Štev. 40.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
7. oktobra 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Ponovljenje Jezušovoga düha
Euharistični kongres v Zagrebi. — Katoličanski shod v Ljubljani.
Aug. 29. Sreda. Slovesna Čarna meša v stolnici za vse pokojne vdeležence prešnjih Štirih kat. shodov v Ljubljani.
Z tem je shod dokončan, ne pa njegovo delo. Odbor je sestavljen, šteri de skrbo ka vse to, ka se je na shodi sklenolo, pride tüdi v življenje, ka se zaistino ponovi düh Jezušov v slovenskih düšah i Zednim de delao priprave te odbor za pridoči kat. shod. Odbor nameni v dosego svojega namena izdati tüdi poseben list.
Teliko na kratci od velikanskoga dela i pomena kat. shoda za prenovljenje krščanskih düš. Po priliki pa bomo objavili tüdi ništerne govore i vse sklepe, šteri so sklenjeni na lepom shodi.
Predavanja so bila sledeča v teh dnevah: 1) Kristušovo trpljenje v Ljudskom domi, 2) „Gorenjski Slavček“ i „Prodana nevesta“ v opernam gledališči, 3) „Hamlet“ i „Za pravdo i srce“ v dramskom gledališči i 4) Marijino vnebovzetje v Unioni.
Gospod mi je pravo, da ga je lepo predavanje „ Kristušovoga trpljenja" do skuz genolo. Kak malo dete je človek lehko i tüdi mogo jokati pri glédanji telikoga trpljenja našega božega Zveličitela, Jezuša Kristuša. A če smo tű od žalosti ločili skuze, smo pri „Vnebovzetji Bl. D. M.e od veselja jokali.
„Assumptio D. M. V.“ po slovenski „Vnebovzetje Bl. D. Marije" je pri slovenski oratorij, šteroga je vglasbo frančiškan Ijübljanski O. H. Sattner, reči je pa napisao po sv. Pismi i dühovniških molitvah (brevir na 15. aug.) dr. A. Ušeničnik, profesor vseučelišča v Ljubljani. Okoli 70 pesmarov i pesmaric -je popevalo to pesem, sprevajala jih je pa godba dvavske divizije i trpela je do dve Vöri. Ma tri djanje ta pesem. V prvom se popiše smrt Marijina. Jezuš, njeni boži Sin i zaročnik njene düše i ž njim vred angelju i vsi boži Svetniki jo zovejo, naj pride v nebesa, Marija kak vsikdar, zdaj tüdi je pripravljena tak i spuniti božo volo i pravi:
Kakor jeden po stüdenci hrepeni düša moja k Bogi mojemi drhii:
Oh odpadite zemlje okovi, da v ljübezni se vtopim njegovi.
Vse jo zove 1 Angelci sladko milo kak ptičice njoj spevajo, naj pride ar je zima-minola, grlice glas se čüje že v gaji. 1 ona šče iti k Jezuši. Vidila ga šče, večno lepoga svojega Sina, božega Sinal
Preljübi je moj i njegova sem jaz O naj mi odkrije svoj večni obraz.
A gda bi pa tak rada Šla jo milo prosijo krščeniki preganjani, zavrženo svojo mater, naj je ne ostavi:
Nikak od nas, Devica,
O vrni, se nam, vrnil Šče enkrat Tclažnica, pogled svoj v nas obrni.
Glej revne zapüščene
nas Evi ne otroke.
Gda se Od nas je ločo Tvoj boži Sin trpeči j nas tvojoj je izročo ljübezni tolažeči ...
Kak milo-tužno se je lo glasilo. A ljübezen boža je Zmagala: Marija düšo püsti i se preseli ta i tretji den ešče telo v nebesa. Z tem se začne drügo djanje, gda se prečtejo reči sv. Pisma: ,,-Gospod Bog je pravo kači: Sovraštvo bom posejao med tebov i med ženov, med Tvojim i njenim za-rodom, ona ti bo glavo razklaéila i ti boš za njenov petov šütala.“ To se je zdaj spunilo. V punoj nebeskoj diki ide v nebo Marija živa v düši i v teli, Premagala je hüdoga düha, i plačo njegovo; smrt. Zato se glasi veselo pesem:
O smrt, o smrt, tvoj strah je strt o pekeo, kje je tvoja zmaga!
Angelci jo gledajo kak se lepša od njih vseh zdigava proti nebi i se spitavajo.
Što je tá, ki kakor zarja vstaja svetla do neha, kakor mesec iz vihárja kakor sunce — što je ta?
Pa odgovorijo, to je: Marija, milosti puna, mati Svetoga, vsegamogočnoga, posoda večne Reči, mati našega Boga, žena, štera je kači glavo strla, Judita, štera je Holoferna Premagala, Estera, štera je rešila svoje ljüdstvo. Pa jo H pali zovejo: Pridi z Sibana i njoj iz celoga srca želejo:
Ave Marija, lepa Kraljica, naj te ovenča nebeska Pomlad 1 Ti blagoslovljena vsa med ženami, ti si rodila življenja nam Sad.
S tem se zvrši drügo djanje. V tretjem se spuni, ka so Angelci prle želeli: začne se za Marijo večna pomlad, vekivečno sprotoletje začne vživati kak kralica nebeska, Naj prle se prečtejo reči sv. Pisma: „1 se je prikazalo veliko znamenje na nebi: žena očeta s suncom i mesec pod njenimi nogami i okoli njene glave venec dvanaj-seterih zvezd!
Marija je dobila za svoje sveto življenje trpljenje plačo v nebi. K°ronano je kralica naša je. Gela neha hvali Boga za to miloščo dobroga Boga i Slavi D. Marijo, hram mirü, hižo zlato, nebeska vrata. Dev. Marija pa z vsov poniznostjov i gorečnostjov velike düše sprepeva kak ednok na zemlji pri Ožebeti, svoj večno lepi „Mag-nifikat." Hvali Gospoda za dobljene neizmerno milošče.
Vse se veseli.... Marijina deca, krščenik. V genljivoj pesmi z popolnim vüpanjom napunjeni jo prosijo zdaj naj gleda z blaženih nebes del na nje, dol na nas ki smo v skuzaj rojeni i štere sküšnjava ščé od lepih nebes, od sladko nebeske matere odtrgati i naj nas k sebi pripela:
Pokaži nam svoje premije oči,
Usmili se Mati, nas ti......
Trpljenja vihéri nad nami oblast i s poti do večnoga srečnoga doma sküšnjava nas vabi i greha nečast . . .
