh«, ki je svoj večer namenil spominu partizanskega pesnika Kajuha. To- krat ne polno zasedena dvorana kluba, je prisluhnila čudovitemu petju domačinov, ki so predvsem x narodnimi pesmimi izpolnili večer, dana recitacijskega zbora Svobode v Velenju (Franček Korun in Vinko Šmajs) pa sta v obliki kramljanja o Kajuhu po- izkušala podati njegov lik, kar jima je uspe- lo le delno, saj sta s poudarkom na pred- vojnem ustvarjanju Kajuha, podala le delno oznako pesnika. Vsekakor pa je večer kot novost v Velenju imel lep uspeh in smo lah- ko prepričani, da bodo tovrstni večeri dobi- vali vse bolj kvalitetno vsebino in obliko. —že Knjiga spominov na pesnika Golarja Pesnik Cvetko Golar je služboval v svojih mladih letih (od 1901 do 1905) v Celju kot novinar Celjske domovi- ne, lista, ki ga je pričel izdajati slo- venski gospodarstvenik Dragotin Hri- bar. Zdaj živi Cvetko Golar kot upoko- jeni književnik v Ljutomeru že 40 let. Za njegov bližnji jubilej je iz- dala Pomurska založba v Murski So- boti delo »Cvetko Golar — Iz spo- minov in srečanj«. Zbornik je uredil Vanek Šiftar in obsega 236 strani. Knjiga vsebuje tudi nekaj ilustra- tivnega gradiva, pesnikovih fotogra- fij in faksimilov njegovih zapiskov. V knjigi sodelujejo s prispevki Janko Krek, Jan Baukart, Miško Kranjec, Griša Koritnik, Vekoslav Špindler, Danilo Gorinšek, Jože Župančič, Pa- vel Rasberger ter Vanek Šiftar. Pre- cej spominov na svoje sodobnike je ohranil tudi jubilant sam, nekaj pa jih je zapisal njegov sin Manko Go- lar. Knjiga prikazuje literarni in člo- veški lik Cvetka Golarja in ga za- okroženo približuje bralcu, v čemer je njena največja vrednost. Velik delež ji je prispeval brez dvoma bibliograf Golarjevih del Jo- že Munda, ki je na koncu knjige zbral podatke o vsem, kar je Cvetko Golar napisal. Avtor bibliografije je moral prelistati slovensko publicistiko za 6.5 let nazaj. Prva Golar jeva pesem je izšla leta 1896 v Slovenskem na- rodu. Dokaj obsežen pesniški opus je Go- lar ustvaril tudi v svojih celjskih le- tih, zato bo prebivalce Štajerskega gotovo zanimal podrobnejši opis pes- nika iz njegove celjske dobe. Ta do- ba je v knjigi obdelana v več raz- pravah. Znano je, da je bilo Celje v tistem času središče ozemlja, na katerem se je morala peščica napredno mislečih ljudi boriti z močno nemško skupino. Ledino je skušal orati Dragotin Hri- bar in pri tem mu je mnogo pomagal pesnik Golar. Obadva in vsi ostali tedanji napredni Celjani, ki so v knjigi omenjeni na več mestih, so povsem opravili svojo dolžnost. Zato bi bilo prav, da bi publikacija našla pot v sleherno šolo in vsako javno ustanovo, kajti v njej je najti tudi pomemben prispevek k zgodovini spodnje Štajerske, ki bi bilo prav, da bi jo čim bolje poznali. J. Grbine »FORMA VIVA« - LETOŠNJE PRIPRAVE IN NAČRTI Organizacijski odbor za mednarod- ni simpozij v Kostanjevici na Krki se ze sedaj pripravlja za letošnji simpozij. Del kostanjeviškega gradu preurejajo za ureditev tujskih sob, predvsem za potrebe umetnikov, ude- ležencev simpozija. Gradbena dela so v glavnem že končana. Predvidevajo, da bodo umetniki že letos lahko upo- rabljali nove prostore, tako bo s tem rešen problem nočnin, ker so do se- daj morali v času simpozija umetniki stanovati V šolskih prostorih. A. Javna anketa 10 VPRAŠANJ s PODROČJA ŠOLSTVA II. STOPNJE V zvezi z razpravo o tako imenovanem javnem ocenje- vanju smo prejeli precej prispevkov. Njih vsebina je zelo pestra, mnenja pa se seveda ponekod tudi rahlo križajo. To nam dokazuje, da smo se problema lotili s pravega konca ter do smo od »javnega« ocenjevanja dejansko prešli k šolskim in razrednim skupnostim, ki pomenijo širši problem, a hkrati ob njihovi pravi vsebini tudi rešitev nepravilnega ali vsaj nevzgojnega ocenjevanja. Spričo tega smo se odločili razpisati javno anketo v obliki 10 vprašanj, na katere lahko odgovorijo predvsem dijaki, pa prav tako starši in profesorji. Na vprašanja lahko odgovar- jate kot posamezniki ali kolektivno (na primer razredne skup- nosti dijakov); odgovori lahko zajamejo vsa vprašanja ali samo del vprašanj. Vsak odgovor naj bo označen s polnim imenom in naslovom, v primeru objave pa bomo polno oznako upoštevali le, če bodo anketiranci to posebej želeli. V nasprot- nerri primeru navedite le kratice. Uredništvo prosi, da bi odgovore na vprašanja poslali najkasneje do 31. marca tega leta, hkrati pa sporoča^ da je za najboljše prispevke pripravilo vrsto knjižnih nagrad. Vprašanja so naslednja: 1. Profesor je vsako uro v drugem razredu. Ali more ob- vladati problematiko vsakega razreda in poznati slehernega dijaka? In če ne, ali ni posledica tega lahko tudi včasih neko- liko brezdušen (čisto nehoten) odnos do dela v razredu, pri konferencah i. p.? Kako bi se lahko temu izognili? 2. Ali znajo dijaki presojati in vrednotiti profesorjevo delo? Ali so sodelavci pri učnovzgojnem procesu? 3. Ali tvoja razredna skupnost igra tisto vlogo, ki jo od nje pričakuješ? In če ne, zakaj ne in kaj ste storili, da bi dosegli uspeh? 4. Ali najdete podobnosti med razrednimi skupnostmi ter delavskim samoupravljanjem in družbenim upravljanjem? 5. Na nekaterih šolah imajo delavne odbore razrednih skupnosti, v katerih so 2—3 starši, razrednik ter nekaj dija- kov. Ali se vam zdi, da bi bilo tako vodeno delo v razredu in izven njega boljše? 6. Ali se dijaki in tudi starši kaj zanimajo za statut zavoda in kakšno mesto v njem bodo našle šolske in razredne skup- nosti? 7. Kaj mislite o skupnih sestankih profesorjev, staršev in dijakov? 8. Na mnogih šolah prisostvujejo redovalnim konferencam tudi po eden do dva predstavnika vsake razredne skupnosti dijakov, predstavniki šolskega vodstva ZMS in predstavniki šolskega odbora. Ali tak način samo delo na šoli otežkoča ali ga zboljšuje? 9. Ali imate številne in pogoste probleme v odnosih pro- fesorji — starši — dijaki? Ce so, zakaj so in kako.jih rešu- jete? Ce jih ni, zakaj jih ni? ^ 10. Ali imate na zavodu pravilnik šolske in razredne skupnosti oziroma ali ga poznate (prvi letniki) z vsemi svojimi pravicami in dolžnostmi? Ce ga nimate, kdo je kriv? Hladina priredila presenečenje Mladina v Tovarni emajlirane posode je za pretekli sobotni klubski Večer pripravila majhno presenečenje. Skupina mladincev je samoinicia- tivno naštudirala nekaj odlomkov iz veseloigre »-Srečni de vi« in jih po- sredovala klubskim poslušalcem. Za popestritev večera so priredili še kra- tek zabavni program. Delavski klub v Tovarni emajlirane posode je eden i^smed najdelavnejših klubov v občini. C. GOVORIJO CELJSKI KULTURNIKI: LOJZKA GOSTENCNIK. Kulturi večje priznanje Predvsem bi rada opozorila, da lahko pomeni zapostavljanje kulture tudi določen politični problem, zlasti še, če imamo pred očmi decentraliza- cijo na vseh področjih, pa tudi v kul- turi. Priznati moramo, da kulturni delavci niso deležni takšne stimulaci- je kot ljudje, zaposleni v gospodar- stvu. To vprašanje bo v pospešenem gospodarskem razvoju nujno tr^a rešiti. Že zdaj se pravzaprav nenehno vrtimo ob njem. Isto velja tudi za šolstvo. Namesta da bi pričeli inten- zivneje uveljavljati šolsko reformo, iščemo izhod iz finančnih težav. Opozorila bi tudi na to, da delo kulturnih delavcev ni pravilno in ob- jektivno vrednoteno, saj so razlike osebnih dohodkov le prevelike. Kadri v kulturi in šolstvu bi morali biti to- liko razgledani, SF>osobni in samoza- vestni, da bi objektivno ocenili svoje delo in zahtevali pravilno nagrajeva- nje. Glede delitve sred.stev .'elja pri- pomniti. naj bi le-to izvajali v okviru programov, se pravi na osnovi dejav- nosti. V tem pogledu smo se doslej v.se preveč pogajali in se prehitro za- dovoljili s tem, kar so nam, dodelili, pa naj jo šlo za šolstvo aii kulturne panoge. To pomeni, da bi morali pri svojih zahtevah vztrajati. V zvezi s ccno naših dejavnosti bi morali prav na sejah delavskih svetov razpravlja- ti o tem,,koliko bi morale gospodar- ske organizacije prispevati za kultu- ro tako v občinskem kakor okrajnem merilu. Poraja se vprašanje, aii res ni mo- goče urediti materialnega odnosa ta- ko do kulture kakor šolstva! Najti bi bilo treba objektivno rešitev, ki bi pripomogla k načrtnemu vzgajanju našega mladega rodu. V žolah bi mo- rali po.svečati veliko več časa idejni vzgoji. Ker je bilo tega doslej p^ma- lo, so mnogi mladi ljudje pričeli iska- ti izživljanje v slabih oblikah. S po- sebno pozornostjo bi morali sprem- l:jati tiste mlade ljudi, ki še niso uravnovešeni. V zvezi, s tem bi mora- li izdelati solidne programe našega dela, od katerih potem ne bi smeli odstopati. Dokler finančne zadeve ne bodo urejene, ni mogoče prevzeti od- govornosti za negativne pojave, ki se bodo izkristalizirali kot posledica ne- načrtnega dela v šolah. Iz prakse je znano, da je prav prosvetni kader vedno odgovoren za negativne pojave pri mladini. Toda po drugi strani je komuna odgovorna za razvoj šolstva, kar pomeni, da bi mu morala zagoto- viti takšno materialno osnovo, ki bi bila za prosvetni kader vsaj kolikor toliko vzpodbudna v primerjavi z materialno osnovo kadrov v gospo- darstvu! Pri vsem tem pa moramo upoštevati še to, da se samoupravlja- nje ne more razvijati uspešno, če ne temelji na zadostni materialni osnovi. Prihodnjič: Marica Frece — Zorkova: VEC5NI REFREN DENAR Stran 6 CELJSKI TEDNIK St. 8 — 28. februarja 1964 PREDSEDSTVO OBČINSKE SKUPŠČINE - OBČANOM: PITNA VODA V CELJU • Do konca leta vitanjska voda do »Emajlirke« • To vomeni novih 150 sekundnih litrov vode Problem pitne vode v Celju ni nov pojav, je pa v letu 1963 i/bil z veliko zahtevo po prioriteti. V tern letu smo sicer nadaljevali z de- li pri polaganju cevovoda, ki so bi- la pričeta že v letu 1959, vendar ni- smo izvršili predvidenega progra- ma. Ne le, da nam je ostalo neiz- koriščenih 70 milijonov dinarjev, temveč smo izvršili dela samo do Strmca namesto do Razdelja. Te- žave, ki so nastale z delovno silo, investicijskim programom, kakor tudi s pravočasno zagotovitvijo sredstev, je zavrlo predvideno delo. Istočasno, to je v prvi polovici leta 1963 pa smo pričeli z raziska- vo dodatnih virov črpanja v Med- logu, kjer nam je uspelo zgraditi dva nova studenca, ki sta začasno krila potrebe ter s takratnim zajet- jem dajala dovoljne količine vode. V jeseni je nastopila suša, ki je tra- jala vso zimo, tako da je bilo sta- nje vod izpod vsakega pričakovane- ga nivoja ter se je ponovno poja- vilo zelo aktualno vprašanje pitne vode v Celju. Zato smo že proti koncu pretek- lega leta pričeli intenzivno delati ob pripravah za nadaljevanje del od Strmca do Vojnika, za kar že obstajata gradbeno dovoljenje in investicijski program. Plinarna-vo- dovod Celje je podpisala z doseda- njim izvajalcem »Gradisom« Ljub- ljana pogodbo za izvršitev del na tem odseku, z zagotovilom, da se prične delo intenzivno s 1. marcem 1964 ter da bodo dela na tem od- seku dovršena do 30. 