GLASNIK LJUBLJANA, 24. OKTOBRA 1961 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO Vili., ŠTEV. 80 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 38. SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA, DNE 20. OKTOBRA 19(il Poročilo okrajne komisije za nacionalizacijo Poročilo je podal Jože Pcrnuš, predsednik komisije. Okrajni ljudski odbor Ljubljana je v mesecu januarju 1959 takoj Po sprejemu zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih temtjišč imenoval Okrajno komisijo z« nacionalizacijo zu ljubljanski °kraj. Okrajna komisija jc imela po Uredbi o postopku zu izvedbo nacionalizacije najemnih zgradb in gradbenih zemljišč položaj sumo-•tojnega upravnega organa, ki mo-ta po čl. 54 Zak. o nac. odločati 0 pritožbah zoper odločbe komisij % nacionalizacijo pri občinskih ■judskih odborih. Poleg te temeljne haloge pa jc Okrajna komisija rao-rala odigrati svojo tudi koordinacijsko, inštruktorsko in posredovalko vlogo med občinskimi komisijami in med republiško komisijo, Presojala je zakonitost in pruvil-host odločb, zoper katere ni Lilo Pritožbe, in optuvljulu še nekatero hruge naloge v smislu zakonitih Predpisov in navodil republiške komisije. . Navedene naloge Okrajne konii-S|je so seveda vplivale na metodo hjenega dela. Zato komisija ni zajedala samo na sejah pri reševanju Pntožb, temveč je tudi organizirala vrsto konferenc s predstavniki 'jučinskih komisij, njeni člani so sodelovali pri posvetovanju političnih 1,1 upravnih organov, kolikor so se hpravnuvala aktualna vprašanja na-jjmnalizacije. Okrajna komisija je ?° sedaj imela 92 rednih pritož->cnih sej, na katerih je obravna-k'il pritožbe zoper odločile občin-k|h komisij, razen lega pa je or-ettuizirala li posvetovanj s pred-jhvniki občinskih nacionalizazij-k,h komisij. Dosedanji nacionalizacijski po-°l>ek lahko razdelimo na tri dele. f V prvem so ljudski odbori zbi-t®*1. prijave državljanov, le-te precejali in ugotavljali, ali so držav-Hn' prijavili vse stavbe, ki spu- • *--J ■ ■ " ‘"“"'V, IX l JIJIU- I|'J0 pod nacionalizacijo. Lahko .Koto vi mo, da državljani ne samo, hjj 80 v redu prijavili vse tiste stav-i • ki so nato bile nacionalizirane, 0,mveč da so prijavili v nekaterih li;i nt*h sploh vse stavbe, ponekod jj1!, vsc, glede katerih je tedaj ko-, kaj obstajal dvom, ali se bodo cionalizirale ali ne. Tako jo pri-J,' v občinah do zelo velikega šte-|(,|h prijav. Pri precejšnjem številu Prijav je bilo na prvi pogled jil' h?, da ne gre za objekte, ki bi Ulije*0 *re*>11 nacionalizirati. Da se bj Jo nepotrebne prijave zato, da Li,''hančni upravni organi pri ob-b(eskih ljudskih odborih vlagali za-Vc za ugotovitev predmeta na- cionalizacije v smislu zakonitili predpisov, so bile formirane pri vseli občinskih ljudskih odborih posebne komisije, sestavljene iz predstavniku upravnega organa, Okrajnega javnega pravobranilca in občinske nacionalizacijske .komisije. Te so pregledale vse prijave in izločile po preveritvi tiste, pri katerih je bilo nedvomno, da prijavljeni objekti tre spadajo pod nacionalizacijo, luko je bilo na ta način od skupno vloženih 9412 prijav izločenih tl87, torej tretjina. Drugi del nacionalizacijskega postopka lahko imenujemo postopek o ugotavljanju predmeta nacionalizacije. Ta del sestoji iz vložitve zahtev za nacionalizacijo, ki so jih podali finančni organi pri občinskih komisijah, p "to iz odločanja po občinskih ko: si juh iu iz pritožbe- nega postopka pri Okrajni komisiji za nacionalizacijo. Občinskim komisijam so upravni organi predložili skupno 6225 zahtev, vendar so nato na ugovor strank po preveritvi navedb umaknili zahteve v 564 primerih. Poleg tega so tudi občinske komisije izven našega okraja dostavile v odločitev skupno 556 žalitev, tako da so morale občinske komisije odločiti o skupno 6217 zahtevah. Do 30. IX. 1961 so izdale 2857 odločb o 6209 zahtevah, 8 zahtev pa še ni rešenih. O teh ni bilo mogoče odločiti zato, ker so lastniki inozemci, pa še ni izkazan« vročitev zahteve, oziroma ker vpisi v zemljiški knjigi niso ustrezali dejanskemu položaju. Zoper odločbe občinskih komisij je bilo vloženih nad 50°/o pritožb, in sorazmerno veliko število pritožb je na eni struni razi liivn zato, ker jr' precej bivših lastnikov skušalo čimdlje odložiti dejansko izvedbo nacionalizacije, na drugi struni pa tudi zato, ker zakon ni mogel toliko konkretno opisati posamezno pojme, kot na primor stanovanjc, družinska hiša itd., da no hi pri praktični izvedbi