Ti Sunce rodila si večne pravice O dáj da pošlje na temni naš pot —
Ti strla si glavo peklenskom’ pozoji obvari življenja hodübnih nas zmot l I k sebi trpine pripelaj nas, kdaj V nebeski Preblaženi ráj. Amen.
Z tem je pesem zvršena. Gda se Zadnja reč Amen popeva, človeki malo srce ne poči od hrepenenja po nebi. Ki pesem čte, zasledüje reči i pesem z igrov, tisti se ne čüti na zemlji. V nebi pri materi je njegovo srce njegova düša.
I namen celoga kat. shoda je kaj drügo kak pravo krščansko življenje na zemlji i po njem večno, v nebi ? Po Mariji se vüpano, ka nam kat. shod oboje prinese.
Je potrebno orjunsko drüštvo v Prekmurji?
Dnes dva tjedna, kda se je vršila boža slüžba, v Beltincih, je držalo spravišče drüštvo prekmurskih dobrovoljcov. Poleg so bili tüdi drügi. Glavni govornik na shodi je bio Horvat Izidor, vučiteo iz Trnja. Šlo se je za to, na tom shodi, za koj so pa dobrovoljci naprej ne znati ka se ustanovi v Prekmurji k ,,Orjuni“ spodobno drüštvo, šteroga kotrigo bi smele orožje nö siti i bi nastopilo proti onim, ki ne čütijo slovenski ali jugoslovenski. Vsaka kotriga bi plačala 10 dinarov, kak vstopnino. Za teh deset dinarov bi vsaki lejko postao Jugoslovan, ki ešče dozdáj ne bio, ali mogoče bio celo sovražnik našega naroda. Drüštvo bi vö davalo tüdi list, šteroga bi si mogli naročiti vsi obrtniki i gostilničarje, če ga ne bi, bi njim na orjunski način razbili krčmo. Oblast prej podpira, drüštvo, štero ma že nad štirideset kotrig. Teliko se je dozdáj zvedilo i to, ka je hodo Horvat Izidor v Ljubljano k ,,Orjuni" po podporo. Opišemo te glase, kak smo je čüli. Bodočnost bode pokazala, na keliko so točni.
Naše mišljenje v tom dugovanji je sledeče. Narodno zavest büditi v Prekmurji je neobhodno potrebno, a sredstva, z šterimi se more büditi, smejo biti. vse, samo ,,Orjuna* ne. To drüštvo je razbilo krščanske tiskarne, ranile invalida, pretoplo nedužne ljüdi, celo teško je ranilo i ešče vmorilo človeka v Slov. Bistrici. Mi se vűpamo, ka naši domači Orjunci ne do takši junaki, ar majo ešče vero v sebi i držijo se po večini božih zapoved. Ali pravimo, ka bi začeli razbijati. Pravimo ka bi ošpotali ali naklestili tiste, ki do vogrski gučali ali popevali v Prekmurji? Ka bi se zgodilo? Napaden} bi se branili i v obrambi bi Orjunce na poštenje navčili: splüskaii bi je dobro, ništernom! ceIo malo kosti zmečkali. Pitamo, jeli bi se zdaj rešo slovenski düh ? — Ali se reši te, če, pravimo, kakšega Madjarona namažejo naši Orjunci ? Nasprotno, ečče bole de se té čemerio i ešče vekše sovraštvo bi dobo proti ,,kuiturnim* Slovencom, šteri kulturo z pesnicov razžirjavajo.
Pa pitajmo nadale, jeli so tisti, ki Orjuno nastavljajo ali bodo k njej pristopili takše poštene preminolosti, ka vživajo ugled pri celom prebivalstvi? Da to jeli vsi priznamo, da pijani, razvüzdani, vkanljivi, nepošteni Jugoslovan, če de ravno sto Orjunskih znakov noso na prsaj, ne pridobi niednoga Madjarona za slovenstvo. Sredstvo za pridobitev je v prvoj vrsti poštenje.
2
NOVINE
7. oktobra 1923.
Če toga ne, je vse zaman. Mi ne poznamo kotrig novo nastavljenoga nacionalnoga društva, ne vemo keliko vaga njihovo poštenje, ali teliko znamo, ka de se naš narod jako brigao za njé, je jako na skrbi meo i povsod, v privatnih pogovoraj i javno žigosao, što so tej, ka so bili, ki ščejo z Madjaronov napraviti Slovene! Če de drüštvo samo par takših kotrig melo, ka de si opravičeno lehko majao z glavov pošteni Prekmurec, ki se je držao i drží za Slovena a ne v smisli Orjune nad njuvov poštenostjov i se pitao. „Té .... bi mene včio na poštenje? Od toga se naj jaz včim slovenstva?“ — te je že vmrlo drüštvo v Beltincih nastavljeno. Ne pozabimo, ka imena naših Orjuncov se bodo zvedila i lastnike njihove bo narod sam sodo.
Pravimo, ka naši Orjunci ne do razbijali, nego do samo pazili, či što ne dela kaj ali ne guči kaj proti državi i či ja, do ga oblasti javili. To je samo ob sebi nikaj ne slaboga, ali pitamo, sme njihovim ovadbam, ali je lejko dužna oblasí vervati ? So s tem, ka so v Orjuno stopili, postali vsi takši junaki, ka lagati več ne do mogli, i ka proti tistim, šteri nje v želodci tiščijo, pera ne potežijo bole ? I pravimo, ka de vsaka ovadba pravična, ka se ne dajo pomititi i ovadijo vsakoga, je rod ali ne, je dobrotnik ali ne, njim je plačao kaj ali nej, ka se zgodi? Orjunci postanejo brez vsega včenja juristi, sodniki, glavarje, žandarje pač vsa Oblast, štera bo z svojim bičom pokala nad vsakim, ki ne bo takšo jugoslovensko meo v sebi, kakšo določijo oni. Ali povejte boži ljüdje, trebe te nam glavara, sodnike, žandare i drüge obrtnike, če par ljüdi sme določiti ka je državna misel, ka je slovenstvo i sme One, ki ne čütijo po njuvom guštuši, ne gučijo po njuvom jeziki, ne delajo po njuvoj példi, soditi, kaštigati ali konči oblasti naznaniti? Bo vse tisto proti državi, proti slovenstvo, ka si tej ljüdje bodo zmislili? Nemajo sodniki zadosta posla? Glavar lehko manjari? Žandarje lehko spijo samo ? Jeli preobložení so vsi z delom i pa zdaj te ešče njim večkrat neosnovane, nepotrebne, mogoče celo krivične ovadbe pri do na šinjek, ka je naj rešijo! Bo to krajimo Pomüdo? Bole, stokrat bole razdražilo.