6. 1964. Nadaljnja faza polaganja cevi je bila po programu predvidena do Škofje vasi, kar pa nebi bistveno po- večalo sedanjega pritoka vode v Celje. Občinska skupščina je smat- rala, da je nujno položiti vodovod do Tovarne emajlirane posode, kjer bomo lahko izkoristili vse količine vode iz novega cevovoda Vitanje— Celje. Ta program je sedaj v izdelavi ter je projektant zagotovil, da bo pravočasno izgotovljen, medtem ko se gradbeno podjetje in Plinarna- vodovod glede na večji ob.seg dela v letu 1964 že sedaj organizacijsko prapravljata, da bosta sposobna to delo pravočasno, to je do 30. no- vembra 1964 dovršiti. Zajetje v Vitanju je bilo že v lanskem planu. Vodna skupnost bo to delo kot svojo prioritetno na- logo izvršila do 31. julija 1964. S tem bo zagotovljena tudi strokov- nost izvršenega dela. Gotovo se bodo pojavili pomisle- ki, češ da bi bilo obseg del, ki je bil v normalnem programu predvi- den za dve leti in pol, možno dose- či prej. Pri tem ugotavljamo samo to, da je problem pitne vode v Ce- lju na prvem mestu ter da bomo morali potrebna sredstva, to je pol milijrade dinarjev, pravočasno za- gotoviti. Istočasno pa je občinska skupščina zahtevala, da imeritije strokovnega nadzornika, ki bo te- densko poročal o poteku del ter na samem terenu strokovno inter- veniral pri zastojih in težavah, ki bi eventuelno nastale. Verjetno smo .si v odločitvi glede reševanja tega problema na našem področju en- krat enotni, da se stanje, ki je bilo glede preskrbe z vodo, ne sme več ponoviti. Predsedstvo občinske skupščine Celje naslednja tema razgovora: celjska kanalizacija ... in potem bom lahko vsak dan veselo čofotal... v Šoštanju: VECER ZA IZBRMCE? Pretekli teden je bilo v Šaleški do- lini izredno živahno kulturno življe- nje. 20. obletnico smrti borca, revolu- cionarja in pesnika Karla Destovni- ka-Kajuha (domačina iz Šoštanja) so v vseh krajih proslavili zelo svečano. Dveh večerov se je udeležila tudi Ka- juhova mama, in sicer v Smartnem ob Paki ter v Šoštanju. Osrednji program je izvedla šo- štanjska Svoboda. Oktet je zapel tri pesmi pred spominsko ploščo na Ka- juhovi rojstni hiši, recitaqijski zbor pa je ob klavirski spremljavi in so- lidni vezavi podal zaokroženo podobo mladega soustvarjalca slovenske re- volucije. Žal pa 30 obiskovalcev na osrednji proslavi v Šoštanju vse preveč zgo- vorno priča o naši začuda nagli poza- bi. Nekdo je cela kot v opravičilo de- jal, da je proti proslavam. Pritrdil bi mu, če je menil samo oblikovno po- navljanje, toda Kajuh je domačin ve- lenjske občine in je edini pomemben književni ustvarjalec tega področja, da ne omenim njegove ustvarjalnosti v času »kulturnega molka« — narod- noosvobodilnega boja. Tudi meni je bilo hudo, ko sem vi- del, da je Kajuhova mama ves večer samo jokala. Dejala je: »Kaj je večer samo zame?« S pogledom sem zaman iskal kate- regakoli predstavnika družbeno poli- tičnih organizacij ali predstavnika' občine — v enaki meri pa so tudi to- vrstni predstavniki domačega kraja pozabili na ta dogodek. Kajuhova mnma mi jo pokazala ganljivo pismo združenja srbskih književnikov in še bolj s^ je v meni porajal tesnoben občutek, da smo se toliko predali maniji zlatega obdobja civilizacije, da niti v sobotah zvečer ne utegnemo najti kotiček za kultur- no počastitev spomina edinstvenega domačina. Morda bi človek tudi to sprejel z vprašanjem: »Le kam to vodi?« če ne bi od maloštevilnih obi- skovalcev slišal grenke pripombe. »Se leto dni ni, kar so se odselili v Velenje, pa so nas že pozabili!« Brž- čas tak odnos ne izzveni preveč kul- turno in gotovo je za letos že prepoz- no, da bi to popravili, Klančnik GIBANJE PR EBIVALSTVA celje Od 1"). Mtruarja do 22. februarja je bilo rojenih deklic iii 40 dečkov. POROriLI SO SK: Maksiniiljan Kozel, delavec iz Ptuja m Štefanija furgač, vrtnarica iz Celja, /vo- uimir-Kristiian Mirt, strojni tehnik iz Sev- nice, in Marija Treta]t, uslužbenka iz Šmar- ja. (Vladimir Patafta, delavec iz Koprivnič- kih' h-'<.o 280 dinarjev, seveda tudi endivjo — po 220 in še radič po 500 do 600 dinarjev. Veselo presenečenje zadnjih dni so na celjski tržnici tudi poceni jajčka. Prodajajo jih po 22 do 25 dinarjev, v zgodnjih jutranjih urah pa se še vedno najde kdo, ki jih ponuja tudi po 30 dinarjev. Torej — poča- kajmo rajši na osnio uro, kajti takrat bomo kupili jajčka bolje in poceni. —ca s poledenele ceste v jarek V nočnih urah pretekle nedelje se je v Storah pripetila težka prometna nesreča zaradi prehitre vožnje po za- ledeneli cesti. Voznik osebnega avto- mobila CE 12-81 Janez Gobec iz Ce- lja je upravljal vozilo po cesti proti Celju. Na ovinku v Storah ga je za- čelo zana.šati. Vozila na poledeneli cesti ni mogel več pravilno uprav- ljati, zato ga je zaneslo v jarek, kjer se je prevrnil. Telesno ni bil pri nesreči nihče poškodovan. Na vozilu pa je nastalo materialne škode za 500 tisoč dinarjev. pri prehitevanju trcil Pretekli torek, v ^zgodnjih urah se je pripetila v Velenju težka prometna nesreča zaradi nepravilnega prehite- vanja. Rudolf Oplotnik, voznik oseb- nega avtomobila CE 55-50 doma iz Velenja je vozil po Šaleški cesti. V bližini cestnegav odcepa za Kidričevo ulico, je dohitel kolesarja, katerega je začel prehitevati. V času prehite- vanja mu je pripeljal nasproti oseb- ni avto iE 38-75, katerega je uprav- ljal .Jože Kovač iz Gorenja. Prišlo je do močnega trčenja, pri katerem je nastalo na oabeh vozilih za preko 600 tisoč materialne škode. starši: skrijte vžigalice pred otroci Pretekli torek j«n nastal požar na gospo- darskem poslopji! v Leskovcu pri Skorji vasi, ki je last Marije Kosec. Pogorelo je ostrešje, živilska krma, večja količina desk ter precej raznega gospodarskega orodja. Požar je zanetil o.škodovankin 5-letni vnuk Miran Goreno, ki se je v skednju igral z vžigalicami. Le.te je naSel v miznici kre- deuce. Pii požaru je nastala škoda iA pri- bližno milijon dinar j CT. vinjeni vozniki ogrožajo varnost V sf)boto ponoči je patrulja PLM na cesti pronu^t, odvzela vozniška dovoljenja iii jih napotila na odvzem krvi, petini vo/ti'!om motornih vozil, ki so .upravljali z vozili v vinien<'m stanju. Izgleda, da vozniki oozab- Ijajo, da se v vinjenem stanju ziuanjša nji. hovu s|)osobnost za iipravljauje vov.ii-i ter da s teni ogrožajo na cestah svoje iu 4-04. ki je vlekel za seboj poltovorni avto LJ 147.55, se je zaletel v poltovorni avto in nato še v avstrijski osebni avto, ki je vozil za tem. Od tu pa ga je odbilo v cestni jarek. Pri nesreči se je voznik Skobrne laž- jel telesno poškodova. Odvzeli so mu kri ker je kazal znake vinjenosti. Na vseh treh vozilih je za približno 820 tisoč dinarjev ikode. s kamionoim v HiSO V Vitanju je vozil pretekli petek v sme- ri i)roti ( elju voznik tovornega avtomobi- la C|-.' 56-85 Franc Kumar, Na ovinku se je zalet(!l v hišo št. 15 in jo močno poškodoval, tako da cenijo škodo na približno 500 tisoč dinarjev. Lgotovili so, tla jt; šofer pred tem popival v vaški gostilni. Ker je kuzal zna- ke vinjenosti so mu odvzeli kri in vozniško dovoljenje. Na tovornjaku je nastala škoda l)ribli/uo 100 tisoč dinarjev. KRONIKA NESREČ — Franc Čuden iz Celja je padel s ko- lesa. Zlomil si je nogo. — 12-letni Ivan Beričič iz Tešove pri Vranskem si je pri smučanju zlomil nogo. -- 9 mesecev stari Anton Turk iz Grajske vasi pri Preboldu je po neprevidnosti od- raslih potegnil s štedilnika lonec z vročo vo^MERX« Celje, telefon 30-94, poštni pre- dal 134, tekoči raČun pri NB štev. 603-11-1-649. Vsem odjemalcem priporoča- mo ugoden nakup špecerijske- ga blaga v naših poslovalnicah. Iščemo I sodelavce (upokojence, dijake itd.) za razširitev »Celjskega tednika, v občinah celjskega okraja. Javite se na upravi lista zaradi nadaljnjih navodil in dogovora o stimulaciji. Uprava »Celjskega tednika« Celje, Trg V. kongresa OBJAVE IN OGLASI IZLETNIK PUTNIK BEOGRAD - IZLETNIK CELJE vas vabi na izlete: — za 4 dni na Dunaj z ogledom spomla- danskega mednarodnega velesejma v dneh od 15. marca do 22. marca 1964. Prijave sprejemamo do 26. februarja 1964. — za 4 dni v VERONO na kmetijski ve- lesejem za kmetijske strokovnjake in čla- ne kmetijskih gospodarskih organizacij, ki bo trajal od 9. 3. do 19. 3. 1964. Prijave sprejemamo do 10. februarja. — vabimo vas na naše standardne izlete za 2 dni v Benetke in TRST — za en dan z avtobusom v TRST — za en dan z avtobusom na Koroško. VSE TURISTIČNE USLUGE VAM SOLID- NO NUDI IZLETNIK TURISTIČNA AGEN- CIJA. POSLOVALNCA CELJE. Titov trg 3 — nasproti avtobusne postaje, telefon 28-41. • KINO KINO Šempeter v Savinjski dolini 29. 2. in 1. 3. >RAZKOSJE V TRAVI<, ame- riški barvni Cs fflm 4. in 5. 3. »TAJNI PARTNER<, ameriški film KINO SEVNICA 29. 2. in 1. 3. 1964 »LJUBEZEN POD NAD- /ORSTVOMc, francoski film • PRODAM Dvosobno stanovanje prodam. Celje, Ostrož- no 2/1 — desno. ''Fiat 6tH) v brezhibnem stanju prodam. Na. slov v upravi lista. Skoraj nov stoječi televizor >RIZ« 53 — letnik 1963 |)rodam. Ogled jo možen vsak dan |)ri Lednik Ignacu, Lipa 140/11, .^tore. Sladko si'no in otavo, ob glavni cesti pro- dam. Nuslov v upravi lista. V neiiosrcdni bližini Laškega i)rodam po- sestvo, 10 ha, od tega 4 ha obdelovalne zemlje. Naslov v upravi listu. Manjše posestvo z gospodarskim poslopjem in vinogradom v okolici Celju, prodam. -Niislov v upravi lista. Krmo, seno in otavo prodam. »Pri mlinarju« na Opoki — štore. Fiat 600 — letnik 1960 in mop^l >TOMOS«, ugodno prodam. — Celje, Kersnikova 1. Moped, dobro ohranjen prodam. Naslov v upravi lista. Za obrtnika primeren prostor (41 .m') pro- dam. Naslov v upravi listu. Zastava 6f)<) D ugodno prodam. Naslov.v up- ravi lista. Prodam 2 mizi, 2 postelji, 1 veyo otroško posteljo, 2 nočni omarici, 1 psiho, 3 mize razne velikosti, 1 kuhinjsko kredenco, 2 stolu, več karnis razne dolžine in barv, nove borove stopnice 410 X 80 cm, beton- ske stebre za brajdo — čedne izvedbe, primerno za okras hiše. Pilih Jakob, Tr- novlje 203. Prodam nov sobni kamin, obešalno steno in dve mizi, vse lepo ohranjeno, januzovič, Celje, Cesta na Lokrovec 11. Motor 1-fazni — pol KM — cirkular s trač- no žago — leseno prodam. Zeleznik Jerko, Cesta v Laško 12. Motor NSU — 175 crm ugodno prodam. Na- slov v upravi lista. Ugodno prodam dobro ohranjen emajliran štedilnik -- levi s pokrovom in predalom, (manjši format). Naslov v upravi lista. Prodam 2 dobro ohranjeni belo lakirani po- stelji z vložkom, nočno omarico in karni- so. Ogled razen sobote vsak dan od 11.