prišlo do raznih dvournijonj, ali spada določena nepremičnina pod nacionalizacijo ali ne. Zato so se šele v praksi komisij izbili razni problemi, glede katerih je bilo treba večkrat dohiti načelna stališča od republiške in zvezne komisije, velikokrat si neposredno ogledati zgradbo in podobno. V večjih občinah so se upravni organi in nato tudi komisije dostikrat oslunjale na podatke stanovanjskih organov, ki pa niso vselej ustrezali dejanskemu stanju. Gotovo je pojem >s(ntiovanjac v smislu evidenre stanovanjskega organa lahko nekaj povsem drugega kol isti pojem po zakonu o nacionalizaciji. Zalo so državljani velikokrat povsem upravičeno izpodbijali v pritožbah ugotovitve glede dejanskega stanja, tako o Številu, obsegu iu značaju stanovanjskih prostorov. Okrajna komisija je v pritožbenem postopku obravnavala do 30. IX. 1961 skupno 1137 zadev. V 610 primerih je pritožbo zavrnila in potrdila prve odločbe, kar pomeni 54% potrditev in 46% razveljavitev oziroma spremenitev prvostopnih odločb. Tako je okrajna komisija s svojimi odločbami dokaj močno zaščitila pravilnost samih postopkov, kakor je tudi uveljavila enotna stališča pri nacionalizaciji v vsem okraju. O tem sem že govoril v svojem poročilu, ki sem ga vam podal v začetku 1960. leta. Zoper odločbp občinskih komisij in okrajne komisije so državljani po naših podatkih do l. IX. 1961 vložili pri republiški komisiji za nacionalizacijo 374 opozoril glede ugotovitve predmeta nacionalizacije. To seveda ui dokončno število, ker državljani še vedno vlagajo opozorilu. Republiška komisija je do tedaj zavrnila 93 opozoril, 37 opozorilom je delno ugodila, v 81 primerih je povsem ugodila in v 3 primerili Vrnila v ponovni postopek. Republiška komisija je s temi svojimi odločbami še v večji meri uveljavila načelo, naj se pri nacionalizaciji izvede temeljni smisel zakona, ki obstoji v ureditvi najemniških razmerij in s tem v odstranitvi eksploatacije in je v večji meri' priznavala zgradbam značaj družinskih hiš. kakor je tudi lmlj puščala v popolni lasti poslovno prostore izpod 70 ni8, V izločitvenem delu nacionalizacijskega postopka so morale občinske komisije na predlog bivših Ustnikov odločili, katera stanovanja kut fizične dele puste v nacionalizirani stavbi še nadalje v lasti lastnikov v okviru čl. 2 zak. o nacionalizaciji. Vri tem so občinske kakor tudi okrajna komisija predvsem upoštevale izbirno pravico bivših lastnikov ter v tem pogledu skoraj ni bilo pritožb. V izločitvenem postopku so občinske komisije imele bolj tehnične kot pravne težave, zato kor so si morale pri stavbah z. večjim številom stanovanj vsako stavbo posebej ogledati, da so lahko ugotovile, ali je zahteva bivših lastnikov v zakonitih mejah. Na splošno lahko ugotovimo, da bivši last-, niki niso slavljnli pretiranih zahtev' in da so občinske komisije dobro opravile svoje delo, kar vidimo iz tega, da je od 999 zadev bilo razveljavljenih oziroma vrnjenih v nov postopek do sedaj le 65 zadev, kar piedslavlja 6% vseh zadev. Vri hišah, kjer jo bilo več solastnikov, se le v nekaj primerih solastniki niso mogli sporazumeti, kdo bo iz- ločal posamezno stanovanje ter je v lakih primerih občinska komisija po čl. 18 zak. o nac. sama izločila stanovanja po lastni presoji. Pri izločevanju poslovnih prostorov komisije niso upoštevale tistih lastnikov poslovnih prostorov, v katerih lastniki niso opravljali v času nacionalizacije svoje dovoljene delavnosti. Zaradi lega niso uspeli s svojimi zahtevami tisti državljani, ki so poslovne prostore kupili pred uveljavitvijo zakona o nacionalizaciji z namenom, da bodo v njih izvrševali poslovno delavnost, pa teli prostorov niso uspeli kljub prizadevanju do dneva nacionalizacijo zasesti, kolikor ti poslovni prostori niso bili v družinski stanovanjski hiši z obsegom pod 70 m8. V izločitvenem postopku se je nekaj državljanov poslužilo tudi pravice po čl. 19 zak. o nac. Po tem določilu sinejo bivši lastniki nacionaliziranih stanovanj, ki pa stanujejo v drugi stavbi splošnega ljudskega premoženja, zahtevati, da se jim izloči stanovanje, v katerem stanujejo, namesto stanovanja v nacionalizirani hiši, če vrednost zamenjanega stunovunja ni večja kot 20% vrednosti stanovanja v nacionalizirani hiši. Kolikor so bili izpolnjeni predpogoji, so komisije takim zahtevam ugodile. Zavrnile pa so take zahteve glede zamenjave tistih stanovanj, ki so sicer v družbeni lasti, * jc zgradba zgrajena namensko in razpolaga z njo