Mi od svoje strani spoznamo, darje potrebno narodni düh širiti v Prekmurji, a té se more širiti v dühi pomirljivosti, z velikov potrplji-vostfov, ljübeznostjov, previdnostjov i vsikdar v rémah zakona.' Če je što proti državi, naj ga zakon kaštiga, ne pa da ga Orjuna zasledüje. Če ga trebe oblasti naznaniti, ga je naznaniti dužen vsaki dober državljan i ga tüdi bo, ne trebe za tb Orjune. Smo dozdáj ne meli Orjune, pa že lehko oblast ne zvedila za vsako protidržavno gibanje. Ešče več je zvedila, kak je istina bila, pa je malo ovadníkov bilo, kelko pa bo več krivice zvedila, Če de jo celo drüštvo krat-kočasilo z ovadbami.
Izobraževalna drüštva, razvijanje slovenskih šol, predavanja i spodobne kulturne naprave vse pošteno, v krščanskom dühi — bo pridobilo za narodno stvar zapelane domačine, če se bo vodila politika, ka domači človek ne bo zapostavljen, nego pride do slüžbe, če se ne bo preganjao nedužno, če de se lepo pošteno postopalo ž njim i če de se njemi povsod vezao krüh pravice.
Ta i jedino ta sredstva so primerna, da povzdignejo slovenski düh v Prekmurji, pemica Orjune ga nikdar ne bo.
Na znanje našim Amerikancom!
Amerikanski list »Edinost” v svojoj 105. številki je objavila prošnjo' Fr. Švikaršiča v. šteroj prosi milodare, brez dovoljenja i znanja stranke; glasi se etak ta: Prekmurski Slovenci. Leta 1921. so se organizirali prekmurski Slovenci v edinoj pravoj obrambnoj vojski Slovenskoj Stranki s sedežem v M. Soboti. Ta organizacija je potrebna, da se bori za pravice slovenskoga krščanskoga naroda v Prekmurji i čuva nad našimi svetinjami nad sovražniki. Vendar vzdržavanje te organizacije je jako otežkočeno, ar je prekmursko lüstva silno siromaško postalo. Vekši tao Prekmurcov si more iskati krüj v tüjini, nájveč na Mažarskom, v Austriji, ino Nemčiji. Tüdi je preci Prekmurcov v Ameriki i to v Chichagi, Bethlehem, Bridgeport itd. Ka si zaslüžijo pošlejo doma svojoj drüžini. Tü si küpüjejo posestva, sami pa odidejo nazaj v tüjino. Ar je zdaj izseljavanje v Ameriko otežkočeno je lüstvo doma zavolo toga jako obüpano.
Da bo mogoče to organizacijo v Prekmurji vzdrževati, je neobhodno potrebna pomoč iz Amerike, drügače ne vem ka bo. Zato se obračamo potom lista „Edinosti“ na vse amerikanske rojake, posebno na vse Prekmurce ino je prosimo pomoči. Rojaki Prekmurci Pomagajte svoji domovini. Vsako najmanjše darilo bo dobro
düšlivi že naprej se svakomi i v imenu naroda prav iskreno zahvaljujemo,
FR. ŠVIKARŠIČ
tajnik Slovenske Ljudske stranke za Prekmurje v Murskoj-Soboti. Ar je stranka, odpovedala slüžbo g. Švikaršiči i ar niti znala nej za to nabiranje, se oprosijo vsi Amerikanci ka g. Švikaršiči nikših penez ne pošilajo.
VODSTVO STRANKE.
NEDELA.
Po Risalah XX. Evang. Sv. Janoša IV. 46-53. Od kraliča šteroga sin je obetežao.
Jezuš je zvračo sina toga kraliča, ar je oča s sinom vred vörvao, ka Jezuš ma lübézen do njidva i njima bo pomagao. Dober Jezuš je ne samo z rečmi včio: »Lübi bližnjega kak samoga sebé" nego v djanji je to lübézen tüdi potrdo. Delajmo mi ravno tak. Lübimo bjižnjega. A ka bomo ga znali pravilno, Premišlavajmo na dale lübézen do bližnjega1:
Ljübézen do bližnjega.*)
Što pa je naš bližnji? Na to pitanje je odgovoro Odrešenik o znanov prilikov z smile-nom Samaritani, šteri je sirmaškomi ranjenci skazao dobroto brez pogleda na njegov rod, na razmerje njegovo do sebe. (Luk. 10.) Gospodov navuk ha konci tefprilikè: „Idi i tüdi ti tak včini, šče praviti, da je naš bližnji vsaki človeki Bližnji, pravi sv. Augustin, je tisti, šteri shaja, kak ti, Od Adama i Eve ... Za svojega .bližnjega moraš imeti vsakoga Človeka, tüdi prle kak'je krščeniki . . . Tak brez razlike: eli je vörnik eli nevörnik, naj bo toga eli onoga naroda človek, prijateo eli sovražnik visiki eli nisiki, bogat eli sjrmak. Nékrščansko je zato zdaj se že začnejo praktični stavki — nékrščansko je vsako vörsko sovraštvo, mržnja do tej, šteri so n?J z nami edne vöre. To se zna, da trbej obsoditi i sovražiti nevöro, krivo vöro, zmoto; ne smemo pa zaničüvati i sovražiti nevörcov, krivovörcov i zmotencov. Ah bogzna kelkokrat bi naša lübezen do tej, šteri so .od tüjem katoličanskoj Cerkvi, šteri so zvüna nje, bogzna kelkokrat bi naša lübezen, skazana bar v* tihoj gorečoj molitvi za nje, ki sedijo v kmici i smrtnoj senci, položila v düšo klico, iz stere bi vsilila vöra v edÍnöžVéličavnö Cerkev! — Nekrščanske je tpdi vsako sovražio mrženje,- dosedanje tistij, šteri so nej z nami ednoga naroda istoga jezika. Nacionalizem (narodnost) v toj obliki, da preklinjaš vse, ka je toje,' da mrzi.! vsakoga, što prebiva na drügoj strani domačij mej, nacionalizem, šteri ne pozna pravice šteri ne pozna pravice šteri ne da vsakomi narodi, ka njemi ide, šteri tak razrüši mer i srečo lüs-tev, ta narodnost je setva šatanoval — Nekrščanske je ravnotale izklüčiti iz svoje lübezni grešnika i v strastej izgüblene. Lübi v človeki — ne pregrehe , nego človeka, pravi sv. Avgusta ; zakaj človek je. delo bože, pregreha pa člóvekovö (najmre delo ap.) J. O i kelkokrat jé dobra mera skažlivsta v nas, kda pravimo: S tem i tem človekom Veščem meti nikaj, ar je takši i takši, najmre slab . . > Pazite, dragi! Kak pa to, da toga ne praviš pri tistom drügom, šteri je ravno takši eli šče slabši? . . , Ja šče slabši, pa ga maš , za svojega zavüpnika, za svojega intimnoga prijatela!