— 16. ure. Naslov v upravi lista. • KUPIM Kupim dograjeno ali delno dograjeno hišo v Celju ali bližnji okolici. Plačljivo takoj. Ponudbe na upravo lista pod Šifro »Goto- vinai. BMW 250 ccm — letnik 1958, kupim. Kapus Anton, Latkova vas 76, Prebold. PIM ročno črpalko za hišni vodovod. Krajnc Jože, Rečica 26, Laško. • SLU2BE l^valificirana natakarica išče zaposlitev v Celju. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Mlajša moč«. Gospodinjsko pomočnico sprejme štiričlan- ska družina. Naslov v upravi lista. ''Prejmemo več trgovskih pomočnikov — prodajalcev za bencinske servisne postaje v Celju. Ponudbe na »Petrol«, poslovna enota Celje. Oobro brivsko — frizersko pomočnico sprej- me takoj: Pucelj Ciril, Novo mesto. — Stanovanje preskrbljeno. • STANOVANJA ^ikonca brez otrok iščeta nujno, prazno ali opremljeno sobo v Celju. Naslov v upravi J lista. kamenjam štirisobno komfortno stanovanje lepo dvosobno v bližini Tovarne emaj- _lirane posode. Naslov v upravi lista. Opremljeno sobo oddam izmenično zaposle- ni ženi za malo pomoč starejši osebi. Na- slov v upravi lista, ^obo iščem v Celju. Ponudbe na upravo lis- pod šifro >Takoj«. ^ddam opremljeno sobo z dvema postelja- Posteljno perilo lastno. PUčnikov« 23. • OBVESTILA OBVESTILO LETNI OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA CELJE bo v nedeljo 1. marca 1964 ob pol osmi uri v dvorani DIT v poslopju Mestne hranilnice, Titov trg št, 6. Podjetje Avtobusni promet Celje obvešča potnike, da zvišuje za povprečno S odstot- kov tarife v rednem linijskem prometu, z dnem 1. 3. 1964. SOLSTVO Šolski center Borisa Kidriča v Celju bo organiziral pouk za delavce v rednem de- lovnem razmerju za pridobitev kvalifika- cije Y kovinski stroki. Za vpis v šolo pridejo v poštev delavci, ki so stari vsaj 18 let, so 2 leti že zaposleni v stroki in jih priporoči podjetje odnošno izda potrdilo o trajanju prakse. Kandidati bodo morali obvladati program redne strokovne šole in položiti za vsak letnik izpit. Po končanem tretjem razredu bodo polagali zaključni izpit. Celotno šolanje traja trikrat po 3 mesece, to je vsak letnik 3 mesece. Šolali se bodo v popoldanskem času. Po opravljenem 1. razredu bodo nadaljevali takoj s poukom v drugem in nato v tretjem razredu. Stroške šolanja plača prijavljenec sam ali delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen^ Pouk se bo začel začetkom marca. Prosi- mo, da pošljete prijave vsaj do 5. marca, na naslov: •ŠOLSKI CENTER BORISA KIDRIČA Celje, Ljubljanska cesta 1". Vse informacije dobite v tajništvu centra ali po telefonu na št. 26-36. # RAZNO Podpisana opozarjam, da nisem plačnica dolgov mojega sina Alberta Plahute. Ob- enem opozarjam tudi, vsakogar, ki bi kaj kupoval od njega, da bom postopala sod- nim potom. — Amalija Plahuta, Mesarija, Šmurjeta 17 — Rimske Toplice. V soboto, 15. tega meseca je bila med Tn- gradom na Ljubljanski cesti in ZidanSko- vo ulico izgubljena rjava moška lasulja. Postene|ra naditelja naprošam, naj jo od- da proti nagradi v Cesalnici »Zora« Celje. Želim si dopisovati z mirnim inteligentom od 42 do 52 let v življenju preizkušenim. Samo resne ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »Nepričakovana sreča«. Garažo na Otoku ali v bližini iščem. Po želji plačam do konca l ' številnimi barvnimi diapozitivi. Ptfdaval bo dr, Valter Bohinec iz Ljubljane, >PO ZN.\- NI IN NEZNANI GRČIJI«. © GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 28. februarja 1964 ob 19.30: Miha Re- mec: SREČNI ZMAJI. Krstna uprizoritev. Premiera. Preniierski abonma in izven. Predprodaja vstopnic dan pred predsta- vo in na dan predstave od 17.30 do 19.30. Sobota, 29. februarja 1964 ob 19.30: Miha Remec: SREČNI ZMAJI. Sobotni abonma in izven. Nedelja, 1. marca 1964 ob 10. uri: Miha Re- mec: SREČNI ZMAJI. 11. nedeljski dopol- danski abonma in izven. Nedelja, 1. marca 1964 ob 15.30: Miha Re- mec: SREČNI ZMAJI, Nedeljski popoldan- ski abonma in izven. Torek, 3. marca 1964 ob 19.30: Miha Remec: SREČNI ZMAJI. Torkov abonma in izven. Sreda, 4. marca 1964 ob 15.30: Miha Remec: SREČNI ZMAJI. II. šolski abonma. Stoji- šča so še na razpolago. Četrtek, 5. marca 1964 ob 19. uri: Miha llem.c: SRFCM ZMAJI 111. šolski večer- ni abonma. Stojišča so Se nu raz')olago. Petek, 6. marca 1964 ob 19. uri: Miha Re- mec: SREČNI ZMAJI. Gostovanje v Šent- jurju pri Celju. Sobota, 7. marca 1964 ob 19.30: Miha Remec: SREČNI ZMAJI. Izven abonmaju. Občinska skupščina Celje ob- vešča občane, da opravlja služ- bo piavne pomoči občinske skupščine, Zavod za pravno po- moč v Celju, Gledališka ulica številka 4, Zavod nudi pravno pomoč državljanom vsak petek od 16. do 18. ure. Obvestilo sadjarjem! Obveščamo vse lastnike ali koristnike sadnih dreves, da so po zakonu o varstvu rastlin (Ur. 1. FLRJ št. 26/54) obvezni izvršiti zim- sko čiščenje in škropljenje sadnih dreves najpozneje do 30. marca 1964. Škropljenje sadnega drevja lahko naročite pri področni kme- tijski organizaciji, v kolikor ga ne izvršite sami. Po odloku o skupni akciji škropljenja sadnega drevja, bodo po sadjarskih področjih opravljale škropljenje škropilne ekipe področne kmetijske organizacije za račun lastnikov ali koristnikov sadnega drevja in sicer vsem tistim, ki škropljenja do prihoda ekipe še niso izvršili sami. Sadjarji pa morajo poprej očistiti sadno drevje pred prihodom ekipe, t. j. odstraniti suhe, bolne in polomljene veje ter staro skorjo iz debel dreves. Sadjarji, ki ne bodo pravočasno očistili in poškropili sadno drevje, bodo po zakonskih določilih kaznovani, razen tega pa se na njihov račun lahko odredi prisilno škropljenje. Občinska skupščina Cel,ie Kmetijska inšpekcija Obvestilo! Vsem komitentom in poslovnim prijateljem sporočam.o, da smo spremenili naš naziv iz »-Komunalna banka Šoštanj« v »KOMUNAL- NA BANKA VELENJE.<< Veliko nagradno žrebanje KOMUNALNA BANKA CELJE s podružnico CELJSKO MESTNO HRANILNICO in ekspoziturami objavlja veliko nagi-adno žrebanje. V poštev pridejo vsi vlagatelji, ki bodo v času od 15. januarja do 31. marca 1964 vložili na hranilno knjižico najmanj 50.000 dinarjev in to vlogo vezali na odpovedni rok nad 12 me.secev. Take vloge sprejema Komunalna banka Celje, Celjska mestna hra- nilnica in ekspoziture v Žalcu. Mozirju, Laškem. Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Brežicah, Videm-Krškem in Sevnici. NAGRADE: 1 HLADILNIK 1 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK 1 TRANZISTOR 1 ELEKTRIČNI GRAMOFON 1 ELEKTRIČNI BRIVSKI APARAT Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njihove vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 6 do 7 n. Vlagajte svoje prihranke, koristili boste sebi in skupnosti! Komunalna banka Celje Stran 8 CELJSKI TEDNIK St. 8 — 28. februarja 1964 ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT LETOS V CELJU DESETE IGRE ►►BRATSTVA IN ENOTNOSTI« Letos bodo že deseto leto za- pored mladinske športne igre »■bratstva in enotnosti«. Mladi- na štirih jugoslovanskih mest iz štirih republik si bo znova segla v roke in v treh dneh športnih iger znova okrepila čvrste bratske vezi med našimi narodi. Mladi Zrenjaninci, Tuzlanei, Vinkovčani in Celjani se bodo pomerili v streljanju, atletiki, plavanju, rokometu, košarki in odbojki. Razen tega bodo imeli v času iger v Celju niz kultur- no zabavnih prireditev. Da bi čim bolje organizirali letošnje jubilejne, desete igre, so se v Celju že pomenili o pri- pravah in izvedbi zahtevne pri- reditve. Med drugim so se do- govorili tudi za himno, ki bo letos v Celju prvič igrana. Da bi igre dobile vsejugoslovanski značaj, bodo že letos kot opa- zovalce povabili v Celje tudi mladino iz Nikšiča in Kumano- vega, ki bo sodelovala na enaj- stih igrah 1965. leta v Zrenja- ninu. D. S. Franc Kavka novi predsednik štorskega Partizana / v soboto je telesnovzgojno društvo Partizan-Kovinar Store položilo ob- račun nadvse uspešnega dela za pre- teklo leto. Iz vsebinsko bogatih poro- čil predsednika Franca Zeliča in osta- lih, je bilo očitno, da ima društvo 453 aktivnih pripadnikov, ki so našli svoje hvaležno udejstvovanje v gim- nastični, kegljaški, smučarski, roko- metni, košarkarski in nogometni sek- ciji; medtem ko prav zdaj snujejo še namiznoteniško. Vsi društveni člani so lani opravili 3.585 vadbenih ur. Spričo take velike notranje aktivno- sti ni čudno, če so člani in ostali do- segli na najrazličnejših prireditvah zavidljive uspehe. In končno, štorski Partizan-Kovinar si je lani priboril tudi drugo mesto v tekmovanju za pokal Dela. Kakor lanska dejavnost, tako je tu- di načrt dela za tekoče obdobje zah- teven in pester. Hvaležna je ugoto- vitev, po kateri si bo društvo v naj- večji meri prizadevalo, da bi, zajelo v svoje rekreativno dejavnost čim več železarjev. Nekaj dela jih čaka še pri urejevanju in razširitvi športnih objektov. Med predvidene novograd- nje pa so zapisali — žičnica, vlečnica na Svetino. Precej dela bodo posvetili tudi vzgoji lastnega strokovnega kM- ra. Novemu odboru, kateremu bo pred- sedoval tov. Franc Kavka, so pripad- niki društva obljubili vso pomoč in sodelovanje. To je tudi porok, da uspehi v letošnjem letu ne bodo prav nič manjši,. A, M. ŠEMPETER NAJBOUŠI v ODBOJKI Tekmovanje v zimski moški odboj- karski ligi je končano; tekmovanje, ki ,ie potrdilo, da imamo tudi v na- šem okraju veliko ljubiteljev te igre in prav tako precej kvalitetnih ekip. Zato bi bilo škoda, če bi prva po- buda za ustrezne komisije pri okraj- ni zvezi za telesno kulturo zamrla; ta naj bi zdaj dobila novo iniciativo za organizacijo stalnega tekmovanja odbojkarskih moštev v tej ali drugi obliki. Ob zaključku tekmovanja v moški zimski odbojkarski ligi so se prvaki posameznih skupin sešli v gabrski te- lovadnici, kjer so v medsebojnem ob- računu določili vrstni red. Prvo me- sto je pripadlo ekipi šempetrskega Partizana, ki je premagala Gaberje in Brežice s 3:1. Na drugo stopnico pa so se uvrstili Gabrčani, ki so od- pravili Brežice s 3:0. V ekipi zmagovalnega moštva so igrali: Žnideršič, Koren, Klančnik, Božič, Vidali, Valte in Kuder. Posamezna srečanja so se končala takole: Šempeter—Gaberje 3:1 (12:15, 15:11, 15:7, 15:13), Gaberje—Brežice 3:0 (15:13, 15:7, 16:14), Šempeter— Brežice 3:1 (15.8, 15:10, 12:15, 15:9). EKONOMSKA ŠOLA PRESENEČENJE TURNIRJA (")l)('iiiskrpa pokuliicRii prvcii-tva za članr in čliinite, ki je bilo v soboto v tflovadnici II.. osnovne šole, se je udeležilo 8 moških in 3 ženske ekipe. Največje prescucfotije je pripravila ekipa članic Ekonomske šolr. ki je osvojiTii f. mesto pred Partizanom Ce. I je mesto in Administrativno šolo. Kot po- sameznica pu je ostala brez poraza atletinj;) Marjana Liibej. ki bi ob redni vadbi lahko postala tufli odlična igralka namiznega te- nisa. Pri čTanih se je tekmovanje odigralo brez presenečenj, zmagal je Partizan I. pred Cimnuzijo in Klektrom, kot posameznika pa sta ostala brez poraza Gajšek in Kvas ol)a ( Clje—mesto. V nedeljo pa je v Celju gostovala naj- boljša sindiltalna ekipa Maribora TAM, ki j(! odigrala prijateljski dvoboj v namiznem tenisu z igralci Partizana Celje. Heziiltati: P. ( elje I. : TAM 1. 