investitor. Po uredbi je bil sicer določen rok za vlaganje izločitvenih zahtevkov treh mesecev po vročitvi zahteve zn ugotovitev predmeta nacionalizacije. Ker pa občinske komisije skoraj nikoli niso odločdc o zahtevah v roku 30 dni, temveč kasneje, tako niti postopek o ugotovitvi predmeta nacionalizacije običajno ni Lil končan v treh mesecih. Iz tega razloga niti občinske niti okrajna komisija niso gledale na trimesečni rok za vlaganje izločitvenih zahtev, temveč so reševale tildi formalno prckusno dospele zahteve za izločitev. V našem okraju je bilo vloženih 1831 izločitvenih zahtev. Od tega so občinske komisije odločile o 3706 zahtevah z 999 odločbami. O 145 izločitvenih zahtevah pa so že ali bodo odločili upravni organi pri občinskih ljudskih odborih, ker so zahteve prišle potem, ko so občinske komisije prenehale z delom. Na dan 30. IX. 1961 so nerešene izločitvene zahteve samo zn dve zgradbi v občini Ljubljana-Center in glede ene zgradbe v občini Medvode in Hrastnik. Tako lahko trdimo, da je praktično nacionalizacijski postopek, v katerem sodelujejo komisije, končan. Iz predložene vam tabele z. naslovom »Nacionalizirana zgradbo in deli zgradbe je razvidno, da je po dosedanjih podatkih Lilo nacionalizirano v okraju Ljubljana skupno 247 poslovnih in 1003 stanovanjske zgradbe. Poleg tega je v nenacio-naliziranth stanovanjskih zgradbah bilo nacionaliziranih 226, v poslovnih zgradbah pa 52 poslovnih prostorov kot fizičnih delov zgradb. Po Izločitvi stanovanj bivših last- nikov je ostalo v družbeni lasti skupaj 2414 stanovanj in 432 ločenih sob. Vrednost nacionaliziranih zgradb in delov zgradb v vseh občinah ni ugotovljena, vendar menim, da predstavlja v našem okraju približno vrednost ca. 7 milijard dinarjev. Seveda tako pri številu stanovanj kot pri vrednosti moramo upoštevati, da še večje število opozoril ni rešenih, zaradi česar se bo stanje verjetno še nekoliko spremenilo. Stroški nacionalizacijskega postopka pri komisijah znašajo okrog 30 milijonov dinarjev. Pri okrajni komisiji so ti stroški sorazmerno majhni v znesku ca. 400.000 din, največje stroške pa so zabeležili pri'občini Ljubljana-Center, kar je razumljivo, saj je bilo v tej občini več nacionalizacijskih zadev, kot jih je bilo v vseh ostalih občinah skupaj. Ker so vse občinske komisije v našem okraju prenehale z delom že z 1. januarjem 1961 in ker je okrajna komisija rešila vse pritožbe, menim, da ni razloga več zn obstoj okrajne komisije za naclo-. nalizucijo pri Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana. Dovolite mi šc nekaj besed o problematiki in nadaljnjih nalogah v zvezi z nacionalizacijo, ki jih bodo imeli upravni organi občinskih ljudskih odborov. Predvsem se mi zdi potrebno, da sc uvede točna evidenca nacionaliziranih zgradb, delov zgradb, kakor tudi tistih poslovnih prostorov, na katere je stavljena po komisiji za nacionalizacijo omejitev v tem smislu, da lastniki teh poslovnih prostorov ostanejo le toliko časa, dokler bodo izvrševali oni ali njihovi.pravni nasledniki dovoljeno poslovno delavnost. Po ugotovitvah, ki jih je napravil pooblaščenec naše komisije ob pripravi predloženega vam statističnega poročila, je evidenca glede nacionaliziranih objektov pri občinskih ljudskih odborih zelo slaba z izjemo nekaterih občin. Kakor so občinski ljudski odbori in njihovi upravni organi zelo aktivno sodelovali pri izvedbi nacionalizacijskega postopka v prvem delu leta 1959. tako so v drugem delu nekako izgubili pravi interes za delo komisij ter se je zgodilo, da so ponekod celo komisijam odvzeli boljše in doli slabše administrativne moči. Mislim, do je tudi to eden od razlogov, da na neka-' terili občinah niso mogli dati niti kolikor toliko točnega poročilo o končnem rezultatu nacionalizacijskega postopka, ponekod po sploh niso niti vedeli, kje so nacionalizacijski akti. Opozoriti moram tudi no nekatere primero nezakonite prakse upravnih organov, ki so po prenehanju dela komisij za nacionalizacijo svojevoljno spreminjali že pravnomočne odločbe komisij o ugotovitvi predmeta nacionalizacije. V smislu zakonitih predpisov je bila to pravica in dolžnost samo komisij zn nacionalizacijo zn vse primere, glede katerih je enako stanje. kot je bilo na dan nacionalizacije. Zato ne more noben upravni organ ponovno odločati o teli zadevah. razen v primerih, ko se je dejansko stanje spremenilo s tem, da so šele po prenehanju dela komisij ugotovili zatajene zgradbe, ali da ie povečanje števila stanovanj v lasti ene osebe prešlo obseg iz. čl. 2 znk. o nne. zaradi dedovanja, nakupa, darila ali na drug podoben način. V takih primerih seveda imajo upravni organi vse pravice In dolžnosti kot poprej komisija, v primerih pa, ko je komisija zavrnila zahtevo za nacionalizacijo ali pa nacionalizirala zgradbo, ob istem dejanskem položaju nima upravni organ občinskega ljudskega odbora nobene pravice kakorkoli spreminjati pravnomočnih odločb. Ce meni občinski ljudski odbor, da komisija ni pravilno delala, lahko edino še poda opozorilo na predsednika republiške komisije, dokler ta še obstaja, ki nato o zadevi odloča po svoji nadzorstveni funkciji. Glede poslovnih lokalov, pri katerih imajo lastniki omejeno lastninsko pravico, bodo morali upravni organi voditi stalni nadzor in v primerih. da ugotove, da lastniki ne uporabljajo več teh prostorov za svojo poslovno delavnost, izdati odločbo o prehodu teh poslovnih prostorov v družbeno last. Čimprej bo treba izvesti tudi zemljiškoknjižne predpise vseh nacionaliziranih zgradb in delov zgradb ter vpise omejitev lastnine za poslovne prostore. Urejena evidenca, pravilno izvajanje nacionalizacijskega postopka bo v veliki meri omogočilo finančnim upravnim organom, do bodo lahko tudi postopek o odmeri odškodnine za nacionalizirano premoženje pravilno in hitro izvedli, kakor' bodo predpisovali ustrezni zvezni predpisi. Ko zaključujem svoje poročilo, se zahvaljujem članom okrajne komisije ter njenemu strokovnemu sodelavcu za prizadevno sodelovanje, kakor tudi vsem predsednikom in članom bivših občinskih komisij za njihovo delo pri izvedbi nacionalizacijskega postopka. Menim, da so vse komisije v glavnem dobro opravile svoje delo in da se je izvedla nacionalizacija v ljubljanskem okraju v bistvu po enotnih vidikih in v smislu zakona o nacionalizaciji. Zahvaljujem se tudi vsem oblastnim in političnim forumom, kakor tudi vsem upravnim organom za pomoč in sodelovanje pri izvedbi tega postopka. Končno predlagam, da Okrajni ljudski odbor Ljubljana odobri to poročilo in odloči, da komisija za nacionalizacijo pri Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana konča s svojim delom ter razreši njene člane in namestnike. Poročilo sta oba zbora soglasno odobrila in sprejela sklep, da _ se razreši člane in namestnike okrajne komisije za nacionalizacijo. 78. Na podlagi 2. in 11. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ št. 51-426/1953) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana mi skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 20. oktobra 1961 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi Zavoda zn proučevanje gospodarstva 1. Ustanovi so -»Zavod zn proučevanje gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu zavod) kot samostojni zavod. Sedež zavoda jc v Ljubljani. 2. Naloge zavoda so: n) izdelava predlogov družbenih planov: b) izdelava programov razvoja gospodarskih in negospodarskih de- javnosti ter gospodarskih in družbenih organizacij; c) izdelava analiz gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, dokumentacij in elaboratov; č) izdelava investicijskih programov; d) dajanje nasvetov v gospodarstvu in izvrševanje drugih strokovnih zadev s področja gospodarstva za individualne naročnike, 3. Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ga ob ustanovitvi izroči v upravljanje ustanovitelj. Sredstva za začetek poslovanja zagotovi ustanovitelj, v nadaljnjem poslovanju pa se zavod vzdržuje s sredstvi, ki jih prejema za trajne in občasne naloge od ustanovitelja in drugih koristnikov. 4. Organa zavoda sta upravni odbor in direktor. Upravni odbor ima 11 članov. Predsednika in pet članov imenuje ustanovitelj, štiri člane pa izvoli izmed sebe delovni kolektiv zavoda. Direktor zavoda je po svojem položaju član upravnega odbora. 5. Direktorja zavoda imenuje in razrešuje ustanovitelj. 6. Osebni dohodki in način nagrajevanja delavcev zavoda sc določijo s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme upravni odbor, potrdi pa ustanovitelj. 7. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen ustanovitelj. 8. Ta odločba sc objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, in velja od L novembra 1961 dalje. Datum: 20. oktobra 1961. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Boris Mikoš 1. r. 79. Na podlagi 16. člena zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 22-119/59) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. oktobra 1961 sprejel ODLOK o spremembi odloka o- sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana 1. člen Točka V11T. 1. člena odloka o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organili Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana (Glasnik št. 11/61) se spremeni tako, da se ukine v Oddelku zn družbene službe, in sicer v odseku za splošno varstvo invalidov in borcev delovno mesto referenta zn rehabilitacijo invalidov in borcev. 2. člen V 1 členu se črta besedilo pod točko IX. 3. Člen Točka IV. I. člen odloka se dopolni tako. da se formirajo dodatna sledeča delovna mesta: 1 vodja garaže, 3 šoferji, 1 avtomehanik in 1 kvalificirani delavec. 4. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, in velja od 20. okiobru 1961 dalja- Datum; 20. oktobra 1961. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Boris Mikoš 1. r.. RAZREŠITVE, IZVOLITVE IN IMENOVANJA NA 38. SEJI OBbH ZBOROV OLO DNE 20. OKT. D*1 Ivan Rome, predsednik občin-skega ljudskega odbora Ljubljana-Vič-Rudnik je bil izvoljen za odbornika okrajnega zbora. Stane Fele, podpredsednik OLO je bil imenovan za namestnika predsednika Komisije za naroda0 obrambo. Lojze Herman ie bil imenovan za zastopnika OLO v Komisijo z" predlaganje sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani. Jože Jager je bil razrešen k,01 predsednik Komisije zn štipendije-Viktor Polak jc bil imenovan ,a predsednika, Nada Ingolič in Fran® Širok pa za člana te komisije. Zoran Žagar je bil razrešen kol predsednik Sveta za turizem in S°' stinstvo, Ivan Brumen jc bil i/-v0' ljen za novega predsednika lega sveta. V upravni odbor Zavoda za I>r0" uČevanje gospodarstva so bili ih)6' novani: Janez Škorjanc, Janez 8U' mi, Ado Naglnv, Ivan Levstek, Vladimir Pekle, Jože Dolenc. . Janez Hočevar je bil razreže? kot član gledališkega sveta SNL-Vasja Predan pa je bil imenovat1 za novega člana tega sveta. Franček Bohanec je bil imenovan za direktorja Zavoda za pr?' svetno pedagoško službo okra) Ljubljana. Peter Dular je bil imenovan * direktorja Zavoda zn statistik okraja Ljubljana. Marija Plevnik je bila inien°' vanu za v. d. direktorja Zavoda * proučevanje gospodarstva. 8°. Na podlagi 2. in 11. člena tem. j|, ne uredbe o finančno samostojn' zavodih (Ur. list FLRJ št. 51-426/5» določb zakona o proračunih in o nunsiranju samostojnih zavod (Ur. list FLRJ št. 52-847-59), 87., in 17. člena zakona o združevanj in poslovnem sodelovanju v g0^,« darstvu (Ur. list FLRJ št. 28-40*^1 ter sklepa upravnega odbora cld nice z dne 28. sept. 1961 izdajo, „ stinska zbornica za okraj LjubU0 ODLOČBO o ustanovitvi Doma gostinsk'*1 delavcev v Ljubljani. ' • . . v j h Ustanavlja se Dom gosbo^j, delavcev s sedežem v Ljub‘1. „ Pokopališka 33, kot samost0) zavod. 2, Naloge Doma gostinskih e*1'*'1 cev so: . 1. Nudili stanovanja ozir* (.j prenočišča gostinskim delavce10'^, se zaradi izobraževanja v . , j:afli skem šolskem centru v * j', ynili ali zaradi prinčevanja nn <'ym gostinskih delavcev v Ljiib-1)1 vodita upravni odbor in ^•rnik. I %ravni odbor ima 9 članov, 6 v,!10* imenuje ustanovitelj, 2 pa V izmed sebe delovni kolektiv °Uia. ^ Pravnik je član upravnega od-u Po svojem položaju. (.. 'pravnika imenuje in razrešuje 'inovitelj. h: biče uslužbencev Doma in po-Mgx Za njihovo napredovanje ter ■Jr,, L delavcev določi upravni od-1^,'zomu s pravilnikom o nngruje-k,-'1 P« delu s pritrditvijo ustavlja. ti^Pravni odbor določi s pravil-%']’ budi način uporabe sredstev 1 6 za nagrajevanje. ?. 8' zadeve in naloge Doma je lt'ljg0jen upravni odbor ustanovi- |ti, ® odločba se objavi v »Glasni-'iijli. Uradnem vestniku okruja .Jana, velja pa od 1. okt. 1961. ^*lbljana, dne 28. sept. 1961. Predsednik: Franc Drobcž 1. r. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBUfiM-MOSTE-POUE 622. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odboru Ljubljana-Mostc-Polje je na svoii seji dne 13. oktobra 1961 nu podlagi prvega odstavka 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS šL 25/57) sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev. 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Ljnbljnna-Moste-Polje, v proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti. V volilni enoti št. 9, ki obsega Kolinsko tovarno in tovarno Močnih krmil, ker je prenehal mandat odborniku •ega zbora GOSTINČARJU Jocu, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Volitve bodo v ponedeljek, dne 20. novembra 1961. 3. člen Ta odlok sc objavi v »Glasniku*, uradnem vestniku okraja Ljubljana in na krajevno običajen način v navedeni volilni enoti. Številka: 01/1-08-1/7. Datum: 13. oktobra 1961. Predsednik ObLO: Ciril Fajn I. r. OBČIMA VRHMIKA 623. Na podlagi 168. čl. zakona o proračunih in finansiran In samostojnih zavodov (Urad. list FLRJ št. 52/59) in 26. čl. statuta občine Vrhnika jo občinski l judski odbor Vrhnika sprejel na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. septembra 1961 ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 19*0 1. člen Pot rili sc zaključni račun o izvršitvi proračuna občinskega ljudskega odbora Vrhnika zn leto 1960. 2. člen Zaključni račun o izvršitvi proračuna občinskega ljudskega odbora Vrhnika za leto 1960 obsega kot prilogo zaključni račun o finančnem poslovanju občinskega cestnega sklada, pregled stanja 6V0 obvezno rezerve in stanja stalnega rezervnega sklada. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po zaključnem računu proračuna ončinskega ljudskega odboru Vrhnika za leto 1960:^ I. Po zaključnem računu občinskega proračuna: dohodki 171,296.240 izdatki 171,296.240 II. Po zaključnem računu občinskega cestnega sklada: dohodki 6.755.472 izdatki 6,605.411 l presežek dohodkov 150.061 JU. Po pregledu stanja 6*/e obvezne proračunske rezerve: dohodki 7,368.102 izdatki 156.940 presežek dohodkov 7,211.162 IV. Po pregledu stanja občinskega rezervnega sklada: dohodki 169.560 izdatki — presežek dohodkov 169.560 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki občinskega cestnega sklada v znesku 150.061 din se prenese kot dohodek občinskega cestnega sklada za leto 1961. 5. Člen Presežek dohodkov nad izdatki 66/o obvezne proračunske rezerve v znesku 7,211.162 din in stalnega rezervnega sklada v znesku 169.560 din se prenese na račun dohodkov ustreznih skladov za leto 1961. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasni ku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. številka: 03/1-01-69/61. Vrhnika, dne tl. sept. 1961. Predsednik občinskega LO Vrhniko Franci Širok, 1. r. VSEBINA; Poročilo Okrajne komisije za nacionalizacijo. 78. Odločba o ustanovitvi Zavoda za proučevanje gospodarstva. 79. Odlok o spremembi odloka o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih OLO. Razrešitve, izvolitve in imenovanja na 38. seji OLO. 80. Odločba o ustanovitvi Doma gostinskih delavcev v Ljubljani. 622. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 9. volilni enoti zbora proizvajalcev občine Ljubljana-Mostc-Polje 623. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna za leto 1960 občine Vrhnika. Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1960. Zaključni račun SPLOŠNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA, Radeče AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 19G0 PASIVA ^‘,p Naziv postavke Znesek v 000 din Na7t\ postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 2.857 1 Osnovna sredstva 7.103 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih 2 Denarna sredstva osnov- sredstev nih sredstev 429 O Viri sredstev skupne B Sredstva sKupne porabe porabe S Sklad skupne porah« 1 Drugi vili sredstev 37 3 Sredstva skupne pornne 4 Denarna sredstva skupne 37 skupne porabe porabe C Vlrt obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 2.416 C Obratna sredstva 1 Drug) viri obratnih 6 Skupna obratna sredstva 0.2GG sredstev D Rezervni sklad D IzloCena sredstva In drugi skladi 1 Denarna sredstva rezerv nega sklada In drugih skladov 1 Denarna sredstva n*r« 1.851 i Rezervni sklad tn drugi skladi i Viri nerazporejenih sredstev 1.964 pore tenih sredstev B Viri sredstev e obračunu in druga pasiva e Sredstva v obračunu « Kratkoročni krediti 19.177 In druea aktiva zn obratna sredstva 6 Kupet in nruee teriatve 6 Druga aktive 2.417 25.840 10 DobavItelU tn druge obveznosti n Druna oiutfva 14.767 5.725 s k u p a ) i 4G.943 s k u p a ) * 46.943 Računovodja Predsednik 170 Direktor*. Maksa Dojčman Karl Kržan Alfonz 2arn Zaključni račun SPLOŠNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA, Hrastnik AKTIVA BILANCA na dan 31. derembra 19*0 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 001) din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 8.490 l Sklad osnovnih sredstev 1 Drugi viri osnovnih 11.529 1 Denarna sn-dstva osnov- 2.802 nlh sredstev 2.276 B Viri sredstev »Kupne B Sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 1 Drugi viri sredstev 04 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstvo skupne skupne porabe porabe 94 C Viri obratnih srctlstet 5 Sklad obratnih sredstev 3.124 C. Obratna sredstva S Drugi viri obratnih 36.448 1. Skupno obratna sredstva 70.912 sredstev O Rezervni sklad D izločena sredstva In drugi skladi 6. Denarna sredstva rezerv 'nega sklada tn drugih skladov 1. Denarna sredstva nerai 3.211 I. Rezervni sklad In drugi skladi 1 Viri nerazporejenih sredstev 3.435 2.806 poreienlb sredstev 22 E. Vtri sredstev e obračunu In druga pasiva B. Sredstva v obračunu » Kratkoročni krediti 4.262 In druga aktiva za obratna sredstva B Kupci In druge terjatve 8 Druga aktiva 10.943 405 10 Dobavitelji In druge obveznosti 11 Druea oaslva 29.240 2.615 S U n p a J i 96.355 A kup a 11 96.355 Računovodja; ’ Predsednik UO Direktor: Edo LomSek Stanc Pogačnik Franc Srten Zaključni račun gradbenega podjetja »GRADITELJ«, Kamnik AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 19G0 PASIVA “It1' Naziv postavke Znesek v 000 din *^i:> Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 12.031 l Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih 15.035 1 Denarna sredstva osnov- 3.799 nlh sredstev 1.336 B Viri sredstev skupne porabe 3.956 porabe 3 Sklad skupne porabe 4 Drugi viri sredstev 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne 23 skupne porabe 128 porabe 158 C. Vin obratnih sredstev S Sklad obratnih sredstev 3.771 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 2.030 1. Skupna obratna sredstva 33.588 sredstev D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv f. Rezervni sklad In drugi nega sklada ln drugih skladov 1. Denarna sredstva neraz 523 8 Viri nerazporejenih sredstev — porejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva B Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 17.000 8. Kupci In druge terjatve 8 Druga aktiva 25.542 1.068 10 Dobavitelji in druge obveznosti 11 Druga pasiva 23.465 2.291 Skupaji 74.269 Skupaji 74.269 Računovodja: Predsednik DS: Za direktorja: Grilj Božena Urankar Jože Franjo Kocjančič Zaključni račun trgovine »KOLESAR«, Ljubljana, Titova 23 AKTIVBILANCA na dan 31. decembra 1966 PASIVA Zap Znesek Znesek Naziv postavke v* 009 din Naziv postavke v 000 dln_ A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 6.U« 1 Osnovna sredstva 4.308 l Sklad osnovnih sredstev 2 Denarna sredstva osnov nih sredstev 1.910 2 Drugi viri osnovnih sredstev - 8 Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe 1 porabe 3 Sklad skupne porabe 8 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne 1.350 8 Drugi viri sredstev skupne porabe 1.368 porabe 2 C. Viri obratnih sredstev «9« C Obratna sredstva 5 Sklad obratnih sredstev 8 Drugi viri obratnih 8. Skupna obratna sredstva 36.271 sredstev D. Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi B Denarna sredstva rezerv- T Rezervi! sklad In drugi 2.601 nega sklada ln drugih skladi skladov 2*446 8 Viri nerazporejenih t. Denarna sredstva neraz sredstev porejenih sredstev 189 E Viri sredstev B Sredstva v obračunu v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti 20.11« ln druga aktiva za obratna sredstva 8 Kupci Ul druge terjatve 4.531 10 Dobavitelji ln druge 9.13« 6 Druga aktiva 63 obveznosti 11 Druga pasiva 51.073 Skupaji- 51.070 Skupaji Računovodja: Predsednik UO: Direktor: KoroSec Zinka Valant Benjamin Jošt Janez Zaključni račun gradbenega podjetja »BEŽIGRAD«, Ljubljana Podjetje je povečalo proizvodnjo nasproti letu 1959 za 97 %, dočim se je delovnei sila povečala le za 8 %. Povečanje produktivnosti dela za 77 % Je doseženo Z nabavo nove mehanizacije, z izboljšanjem organizacije dela ter s preseganjem norme. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1960 PASIVA *j^D Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A Viri »snovnih sredstev 1. Osnovna sredstva. 29.056 1. Sklad osnovnih sredatev 2. Drugi viri osnovnih 37.934 |. Denarna sredstva osnov- 3.601 sredstev 7.648 nih sredstev B. Viri sredstev skupne B. Sredstva skupne porabe 2.903 porabe S Sklad skupne porabe 8. Drugi viri sredstev 421 S Sredstva skupne porabe |. Denarna sredstva skupne skupne porabe 2.718 porabe 535 C. Viri obratnih sredstev 8 Sklad obratnih sredstev 10.507 C. Obratna sredstva 8. Drugi viri obratnih 4.012 1. Skupna obratna sredstva 29.685 sredstev O Rezervni »klad O Izločena sredstva in drugi skladi •. Denarna sredstva rezerv- t Rezervni sklad tn drugi 2.846 nega sklada ln drugih 1.962 skladi S. Viri nerazporejenih 1. Denarna sredstva neraz sredstev 15.587 porejenih sredstev B. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva B. Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva — 1. Kupci in druge tenatve 9 Druga aktiva 41.624 560 10 Dobavitelji tn druge obveznosti 11 Druga pasiva 27.515 750 s k n p a) i 109.928 8 k u p a 11 109.928 Vodja računovodstva: Predsednik UO: Direktor: Lubec Oton Vidrih Ivan Žitnik Franc AKTIVA Zaključni račun »SODARSTVA«, Tacen, Ljubljana-Sentvid je PAS1V* Podjetje Je izpolnilo proizvodni plan 10216 — Doseženi dohodek 76,532.758 din. Povprečno število zaposlenih je bilo 39 oseb. BILANCA na dan 31. decembra 1960 Zap št Naziv postavke Znesek v 000 din Zap št Naziv postovke A. Osnovna sredstva l. Osnovna sredstva 1. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe • Sredstva skupne porabe 1. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna iredstva I. Skupna obratna sredstve O. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada tn drugih skladov f. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev B. Sredstva v obračuna In druga aktiva S Kupci ln druge terjatve 8 Druga aktiva s k u p a J i A. Viri osnovnih sredstev l Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev 8. Viri sredstev porabe S Sklad skupne porabe 8. Drugi viri sredstev skupne porabe skupne C. Viri obratnih sredstev 8 Sklad obratnih sredstev 8. Drugi viri obratnih sredstev D Rezervni sklad In drugi skladi I Rezervni sklad In drugi skladi I Viri nerazporejenih sredstev B Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 8. Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10 Dobavitelji In druge obveznost! 11 Druga oaslva 9 k upal- znc5!li, V 000 14.7« 165 11.63' 3.30' 33$ Računovodja: Štirn Jan&o Predsednik UO. Korošec Ivan Direktor Oven Fr»oc Zaključni račun trgovskega podjetja »CVETA«, Ljubljana, Trubarjeva 32 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1960 PASIVA Znesek /.au Znesek S[ Naziv postavke v 009 din Naz- »ostavke v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 2 Osnovna sredstva 5.218 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih 7.665 1. Denarno sredstva osnov- 62 nlh sredstev 2.439 e Viri sredstev skupne porabe porabe S Sklad skupne porabe 4 Drugi viri sredstev 159 1 Sredstva skupne porabe 8 Denarna sredstva skupne skupne porabe — porabe 159 C viri obratnih sredstev 8 Sklad obratnih sredstev 2.949 C. Obratna sredstva 8 Drugi viri obratnih 8 Skupna obratne sredstva 19.425 sredstev 27.650 D Rezervni skl.id O Izločena sredstva In drugi skladi s Denarna sredstva rezerv f Rezervni sklad ln drugi 2.968 nega sklada ln drugih skladi a.803 1 Viri nerazporeienih 1.161 i Denarna sredstva neraz sredstev porelenlh sredstev E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva E Sredstva v obračune 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 8 Kupci ln druge tenatve o Druga akitve 302 197 10 Dobavitelji ln druce obveznosti U Drnca naaivn 9.326 8.603 1 k u p a 11 60.543 "t k u p a t 60.543 Računovodju: predsednik UO: Direktor Confidenti Mira Lesar Alojzija Babnik N*i*Sa Zaključni račun obrtnega podjetja »SLOGA«, Moste pri Kome,!< AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 Zap St Naziv postavke Znesek v 000 din Zap št Naziv oustavke A Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva 1 Denarna sredstva osnovnih sredstev B Sredstva skupne porabe S Sredstva skupne porabe I Denarna sredstva skupne porabe C Obratna sredstva 8 Skupna obratna sredstve 35.182 1.651 21 36.515 A. Viri osnovnih sredstev l Sklad osnovnih sredstev I Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 8. Drugi viri sredstev skupne porabe C Viri obratnih sredstev I Sklad obral nlh sredstev 8 Drugi viri obratnih sredstev 1-835 ll> o izločena sredstva 6 Denarna sredstva rezerv nega sklada ln drugih skladov 408 f Denarna sredstva neraz porejenih sredstev 38 B Sredstva v obračunu tn druga aktiva 8 Kupci m druge tenatve 20.292 9 Drug* iktlvn — x H n O U i 100.114 O Rezervni sklad In drugi skladi I Rezervni sklad ln druR' skladi I Viri neruzporeienlli sredstev E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 8 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10 Dobavitelj) ln druge obveznosti 11 Dniffa oaslva m k u o a f ’ & ie-ifl ii.** s »•»!! ipd1'4 Računuvodi a Predsednik UO Direktni* Založnik Anica Završnik Milan Istenič Anton Ot 0 L| t i: t i., •e