O, le odkritosrčni bojmo: Dostakrat pogledamo zaničüjemo bližnjega — ne zavolo njegovo grehov, napak i strasti, nego zato ar nam je pranizehsek — kájne o gospodje aristok-ratje? — eli ar nam je presirmaški— kajne, gospodje magnatje (velikaši)? — eli ar nam je priprosti — kajne, gospodje z gizdavov vučenjaš-kov glavov? Ali pa — i tű se vdarimö na prsi — eli pa zavržemo bližnjega, ar se nam je bližnji za tim kda osebno Zamero. Zato se ga ogiblemopzato ga ne maramö ... Pa vse to je nékrščansko,
Lübili moramo vse lüdi. Nejsmo dužni lübiti vsej lüdi ednako to se zna. Čisto naravno je, da lübimo dobre bole, kak hüdobne; stariše, deco, rodbino bole nego tüje lüdi; tiste, šteri so naše lübezni i pomoči pötrebnejši bole nego drüge; i tak dale; a od lübezni izločiti ne smemo nikoga.
Zakaj pa ne? Zakaj moramo lübiti vse bližnje svoje, vse lüdi ? Predragi 1 Či naj nikaj ne gučim o tom, da je lübézen do bližnjega ostra zapoved boža, da Stavi Kn*stuš to zapoved takrekoč v adnö vrsto v zapovedjov lübezni do Boga: Lübi gospoda, svojega Boga! tó je prva i najimenitnejša zapoved, drüga pa je toj podobna: Lübi svojega bližnjega (Luk. 10, 27.) či naj nikaj ne povdariti da imenüje Gospod to zapovid posebno zapovid: TO je moja zapovid, da se lübite med sebov (Jan, 15. 12.)
♦) Prekda dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani, Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
hoteč s tem pokazati, da njémi je prelüba, predraga; če naj niti ne omenim, da je Kristuš zapoved lübezni do bližnjega Priporočo posebno v tistoj vöri, kda se je pred smrtjo poslavlao od svojij vučenikov i je s tem to zapoved tak rekoč postavo v svoj teštament za nas; či naj nikaj ne spomnim, da je šteo meti Kristuš lübezen do bližnjega za znamenje, na šterom naj vsi spoznajo njegove vučenike: Na tom bodo vsi spoznali, da ste moji učeniki, či se lübite med sebov (Jan. 13. 55); či naj nikaj pővem o tom, kakšte Jezuš vse, ka včinimo bližnjemi, tak da bi njemi včinoli: Istinsko vam povem, ka ste včinoli najménsemi izmed mojij bratov, ste meni včinoli (Mat. 25. 40.) ... či naj vse to pred vami zamučimo, častiti poslüžalci — bom povedao drüge nágibe, zakaj moramo lübiti vsakega Človeka!
Glasi.
Slovenska Krajina.
Melinci. Odnešena je lovska puška, stol- -Ček i zabeo od ednoga našega stanovnika. Te reči so najdene v kukorci na Bistirci. Odskočeni ropar Balažic za šteroga volo je tak velika nesreča legla na g. Bistrico je prejté reči spok-radno. Najdene reči je lastnik dobo nazaj.
Pokojnoga žandara Postrüžnjeka peneze so prej najšli že pri nekom vlovlenci. Vöra i prstan pa ešče falita. Če je te glas istinski, kaže na veliko, vsega obsojenjo vredno hüdobijo.
Kalendarje naši se že štampajo. Okoli Vsehsvetcov je že do rok dobite vsi, če kaj zmes ne pride. Ki je plačao Novine i M.-List, to je 25 Din. dobi kalendar brezplačno. Ki je bio naročen samo na Novine, ali samo na M.-List i jihva plačao, dobi za polovično ceno, to je za 3 Din. Kalendar. Nenaročniki ga dobijo küpili za 6 Din. Po pošti se njim dostavi za 6 Din. 50 par. Kalendar bo jako lepi, vekši od lans * koga i stao bo iz 60 strani. Ki si ga prle naroči, prle ga dobi. Dosta nesmo dali štampati. Lani ki se ne Popaščo, ga sledkar ne dobo. Letos zato naj vsaki gleda kcoj. Falejšega i Zednim lepšega kalendara ne morete nikdi dobiti.
Usmiljeni bratje bodo v Ljutomeri (Lotmerki) zidali veliki špitao. Dužina bo znašala 56 meterov. V bolnišnici bo 300 betežnikov skrbljavanih. Zidanje se začne kleti. Govorili smo od toga, da nam drüžba naznani, keliko bi prosila za ednoga betežnika, kajk veliko fundacijo, ka de se té brezplačno vračo tam. Kda dobimo odgovor, naznanje pa si vsaka občina Dolnjega Prekmurja lehko poskrbi bar za edno svojo betežno siroto.
Kelko lüdi se sme seliti v Ameriko? Iz naše države püsti Amerika samo 6400 oseb v svoje pokrajine. Iz Prekmurja jih okoli sedenajsto prosi dovoljenje, da bi smeli iti v Ameriko. Tem* vsem ná ednok se nedovoli Ödsélitev, ar telko ne spadne na naš kraj. Tak čüjemo, ka jih v tom leti" okoli 80 dobi dovoljenje v našoj Slovenskoj krajini, ka lejko odpotüje v Ameriko.
Na znanje kotrigam naše stranke. Vodstvo kméčke zveze ali Slovenske Lüdske Stranke v Ljubljani i v Maribori je odstavila s 1. oktobrom dozdajšnoga svojega pisača Fr. Švikaršiča. Mesto njega je pogodite za svojega pisača domačina Horvat Jožefa v Bogojini. To pa zato, ar je naš narod vsigdar zahtevao i ešče zahteva, naj naši domači pridejo do slüžbe v Prekmurji. Stranka je želo našega lüstva spunila, naj spuni tüdi lüstvo strankino žeIo i se spravi vso v našo krščansko stranko v Kmečko Zvezo.