5:1; P. Celje 11. : TAM H. 5-5; P. Celje 111. : TAM III. 5:5. 5:1 ZA ŠPORTNIKE CEL.ISKE EKONOMSKE SOLE V organizaciji šolskega športnega društva na celjski ekonomski šoli je bilo sr^-di tcsa meseca povratno športno srečanje di- jfikov (ekonomskih šol iz Celja in rrl)()vclj. nc/.ultali. .MOSKf. Namizni tenis; ( i'lj(— rrbovlji 5:(l: šah: ( elje I rhovlje 4:J; ko- šarka: ( clje Trbovlje' <>-iA>. ZI.N^^KI!. NniuizTii tenis: Celje trbovljc šah: f efjc Trbovlje 0:1; košarka; ( c- Trbovlje J":J!I. To jc bil« uspelo povr.i- ("ilo zu poraz \ rrl)0\ I jali. CKI.JANI NA LI.OVKI Prcjsto neileljo so celjski sMuirarji izko- ristil! /,i'. H sIhJouiii nastopilo kar 240 tekmoMilcev, nied lijinii celo naši najboljši, ()d Celjanov se je naj- b Merbert Košič zasedel mesto za klubskim tovarišem. BERVAR: PARMA - REMI V nedeljo je bilo v Ljubljani brzo- potezno prvenstvo Slovenije v šahu, na katerem se je zbralo 28 šahistov iz raznih krajev naše republike. Med udeleženci so bili tudi štirje Celjani, ki so se zadovoljivo uveljavili. Naj- boljši med njimi je bil Draksler, ki je zasedel deseto mesto> medtem ko je bil Strajher dvanajsti, se je Pešec plasiral na trinajsto, Bervar pa na osemnajsto mesto. Jano Bervar je bil tudi tisti, ki je edini od Celjanov uspel remizirati z velemojstrom Brunom Parmo, ki je prav zaradi tega izgubil naslov re- publiškega prvaka. dve zmagi za belovoške smučarje Okrajno smučarsko prvenstvo za osnovne šole, ki je bilo v nedeljo na Svetini nad Storami, se je končalo z dvojno zmago občinske reprezentance iz Velenja. Tako kot pri učencih in učenkah je tudi moštvena zmaga pri- padla velenjskim reprezentantom, ki so jo v pretežni meri sestavljali učen- ci in učenke iz Belih vod. Proga za veleslalom je bila dolga 800 m, z 220 m višinske razlike in je imela 18 vratic. Tehnični rezultati: Pionirji — 1. Grmadnik Koviuotehnac jc za novo gradbeno sezono i)ripravilo večje koli- čine betonskega železa. Kljub temu, da so kupi železa na dvorišču precej veliki, ga bo verjetno kmalii zmanjkalo. V podjetju |)u iipujo, da jim bo vsVeno uspelo zadovo. Ijili potrebe celjskih gradbincev po tem ar- tiklu. PO.>^ILJKA »FICKOV« V preteklih dneh je trgovsko podjetje >Avto< iz Celja dobilo pošiljko 25 popular- nih »fičkov«, ki so jih seveda takoj oddali težko čakajočim novim lastnikom. Mnoge prav gotovo zanima, če bo spor, ki jc na- stal zato, ker je tovarna sklenila da bo njen edini zastopnik v Sloveniji ljubljan- sko podjetje »Slovenija avtoc, kaj vplival na ceno avtomobila. V podjetju >Avto< so nam zagotovili, da se cena ne bo spreme- nila. POSLA:STlCA ZA ZBIRALCE PLOŠČ V trgovini >Elektromercatorjac v Staneto- vl ulici je vedno polno ljudi. In to ne samo kupcev, pač pu tudi ljubiteljev popevk, ki prihajajo poslu.šat plošče. V trgovini je iiamreč kar dobra" izbira. Na zalogi imajo celo nekaj inozemskih >long play< plošč, ki so posebne poslastice za zbiralce, ki zelo težko pridejo do izvirnih posnetkov svojih ljubljencev. j STRELCI V OKRAJNI LIGI v tekmovanju okrajne strelske lige §0 že prejšnjo nedeljo zabeležili šesto kolo. Čedalje bolj se tekmovanje bli- ža koncu, toliko manj je tistih ekip, ki se lahko ponašajo s samimi zma- gami. . Sicer pa so si najboljša me- sta v posameznih skupinah rezervi- rala naslednja moštva: I.: Tovarna pohištva Brežice 8706; TI.: SD Branko Ivanuša, Celje 10.058, SD Dramlje 8811: III.: Tone Meliva, Konjice 9767, Kristan vrh 8924: IV.: Kovinar Store 9029; V.: Vojnik 9284; VI.: Tempo Celje 10.069, Ingrad 9357; VII: Zreče 8.535: VIII.: Usnjar So- .5tanj 8028 (iz petih nastopov); IX.: ?yriličnik Celje 8333; X.: Celuloza Kr- ško 9429 itd. PRVA ZMAGA Ce izvzamemo trening tekmo, ki so jo imeli mod seboj, potem so nogo- metaši Kladivarja zabeležili v ne- deljo v srečanju z zagrebškim Metal- cem prvo zmago v letošnjem letu; glasila se je 5:1. Rezultat je sicer vi- sok, toda lahko bi bil še višji... Si- cer pa. bila je prva tekma v letoš- njem letu, ki je lopozorila na dobre in slabe strani moštva. Upajmo, da so si selektorji zapomnili zlasti slabe. BREŽICE NAJBOLJŠE Turnir štirih ženskih odbojkarskih ekip v tekmovanju okrajne zimske lige se je v nedeljo končal s preprič- ljivo zmago tekmovalk iz Brežic, ki so premagale Partizana Celje in eki- po Metke 2:0, gabrskega Partizana pa 2:1. Druge so bile igralke iz Gaberja, ki so odpravile Partizana Celje 2:0, Metko pa 2:1. Tretje so bile tekmo- valke mehanične tkalnice Metka, ki so premagale vrsto celjskega Partiža- na 2:0. PIONIRJI ŽALSKE OBCINE NA SMUČEH Ntijinlajši smučarji žalske občine so iz- korislill /.ii'lujc ugodne >n"/,iie ra/.nicre in p>-i;-f-t'ili 11« južnih obronkih rabonv oličiu- sV(' prvensivo. \teni ko s(i se jiionirji. nad f)(i ne sliirtu. pomerili v veleslalomu, je 8 pionirk tekmovalo v slalomu. Rezultati so bili: IMONIIMI: V, Praprotnik (Vransko), štig. lic (Polzela), i.eskovšok (Tabor), P. Praprot- tiil. (\ ransko), Šon (Pctrovč<>) i(d. IMO.MRKK; Danica l.rankar. Mak. Mm- rinkii I r;inkar, C ilcnšek (vse Tabor) itd, DVA NOVA CRUGOK.VTEGORNIKA Pred dnevi so v Celju zaključili ša- hovski turnir tretjekategornikov za pridobitev druge kategorije. Na njem je sodelovalo dvanajst igralcev. Nor- mo za drugo kategorijo sta izpolnila le dva igralca, in sicer Ivan (5ijan 8 in pol ter Jože Pukmajster 8 točk. Na ostala mesta za njima pa so se uve- ljavili: Andrej Grum 7, Rudolf Krajnc 6, Jugoslav Malič 5 in pol, Poter Skoberne 5 točk itd. ŽELIJO SI MESNICO Prebivalci Teharske ceste, Creta in Selc nas v pismu sprašujejo, zakaj na njihovem področju ni mesnice, če- prav bi bila nujno potrebna. Preskr- ba z mesom je od leta 1960, ka je bila mesnica ukinjena, neredna. V trgo- vini »-Voglajna«, sicer i>oleg ostalega blaga prodajajo taidi meso, ki pa ga je mogoče kupiti le v poznih jutran- jih urah ali pa sploh ne. Zakaj podjetje ►►Mesnine« ali pa kmetijski kombinat v Šentjurju na tem področju ne odpreta nove mes- nice? RADIO CELJE Tudi v tednu od 2. do vključno 8. marca bo celjska kronika vsak delavnik na spo- redu ob .17.(K), obvestilu ob 17.10, plošče po željah ob 17.55 ter zabavna glasba in rek- lame ob 17.45. Razen tega bodo na sporedu še naslednje govorne oddaje: ponedeljek: športni pregled (ob 17.25); sreda: šola z« starše (nb 17.20); četrtek: radijska univerza (ob 17.25); petek: v galeriji kulturnih in zgodovinskih značilnosti (ob 17.25). V glasbenem delu sporeda pa bo tokrat na vrsti; vsakokrat ob 17.15: ponedeljek —^ Ljubljanski jazz ansambel; torek — nekaj ' naroflnih napevov; sreda — dve popevki; četrtek — Georg Bizet — Suita iz opere Car- men; petek — mladinski zbor celjske gim- nazije; sobota — za prijeten konec tedna. Program nedeljske, oddaje 8. marca pa bo: 12.00 pogovor s poslušalci; 12.10 obvestila, 12.15 naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo, 12.25 orkester in zbor Rav Anthony in Kav Connif ter ob 12.45 literarni večer učen- cev prve osnovne šole v Celju. Oddajo celjskega radia lahko poslušale na sredtijem valu 202 metra. BREZOBZIRNA DRZNOST v nedeljo v zgodnjih popoldanskih urah je bilo lepo vreme. Nič čudnega, če so bile ceste polne sprehajalcev. Tako tudi po Kersnikovi. Nenadoma je po cesti pridivjal av- tomobil CE 37-66. S hitrostjo, ki ni primerna za mesto, je zavil s Kers- nikove ulice na p^^rkirno dvorišče cclj.skega avtobu.snega prometa. Ob- čanka. ki je v tem trenutku stopila s pločnika na uvozno pot, se je le s rkra'no prisotnostjo duha rešila ne- sreče. Take brezobzirne drzneže bi bilo treba začeti preganjati z najostrejši- mi kaznimi. Planinska mladina je delavna Del« mladinske organizacije na Planini |>ri Sevnici .se je, ko je pred dvema letom« (•r<'\Z'"ln vodstv uprizorili igro »Srečni dnevi in so z denarjem, ki so ga pridobili nu .■'ost«>v«njih. odšli nu izlet po Gorenjski, .leseni p« SI- je predsednica poslovila, ker j. odšlr študirat. Zato je bilo izvoljeno no- ovedati?« je vpra- šal, ne da bi nehal pisati. Sluga je nekaj časa okleval. Potem pa je rekel: »Da, zjutraj je spet prispelo eno od tistih pisem.« »Kakšnih pisem?« »Modrih pisem, sir.« »Kaj pomeni to, modrih pisem?« »To so bila pisma na modrem papirju, sir.« Detektiv je segel v žep in pokazal slugi tisti košček modrega papirja, ki smo ga bili našli v knjigi. »Takšne barve?« »Da, natanko takšne. Kako da jih poznate, sir?« »Od kod so prihajala ta pisma?« Heppel je postal nenavadno živahen. »Iz Londona, W. I.« »Tam živi mnogo ljudi.« Toda sluga očitno ni Vedel ničesar več. Ko je odhajal, ga je inšpektor vprašal munogrede: »Kdaj ste premaknili pisalno mizo.« »Tole mizo, sir? Tega nisem storil.« »Toda opazili ste, da je bila premaknjena?« »Da, sir.« »Kdaj je bilo to?« »Pred približno štirinajstimi dnevi.« »Ali mogoče veste kdo bi jo bil premaknil?« »Ne. Mogoče lord Arthur sam.« »Ali je lord Arthur Baxter, član parlamenta, imel navado, da je premikal svoje pohištvo?« se je zaslišal Clayev glas iz mraka. Sluga je pogledal v smer, od koder je čul to nepričakovano vprašanje. »Ne, sir« je odvrnil zmedeno. OSMO POGLAVJE Nekaj minut pozneje je vstopila Dela Eyre. »Sedite, miss Eyre,« je rekel Heppel prijaz- no. »Ne bom vas dolgo zadrževal.« Delia je bila spočetka vznemirjena, toda pri- jazni, mirni inšpektorjev glas ji je vlil zaupanje. Povedala je, da je tistega ponedeljka ponoči sedela pri kaminu v sobi poleg knjižnice in bra- la. Potem sta prišla lord Arthur in John. Name- njena sta bila v knjižnico. Cez pol ure se je vrnil mladi lord sam. »Vam je kaj rekel?« Delia je povesila oči. »Sedel je k meni. Potem pa je prišla Sophie in ga vprašala ...« »Ste opazili na njem kaj posebnega?« »Ne.« »Zares ne?« Nekaj časa je oklevala. »Zdel se mi je potrt,« je rekla. Ni imela časa, da bi ga vprašala kaj ga mu- či, ker ga jc Sophie odpeljala s sabo v sobo za biljard, da bi ji pokazal nekakšna načrte za pre- zidavo vzhodnega krila gradu. Kmalu potem, ko je lord Arthur sprejel tuj ca z imenom Johnstone, se je vrnila Sophie s časopisom. Obe sta potem brali, dokler se stari lord ni vrnil iz knjižnice. »Takrat ste ga poslcdnjič videli?