Zaroka. Zaročo se je v Dolnjoj Lendavi g. Jožef Ošlaj, doma iz Filovec, z gpdč. Mariškov Saurer-ovov iz Dolje Lendave. Čestitamo i
Za naše dijake je nabrao Bakan Štefan v Dokležovji 61 Din. Ža razdelitev mamo tak ešče 914 Din. Z te šume smo dali našemi širo-1, mašnomi díjaki v Veržejskom zavodi IGO Din. Ostalo pa po potrebčin! razdelimo siromaškim . dijakom, naj nam samo dopošljejo svedočanstvo od svoje cerkvene oblasti, ka so potrebni I vredni podpore.
Za vojake l. 1889. rojene, ki so potrebna svedočanstva doposlali narodnomi poslanci, g. Jožefi Klekl, so té napravili pri vojnom ministerstvi potrebne korake, ka se vojaki čem prle püstijo domo.
Za vojake naše šterim je v Otočaci vkradjena obleka, so se zazeli g. poslanec Klekl i od ministra zahtevajo, da se kvar trpečim, našim dečkom i moškom da primerna odškodnina.
Da se Müra pri D. Bistrici i v celom Prekmurji regulira so g. poslanec vložili prošnjo pri ministerstvi i to oprošili naj pošlje vö inženira hitro i nevarne kraje reši. od poplave Möre.
7. oktobra 1923.
NOVINE
3
Naši bogoslavci, ki zvršavajo v Maribori bogoslavje, so te tjeden odišli v seminišče. Noviva bogoslovca sta Fr, Kolenc iz Gomilici Fr. Bakan iz Törnišča. Zdaj mamo Prekmurci štiri bogoslovce v Maribiri i ednoga v Somboteli. Kleti bodo tri nove sv. meše v našem kraji.
Gimnazija v M.-Soboti ma nad stoštirideset dijakov. To v petih razredaj. V Monoštri je rnadjarska, štero so naši dečki lüdi obiskavali, je v osmih nazredah ne mela več.
Državno podporo je dobo g. Ignac Bašša visokošolec — veterinar iz Bogojine, ka lehko ž njov dokonča svoje včenje. Za podporo se je mogo zavezati, ka de po dovršenom včenji štiri leta v vojaškoj slüžbi opravljao žieino-zdravniški poseo, izmed 36 prosilcev jih je komaj 15 dobilo podporo. Čestitamo dobromi našemi narod-jaki za Uspeh.
Tajništvo S. L. S.- ali Kmečke zveze iz Maribora naznanja, ka je dozdajšnji nameščenec Fr. Švikaršič z 1. oktobrom odložo svoje posle i je te prekozeo domačin Joško Horvat iz Bogojine.
Dar dijakom. Iz šume, štera se je nabrala za podporo, prekmursko dijakov, so učiteljiščnik ino visokošolci dobili 814 dinarov. Za razdeliti nema več nikaj Uredništvo Novin.
Na Martinišče so darüvali: v dinarah: Türnišče- N. 10, N. 3, Kolmanič Marija, Lipa 2, Kolmanič Jula 2, Pal Marija 2, Pücko Marija 2, Matjašec Ana Gomilica 10, N. Črensovci 20, Kolmanič Klara Lipa 5, Raj Štefan, G. Bistrica 10, Velca Iluška 2 Srebrni koroni, Lütar Katá, D. Bistrica 2-50, Kolenko Treza Črensovci, 10 Din.
Imenüvanje. Višji šolski svet je dne 20. septembra 1923. sledeče gg. vučitelje ino vučitelice imenüvao za stalne-: Aleksander Nečima v Gančanih Anton Gaberc v Ižekovcih, Ivan Benkovič v Dokleživjr, Leo Cepuder v Melincih Arnold Kreps v Odrancih, Avgustin Minkuš v Bogojini, | Karol Čepregi v Martjancih, Janez Sömen v Gor. Lakoši, Augoštin Požegar v Ge-derovcih, Dragotin, Čižek v Dugojvesi, Ivan Titan v Küpšincih, Josip Dšuban v Križevcih, Luti. Tomöri v Gor.-Lendavi, Štefan Kolarš v Lerdici, Matija Zver v Küzdoblani, Blaž Filo v Markovcih. Árpád Benkovič v Bógojni, Ladislav Benkovič v Ivancih, Karel Berdón v Pečarovci!), Marija Cepuder v Melincih, Ambroš Rušijan v Satahovcih, Štefan Porédoš v Tešanovcih.
„Kleklnove laži. Mörska Krajina“ je v 30. številki vüpala trditi, ka je naš slovenski jezik pod madjarskov vladov meo vekše pravice, kak je ma zdaj pod slovenskov. Na to madjarinsko, zaistino protidržavno trditev so Novine lepo mimo z dokazi odgovorile y devetih točkah (punktumaj) ta trditev. M. Krajine ne odgovatja istini i pozvali gospode, ki .zagovarjajo našo narodno slobršano pod prejšnjov vladov naj na téj devet točk dajo odgovor! Odgovora senej dali, ar so nej mogli dati, nateliko so istinske trditve. Novin nego mesto odgovora so se smeli v g. na poslanca Klekl i v 37. št. M. Krajine obljavjajo člančič pod naslovom „Klèkl-nove laži". V tom člarfčici pokažejo ti gospodje vso svojo düševno lepoto. Ne da bi kaj posvedočili — ar svedočiti ne morejo, se naženejo zvonárni v narodnoga poslanca, ki so slaboga nikdar nikomi ne šteli včiniti, nego samo dobro. V oči njim ešče mečejo njuv beteg bistričko nesrečo, čeravno so nej bištricanci njihovi farniki kak pišejo tej gospodje i čeravno so oni od toga dela niti znali nej, niti pisali reči nej, ar so te nej bili doma nego na vrastvi. Naj sodi od toga članka naša pošteno javnost i Sodnija.
Država.
Iz mariborskij okrožnij zaporov so pobegnoli štirije kaštigane!: Vid Krištofič, Anton Šlamberger, Ivan Kuhar i Ivan Besednjak. Voditeo toga bega je bio Krištofič. Te si je priskrbo orodje, prepiio mrežo na okni, odpro dveri i odišli so ne ve kam:-
„Čarno knigo“ bo izdalo drüštvo „Slovenska Straža,“ v šteroj se popišejo vse tiste krivice, štere dela Italija Slovencom, ka zvedi celi svet za njé.
Pogoro je veliki Scherbaumov mlin v Bistrici pri Maribori.
15. letnico svojega obstanka slavi dnes krščansko telovadno drüštvo „Orel“ v Maribori.
„Dijaška kühinja“ v Maribori je letos dovolila 82 dijakom obed, „Dijaška večerja“ pa 68 dijakom toplo večerjo.
Potopljene srbske ladje, štere je Austrija potopila, so večinoma že zdignoli iz Donave, pet jih pa bodo zdaj, štere pri Smederovom ležijo na dni Donave.
Starine. V Dalmaciji poleg Splita so najšli starorimske spomine, najmre podobo boginje Cibele, štero so rimski poganje častili, kak patrono rcdovitnosti zemljá i mozaik poganskoga boga Apolona.
Pri ministerstvi trgovine je nastavljen novi odsek šteroga poseo bo, dazasledüje cene blaga šteri se u vaša, v državo ali izvaža ž nje i to ceno bo naznáno veletrgovcom.
Vinsko trgovinsko pogodbo, štero je skleno minister Pucelj, je vlada razvezala, ar je državi ne hasnila.
Krščenje prestolonaslednika bo 14. oktobra. Drügi den bi se pa zdao princ Pavel stalno ešče ne znati
Kralj Aleksander küpči je grad Mokrice poleg Zagreba, v šterom bi večkrat prebivao. Tü bi se stalno držao princ Pavel, ka bi nekak stalno bio z kraljevske familije na Hrvackon.
Svet.
Dragi krüh. Iz Nemškoga naznanjajo, da je minister za prehrano določo, naj krüh na karte košta kda 3 in pol milijone mark. Brezi karte pa košta kda 7 milijonov mark. Dragoča je tak velka, ali bole povedano, je penez tak malo vreden, da morajo v novejšem časi tiskati banke po 500 milijanov, pa do miljardo mark vrednosti. Tam do že morali počas v taligaj peneze voziti Či do šteli kaj malo küpiti
Veliki katoličanski shod amerikanskih Slovencev v Cleveland-i. Včasi kda mo se mi pripravlali na kat. shod se lüdi amerikanski Slovenci zbrali, ka manifestiralo za kat. načela 19 augusta je nad 15 jezero prišlo Slovenstva lüstva vküp v Cleveland!, kde se je vršila slavnost" pod vodstvom g. Antona Grdina i drügimi narodnjake. Pod vtisom toga znamenitoga dneva se lüstvo navdüsilo za nadalije delo za krščansko življenje.
Domača politika.
Shod socijalistov v Belgradi. Socijalistična stranka je obdržala tű svoje zborovanje. Na tom spravišči so se socijalisti izjavili za centralizem; to je, ka njim ne trbe autonomije, ka paj ostane nadvlada srbskoga plemena duže nad nami naj nas vojak duže ne služi doma, naj naša vrednost, naš penez, vsa naša dača i na dale roma v Belgrad i za njega, naj dobimo mi samo par drobtinje i kodiško palico.— Takvörtedrügoč socijalističnim agita-torom, mariborskim špejderom i kakšim fiškališom, da do vam zemlo delili i gučali od nebes na zemli, štero vam šče njihova stranka spraviti. Socijalisti majo v svojem programi, ka je" vera zasebna stvar To telko pomeni, ka se oni za vero nebri-gajo. Stokrat so že té svoj program ovrgli. Vse tiske, ki so vero držali, poleg njč Živeli, so preganjali i niti na smrtno vöro ne so mnogokrat dovolili, da bi dühovnik prišeo k mirajočemi. — Zdaj so pa ešče dale Šli. Voditeo slovenskih socialistov dr. Korun bogati fiškališ z Ljubljane, katoličanec je zatajo svojo vero, i prestopo v Srbsko pravoslavno, Stoga je jasno, da socija-listom katoličanska vera ne zasebna stvar, nego takša, štero poplüjejo i ostavijo.
Krfsko pitanje. Italjani zahtevajo, da njim Grška plača 50 milijon lir, štere je ta založila pri švicarsko! državnoj banki. Ve-lepostaniška konferenca je v italjanske zahteve privolila i 50 milijon lir Italiji prisodila. Italjani so začeli Krf zapüščati taki potom i so ga izpraznili.
Dvanajstine je radikalna vláda sprejela. Naša stranka, demokrati i muslimani so proti glasali. Naša stranka je glasno protestirala ka iz 72 milijone dinarov štero zdaj plačamo v treh mesecaj za ceste, Slovenija dobi samo dva milijon i 800 jezero dinarov. Nadale je v Oči vrgla vladi, ka ne preštima, naših krajov, štere je toča, süša vničila, podpore ne da našim ljüdem, vodin ne böra, dače ne spravlja dol, nego povekšava. Od demokratov je govoro Pribičevič i že on sam ki je Srb, priznao ka vláda v uradaj zdaj vekša pokvarjenost, kak je bila pod austrovogrskim ravnanjom.
Nemci podpirajo radikalno vlado, zato njim pa ta obljübila nemške šole edno gimnazijo tüdi v Celji.
Da se odpüščeni slovenski orižniški podporučniki nazaj vzemejo v slüžbo, je naša stranka glas zdignola. Za podporočnika g. Ovčara so se poslanec Klekl obrnoli na ministra vojske.	•
Provizije od poštnih znamk so v Srbiji dobivali tri procente več kak v naših krajih. Naša stranka je proti krivici zdignola glas i minister je obljübo izadnečenje.
Cela opozicija to je naša stranka, demokratska i zemloradnička za sküpno nastopile proti zakoni od taks (štemplnov) i ešče kmečki radikalni poslanci so proti zvišanji taks (štemplnov) zdaj se vlada pogaja z opozicijov i bo mogla spremeniti krivični zakon.
Radikali hvalijo morijo. Srbska nacionalno drüštvo je 12-krat strelilo na bivšega ministra dr. Spaho-ta muslimane. Te grdi napad je omena muslimane^ poslanec dr. Behmen v parlamenti, a radikali ne da bi obsodili hüdobijo, so ešče kričali, da Škoda,, ka neso ga zadeli, ka neso ga bujli. Na to grdo postopanje viad-nih poslancov so dali muslimani najlepši odgovor: povrgli so drüžbo radikalno v parlamenti i šli v svoj klub. Tü so meli spravišče, na šterom se določilo, kakše zadoščenje bodo zahtevali od vlade. — Mogoče je da celo zapüstijo Belgrad.
Svetovna politika.