« Delii so se oči napolnile s solzami. »Oprostite, da sem vas tako vprašal,« se je opravičil Heppel. »Saj ni nič. Moj oče je umrl, ko mi jc bilo dvanajst let... in zdaj ... sem izgubila dru- gega ...« Obrisala si je oči. »Ali se spominjate, koliko je bila ura?« »Slišal^ sem zadnji vlak, ki pelje mimo Lin- cota ob pol enajstih.« »Zakaj je prišel lord Arthur iz knjižnice?« »Prišel je popit svoj viski s sodo. Natočil si je kozarec in izmenjal nekaj besed s Sophijo. Kaj sta govorila, ne vem, ker sem morala po pisalni stroj, da bi napisala pismo za lorda Arthurja.« Heppel jo je vprašal, če ni bilo pisanje pi- sem Hopovo delo. »Sir Arthur je imel raje, če sem pisma pisa- la jaz.« »Kaj se je zgodilo potem?« »Ko sem prinesla stroj, je bil lord Arthur že popil svoj viski in mi je voščil lahko noč. Cula sem, da se je zaklenil.« »Se je večkrat zaklepal?« »Včasih, kadar ni maral, da bi ga kdo motil.« »Kaj ste storili potem?« Delia ni takoj odgovorila. Strmela je v Hep- pela, ki je sedel na stolu pokojnega lorda; ka- kor da gleda skozenj. Bila jc zelo bleda. »Kaj sem stopila potem?« je ponovila od- sotno. »Sedla sem k pisalnemu stroju.« »Kaj pa gospa de Manca?« »Je odšla.« »Zakaj ?« »Sophie ne prenese tipkanja. Kadar tipkam, vedno zbeži drugam.« »Ste dolgo tipkali?« »Pismo je bilo kratko. Ne spominjam se na- tanko. Pet ali deset minut.« »Ste med pisanjem kaj slišali?« »Ne.« »Kaj pa pozneje?« »Saj vendar ne mislite, da se je zgodilo ta- krat, ko sem tipkala!« »Mogoče.« »Lahko bi ga rešila ...« Heppel je potrpežljivo čakal, da se je Delia spet zbrala. »Ko ste končali pismo, ste pozvonili Freema- nu?« »Da. Poslala sem ga s pismom na pošto. Po- tem sem poj^ravila stroj in se še malo časa za- držala v avli s Sophijo, ki je zalivala rože. Po- tem sva šli spat.« »Koliko je bila ura?« »Okrog četrt na dvanajst.« Glav je ves čas molčal. Ko se je Heppel za- hvalil Delii in je ta že vstala, da bi šla, jo je nenadoma vprašal: »Ali se je lord Arthur zani- mal za drame?« Delia je strmela v temo. »Ce sva bila v mestu,« jc odgovorila s treso- či rtiglasom, »sva navadno šla v gledališče.^ »Nisem mislil tako...« je zamrmral Glay predse, vprašal je pa ni ničesar več. Moja zgodba Bobkov France pripovedu- je: \ »Služil sem pri kmetu in prislužil mesečno pet tisoč din. Bilo je premalo in reka sem: Grem v podjetje. V podjetju so rekli: »Imamo prosto samo eno delovno mesto in mesečno bo ste zaslutili petnajst tisoč din.« Sprejel sem. Dobil sem prvo plačo m io razdelil: hrana devet tisoč, sobica dva tisoč, pranje in elektrika dva tisoč, ostalo sem zakadil. Rekli so mi: Ože- ni se. Poiskal sem dekle in se ože- nil Oba delava v podjetju in skupaj zasluživa petintride- set tisoč din. Stanovala sva v sobici tri krat tri in živela v lastnem gospodinjstvu. Žena 'je pričakovala otroka in treba je bilo misliti na sta- novanje. Sodelavci so mi sve- tovali. »Pojdi k direktorju.« Šel sem k direktorju. Lepo me je sprejel in dejal, da bo v novem bloku eno stanova- nje prosto, le da on o tem ne odloča. Obrniti se moram na komisijo za dodelitev stano- vanj. Poiskal sem predsednika komisije. Ta mi je dejal. »Res bo prosto eno stano- vanje, toda priporočilo mora dati predsednik sindikata.« Šel sem k predsedniku sin- dikata. Ta me je vpisal v se- znam interesentov in mi pri poročal, naj napišem prošnjo, katero mora podpisati tudi predsednik delavskega sveta. Tudi pri predsedniku delav- skega sveta sem bil Prebral je mojo prošnjo ift se na- smehnil »Kaj pa predsednik uprav- nega odbora pravi?« »Pri njem še nisem bil« »On mora prošnjo žigosati m jo dati v potrditev našemu sekretariatu.« Poiskal sem predsednika upravnega odbora. Tudi ta je prošnjo vestno prebral in de- jal, naj počakam vsaj tri ted- ne, da sekretariat prošnjo potrdi. Čakal sem tri mesece, ko me pokličejo v direktorjevo pisarno. In direktor je začel »Kdaj ste se zaposlili v na- šem podjetju?« »Skoraj bo leto dm.« »In vi bi radi stanovanje?« »Da.« »Ste poročeni?« »Da.« »Imate otroka?« »Ne, toda žena bo vsak čas rodila.« »Torej stvar je naslednja.Dva ne moreta zasesti družinske- ga stanovanja. Dodeljena vam bo kletna soba v bloku šte- vilka pet. Zdaj pa počakajte, da dobite odločbo. Čakal sem dva meseca. Stanovanje v bloku je za- sedel nadobratovodja Ma- zek. V njegovo stanovanje se je vselil obratovodja La- žek. V Lažkovo stanovanje je prišel mojster Kepar in Kep- rovo stanovanje je zasedlo pet delavskih družinic. Med njimi je bila tudi moja. To je precej velika soba, ki bi ji lahko rekli — udobna klet. Lažek je imel v njej drva in avto. Jaz pa sem jo dal pre- beliti, prepleskati in sedmi dan po vselitvi je zavekal tretji član naše družine. ■ »Fantek!« je vzkVknila že- na. »Kako je srčkan,« je pri- pomnila babica. »Saj je vendar moj sinek!« sem vzkliknil še jaz. Gledali smo novorojenčka in pozabili na krivico, ki smo je bili deležni; skromni ljud- je se tudi v skromnih razme- rah dobro počutbno. Drago Kumer stran K CEBS^SEI g^EEJNIS St« 8 fi^nMUjel VM Spet je mesec naokoli — spet pri nas je smeh v gosteh... Bi radi bolje vam postregli, a kaj, ko ni prepoln naš meh... Pa napak cveti v deželi naši, kot kmalu bo na pomlad rož... Dajte sodelujte z nami, da bo smeha zvrhan koš... Včasih bula je tolikšna, da ne pre- dre je zgolj obliž ... Včasih igla je potrebna, včasih z nožem rez nav- skriž ... Narod naš se je proslavil, da stopa rad na kurje oči... In če delajo to drugi, storite tako še vi! INTEGRACIJA — Si slišala Meta? Pravijo, da se je pri integraciji celjskih štacun nekaj zataknilo? — Sem. Dedec me hoče na- plahtati, da bodo v integracijo vključili tudi naše denarnice. KADROVSKA POSKOCNICA (Opisani dogodek ima z resnič- nim samo slučajno podobnost) Kam direktorji hitijo? Na okraj! Na okraj! Reševati industrijo! Kaj bo, kaj? Kaj bo, kaj? Tema pri okrogli mizi: Kadrov ni! Kadrov ni! In poudarek k analizi: Se mudi! Se mudi! Mine mesec, nekaj dni in noči: Kadrov ni! Se mudi! Sindikalisti, kam hitijo? Na okraj! Na okraj! kjer želijo poročilo. Kaj bo zdaj? Kaj bo zdaj? Rezultat na staro temo! Staro temo? Staro temo? Kadrov ni? Da se mudi? Nič ne vemo! Nič ne vemo! Rezultat na staro temo: vse počas' al' sploh ne zvemo, da star je rek Še vedno v rabi: Kar ti ni všeČ — lepo pozabi! GRAND PRIX Telovadci na švedski lestvi: — Kaj si tale na odskočni de- ski toliko domišlja za enkrat- ni rekord. Mi pa le vztrajno plezamo navzgor brez velike- ga hrupa ... — ENERGETSKA VOJNA v lase sta skočila si premog in »štrom«, ker cena obeh ' - dobila je vzpon. Zdaj vojna še traje, pohlevni vojak s ceno zadet obležal je vznak. Diagnoza ob jarku: Nesrečni trpin naskočil je steno cenovnih višin. NASVET Tistim ponočnim pevcem v bloku 107, ki od časa do časa vadijo isvoje glasove na račun solidarnosti do so- sedov (ali ker jim ni znan hišni red) svetujemo, da se vpišejo v kak pevski zbor, Poslušalci OPOMBA: Bralec se naj ne čudi, če zadnje tri vrstice malo zaškripajo — to škripanje je namreč popolnoma v skladu s škripanjem kadrovske problematike. »Da ste tovariš Ergo Bibamus, strokovnjak za vodovode iz starega Rima, vam že verjamem; da vas je stiska Celjanov obudila od mrtvih, tudi to vam verjamem; da boste rešili vprašanje celjskega vodovoda, nak, veste kaj, ta je pa le pre- debela .. MOLK JE AVTORITETA Prvi direktor: »Potruditi se bo treba, da bom kolektivu vse te no- vosti objasnil«. Drugi direktor: »Zakaj vendar trud?« Prvi direktor: »No ...« Drugi direktor: »Nič — no — ! Kako ti bodo pa verjeli, da si od- govorna osebnost, če jim boš vse povedal«. Govor Jake Zastarelčnika (Iz ležeče pisave so neizgovorje- ne misli) Dragi tovariši! (tovarišice sem pozabil, prava reč) Pred nami je vse polno nalog (pred vami pravza- prav). Naj najprej omenim družbe- ni plan, plan naših nalog, ki izvira- jo iz naših skupnih potreb. Plan je sestavljen na osnovi vaših pripomb in predlogov (kdo vas bo spraševal zanje?). Vsak od vas je imel pri- ložnost dobiti družbeni plan pri vašem odborniku (/iMdfr/a, zdajle sem se spomnil, da ga niti polovi- ca odbornikov nima) in ga temelji- to preštudirali. Mislim, da na ta- ko temeljito sestavljen predlog ne boste imeli pripomb? (Pohiteti mo- ram, da se kdo ne oglasi). Dajem osnutek na glasovanje! Vsi ste za! Odlično! (Zlati ljudje so tile obča- ni). Druga naloga, ki mora zajeti naj- širše množice, je statut. Dobili ga bodo \vsi odborniki, direktorji in aktivisti in če bo kak izvod čez, tu- di kateri od občanov. Sicer pa vam je na razpolago tudi v občinski knjižnici (sijajna ideja, kar česti- tam si). Predlog so sestavili naši naj.spretnejši strokovnjaki s po- močjo izvedencev v eni izmed ljub- ljanskih občin, ker imajo priznano najboljši statut (presneto so nam zaribali honorar in če bi ne imeli tehtnih pomislekov, bi jih razkrin- kal pred občani). Prepričan sem, da osnutek ne bo doživel preveč ko- rektur, saj je kar izrezan za naše potrebe, ra tudi dodatne stroške si bi nakopali (treba je udariti po pravšnih strunah), denar pa nam bo potreben za drugo, vzemimo za vaški vodnjak pri vas! (Ploskajo. Spet ne bo težav... Samo če tega ■z vodnjakom niso preresno vzeli?) Dejstvo, dragi tovariši in tovari- šice (upoštevajoč bližnji 8. marec), da na široko razpravljamo o vsem z občani, je dokaz naše demokratič- nosti. V tem kratkem času bomo imeli že nove zbore občanov (prav- zaprav: kar se mora ni težko) in prepričan sem, da se jih boste prav- tako polnoštevilno (zlomka, kje pa- je preostalih tričetrt volivcev) ude- ležili. Brez dvoma pa je to v vašo korist, če ste informirani o vsem, kar se na občini za vas dela in stori. Hvala lepa! (lahko bi malo bolj plo- skali, se mi zdi). OSMO ČUDO SVETA... Velenjski urbanizatorji so lani dovolili izgradnjo plavalnega bazena v Šoštanju, ki je že v gradnji, letos pa so »nenado- ma« ugotovili, da pod bazenom »raste« lignit. Prilagamo gra- fično rešitev problema. Zgodba brez konca # JANUAR: — Dovolj nam je tega jamranja. Lani smo za šolstvo predvideli ves denar, kolikor so ga zahtevali. Porabili pa smo komaj dobro polovico. To je nezaslišano, da sredstva takole »zmrzujejo« ... # MAREC: — Imamo nov prora- čun. Za šolstvo je predvidena še več- ja vsota kot lani. Upajmo, da bodo ta sredstva letos končno uporab- ljena v celoti... 9 MAJ: — Sredi gradbene sezone smo, načrti za novogradnje, adapta- cije in popravila šol pa še niso kon- čani ... # AVGUST: (Šolniki na dopustu,* gradbeniki na dopustih, arhitekti na dopustih, finance na dopustih). # SEPTEMBER: — DobiU smo načrte. Lahko začnemo graditi no- vo šolo? Odgovor: — Zdajle na je- sen boste začeli graditi šolo?! # DECEMBER: — Sredstva pred- videna za šolstvo, kakor smo sumili že v začetku leta, niso porabljena. Nezaslišano!! # JANUAR: — Dovolj nam je te- ga jamranja... (in tako naprej). ZARES SMEŠNO Ingrad je pri lanskoletnih pogod- bah za gradnjo stanovanj v montaž- nih blokih na Otoku vnesel tudi do- ločilo o penalih — za primer, če bi prišlo do prekoračitve dogovorjene- ga roka izgradnje. Po tej klavzuli izgubi Ingrad velikansko vsoto kar 100 din dnevno pri vrednosti stano- vanja. Račun za enomesečno preko- račitev je torej tak: 30 krat 100 je 3.000 din. (V pri- merjavi s 4 milijoni 50 tisoč, koli- kor plača investitor,, je to zelo veli- ko!) MED STROKOVNJAKI — Rečem ti, to je pa že pre- hudo. Zahtevajo, naj dajo ljud- je pripombe k štatutom, ki smo jih mi izdelali. — — Kar pomiri se. Občani sta- tuta sploh ne morejo dobiti. — PREDLOG V spomin na izreden gradbe- ni podvig v zvezi s Studijsko knjižnico predlagamo, naj bi kakšno celjsko gostinsko pod- jetje uvedlo v svoj jedilnik kakšno specialiteto pod ime- nom STUDIJSKA PLOŠČA. Nemški lovci nnd temi kraji se niso več pojavljali, jaz sem tokrat prvikrat poto- val z letalom, zato je bila vsaka nadrob- nost vznemirljiva. Med potjo smo le en- krat pristali na nekem vojnem letališču na Siciliji. Po čudovitem letu smo se pro- ti večer spustili na alžirsko letališče Mai- son blanciie. Tu nas je pričakal neki ameriški poroč- nik iz štaba Mediteran. Zelo sva mu bila hvaležna, ker resnično nisva vedela, ka- ko bi se znašla, da ni bilo njega. Odpe- ljal naju je v manjši hotel, nama^^poka- zul oficirsko menzo ter nama dal ustrez- ne bone in ostala navodila, potem pa naju je zapustil, rekoč, da pride po naju na- slednjega dne o pol enajstih. v Alžiru je bil v tem času sedež zavez- niške komande .Mediteran, ki ji je načelo- val general Eisenhower. Mesto je bilo polno zalednih poveljstev. Tu je bilo mo- goče videti vojake iz vseh zavezniških dr- žav. SESTANEK Z GENERALOM STRONGOM Točno ob pol enajstih je prišel pa naju ameriški poročnik. Sporočil nama je, da naju bo sprejel šef obveščevalne službe komande za Mediteran, britanski general Strong. Obkrožen s svojimi častniki naju je pričakal v veliki konferenčni dvorani. Potem ko smo se predstavili me je Strong zaprosil za pooblastilo, ga pazljivo pre- bral in ga dal svojemu adjutantu. Poobla- stila nisem dobil več nazaj. To me je se- veda vzradostilo, saj se je zgodilo prvič, da so z mojim pooblastilom postopali kot s pravim dokumentom. Pri tem mi je Strong dejal, da je s strani komande za Me- diteran zadolžen, da se z nama pogovori in naju poveže z oficirji, ki bodo ta vpra- šanja reševali dalje. Ker je misija vojna tajna, me je prosil, da o njej nikomur ne črhnem niti besede in se j)osebej izogibam tiska, Strong ine je prav tako opozoril, da je mesto polno špijonov, zaradi česar je treba paziti. General je potlej na kratko obrazložil vojni položaj na območju Mediterana in prosil, da postavimo kakšno vprašanje. Povedal ni nič novega, kar ne bi bilo splošno znano in mislim, da se je te raz- lage lotil zgolj iz običajne kurtoazije, da sc ne bi midva počutila neugodno, ker nama samo oni postavljajo vprašanja. Do- bil sem besedo in opisal položaj na naših otokih in cilj našega prihoda. Pojasnil sem naše potrebe in mnenje, kako bi nam mogli najhitreje in najbolje pomagati. Kot prvi ukrep sem predlagal, da bi nam dodelili neko pomorsko bazo na italijan- ski obali, kjer bi lahko opremljali, vzdr- ževali in popravljali naše ladje. Zavez- niška mornarica bi nas naj oskrbovala z vsem, kar bi i)otrebovali za vzdrževanje baze in ladij. Preko te baze bi lahko po- šiljali material našim enotam in hrano prebivalcem otokov. Po vzpostavitvi takš- ne baze bi lahko pričeli reševati druge na- loge. Sirongu sem predlagal, da bi nam za zvezo dodelili potrebne zavezniške oficirje, preko katerih bi mogli reševati vse probleme z zavezniškimi komandami, ker smo na podlagi dosedanjih izkušenj prišli do -spoznanja, da je neposredno re- ševanje zelo težavno. Ob koncu konfernce, ki je trajala sko- raj dve uri, je Strong rezimiral naš raz- govor. Ugotovil je, da je bila izmenjava mnenj zelo koristna, da jim je zdaj naš položaj jasnejši, izrazil je priznanje na- ši borbi itd. Precej nejasen je bil glede naših konkretnih zahtev. Dejal je, da bo moje predloge proučil in si prizadeval, da bi nam šel čimbolj na roko. Omenjal je neke težave, ki se lahko porajajo, a posebej vprašanje kraljeve vlade, ki jo oni priznavajo kot legalno in ki se lahko zoperstavi tistemu, kar mi hočemo. Zara- di tega, je^ dejal Strong, moramo o vsej stvari molčati, ne mešati politike in jo tretirati kot čisto vojaško operacijo. Kon- čal_ je s sporočilom, da bo za ostvaritev naših konkretnih zahtev v prihodnje po- skrbel ameriški polkovnik Fischer t in njegov štab, ki je specialno zadolžen za operacije izza sovražnikovih linij. S tem je bila konferenca končana. Pristopil je polkovnik Fisher in naju povabil na kosi- lo v Medzavezniški klub. Tam se bomo pogovorili o nadaljnjem delu in ukrepih, ki jih bo treba izvesti. RAZGOVORI S POLKOVNIKOM FISIIERJKM Fisher je zapuščal vtis zelo integilent- nega in izobraženega človeka. Pred vojno je bil predavatelj na ameriški univerzi, ne spominjam se na kateri. Govoril je več jezikov, kar je zelo olajšalo naše raz- govore. 81 8. — 28. ie1»ruarja 196'4 C!IC7SKI (E19NIK Stran 11 pred osmim marcem — pred osmim marcem — pred osmim marcem — pred osmim marcem — pred osmim marcem — pred osmim marcem — pred KAKO JE Z EMKOPRAVMOSTJO ŽENA? PROBLEM V ŽARIŠČU Od osmega marca, dneva že- na, nas loči samo še nekaj dni. V šolah, po delovnih organiza- cijah, ponekod tudi v krajevnih skupnostih in drugod, zato že pripravljajo pestre programe prireditev, ki jih bodo posvetili ženam in njihovemu prazniku. Vse kaže, da se letošnje praiz- novanje osmega marca ne bo kaj močno razlikovalo od vseh dosedanjih. Veliko lepih besed o ženini enakopravnosti, koši obljub in lepih želja, nekaj pri- srčnih čestitk, kakšna gledali- ška predstava — in osmi marec zna miniti sicer lepo, pa ven- dar tako, da se marsikje nanj že čez teden dni ne bodo več spomnili. To pa ni prav; osmi marec pri nas ne bi smel biti dan, ki bi ga odpravili samo s pogostitvijo in prvim pomla- danskim cvetjem, pa z osred- njo proslavo v občini in polju- bi hčera in sinov doma. Osmi marec naj bo priložnost za resnejšo razpravo o dejan- ski ženini enakopravnosti, o njihovem deležu v proizvodnji, o njihovem položaju doma, o' izobraževanju, o razvedrilu itd. Sodobno življenje, ki je ženo obremenilo s številnimi dolž- nostmi in nalogami, ji namreč marsikdaj onemogoča uresniči- ti enakopravnost, ki se je zanjo borila toliko let. Izreden };empo proizvodnje zahteva na delov- nem mestu polnega človeka; ne vprašuje, če je to moški ali ženska, ne more se ozirati na razpoloženje in utrujenost. Na dlani je torej, da si lahko žena enakopraven položaj v gospo- darski organizaciji zagotovi sa- mo na podlagi svojega dela, svojih proizvodnih uspehov. Ker pa je marsikdaj z mislimi bolj doma kot pri delu' morda pri otroku, ki zanj ne ve, kaj v tem času dela in kje je, ker je večkrat utrujena od številnih gospodinjskih opravkov, ji je na delovnem mestu neredko težko stopiti v korak z moškim tovarišem. Kako je torej z res- nično ženino enakopravnostjo; kako je z možnostmi, da jo uresniči in v življenju upora- bi?! Letos so komisije za družbe- no aktivnost žena pri občinskih odborih Socialistične zveze marsikaj storile za to, da bi to- krat osmi marec mineval ob otvoritvah novih varstveno vzgojnih ustanov, novih pralnic in ostalih servisov, urejenih sa- nitarij v delovnih organizaci- jah,obratov družbene prehrane itd. Tako praznovanje, katere- ga pozitivne posledice bi žen- ske čutile vse leto in tudi še prihodnja obdobja, je nedvom- no mnogo bolj v skladu s so- 'dobnim življenjem in njegovi- mi zahtevami, kot dvomljive veselice, ki so jih bila polna pretekla ' leta. Servisov, var- stveno vzgojnih ustanov in ob- ratov družbene prehrane je v celjskem okraju namreč še vedno premalo. Premislimo ob tem tudi zdaj, ob 8..marcu! —ij V domu »-Tončke Cečeve« v Gaber ju med igro VRTEC NI TOVARNA Problem organiziranega otroške- ga varstva prav gotovo ni pereč sa- mo v celjski občini. Po vsem našem okraju in tudi marsikje v svetu je tako. V celjski občini imamo samo šest vzgojnih ustanov, v katerih je vklju- čenih samo nekaj več kot petsto otrok. Od tega je šolskih samo 168, medtem ko je vseh šolarjev v celj- ski komuni nad sedem tisoč sto!! Nedvomno je šest varstveno vzgoj- nih ustanov za tako veliko občino kot je celjska odločno premalo. Vendar je zanimivo, da so bile še jred kratkim celo te napol prazne, ^.judje so nekaj časa z nezaupa- njem spremljali delo otroških vrt- cev, mnogi pa so se ustavili tudi ob razmeroma visokem prispevku, ki bi ga morali za varstvo plačati. Tako so brez organiziranega varst- va ostajali v glavnem otroci, ki so varstva najbolj potrebni, čeprav so starši, ki so sicer tožili, da jim manjka denarja, svoja skromna sredstva marsikdaj zelo nesmotrno potrošili. Najbolj kritično je nedvomno varstvo otrok do tretjega leta sta- rosti. Čeprav otroške ustanove izje- moma .sicer sprejmejo v varstvo tudi take otroke, pa je malčkov brez varstva še vedno veliko. V Celju sprejemajo dojenčke samo v domu . Tončke Cečeve v Gaberju, vendar je ta ugodnost razmeroma draga in si je na primer matere sa- mohranilke, ki so glede varstva ot- rok prav gotovo v najtežjem polo- žaju — res ne morejo privoščiti. Morda bi bilo pametno, če bi v prihodnje organizirali na območju ene krajevne skupnosti več varstve- nih ustanov, saj v tem primeru otrokom ne bi bilo treba hoditi v vrtec po pol ure in še dlje. Mislimo tudi, da bi pri tem lahko dosti veČ kot so, storile tudi krajevne skupno- sti, ki bi morda marsikdaj lahko organizirale poceni, pa vendar so- lidno varstvo majhnih otrok. Kaj pa financiranje varstveno vzgojnih ustanov? »Vrtec ni tovar- na, da bi moral vso svojo dejavnost kriti samo iz lastnih sredstev,« so zabeležili na občnem zboru društva .prijateljev mladine. Prav bi bilo, da bi na to pomislili tudi takrat, ko v delovnih organizacijah, v ob- čini in krajevni skupnosti razprav- ljamo o razdeljevanju sredstev! VSAKO JUTRO ... Vsak dan ob pol šestih zju- traj stojita na križišču Deč- kove in Kersnikove ulice mla- da mati in punčka, ki menda ni stara kaj več kot dve leti. Ko pripelje avtobus, vstopita in mala za nekaj minut za- dremlje v mamičinem naroč- ju. Ko pa je ura šele pol šest in ko bi še tako zelo rada spala! V mestu izstopita, za- vijeta v eno izmed ulic in iz- gineta v veliki hiši. Tam, v stanovanju neke starejše že- ne, se za osem ur poslovita in mati odite k strojem. Ta- ko vsak dan, vsako jutro. Punčka je namreč še pre- majhna, da bi jo sprejeli v otroški vrtec. In zato vstaja deklica vsak dan že ob petih zjutraj, torej ob uri, ko veči- na njenih sovrstnikov še naj- bolj sladko spi v malih, belih posteljah. Zavod za napredek gospodinjstva v Celju je približno pred dvema le- toma anketiral več družin in posa- meznikov. V anketi so zbirali' po- datke o dejavnostih, za katere v družinah mislijo, da bi jih lahko opravili servisi. Ljudje so napisali vse mogoče: servisii naj bi skrbeli za laično nego bolnika, za nekaj urno varstvo otrok, za pranje in likanje perila, čiščenje in vzdrževa- organizacijo zbiranja umazanega in dostavljanje čistega in zlikanega perila na dom. Kljub samopostrežni restavraciji v Celju še vedno ni dokončno reše- no vprašanje družbene prehrane. To velja tudi za številne servise najrazličnejših strok, obrtniške sto- ritve itd., skratka — službe za raz- bremenjevanje družine so še vedno nepopolne in še zmeraj zelo, zelo aktualne! štiri pralnice premalo nje stanovanja itd. Na podlagi teh želja je v Celju letj^ 1962 začel de- lovati servis za pomoč družini, ki zaposluje nekaj tovarišic, ki poma- gajo družinam in posameznikom pri gospodinjstvu. Prijav za nekaj- urno pomoč v tednu je bilo kmalu toliko, da je zavod pripravil pose- ben tečaj, na katerem so strokov- njaki usposabljali kader za servis- no pomoč v gospodinjstvu. Servis se je v tem dobrem letu svojega obstoja lepo uveljavil, zato bi bilo prav, da poskrbimo za nje- gov nadaljnji razvoj. Pri tem ne gre samo za finančni položaj, temveč predvsem za upoštevanje pomoči v gospodinjstvu. Samo s tem bomo omejili dokaj močno fluktacijo po- močnic v gospodinjstvu. Od vseh gospodinjskih opravkov ženo nedvomno najbolj obremenju- je pranje perila. Poglejmo, kako je v celjski komuni poskrbljeno za to, da bi to delo namesto gospodinjil opravile servisne pralnice? V vsem mestu imamo samo štiri pralnice, ki komaj zadovoljujejo vse potre- be. Zaradi velikega števila naročil seveda tudi kvaliteta opravljenega dela ne more biti najboljša, poleg tega pa morajo stranke na perilo zelo dolgo čakati. Usposobiti je tre- ba več novih, velikih pralnic, ki so edine lahko rentabilne in ki bodo tudi lahko zadovoljile zahteve svo- jih naročnikov. V okviru teh uslug pa bi nujno morali misliti tudi na TUDI VZROKI... Deset let svojega zakona sta končala pred sodnikom. Sedela sta vsak na svojem koncu klopi: on — krepak," skoraj lep mož, ona pa drob- na, z zgaranimi rokami in rdeče obrobljenimi očmi. Med njima je bilo nekaj me- trov klopi in globok prepad ' njianega zavoženega življenja. »Saj ne rečem, da se nisva imela rada, ko sva se poroči- la,« je dejal on in umaknil oči. »Samo — kasneje, ko so prišli otroci, se je tako čud- no spremenila!... Vedno je bila utrujena, ko se je bližal večer, zmeraj je imela opasan predpasnik, pa •neurejene lase; mislila je sa- mo na službo in otroke! Pa človek nehote pomisli na dru- ge, na mlajše, lepše — no, pa se je zgodilo ...« Lani se'je na okrožnem so- dišču v Celju zbralo 325 tožb za ločitev zakona in okrog 300 zakonov so razvezah!! Vzro- ki: nezvestoba, pijančevanje, prepiri itd. — ali z drugimi besedami: niso si znali ali mogli prav organizirati življe- nja. Pralnica v stanovanjski skupnosti »Otok« je že zdaj premajhna VLADO SMEH: Maske dol Medtem je miličnik dobil ^ kaz- njenca v klešče in temu revežu ni preostalo drugo, kot da se je umak- nil na oder, kjer je pravkar dejal sekretar karnevala: — Po sklepu ocenjevalne komisi- je dobita prvo nagrado kaznjenec in miličnik. Aplavz Z odločitvijo komisije so se vsi strinjali. — ... nagrada je sto tisoč dinar- jev. < Nagrado je dal kaznjencu, ki je pretrgal ovoj in pričel šteti denar s tolikšno rutino, da ga je sekretar vprašal: — Kaj ste po poklicu? — — Blagajnik, mu je odvrnil mi- ličnik in nadel kaznjencu lisice na roke. Denar je dal v svoj žep, salti- tiral in ga odpeljal. Spet aplavz. — Drugo nagrado bomo podelili copatarju in njegovi ženi. Prosim vaju, če prideta po kristalno vazo... Prišla je le ona. Tudi on je hotel poleg, pa ga je posadila nazaj na stol, kjer je ubogljivo obsedel. Do mikrofona se je pririnil Šte- fan Frakelj in vprašal energično že- nico: — Zakaj pa niste pripeljali moža s seboj? — — Navzven reprezentiram podjet- je jaz! Na postaji Ljudske milice je bil pri komandirju pravkar nekdo. Ko- mandir si je nekaj zapisal. Ko je končal, je ogovoril prisotnega: — Tovariš direktor. Prepričan sem, da jo bomo našli. Prav gotovo ne more biti daleč. Bodite povsem mirni. Ko bomo kaj izvedeli, vam sporočimo. Zdravo! — Zdravo in prav lepa hvala... Ko je direktor stopil skozi vrata, je prišel Štefan Frakelj. — Prijavit sem se prišel. Pred va- mi je morilec... Da, in nikar se ne smejte. Pravi morilec in v moji po- stelji je bitje, ki sem ga umoril... Šlo je preprosto... Malo sem jo držal za vrat, potlej sem jo nekaj- krat prebodel in bila je dodelana. Jaz imam zcfte reči poseben tehno- loški postopek. Vse mi gre od rok... Leži v moji postelji in je hladna in trda... — Tovariš Frakelj. Prehudo noč ste imeli. Nemara je z vašimi živ- ci kaj narobe, je prizanesljivo de- jal komandir. — Vse je prav. Pri polni zavesti sem in čisto mrzel, kar pa ni pri meni nič hudega saj sem živ in zu- naj je pod ničlo. Zaprite me! Zahte- vam! — Še enkrat, prosim. Kaj ste sto- rili? — Zadavil in zabodel po najno- vejšem postopku. — Koga? — Tisto v moji postelji... Komandir je vstal in se napotil v predsobo. Tamkaj sta z nekom v uniformi nekaj mrmrala. Vrnil se ji. — Poslal sem nekoga k vam. Se- dite, pa se odpočijte. — Me ne boste uklenili? Lahko, da vam uidem. Zahtevam, da me uklenete. — Ni potrebno. Poznam vas. — še kesali se boste. Kaže, da me podcenjujete... Ha-ha, kakšna zmota... Segel je po telefonski slušalki. Zavrtel je številčnico in naročil: — Pripeljite mi tistega, ki je ube- žal. Kmalu sta prišla naša znanca iz maškarade. — Kaj on je v resnici... je mdl- ce vstal Štefan. —■ Da. Vse popoldne smo ga lo- vili. Blagajnik je bil in je poneveril večjo vsoto. Včeraj je ubežal. še ne vemo, kako se mu je to posreči- lo. No prijateljček, si se dobro za- baval? — Sto tisoč kosmatih, je rekel Štefan Frakelj. — On da je bil či- sto pravi kaznjenec? Ha-ha-ha. Te* točke pa nismo imeli v programu. Vrata so ise odprla. Vstopil je miličnik. V rokah je nesel lutko. Ko jo je Štefan zagledal, si je z ro' kami zakril oči. — Tole sem našel, tovariš koman- dir. Res je čisto mrzla in tudi trda je že. Štefan se je sesedel kot kup ne- sreče. Nikogar ni pogledal, še po- tlej ne, ko je komandir telefoniral direktorju podjetja »Moda«: — Zvežite me s tovarišem direk- torjem ... no kaj sem vam rekel,, da jo bomo našli. Pri nas je na pO' staji. Pravkar je prišel tovariš Fra- kelj in nam priznal, da si je vašo. lutko sposodil za čez noč... Štefan je dvignil glavo in pogle- dal proti komandirju. Nekaj časa ga je videl ostrega, potlej pa je nje-, gova figura vedno bolj izginjala. Takrat je zagledal skupino izložbe- nih lutk, ki so se pričele pomika- kati po zvokih glasbe. Mednje je priplesal še sam in se zaljubil v eno izmed ti jih... KONEC iz Stor N,a zasedanju delavskega sveta de- lovne enote livarne valjev v Zelezar- fii Štore so z zadovoljstvom ugotovili, so kljub nekaterim težavam, pred- vsem pomankanju surovin in mazuta, odlili v januarju 1964 za 41 "o več ^kvalitetnih surovih valjev kot janu- arja 1963. Ob tej priliki so sklenili, da oodo s takšnim tempom proizvodnje 'Nadaljevali v vseh naslednjih mese- za izboljšanje delovnih pogojev Zaposlenih pa uredili ventilacijo, J. M. , 9tran 11 CICJSKlC19SXK St, 8 — 28. februarja 1964 POJOČI SIZIF S SVETINE Po rel)ri[i ruziiietaiic hišice so se lega dne kriiiežljavo stiskala v hiirjo, ki jc zavijala skozi mrmra- jočo pesem dreves nad morjem gozdov. Dobre pol ure hoda od svetinske cerk^e stoji na majhni prisojni rebri, okičeiii z visokimi češnjami in mastno, rumeno ilovi- c«i prislojeiia v burjo in sonce, do- mačija Ivana I lage, po domače Anzeke. Vrhovskega. Od ostalih se razlikuje le po strehi, ki je za spoznanje bolj rdeča. Tega dne je bilo samotno okoli nje. Zaradi bur. je, ki je zavijala okoli vogalov se jc izgubil še vsakdanji otroški živ- žav. Ko smo prispeli bližje, je monotono pesem burje dopolnjeva- lo sozvočje trobente in klarinet«, spodaj v grapi pa pesem sekir. Torej sme prisi>eli prav. To je do- mačij« godbenike, in vaškega mu- zikanta. znanega po vseh domači- jah naokoli. Oh domači klobasi in litru su- morodnice pomešane z izabelo smo premostili tesnobnost, le nekaj pa. rov oči iznad zapečka se j»? še iskrilo v nezaupanju. Gospodar ni pil. Nc pije. Z veliko, delovno dlanjo je gladil instrument in pri- povedoval. Pripovedoval življenje gorjanskeg« mladenič«, ki je na- mesto plug« vzljubil glasbo i\e samo on. Njegov oče, očetov ore . . , Znanje svojega očeta ma je služilo za začetek. Nato je po naj- boljših močeh nadaljeval. Zgodaj je uvTdel. d« mastna, rumena ilo- vica ne more preživeti toliko lač- nih ust. zato je odšel. V rudnik. Med okupacijo je znova pospravil svoj instrument in note ter zavil v gozdove med Kozjance. Nato med Bračičevce, Med njimi je zaigral tudi najognjevitejšo pesem v svo- jem življenju. Ob napadu nemških enot n« Kozjak jih je komandant bataljon« razporedil ob pokopališ- kem zidu tik pred nemške borbene linije. Ob znaku z« napad je or- kester zaigral »n« juriš«. Pesem se je izgubljala med detonacijami granat, pokanjem pušk in reglja- njem strojnic ... Danes živi Ivan zopet na enem izmed tisočerih hribčkov, ki žarijo v soncu. Iz dneva v dan se vrač« s ceste nad dolino, ki njemu in družini pomeni kruh, domov v Svetli dol, malo nad Glažuto. Ko se zvečer ozre s svojim od vetra in dežja razoranim obrazom po otrocih, se mu oči za spoznanje zožijo. Takrat prinese v izbo sprav- ljene instrumente in začne igrati. Prej je sam. Ko je prva hčerka spoznal« črke, ji je začel tolmačiti tudi note. Danes mu že pomaga s svojimi majhnimi pljuči, s piha- njem v bas. Izza Ivanke je prišel na vrsto mlajši Ivun, sedaj prič«, kujejo še preost«le, ki za zdaj samo poslušajo sedeč na zapečku. Pozimi začne majhni kvartet ro- mati po gostijah, koledovanju . . . Oh delavnikih se pa že zjutraj razkropijo. Otroka v šolo, on na cesto. Ivan se ne pritožuje. S svo- jimi velikimi dlanmi gladi ročaj lopate in krpa cesto. Kot Sizif Vsak dan hodi na vaje v Laško k godbi na pihala, dve uri tja, dve nazaj. Iz dneva v dan. Težko pri- služene tisočake daje ženi, ta jih odnaša v dolino za kruh, obleke. Kadar drugi godrnjajo, on zatrju- je, da se živi. Zdaj se bori za elektriko. Samo to šc, zatrjuje. Potem bodo otroci že večji, potem bo lažje. J.\NEZ SEVER OD LJUBEZNI BI TE SNEDEL DOBESEDNO: Dekleta se dostikrat vzhiče- no nasmehnejo če jim fant zašepeče na uho: — Tako te imam rad, da bi te kar pojedel... — In če tej izjavi sledi že la- hen ugriz v uho, je to še ved- no v dovoljenih okvirjih lju- bezenske igre. Toda take reči se resnično dogajajo v življenju, samo, da je odnos med spoloma obra- ten. Je določena vrsta pragozd- nih škorpijonov, ki svoje lju- bezenske noči nikoli ne pre- živijo. Začne se ob lepem po- poldnevu. Samci dvorijo sa- mici in v tem plesu pobije sa- mica s svojim želom vse sam- ce razen izbranega. Z njim se pod večer spoprime v objem z kleščastimi prednjimi noga- mi. Tako ostaneta vso noč in naslednji dan. Kot skamenje- na, v ekstazi. Proti koncu drugega dne se jima glavi približata in z »usti« se spo- jita v nekak poljub. Ko je parjenje končano, samica bli- skovito zasuka svoj dolgi rep in usmrti svojega moža z že- lom polnim strupa. Zdaj se začne svatovska pojedina, se- veda samo za samico, ki svo- jega ljubimca in očeta nešte- vilnih otrok slasno pohrusta. MOLK JE ZLATO Darwin je sovražil dolgo- veznost v govoru in pisanju. Prijateljem j^ rad pripove- doval, kako je bil na kosilu pri Carlylu. »Dve dolgi uri je govoril Carlyle sam. In veste o čem? — O \;eličini molka!« [Ženske vjstatislikij # Statistični podatki o šte- vilu žensk v Jugoslaviji po- vedo, da je pri nas precej več žensk kot moških. Po popisu prebivalstva iz leta 1961. je bilo v Jugoslaviji 18,549.219 prebivalcev, od tega 9,505.867 žensk ali 2,2 odstotka žena več kot moških. # V Jugoslaviji je brez šol ali samo z enim do treh raz- redov osnovne šole kar 42,9 odstotka žensk, s štirimi raz- redi osnovne šole 44,2 odstot- kov, z osnovno šolo 7, s šolo za kvalificirane in visokokva- lificirane delavce 2,5 odstot- kov žena, s srednje strokovno izobrazbo 1,7, z gimnazijo 1,0 in z visokošolsko in višješol- sko izobrazbo 0,6 odstotkov žena. # v celjskem okraju znaša število vseh zaposlenih 67.108, od tega je žensk 26.352. Vze- mimo zdaj še primerjavo s številom članov organov upravljanja. Vseh, ki sodelu- jejo v teh organih, je v celj- skem okraju 10.372, medtem ko je žensk 2.955. Kljub temu, da se je ob zadnjih volitvah udeležba žensk v organih de- lavskega in družbenega upravljanja precej spremeni- la, pa — kakor vidimo — še vedno ni v ^skladu z njihovim deležem v proizvodnji. Tako je tudi z izobraževanjem, kjer žene niso stopile v korak s časom. Nedvomno je eden iz- med vzrokov za tako stanje tudi prevelika obremenjenost žensk z delom v gospodinj- stvu. NERODEN AVTOMATIZEM Neka televizijska postaja v Washingtonu je ob nekem prazniku zaprosila dvajset ambasadorjev, med njimi tudi angleškega, da bi kaj povedali o posebnem pro- gramu. V pismu angleške- mu ambasadorju Davidu Ormsby-Goreu ie bilo zapi- sano: »Zelo bi nas veselilo, če bi svojo izjavo pričeli brati v svojem materinem jeziku in jo nadaljevali v angleščini«. TOČEN ODGOVOR Thomasa Carlyla so lovci na avtograme zelo preganja- li. Znan nadleznei ga je na koncu izredno dolgega pi- sma vprašal, če so mu proš- nje za podpis zelo neprijet- ne. Modroslovec mu je od- govoril: »Da, strahovito neprijet- ne! — Thomas Carlyle«. STARI MOŽJE IN MLADE ŽENE Ljubezenski trikotnik v po- stavi: stari varani mož, mlada žena in ljubimec je priljub- ljena tema mnogih piscev., V Balzacovih »Okroglih pove- stih« kar mrgoli takih epizod. Ali je res zakon med starej- šim moškim in mlado ženo tako nemogoč tudi danes? Mora takega ostarelega ženi- na res spremljati bojazen, da bo v zakonu >>rogonosec«? Angleška statistika beleži. da je na britanskem otoku 770 zakoncev, katerih močni spol ima nad 45 let, nežni pa pod 25. Med temi so zelo vid- ne osebnosti: Bertrand Rus- sell slaven filozof, pianist Bablo Casals, filmski komik Chaplin in mnogo drugih. Kaj pravi Chaplinova so- proga Oona Chaplin: — Nisem se poročila zaradi moževih let. Z Charliem sem se poročila zaradi njega sa- mega. Nikoli ne mislim na njegovo starost. Charlie me še vedno osvaja, kot takrat, ko še nisva bila poročena. Charlie mi je pomagal zresni- ti se, jaz pa mu pomagam ohranjati mladost... No, toliko o Charlie Chap- linovem zakonu. So pa tudi drugi vzroki. Denar, položaj, slava in ne nazadnje meta- morfoza nekake očetovske ljubezni v zakonsko. Predstavimo vam tri take zakone: V • Earl Beatty in Lady Beat- ty (zgoraj), Charles Chaplin in Oona Chaplin (v sredini) ter Wilfrid Hyde White in Et- hel White. CE SE SELI BIOLOG Biolog se je selil. Selitev je nadzorovala profesorjeva že- na. Nazadnje je prišel na vr- sto profesorjev kabinet. No- sač je znosil razne škatle in knjige na dvorišče. Tu na dvorišču vpa je začel vse to nakladati na avto. Ko je hotel velike podolgovate škatle po- staviti pokončno, je biologova soproga vzkliknila: — Prosim, oprezno. To so kosti mojega moža ... — Nosač je prebledel in se za- podil po cesti... Ti pa jaz, pa zidana marela... Na prvi pogled bi dejali, da sta stopila iz etnografskega muzeja, toda pravljično hišo si lahko ogledamo, če se na križišču poti iz Celja in Ve- lenja (ki vodi v Dorbno!) potrudimo pet minut navkre- ber, kjer na samem živita upokojenca Mara in Miha Kajtna. Srečevali pa smo jih in upamo, da jih bomo tudi v bodoče, na vseh prireditvah v Dobrni. Pred nekaj leti sta prišla v Dobrno, da tukaj v miru pre- živita večer življenja. Toda smeh, radost in veselje imajo stalno domovanje pri Kajtno- vih. Kdorkoli se ustavi pri njiju, je dobrodošel. Pravo veselje pa jima pomeni na- stop v narodnih nošah. Mara Kajtna nam je za- upala, da je dobila svojo nošo od stare mame 1919. leta, ko je sodelovala na vsesokol- skem zletu v Beogradu. Pra- vi, da jo bo po njej podedo- val vnukinja. Miha pa je pravcati svetov- NEPRETRGANA TRADICIJA V mali slavonski vasici Dtiga Medža so dečki zelo aktivni nogometaši. Njiho- vo nogometno moštvo igra vsako nedeljo z otroci oko- liških vasi. Zanimivo je, da tega nikoli niso izpustili. Ijan. Več kot trideset let ga je vodila pot po rudnikih Evro- pe, kjer je bil kot specialist za rudarske požare vsepovsod iskan. Turistično društvo na Dorbni ve, da ima v njiju najaktivnejša člana. —že ČUDNA IMENA V Imotskem in okolici, če boste kdaj zašli tjakaj, lahko naletite na prav čudne pri- imke. Na primer: Ukraden — Prodan — Pro- trka — Zdero — Bitanga itd. ZA VSAK PRIMER — Pridrži malo tole »rinč- ko«... — V0I)0RA\\0: 1. višji bitdistič- ni duhovnik v Tibetu, plod vin- ske trle, 10. solata iz modrega juj. čevca. 11. največji grški otok v Kgejskem morju, domovina pesni- ce Sapfo. n. prodajna miza, 14. avtomobilska oznaka za \ aljevo, n. utežna enota, 16. grobo orien- talsko sukno, 17. žvižg, 1<). glavno mesto Italije, 20. avtomobilska oz- nak« Nizozemske, 21. i;laa otroške organizacije, 22. kratica za /a. ložba Obzorju:, 2'i. pogan, never- nik, 2'>. mestece blizu Splita s sta- rinsko trdnjavo, 26. premik po zra- ku, 2T. posoda kamor se spravlja- jo upepeljetii posmrtni ostanki, 29. pritok kanie v Rusiji, '^O. veliko rešeto, ">1. brezbarvna snov, doblje- na iz [ireniogovepa katrana (osno- va mnogih barvil in zdravil), 'i*, rusko moško ime, i-t. enoceličtia pražival, menjačica, »j. zitusko vozilo. NAVPIČNO: 1. glavno mesto Slo. venije. 2. slavnostna dvorana, ve- lika veža, poraz pri šahu. 4. ploskovna mera, odposlanec, ob. veščevalec, 6. nota iz solmizacu*'. konica, bodica. 8. shod. zn«. meniti, italijansl^i operni sklada- telj ((.eutano Ljnbavni napoj in -Don Pasquale.), 10. letna plača članov vladarske hiše. 12. pnščav- nik, eremit, 14. glasbilo s struna- in-i, 1". bar\a igralnih kari, 18. oc.et, 24. največja reka v Albaniji, ki izvira v Jugoslaviji. 26. moško ime, 2S. svetlo angleško pivo, uničevalka železa. "^2. kratica za ibidem . krHtic« za post scrip. tlim . (F. P.) REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. Tasman. 7. ta- ca, 11. rokoko. 12. alibi, 14. bra- da. 1i. prodor, 16. otva, 1?. buča, e. 18. vat, 1«). srna, 20. pod. I, 22. ocet. 2'->. Mare, 24. jastog, 27. tesen. 2fi efekt. 29. pučist. 10. plat, 'I. flavta. \AVPl<-NO: '29. Plreše- ren) F(rance). USTANOVITELJ PRVEGA SLOVENSKEGA DRUŠTVA V ARGENTM JE BIL IZSELJENEC CELJAN : KRAŠOVEC Kdaj so se naselili prvi Slo- venci v Argentini, ni znano. Domnevajo pa, da so bili prvi slovenski izseljenci doma iz goriških Brd, njim jja so sle- dili Prekmurci, Štajerci in še drugi. Po razpoložljivih po- datkih je prišel v deželo pod južnoameriškimi Andi prvi Slovenec leta 1882. Nekaj let pred prvo svetov- no vojno je prišel v Argenti- no štajerski rojak France Krašovec, ki je bil v stari do- movini trgovski potnik. Ta je takoj po končani vojni (leta 1919) ustanovil že prvo slo- vensko društvo, ki je imelo sedež v Buenos Airesu. Ta- krat je mesto štelo okrog 2 milijona prebivalcev. (Danes jih ima 3 milijone 250 tisoč). Po prvi svetovni vojni je šte- vilo izseljencev občutno na- raslo — zlasti so ljudje odha- jali v ZDA in Argentino s Primorskega, ki je bilo v ro- kah italijanskih fašistov. V nekaj letih se je v Argentini naselilo že nekaj tisoč pri- morskih rojakov. V tem času so tu nastajala slovenska djt^štva, gledališki krožki, ki so uprizarjali dela slovenskih pisateljev. Razen tega so bili naši rojaki agilni tudi na pod- ročju tiska. Med obema voj- nama so v Argentini izdajali kar več listov, imeli pa so tu- di Slovenski izseljeniški ko- ledar za Južno Ameriko, ki ga je izdalo Slovensko prosvetno društvo 1. v Buenos Airesu. Koledar, ki je prvikrat izšel 1937. leta, sta priredila Ivan Kacin in Andrej Skrbeč, ure- dil pa ga je Mirko Peljhan. Podobne koledarje so izdajali že mnogo prej naši izseljenci v Ameriki. Njehov Ameriški družinski koledar je izhajal več kot 30 let. Njegov nasled- nik je zdaj Koledar Slovenske izseljeniške matice v Ljublja- ni. ki ga dobivajo rojaki v 40 državah. Založnik prvega slovenske- ga koledarja v Argentini — Slovensko prosvetno društvo je bilo ustanovljeno 15. junija 1929 na Paternalu, mestnem predelu Buenos Airesa. Dru- .štvo je izdajalo tudi Sloven- ski tednik, ki ga je urejal Ivan Kacin, avtor Zgodovine naših izseljencev v Argentini, J. Z.