Ženevska pogodba med Čehoslovačkov i Vogrskov. Té dni se je sklenila med čehoslovaškim zvünešnjim ministrom dr. Benešom i vogrskim min. predsednikom grofom Bethlenom pa ministrom za zvünešnje zadeve Daruvaryjom pogodba. Obe vladi včinita vsa potrebne v svrhojpreprečitve dozdajšnjih obmejnih spopadov. Pojbrigneta se obe vladi, ka se odobri kémper-le med njima sklenjena trgovinska pogodba, i da se promet primeji olehkoti. Sklenilo se je tüdi, ka se rešijo šče vnoga drüga pitanje gospodarske pravdeno narave, štera so posledica trianonske pogodbe. Obe vladi se zavežeta, ka zadüšita vsako protidržavno hujskanje i rovanje na hasek sosedne države. Ta točka Zadnja veže samo Vogrsko, ar je ona dozdáj z merom go-jiva miseo odcepitve Slovaške od Čehoslovaške republike. Ženevska pogodba je velkoga pomena i napredek za zbližanje teh sosednih držav. Če bo Vogrska vse obveze podpisane v ženevsko] pogodbi spunila, se bo tüdi Čehoslovaška trüdila, ka dobi Vogrska potrebno inozemsko posojilo.
Nemčija. Dozdaj so Nemči štrajkali v Pomhiji, to je v tistom kraji, šteroga so zasedli Francozi i šo nikajne šteli delati. Zdaj se je že Štrajk ta pasivna resistenca potrla, Francozi so zmagali. Nemška narodna stranka bi rada vstajo napravila zdaj v Nemčiji, a Vlada je vse potrebno včinila, da jo prepreči.
Rusija je odgovorila nemskim komuništom, ka njim z orožjom ne de šla na pomoč, z mirnim potom šče obnoviti Europo.
Italija. Slovenci, šterih je do polmilijona v Italiji, se jako preganjajo. Že skoro doma ne do smeli gučati slovenski. Zdaj je dana vö Kraljevska odredba, ka do bivši Austrijski sodniki penzionirani. S tov odredbov vržejo slovenske sodnike na cesto i ljüdstvo bo moglo k italijanskim hoditi, to je Italijanski se včiti. Mussolini  dela, kak Pašič, te meče z slüžbe vö vse, ka je ne srbsko, ov pa ka je ne italijansko.
Galicijo najmre v zhodno je veleposlaniška konferenca dodelila k Polskoj. Na društvo narodov so Ukrajinci potestérali.
Iz Carigrada so se odselile vse tüje oblasti, mesto po določilih lozanske mirovne pogodbe prevzeli páli Törki.
Abesinija je 29. sept. bila sprejeta v drüštvo narodov. Dozdaj je že sprejetih 54 držav.
Več oralov gozda
njiv in travnikov še je od bivšega grofovskega gozda v Črešnjevcih po nizki ceni na prodaj. Kupci naj se zglasijo čimprej pri gosp, Alojz Neubauer, Gornja Radgona, Posojilnica. Na prodaj je tudi približno 10 oralov goric, njiv in sadonosnika z gozdom ter viničarskim poslopjem in prešo z letošnjo bratvijo vred po zelo zmerni ceni. Zglasiti se je istotako v Posojilnici.
V Dolnji Lendavi
od 75 let gorstoječi moderno zidani prostor
željezniške trgovine
z magazini in isto tam na nastropju eno lepo, moderno stanovanje z 5 sobami v najem se daje od 1. januara 1924. Više se da zvediti pri g. POLLÁK EMILI v Dolnji Lendavi.
KOLOMAN MARTON.
4
NOVINE
7. oktobra 1923.
„Balkan,“ srbski klerikalni list.
V 20. št. piše to Hartnerov Szabadság. Té list vekše bedarije ali hüdobije ne mogo napisati. Pravimo oboje, ar je oboje mogoče. Ali so znali Hartnerje, ka je „Balkan“ najnejsramnejše velesrbski — radikalni list, ali so to ne znali. Če so znali i mogli bi znati, ár naša stranka v Srbiji nema listov i ne kandidira^ i to so Hartnerje dobro znali pa od toga tüdi pisali V svojem listi — so hüdobijo včinoli. Znajoči so laž pisali, so ogriznolhpali krščansko stranko. Pa zakaj? Piše prej „Balkan," ka srbskoga glavara trebe v Prekmurje poslati. Če bi se to zaistino zgodilo, mogoče je pa da se zgodi, ar je v Belgradi mogoča vsa politična krivica v imeni centralizma i narodnoga jedinstva — pravimo, če bi se to zgodilo, te bi Hartnerje na vse štiri se opirati i na ves glas kričali: Krščanska stranka vam je poslala se Srba, posrbiti vas ščejo, to je njena autonomija, ve je njeni list „Balkan“ to zahtevao. Gledajte vsi pošteni naši domačini, z takšim orožjom se borijo Hartnerje. Laž je njihovo orožje: ..dosta lagati i nesramno lagati, če vse ne, nekaj do ha bi z laži Vervali čtevci." To ščejo oni dosegnoti. Pa pravimo, ka so Hartnerje ne znali, ka je Balkan ne klerikalni list. Če je to bilo, mogli bi se prle informirati, kak bi to laž na papir vrgli ali sploh ne bi smeli od toga pisati. ..Balkan" i krščanske stranke list je dale narazmo, kak neha od zemlje. Nieden srbski list ne napadao tak grdo naše stranke, Slovencov i Horvatov kak ravno Balkan. Te list je celo hujskao beogradsko mladino, naj vmori poslanca naše stranke Sušnika, ar je zahtevo autonomijo za Macedonijo. 1 té list bi bio klerikalni? Te list ki niti neve ka je krsčanska i Slovenska misel bi zastopao slovensko krščansko stranko? Ki to trdi, če je ne hüdoben, je takši bedak, ka je dužen po düšno)" vesti odložiti pero i več ne pisati novim nego, samo žakle nositi. Mi Znamo ka Hartnere pečé ? Ne so postali poslanci, čeranvo so teške sto i stojezere potrošili i čeravno so raztrobili po sveti, ka tritrtinke Prekmurja majo za sebov. Pred vsem je pa to peče, ka je naša krsčanska stranka ne sprejela med sebe, ár bi radi kandidirali na njo. Te je dobra bila stranka za Hartnera zdaj pa ár je odbila nékrščansko politiko Hartnerov, jo te napada i ogrizava. Pač Hartnera vredno delo.
Govor profesora Mazovca za versko šolo na V. slovenskom katoličanskom shodi.
Ves boj, šteroga bije v novejšem časi sv. Maticerkev s svojimi nasprotnikami, se süče okoli pitanja, kakša naj bo vzgoja v šoli. Ali naj bo šola krsčanska, kde de se deca vzgajala po návukaj krščanstva za dobre poštene kotrige človečanstva, štere bodo odgovore za svoja dejanja pred svojov düšnov vestjov, ali bo pa brezverska vzgoja po šolaj z vsov svojov plit-vostjov, ar bi njoj menkalo trdnoga krščanskoga fundamentuma. Važno jelo pitanje, zato je letošnji V. katoličanski shod v Ljubljani nej mogeo mimo njega, nego se je z vsov resnostjov razpravlalo Od toga, kak se naj v bodoče vrši boj katoličanstva za verske šole. Jako zanimiv je bio govor profesora Mazovca za versko vzgojo v šoli, zato v sledečem celoga objavalmo.
Prezvišeni vladike*, slavni zbor!
Kda se je pred okroglo 30 letni vršo prvi katoličanski shod, so bili tisti zboravalci v povsem inačišem razpoloženji in v inačiši raztneraj kak pa zdaj mi na tom slavnostnom zborovanji. Naš nepozabni düševni voditeo, dr. Mahnič** je z neizprošnóv železnov doslednostjov začeo na vsakom poli, tüdi na šolskom, boj proti varaškim lažisvobodomiselstvi, štero se je pod plaščom vsemogoče narodnosti in nesebične rodoljtibnosti drüžile z velikašami ödirajočimi
bogatašami, na škodo kmetskoga in delavskoga stana.
Mahnič in njegovo delo.
Odked je zajimao dr. Mahnič moč za te v začetki preci neednaki boj? Što je dao oprav titansko moč v nadaljavali i obiadajočem konci toga boja našemi lübleno, blago pokojnomi dr. Krek!? Naša vera! Ljünezen do Boga i od Njega zapovedana ljübezen do bližnjega — to sfa tistivi dve vedrivi zvezdi voditelici, šterivi sta Kreka i Mahniča tak očarali, da sta popunoma pozabila na sebe, da sta živela samo za „ponižane i razialjene.”
Vršili so se še nasledni slovenski katoličanski shodi, kde smo poleg vsej drügi pitanj, štera so žtilila slovenstvo tüdi v šolski zadevaj. Predvsem na Koroškom in Primorskom protestirali, terjali, grajali, kazali, celo lepo prosili, ar je Avstrija ne bila naša narodna držáva, nego mačija, iz štere je trbelo iztisnoti tüdi najbole upravičena dugovanja navküper s protestom drügi narodov, štere je Avstrija tüdi krotila s svojov grčastov sibov.
*) Tak se navadno nagovori püšpeke, či so navzoči.
**) Dr. Anton Mahnič je bio nekaj časa bogoslovni profesor v Gorici, nato pa püšpek na Krki. Zadnje dni njegovoga življenja je bio v robstvi, kama so ga Taljanje odegnali, zavolo krepkoga zagovornjanja Slovencov, ki so prišli po boji pod taljansko oblast. Mahnič je prvi začno boj proti liberalcom ma Slovenskom. Bio je globokoveren i jako vučeni zato je v tom boji zmagao. Za njim pa je nadaljavao te boj dr. Janez Krek, najbogši slovenski organizator i politik.
Gospodarstvo.
Cene silja.
Pšenica	100	kg.	K.	1000— 1200.—
Žito	„	„	„	1500.—
Ječmen	„	„	„	1000.—
Oves	„	 „         „		900.—
Kukorica	„	 „	  „	1200.—
Cene živine.
Govedina	1	kg.	              K.	96.—
Teletina	„	„	„	 120.—-
Svinjsko. meso        „	„	„	100.—
Mast	„	„	„	180.—
Slanina	„    „	  „ 210.—
Zagrebečka borza
dne 2. oktobra 1923.
Amerikanski dolar 1 dolar	K	336.—
Austrijska krona 100 K	K	—.48
Čeho-Slov. krona 1 K	K	10.—
20 kronski zlat	K	 1200.—
Francoski franc 1 frank	K	20.—
Madjar. K 100 (nova em).	K	  1.60
Nemška marka M. 100,000.000	K	 200.—
Švic. fran. 1 fr.	K	61.80
 Talijanske lire 1 lira	K	15.60
Zürich:	
Dinar 100 Din. 	Šv. frcs 6.35
Pošta. 
Tibolja Marija. Markovci 112. Dužni ste 18 Dinarov. Gda to plačate, dobite brezplačno ešče kalendar i od polleta ešče Marijine Liste. Ček vam pošljemo po pošti. Knaus Imre. Markovci. Če bi prle poslali uverenje prle bi prišla domo. Zdaj pa, ar so bile parlamentarne počitnice, se je zakesnilo delo v ministerstvi. Pa že silo napravimo. P. Jahn. Sl. Brod. Pisma nesmo dobili. Dotični je vučiteo v Stopičah pri Novem Mestu, Kranjsko,
Oda se
šivalni stroj (mašin) „Kaiser“ za sabole, a dober je tüdi za štepanje ledra. Za ceno se pozve pri
Balažič Martini v Odrancih hš. 52.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava    o
plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Nove vinske lagve od 50-1200
litrov dobro, trpéče napravleni, v vsakoj vnožini taki oda po nizkoj ceni
Jožef Kosi trgovec v Križevcih pri Ljutomeru.
Odavle se v Türnišči lepo imanje. Zidana hiša, gospodarski hrami, travnicje pa njive. 6000 dolarov cene. Popitajte pri F. ROUS
Türnišče Štev. 53.
JOŽEF NEŠKUDLA v Cic. — Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri: JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Dober
Hovre mašin
za šujstre se po fal ceni odá pri
MATUS ALOJZIJI v M. Soboti,
Lendavska cesta št. 23.
Pazite.
Što šče meti dober leder i naj bolše poplate si lejko küpi po zmernoj ceni v trgovini pri Škafar Jožefi v Beltinci.
Gostiona i mesnica
sa cijelim inventarom je za iznajmiti.
Upitati se u
Štrigovi kod Kalchbrenner
Prispjela jesenja i zimska konfekcija za gospodje, gospodu i djecu, haljine, haljetci, kostimi, odijela, ogrtači, konfekcija za djecu, Pletena roba u velikom izboru
KOLOMAN SPARING VARAŽDIN
TRG SLOBODE BROJ 3.
SOLIDNA PODVERBA!	  UMJERENE CIJENE!
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava