čevljar
glasilo delovne organizacije tovarne obutve
letnik XXVI februar 1986
tržič
OBRAČUNALI SMO PRETEKLO LETO
v____________________________________________/
Splošna zapletenost gospodarjenja je porajala mnoge probleme v preteklem letu. Inflacija jih je povezovala v trden niz, ki nam je vezal roke in ograjeval učinkovitost. Do sedaj še nismo uspeli skovati ustreznega orožja, ki bi v rokah pridnih delavcev uspelo usmrtiti njeno ve-črazsežno življenje.
V Peku smo vajeni trdega dela. Orehi, ki smo jih morali treti zadnje leto srednjeročnega obdobja, so bili podobni tistim iz bližnje preteklosti. Navajeni smo jih treti sami, roke so se utrudile, glave so se zbistrile. Znamo živeti trdo življenje, zato z zdravim optimizmom sprejemamo naloge novega srednjeročnega obdob-
ja. Preteklo leto smo sklenili dokaj ugodno. Vrsto nalog smo uspešno izpeljali, marsikatero uspešno načeli. Uspeli smo oskrbovati proizvodnjo, zaključili nekaj pomembnih naložbenih načrtov; v mislih imamo razširitev kapacitet za zgornje dele, nakup računalnika, zamenjavo nekatere pomembne tehnološke opreme. Uravnotežili smo nekatera dogajanja na naših tržiščih. Uspeli smo slediti razvrednotenju naših osebnih prejemkov, realno smo jih zvišali.
Napredek in blagostanje sta tesno povezana z znanjem. Izobraževati se bomo morali bolj zavzeto in organizirano. Težko delovno okolje marsikje v
IN SKUPNA
PORABA
Porabljena sredstva: poslovni stroški, amortizacija, nabavna vrednost prodajnega blaga, obresti za obratna sredstva, itd.
Obveznosti iz dohodka: davki in prispevki, obresti za osnovna sredstva, itd.
Osebna in skupna poraba: osebni dohodki, stanovanjska sredstva, vsi nameni skupne porabe, itd.
Razširitev mat. osnove: rezervni sklad, poslovni sklad, ostale potrebe itd.
Peku moti in ovira zaposlenim dosegati še lepše rezultate. Kvaliteta je postala zahteva tržišč in resen pogoj za poslovni uspeh. Neizpolnjevanje sprejetih poslovnih obvez neprijetno moti in ruši ugled poslovanja delovne organizacije.
Ce bomo uspeli k rešenim nalogam dodati še naštete, bo poslovanje de-
lovne organizacije toliko bolj trdno. Čim hitreje jih bomo rešili, toliko uspešnejši bomo.
S temi mislimi zaključimo tako leto, kot srednjeročno obdobje, z njimi vstopajmo v že začeto novo srednjeročno obdobje in v njegovo prvo leto.
Edo Košnjek
KDAJ NOVI GLOBUS?
V____________________
Prodajna enota Globus, Kranj III. je od 31.12.1985 začasno ukinjena.
Nova lokacija za prodajalno se nahaja za Globusom, to je v Merkurjevih skladiščih oziroma stari Savi. Potrebna bo kompletna obnova oziroma ureditev dela objekta za našo prodajalno. Ker pa se ta objekt nahaja v delu, kjer je v bodoče predviden natečaj za kompleksno ureditev, se mora tudi ta objekt oziroma fasada prilagoditi bodočim zahtevam. V tem smislu je bilo pripravljenih več variant ureditve fasade, za katere pa na komiteju za urbanizem občine Kranj ne izdajo dokončnega soglasja, za ureditev notranjosti objekta pa izdelava dokumentacije poteka normalno, tako da bo po izdaji soglasja možno pričeti z obnovitvenimi deli. Nadejamo se in vlagamo vse napore, da bi prodaja stekla še v prvi polovici leta.
Tik pred izidom so nam sporočili, da smo vsa potrebna soglasja že dobili. Z gradnjo bomo začeli v najkrajšem možnem času.
28. februarja je bil na obisku v Tržiču in naši delovni organizaciji predsednik RK SZDL Franc Šetinc. Seznanili smo ga s pogoji gospodarjenja in težavami v zunanjetrgovinskem poslovanju.
NOV RAČUNALNIK — NOVE MOŽNOSTI
Za uspešno delo na novem računalniku smo morali preurediti — posodobiti organizacijsko shemo ERS-a. Pomembnejše razlike glede na staro stanje so naslednje: Namesto sistemskega inženirja je bil uveden sistemski oddelek, povečali smo število organizatorjev in programerjev. Vsi ti kadri bodo potrebni, če hočemo, da bomo zmogli obvladati zelo kompleksno operacijsko programsko opremo računalnika (to so programi, ki jih dobavi proizvajalec računalnika obenem s strojno opremo in omogočajo samo delovanje računalnika) na eni strani, ter v nekaj letih posodobiti ali na novo razviti obdelave informacijskega sistema delovne organizacije.
Obenem s spremembo organizacijske sheme ERS smo seveda iskali tudi ustrezne kadre, ki bi lahko zasedli omenjena ključna dela in naloge. Objavljena sta bila dva razpisa, ki pa moram reči, da sta bolj slabo uspela. Trenutno nam tako manjka še šest sodelavcev, kar je zelo veliko in nam bo zato delo v prihodnje precej otežkočeno. Namreč skok iz starega (star je petnajst let) na nov računalnik bo moral biti zelo .dolg, če hočemo zmožnosti nove opreme dobro izkoristiti. Lahko rečemo, da bo treba naenkrat preskočiti najmanj dve stopnici v razvoju informacijskega razvoja delovne organizacije.
Glede prihodnjega dela na novem računalniku imamo dva cilja:
— sedanje obdelave moramo prenesti iz starega na nov računalnik tako, da bomo staro računalniško opremo, ki je popolnoma iztrošena in zastarela, lahko čimprej opustili,
— v nekaj letih razviti oziroma posodobiti računalniško podprt informacijski sistem delovne organizacije po principih, ki jih omogoča nova računalniška oprema.
Na starem računalniku tečejo sedaj naslednje obdelave.
—	obračun osebnih dohodkov (zaradi velikih razlik ločeno za poslovalnice in ostale dele delovne organizacije),
—	fakturiranje gotovih izdelkov (mišljena je le obutev, ne pa drugi Pekovi izdelki),
—	spremljanje prejema prodaje, oddaje in zaloge poslovalnic z izdelavo raznih statistik (predvsem za potrebe komercialne funkcije),
—	izpis dnevnih sprememb in obračun skladišč materiala (predvsem za potrebe računovodske funkcije),
—	finančno poslovanje (glavna knjiga in saldakonti),
—	zajemanje in izpis naročil poslovalnic, drugih kupcev v državi in izvoza preko Afisa (ostalega izvoza ne zajemamo),
—	obračun osnovnih sredstev,
—	obračun skladišč gotovih izdelkov,
—	obračun prometnega davka,
—	vodenje kadrovske evidence (v bolj okrnjenem obse-
gu),
—	izračunavanje inventur in revizij v skladiščih in poslovalnicah.
Navedene obdelave bomo predvidoma prenesli iz str rega na nov računalnik v pol leta (ta čas nam časovno dosego tega cilja ogrožata slabo delujoča domača terminalska oprema in že omenjeno pomanjkanje kadrov). Prenos obdelav poteka s čim manj spremembami, to pomeni, da bodo obde-
lave obstoječih področij na novi opremi tekle po istem ali podobnem postopku kot sedaj. Učinki prenešenih obdelav, gledano s stališča uporabnikov, tako v tej fazi še ne bodo zelo veliki. Bomo pa v sorazmerno kratkem času sprostili star računalnik, ki je v zelo slabem tehničnem stanju. Izboljšala se bo točnost izhodnih podatkov in izpolnjevanje sprejetih rokov oddaje podatkov, ker bo nova oprema zanesljiveje in hitreje delovala.
Glavni cilj ERS pa je posodobitev informacijskega sistema v delovni organizaciji, kar je v skladu z ugotovljenimi potrebami delovne organizacije in je z nabavo nove računalniške opreme omogočeno. Posodobljeni računalniško podprt informacijski sistem mora zadostiti dvema pogojema. Biti mora povsod, kjer je to smiselno, interaktivno usmerjen (zajem, spremembe, iskanje podatkov, ki niso obsežni, so pa takoj potrebni preko terminalov). In drugo, sistem mora biti integriran, kar pomeni, da morajo biti obdelave med seboj povezane in da vse uporabljajo isto bazo podatkov, kjer je posamezen podatek le enkrat zapisan, za razliko od sedanjega načina dela, ko smo vse podatke iz prenešenih dokumentov zajemali v ERS in ko posamezne obdelave med seboj niso bile povezane, kar je vse slabo vplivalo na točnost in ažurnost podatkov.
— \
ZELJA
PO SODELOVANJU
V-----------------------------------------------/
Spoštovana urednica!
Smo nov obrat in predvsem seveda po starostni strukturi tudi zelo mlad. Mogoče je prav ta naša mladost včasih kriva, da se ne zavedamo dovolj odgovornosti in želje do dela, ki ga opravljamo.
Vendar smo prepričani, da bomo s svojo mladostno zagnanostjo premagali tudi te začetne težave.
Redno prebiramo tudi naše glasilo in večina naših delavcev je z glasilom zadovoljna, zato se nekateri tudi ne strinjamo z tov. Zajcem, ki mu Čevljar ni všeč, saj nek pregovor pravi »sto ljudi — sto mišljenj«. Smo res velik kolektiv, skoraj 5500 nas je, mi v Benediktu predstavljamo le 2 % te celote.
V tako veliki množici ljudi je res težko, da bi bili vsi zadovoljni z delom uredniškega odbora. Morda bi k popestritvi našega glasila lahko prispeval vsak posameznik.
Zato smo se mi iz majhne enote 513 odločili za sodelovanje. Prikazati vam želimo na svoj način naš obrat, izraziti svoje želje in predvsem želimo, da bi tudi drugi spoznali naše lepe Slovenske gorice, poročali bi lahko o našem delu, medsebojnih odnosih, o našem kulturnem življenju in še kaj.
To so naše pripombe, želimo pa, da nam napišete tudi vi, na kakšen način sodelovanja ste pripravljeni.
Naša želja je tudi ta, da nas obiščete in da s tem poglobimo sodelovanje za boljše urejanje našega glasila.
Senkovič Darinka Walner Marija Ruhtel Milena
Drage mlade sodelavke iz Benedikta.
Ne morete si misliti, kako sem vesela vašega pisma in pripravljenosti za sodelovanje. Napišite kar se vam zdi primerno, o vašem delu, življenju. Gotovo se bo našlo kaj zanimivega v vsaki številki Čevljarja. Konkretneje o sodelovanju pa ob obisku.	Urednica
PRVI ROBOT V PEKU
Komisija za plan in odbor za investicije je samoupravnim organom poslala v potrditev investicijski plan, ki vsebuje tudi nabavo najnovejšega stroja za brizganje tehničnih artiklov v oddelku plastike. Predstavili vam ga bomo, ko bo montiran in začel delati.
Problemi skladiščenja se kažejo že na dvorišču.
PROBLEMI SKLADIŠČENJA
Zadnjih nekaj let smo bili v naši tovarni priča kroničnemu pomanjkanju zgornjih delov. Delavke in delavci v izdelavah zgornjih delov so s prizadevnim delom tudi popoldne in ob sobotah, ter včasih celo ponoči, v veliki meri nadomestili manjkajoče kapacitete, vendar je bilo nujno zgraditi nove izdelave zgornjih delov, ter okrepiti sodelovanje s kooperanti.
Sezona pomlad-poletje 86 je prvič po nekaj letih že v planu pokazala, da bomo imeli več kapacitet za zgornje dele kot jih bodo montažni oddelki potrebovali. Ker običajno potrebujemo za jesen-zimo več kapacitet zgornjih delov kot jih imamo na razpolago, je smotrno da delamo nekaj zgornjih delov tudi na zalogo in s tem izravnamo potrebe po kapacitetah dveh nasprotujočih si sezon. Letos se računa, da bomo v sezoni pomlad-poletje 86 proizvedli kar 400.000 parov zgornjih delov na zalogo za naslednjo sezono jesen-zima 86/87. To nam bo zelo pomagalo, da bodo montažni oddelki bolje oskrbovani kot v preteklih obdobjih. Tu pa nastane veliko vprašanje, kje bomo skladiščili tako veliko količino zgornjih delov.
Skladišče ob prevzemu lahko sprejme med 80.000 do
100.000	parov zgornjih delov, okrog 100.000 parov zgornjih delov lahko skladiščijo v Budučnosti Ludbreg in s tem so naše možnosti skladiščenja izčrpane. Kaj storiti?
Dolgoročno gledano je edina rešitev izgradnja nove tovarne na Loki, kjer bodo poleg tozda Obutve tudi vsa potrebna skladišča. Vendar to še ne bo v naslednjih nekaj mesecih, ko se nam bo nakopičilo že omenjenih 400.000 parov zgornjih delov. Dodatnih skladiščnih prostorov v Tržiču ni. Da bi skladiščili zgornje dele v Merkurjevih skladiščih v Naklem ali v Kranju, zaradi praktičnih dnevnih potreb po zgornjih delih ni sprejemljivo. Predlagali smo, da bi ob prevzemu izpraznili skladišče strojev in opreme, vendar tudi to ne gre.
Rešitve za enkrat ni. Bojimo se, da bo zaradi neustreznega skladiščenja nastala gospodarska škoda. Mogoče bomo šele takrat ugotovili, da bi morali ob povečanju kapacitet izdelav zgornjih delov vzporedno misliti tudi na izgradnjo
skladišča za zgornje dele.	............
Božidar Meglic
Kam z zgornjimi deli? Začasno skladišče na prevzemu.
V BARVARNI PUR
Mato LEONTIČ je predsednik osnovne organizacije sindikata v Poliuretanu. Dela v barvarni, kjer so za delavce izredno težki delovni pogoji, saj delajo s kemikalijami. Tudi pri njih veljajo izredni ukrepi, delajo ob prostih sobotah, da »lovijo plan«. Sicer pa radi delajo, če se jim pove na pravi način in navede objektivne vzroke. Iščejo in izkoriščajo notranje rezerve. Zrevoltira pa jih slaba kvaliteta surovin, posebno barve, ki že po nekaj dneh poka. Ves vloženi trud je zaman. Ugotavljajo, da je delo v barvarni premalo vrednoteno glede na zahtevno delo in pogoje dela. Bolj kot kdajkoli se bo sindikat vključil v akcijo vrednotenja del in nalog in dal poudarek kvaliteti. Ugotavljajo pa tudi, da bo le treba doseči boljše sodelovanje na relaciji tehnološka priprava — proizvodnja. Zavzemali se bodo tudi za vzdrževanje in krepitev medsebojnih odnosov med delavci.
Sodelavka Marta HROVATIČ na novem stroju za brizganje podplatov. Prej je bilo brizganje ročno. Na stroju se v osmih urah obarva 900 do 1000 podplatov.
V Poliuretanu so pred nedavnim montirali novo telefonsko centralo z večjo zmogljivostjo.
NAŠE POSLOVALNICE
SPLIT I.
Ženski del kolektiva Split I.
Poslovalnica Split v Kreši-mirovi ulici je bila odprta 1. maja 1931 leta. V maju leta 1977 smo uredili lokal za poslovalnico Split II. V novem naselju, dobre 4 km iz centra mesta, pa je bila avgusta 1982 odprta velika, nova prodajalna Split III.
Poslovalnica častitljive starosti in skromna po kvadraturi. Prodajni prostor je izredno majhen. Vsaj dvakrat dnevno je treba v 500 metrov oddaljeno skladišče.
Poslovodja Marjan BAR-BIR pravi:
»Imam izredno prizadeven kolektiv. Delamo v težkih
SPLIT II.
Poslovalnica Split II. je bila odprta leta 1977. V večernih urah je promet izreden. Prodajalci pravijo, da je vedno tako. Prebivalci obmorskih mest so navajeni, da gredo zvečer ven. Polne so ulice in trgovine. Da je Split veliko mesto pove podatek, da so vse tri splitske prodajalne v I. grupi. Če pa se dobro prodaja in ustvarja do-
pogojih »non-stop« od 7.30 do
19.30 ure. Posle poslovodje sem prevzel leta 1982, ko se je odpirala tretja poslovalnica.«
ber promet so prisotni tudi problemi. Prav v času našega obiska so v prodajalno klicali intervencijsko skupino miličnikov, ker je kupec grdo žalil prodajno osebje in se ni hotel odstraniti. Mili-čniška patrulja ga je sicer odpeljala in pojasnila, da gre za duševnega bolnika, toda dogodek je bil sila neprijeten.
Francka Dvornik, poslovodja poslovalnice Split II. s svojimi
sodelavci.
Split, geografsko gospodarsko in kulturno središče Dalmacije, stoji na majhnem polotoku pod Marjanom; v ozadju mu stojita Kozjak in Mosor, ob katerih se spuščajo stare poti k morju. Nastanek Splita je bil prav nenavaden. Na kraju, imenovanem Aspalatos, je dal Dioklecijan, ki je bil po rodu iz okolice Salone in se je v rimski vojski povzpel do cesarja ter reševal rimski imperij pred zadnjimi vzdihi, sezidati ogromen dvorec v obliki pravokotnika, dolgega 215 m in širokega 179 m. Palačo je zidalo na tisoče sužnjev deset let; okrasili so jo z mar mor om in granitom, napravili v njej ogromne kleti, stebrišča, Jupitrovo svetišče, mavzolej, trg Peristil, navzkrižne ulice, troje vrat in mnogo stolpov. Dioklecijan se je vanjo preselil 1. 305,
ko se je odpovedal prestolu in živel v njej osem let do svoje smrti. V 7. stoletju se je zateklo v palačo preostalo romansko prebivalstvo iz razrušene Salone in jo začelo urejati v mesto; v naslednjih stoletjih so se priseljevali tudi Hrvatje iz okolice. Do 12. stoletja Split ni prerasel obsega palače, nato pa se je začel širiti tudi izven nje ter si ustvaril pristanišče, ladjedelnico in mornarico. Nadaljnjo usodo so mu krojili Benečani, Francozi in Avstrijci. Po osvoboditvi so se mestu odprle nove perspektive z rastjo industrije. Danes je stari del mesta kakor en sam muzej. Novejši delež k njegovi pomembnosti daje znamenita galerija Meštro-vičevih umetnin v njegovem dvorcu pod Marjanom, kjer je umetnik živel od 1. 1925 do 1938.
Poslovodkinja v poslovalnici Split II. je Francka DVORNIK. Francko smo pred leti srečevali v tovarni. Bila je operativni vodja v tozdu Mreža. Zaradi družinskih razmer se je preselila. Danes je slovenska Splitčan-ka, kar izpričuje tudi njena govorica.
Sicer pa je povedala sama, kako se je znašla za »prodajnim pultom.«
»Če človek rad dela z ljudmi, uživaš ne glede na to, da so tudi problemi. Poslovodja predstavlja Peko pred strankami in prodajalci. S sodelavci sem izredno zadovoljna, mislim, da so tudi oni z menoj. Izbirali smo se sami. Začeli smo vsi naenkrat. Skupaj nas je deset. Odprto imamo »non-stop«, vsi razen dveh delamo deljen delovni čas. Zvečer, ko je naval največji smo vsi v trgovini.
Split ima 230.000 prebivalcev. Pokrivamo različne vrste tržišča; od tipično mestnega, vasi in otokov, do različnih navad obuvanja oziroma oblačenja. V Splitu je izredno močna konkurenca, predvsem manjših podjetij. Pozna se tudi, da je tu doma
Jugoplastika. Mi smo se orientirali na prodajo modne usnjene obutve. Splitčani predvsem pa ženske veliko dajo na modo. Rade so lepe. Sicer pa, če je čevelj moderen lep in kvaliteten, ga ni težko prodati, kljub temu da je drag.
Od otvoritve do danes smo po obratu zalog vedno do desetega mesta, po prometu na prodajalca pa na prvem. To predvsem zato, ker se vsi zavedamo, da je osebni dohodek odvisen od prodaje: več prodaš, več dobiš.
Glede na to, da je osebni dohodek v prodajalni odvisen tudi od preobrata zalog, smo takrat, ko smo se o tem dogovarjali, postavljali pogoje; pravočasno dobavo naročene obutve in seveda kvaliteto. Dobave pa kasnijo, na področju kvalitete nismo storili še nič. Ostanki izvoza so lahko dobrodošli, če so pravočasno v trgovini v odgovarjajočem sortimentu. Dobave pa kasnijo. Izvoz ima prednost. Oddaljenejši občutimo tudi to, ker hodi roba tudi tri tedne. To se pri prodaji precej pozna.«
SPLIT III.
Diana Karačič in Karmela Kolak
Marica Huse, Davorka Antunović in Nada Đulalija
Ante ANTUNOVIĆ poslovodja v novi poslovalnici. Z novimi sodelavci (le blagajničarka je prišla z njim) je prevzel novo, veliko prodajalno, kjer so pogoji dela mnogo, mnogo boljši. Dovolj veliko skladišče je v ozadju prodajalne. Pa še eno posebnost ima ta prodajalna in sicer odprto izložbo. To je nekaj posebnega, le skrbneje jo je treba negovati. Promet v novem naselju presega vsa pričakovanja.
Ante Antunovič poslovodja poslovalnice Split III.
Tonkica Topolušić, Diana Bolčič in Anica Čulak
ŠUŠTAR I AD A 86
Organizator letošnje ŠU-ŠTARIADE 86 je bila Tovarna usnja Slovenj Gradec in je bila 15. 2. na Kopah.
Na ŠUŠTARIADI 86 je nastopilo 57 tekmovalcev iz naše delovne organizacije in sicer 11 tekačev in 46 veleslalomistov, v ženski in moški konkurenci.
Nastopajoče smo imeli v vseh razpisanih kategorijah.
Organizator je ob vseh naporih za čimbolj šo organizacijo in počutje tekmovalcev storil preveč napak, da bi isto ocenili kar dobro. Merilna ura brez trakov za beleženje časov, izredno slabo pripravljena proga, neusklajen start, napaka pri objavi rezultatov (naš tekmovalec je dosegel najboljši čas vendar, ni bil proglašen za zmagovalca), neustrezna pozna objava rezultatov in žrebanja nagrad.
Doseženi so bili naslednji rezultati do tretjega mesta in »PEKO« do desetega mesta:
VELESLALOM Ženske do 30 let: 1. Barbo Barbara IUV, 2. Ruparčič Blanka Peko, 3. Ruparčič Suzana Peko, 5. Zupan Simona Peko, 10. Meglič Mojca Peko Ženske od 30—40 let: 1. Dolčič Milena Peko, 2. Sova Meta Peko, 3. Fasvald Lidija, 5. Kramar Majda Peko, 6. Benčina Olga Peko, 7. Zalaznik Marija Peko, 8. Nadišar Ljuba Peko
Ženske nad 40 let: 1. Roblek Dorca Peko, 2. Zagorc Nuša TUS, 3. Berložnik Angelca IUV, 6. Meglič Amalija Peko.
Moški do 30 let: 1. Kravcar Marko Peko, 2. Josef Smiljan Peko, 3. Podobnik Miro Alpina, 4. King Uroš Peko.
Diplome za prvo mesto in prehodni pokal
Moški od 30—40 let: 1. Krivec Oto TUS, 2. Komac Franc, TRIO, 3. Meglič Jože PEKO, 8. Meglič Anton Peko.
Moški od 40—50 let: 1. Šmitek Janez Alpina, 2. Hladnik Niko Peko, 3. Kramar Nande Peko.
Moški nad 50 let: 1. Goričan Vinko TUS, 2. Stanonik Stane Tekstil, 3, Perko Janez TRIO, 6. Švab Vinko Peko, Stritih Franci Peko
SMUČARSKI TEKI
Ženske do 30 let: 1. Smolnikar Ksenija UTOK, 2. Dolenc Helena Alpina, 3. Kosmač Ivica Alpina, 7. Bohinc Olga Peko
Ženske nad 30 let: 1. Mi-hajl Fanika TUS, 2. Omerzel Milena IUV, 3. Ambrož Lidija Peko, 5. Marinšek Tea Peko
Moški do 30 let: 1. Stanonik Stane Alpina, 2. Bohinc Jože Peko, 3. Lotrič Stane Konus, 6. Žnidarič Franci Peko, 7. Perne Edvard Peko Moški od 30 — 40 let: 1. Oblak Lojze Alpina, 2. Sedej Marjan Peko, 3. Degleria Dušan IUV, 10. Germovšek Ludvik Peko
Moški nad: 40 let: 1. Grašič Vinko TRIO, 2. Ambrož Janez Peko, 3. Mlinar Brane IUV, 10. Jeruc Zdravko Peko.
Vsem tekmovalcem zahvala in čestitke za čimbolj šo uvrstitev in dosežena mesta ter za
1.	mesto EKIPNO
1.	mesto EKIPNO VELESLALOM in
1.	mesto EKIPNO SMUČARSKI TEKI.
SINDIKALNO PRVENSTVO V VELESLALOMU
Sindikalne tekme v veleslalomu so bile predvidene v nedeljo 2. 2.1986 na Zelenici. Zaradi večdnevnega močnega sneženja so bile v petek zadnji delovni dan, pred razpisanim terminom odpovedane. Ta odločitev se je izkazala za pravilno, saj je še celo soboto snežilo, na dan tekmovanja pa tudi na Zelenici niso bila odprta smučišča.
Tekmovanje je bilo prestavljeno na nedeljo 9. 2.
Na sindikalni progi, ob izredno težkih vremenskih razmerah (sneženje, veter, snežni meteži) spreminjanju pogojev od tekmovalca do tekmovalca so bili doseženi naslednji rezultati:
Ženske nad 40 let: 1. Dorca Roblek, 2. Amalija Meglič
Ženske od 30 do 40 let: 1. Milena Dolčič Komerciala, 2. Majda Kramar DSSS, 3. Marjana Zalaznik Obutev, 4. Metka Sova Obutev, 5. Olga Benčina Obutev
Ženske do 30 let: 1. Mojca Meglič štipendist, 2. Suzana Ruparčič Komerciala, 3. Mojca Kralj Obutev, 4. Brigita Perko Komerciala, 5. Jana Meglič Obutev,
Moški nad 50 let: 1. Franc Stritih Orodjarna, 2. Janez Kališnik Mreža 3. Karel Prešeren Orodjarja, 4. Jernej Perko DSSS
Moški od 40 — 50 let: 1. Niko Hladnik Komerciala, 2. Nande Kramar DSSS, 3. Pavel Roblek Obutev, 4. Jurij Ovsenik Komerciala, 5. Pavel Hafner Komerciala Moški od 30—40 let: 1. Anton Primožič Komerciala, 2. Anton Meglič Ormož, 3. Jože Meglič Mreža, 4. Marjan Šlibar Gumoplast, 5. Stane Sova Orodjarna
Moški do 30 let: 1. Uroš King Orodjarna, 2. Emil Pintarič DSSS, 3. Drago Primožič Orodjarna, 4. Franci Meglič Obutev, 5. Peter Perko Orodjarna
Najboljši čas je dosegel Anton Primožič.
Miha Rožič
NAGRADNA KRIŽANKA
LJUBIMEC MATEJE KI GA ]E UBIL POLIFEM UHIAC19
LETDVI-$(E PRI KOPRU
ORILI KALEH
UA5L0V BRAIIL5-KEM FILMA
PUUCKA,
(DEKLETCE
VR5TA FERMEHTA^g
PTICA
UJEDA
IRKAH...:
. DESKA 1 RED VRATI
SKALE
KOLOl
DAUIA
SUOV
5PAUSK0 ZEJJ. IME
MEDIJI ZVITEK S KISLIM ZELJEM
MBB
PASJE
ZELJE
PILITE V GLASILO'
LOPOV
POČELE-HTE.feUA PO CEM
JELEN l LOPATASTI Ml ROCMI
PRtAVHA
BLAGA3HA
MLAKA,
LOUVA
MRTVAŠKI
OPER
HRVAŠKI
PETROL'
IME AMLl IGRALCA B/IU11E55A
DELAVEC
UAMEJI
ARO-
GANTNE/
REULO,
IZREK
AVTOR’-
LJUBO
BRADEŠKO
BLU
E
pn
STARÒ®?
ZDRAVNIK
m
AM. PESIJIK I« ESEJIST (RALPH WALDO )
n
DUEL...
ZASLUŽEK
ČLOVEK
VELIKIH
OCLOKAC
VOJAŠKI
DUHOVIM
VOZ BREZ LOJTR1C
BRAHE
OBLAK
PREMIkAHjr
"MWL
imoMAi
TUR3AU
BARVA
KAKI
PIKAJOČE1 ŽUŽELKE IMEKJRAL KE RINE
m
LADO
LESKOVARI
35
jra:
TW
skohar
KRAVICA,
TELICA
REDKO ŽELI. IME
TORIJEC
IVO
PAULU
TTKOV
LES
KRAKU
VPR/VwÜ1 UIK.AUKE TKI LI5T
PRI5TAS
CIHIZMN
KOV II)A ZA 5PAJKAHJE
fPOZlTIV-KA ELEK TROPA
PEVKE DERMI
SPIS,
LISTINA
Aa zadnjo Križanko smo dobili 70 rešitev. Izžrebala jih je naša sodelavka iz splošnega sektorja Magda MENGALIJA. Nagrade je razdelila takole:
200 din — MIRO PRETNAR - 300 150 din — ALENKA LAKNER — poslovalnica Prevalje 100 din - MARJETA OGRIS - 529 70 din - ANKA VILFAN - 600 70 din - SONJA ŠTAMULAK — 500 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« do 21. marca 1986.
ZAHVALE
Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta ANTONA URANIČA iz Loke
se najlepše zahvaljujeva sodelavkam iz šivalnice 512/2 in 512/3 ter sodelavcem iz vzorčne sobe za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč.
Francka Kersnik z družino in Fanika Košir
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje drage mame
Ob smrti moje drage mame
NEŽE ŽABKAR
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem nabavnega sektor ja za izrečena sožalja, venec in denarno pomoč
sin Lojze z družino
Ob smrti mojega očeta
JOŽETA FRELIHA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TPD za izrečena sožalja, podarjeni venec in za spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerka Jelka Aljančič
Ob prezgodnji smrti dragega očeta JANKA ŠPAROVCA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečena sožalja in denarno pomoč
hčerka Marinka Tomažin z družino
FRANCKE REMIC
se iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje in denarno pomoč obračunovalkam, oddelkoma 501 in 529 ter vsem, ki ste mi v teh težkih trenutkih izrekli sožalje in z mano sočustvovali.
Ob izgubi dragega očeta
KRISTIJANA MEŽNARJA
se sodelavkam v oddelku 512/4 iskreno zahvaljujem za darovano cvetje in denarno pomoč. Hvala tudi delovni organizaciji za venec.
žalujoča hčerka Irena Dornik
žalujoča hčerka Joži Meglič z družino
SANKANJE ZA SKUPNE SLUŽBE
Člani Izvršnega odbora sindikata DSSS smo za popestritev naše dejavnosti organizirali športno rekreativno srečanje v sankanju. Tovrstna akcija je stekla prvič, zato smo se je lotili z rahlo negotovostjo, vendar smelo.
V petek 7. februarja smo se po končanem delu odpravili v Lom; nekateri smo se peljali z avtomobili, drugi peš s sanmi. Cesta v Lom je bila prevozna le z zimsko opremo. Za poslabšanje voznih razmer je poskrbel še sneg, ki je naletaval na novo. Po izjavah nekaterih udeležencev je prav naletavanje snega prispevalo k pravemu zimskemu vzdušju in poleg dobro pripravljene proge vodilo k večji športnotekmoval-ni borbenosti.
Kakor sem že uvodoma omenila, je bilo srečanje predpustni petek. Še posebej prisrčno so bile vabljene maškare. Tudi tu se je pokazalo, da imamo v našem prenatrpanem vsakdanu vedno manj časa in smisla za obujanje lepih starih šeg in navad.
Zborno mesto udeležencev je bilo ob 15.30 uri pri domu družbenih organizacij v Lomu. Od tam smo skupaj krenili na start in si spotoma ogledali progo. Ker je močno snežilo, smo bili že na startu vsi sneženi; seveda bi bili v nasprotnem primeru sneženi šele na cilju. Ob 16. uri smo začeli s tekmovanjem. Najprej so startale ženske, nato moški. Tekmovalci so na startu postajali nestrpni. Ker pa so izurjeni in vešči lomski športni delavci opravili start in zmerili čase tekmovanja smo bili prav kmalu vsi skozi cilj. Neki naš sodelavec je predlagal, naj bi v prihodnje fanta, ki je tekal od tekmovalca do tekmovalca na cilju, prestavili na start.
Bomo premislili!
Tekmovanje, ki je potekalo izredno borbeno smo kljub nekaj hujših padcev zaključili uspešno.
Naziv tekmovanja borbenega tekmovalca si je priboril Bogdan Brodar, najhitrejšega pa Bojan Vrhovnik.
Športnemu delu srečanja je sledil kulturno zabavni program v domu družbenih organizacij v Lomu. Pripravili smo skromno malico in nadaljevali z razglasitvijo rezultatov. Obenem je bila podelitev pečene in lepo garnirane svinjske glave za predzadnje uvrščenega tekmovalca. Razglasitev rezultatov je bila združena z žrebanjem nagrad. Pristopili smo k sistemu »figa« le, da so bile tokrat fige zastopane le 20 %. Ostalih 80 % je bilo praktičnih nagrad. Izrabljam priliko in se vsem delovnim enotam, tozdom in posameznikom v imenu IO OO sindikata DSSS zahvaljujem za nagrade.
Po vsem tem smo se prijetno zavrteli ob zvokih ansambla Triglav, ki je seveda dal piko na i prijetnemu vzdušju v domu.
V svoji sredini smo z veseljem pozdravili naše vodstvene sodelavce, žal pa jih še več pogrešili.
Množična udeležba na športnem srečanju nas je vzpodbudila, sodelavci DSSS so dokazali, da tovrstna srečanja pogrešajo.
M K
KEGLJANJE
Prijateljski dvoboj v kegljanju na kegljišču v Tržiču, med TOZD Orodjarna in člani kluba zdravljenih alkoholikov Peko.
KZA
1.	Lauseger Matjaž — 206 kegljev
2.	Lauseger Lojze — 204 kegljev
3.	Krč Milan — 200 kegljev 11. Malovrh Janez — 159 kegljev
13.	Leban Boris — 156 kegljev
14.	Fister Miro — 155 kegljev
15.	Meglič Franc — 153 kegljev
16.	Rožič Jože — 150 kegljev
18. Aljančič Stane — 131 kegljev
ORODJARJI
4.	Dobrin Niko — 198 kegljev
5.	Pavšek Tone — 192 kegljev
6.	Stepišnik Herman — 177 kegljev
7.	Pavšek Janez — 176 kegljev
8.	Ravnik Brane — 169 kegljev
9.	Mihelič Peter — 168 kegljev
10.	Repinc Jernej — 161 kegljev
12.	Dobre Mirko — 156 kegljev
17.	Puškarevič Bojan — 145 kegljev
SMUČARSKI TEKI
Letošnje sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih je bilo na tekaški progi v Sna-kovem. Kljub obilnemu sneženju se je na startu zbralo 23 tekačev. Pomerili so se na progah od 1500 do 3000 metrov. Udeležba je bila razveseljiva, saj je bila lanska kljub lepemu vremenu skoraj polovico manjša. Rezultati po kategorijah:
Ženske do 35 let
1. Tea Marinšek, 2. Olga Bohinc, 3. Olga Teran Ženske nad 35 let
1. Lidija Ambrož, 2. Štefka Gros, 3. Tončka Jazbec, 4. Milena Markič Moški do 30 let
1. Jože Bohinc, 2. Franc Žnidarič, 3. Edvard Perne, 4-Roman Zaplotnik, 5. Petér Perko, 6. Roman Ambrož Moški od 30-40 let
1. Marjan Sedej, 2. Jože Štefe, 3. Darko Lausegar, 4. Ludvik Germovšek Moški nad 40 let
1. Janez Ambrož, 2. Zdravko Jeruc, 3. Stane Valjavec,
4.	Franci Stritih, 5. Janez Muzik, 6. Janez Golmajer.
Darko Lauseger
SANKANJE
V Kropi, je bila 1. dirka za Republiško prvenstvo v sankanju z navadnimi sanmi. Med tekmovalci so bili tudi
sodelavci iz naše delovne organizacije. Njihove uvrstitve so bile odlične.
Rezultati:
Članice — 2. mesto Gerta Kokalj — Mreža
Mlajši člani: 1. mesto Albert Perko — mehanična delavnica 3. mesto Anton Kokalj, 4. mesto Vinko Kokalj oba orodjarna
Starejši člani: 3. mesto Rudi Veršnik — orodjarna
Dvosed: 2. mesto Anton Kokalj in Vinko Kokalj.
Matevž Jenkole
SANKANJE
V soboto, 22. februarja smo se dobili na Veternem. S sankami smo komaj prisopihali do starta, kjer so nas že čakali naši organizatorji iz sekalnice. Nasmejani obrazi so nas brž spravili v dobro voljo in utrujenosti nismo več čutili. Ko smo bili zbrani vsi prijavljeni, se je tekma začela. Vse bi šlo kot po maslu, če nam le Walki— talki ne bi nagajal. To je šlo s sankami po bregu navzdol! Kot bi trenil smo bili v cilju. Lepo je šlo, pa čeprav nas je nekatere tudi vrglo s sank. Ampak hudega ni bilo. Po končanem tekmovanju smo se skupaj zbrali še »Pr’Benk,« kjer nas je čakala topla malica in kjer smo razdelili še nagrade.
Tako nam je sobota minila v veselem in prijateljskem vzdušju.
Da bi jih bilo še veliko takih. In sedaj še rezultati najboljših:
Ženske: 1. Kralj Dragica,
2.	Rejc Marija, 3. Rožič Marija
Moški: 1. Meglič Franci, 2. Srečnik Tomaž, 3. Rejc Rudi
Nagrade so prispevali: montažni oddelki, TOZD Nabava, TOZD Gumama, TOZD Mreža, mizarska delavnica, šivalnica 512, PETROL — bencinski servis Tržič, BPT, Božo Rožič.
Vsem navedenim se še enkrat iskreno zahvaljujemo.
Tekmovalci iz sekalnice
Sodelavkam iz oddelka 512/5 in vzorčni šivalnici, se po dolgoletnem skupnem delu iskreno zahvaljujem za darilo, ki mi bo lep spomin. Sodelavkam in celotnemu kolektivu pa želim mnogo delovnih uspehov.	Elizabeta Štrukelj
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam oddelka 512/1 iskreno zahvaljujem za prisrčne poslovilne besede in lepo
^ar^°'	Hanžič-Šega Angela
NASI PETDESETLETNIKI
ŠLIBAR ZDRAVKO — izvlačenje teksov, sponk v montažnem oddelku 520
ISKRENO ČESTITAMO!
ČESTITKA
Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je diplomiral Marko KRAVCAR, organizator nagrajevanja v splošnem sektorju. Čestitamo!
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE REPUBLIŠKI ODBOR
PODELJUJE
PRIZNANJE
________Tovarni obutve PLKO Tržič______________
ZA POSEBNO AKTIVNOST IN DELO V REPUBLIŠKEM ODBORU SINDIKATA DELAVCEV DEJAVNOSTI
LJUBLJANA, 6X1986
PRÈDSEDNIK RO:
r
j
Republiški odbor sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije je na letni skupščini podelil priznanja za prispevke h krepitvi vloge delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije. Priznanje je prejela tudi naša delovna organizacija.
Ugotovitve skupščine so, da so osebni dohodki delavcev v branži skromni in niso odraz vloženega dela in težavnosti delovnih razmer, saj delajo z dotrajanimi stroji in opremo. Zaostajamo za razvito tekstilno in usnjarsko industrijo v svetu in si na ta način zapiramo pot do večjega prodora na tržišča razvitega sveta.
Na skupščini so izvolili tudi novo vodstvo. Predsednik Republiškega odbora delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije je Alojz Omejc iz tekstilne tovarne Zvezda Kranj, podpredsednik Marjana Košak iz Konusa Slovenske Konjice, za sekretarja pa je bil ponovno izvoljen Jože Miklič.
DALJŠI PORODNIŠKI DOPUST
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, ki so ga delegati skupščine SR Slovenije sprejeli
12.	februarja 1986, je začel veljati z objavo v Uradnem listu SR Slovenije z dne 14. 2. 1986.
Predlog samoupravnega sporazuma o porodniškem dopustu pa je bil sprejet v skupščini skupnosti otroškega varstva SR Slovenije 19. februarja. Ta podrobneje ureja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka. Predlog sporazuma je začel veljati z dnem uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, to je 14. februarja
1986.	To pa pomeni, da od tega dne velja razširitev pravic v zvezi z daljšim porodniškim dopustom.
Na kratko: Daljši porodniški dopust za nego in varstvo otroka velja od 14. februarja 1986. leta.
V PRAVE ROKE
Direktor Radničkih novina, časopisa hrvaškega sindikata, je ob nedavnem obisku v Budučnosti predal predsedniku sindikata Marijanu Novaku diplomo in plaketo, »NA ZAJED-NIČKOM ZADATAKU«. To je najvišje priznanje za izredne rezultate na področju obveščanja v sindikatu in združenem delu.
V obrazložitvi je bilo rečeno, da ni razvito le sindikalno obveščanje, temveč tudi samoupravno in poslovno, za kar skrbijo sindikalni poverjeniki.
RAZPIS LETOVANJ
Tudi letos razpisujemo letovanje v naših počitniških objektih.
Komisija za letovanje delavcev je na seji dne 12. 2.1986 sprejela potrebne sklepe in usmeritve za koriščenje teh zmogljivosti za prihajajočo sezono.
Podrobnejše informacije in prijavnica so bile objavljene v Čevljarjevih obvestilih.
Objavili smo le tiste zmogljivosti, ki jih imamo že zagotovljene. Prijavili naj bi se vsi interesenti za letovanje v tem letu.
Naše prikolice bomo postavili v sledečih avtokampih: Stella Maris v Umagu, Ladin gaj v Umagu, Bijela uvala pri Poreču, Valkanela v Funtani, Turist v Vrsarju in v Čateških toplicah.
Rezultate razpisnega postopka, ki ga bomo izvedli na podlagi veljavnega pravilnika, bomo objavili v obvestilih do 20. 3.1986. Takrat bomo objavili tudi ceno, proste termine in roke za naknadne prijave ter ostale informacije.
Vsi interesenti, posebno upokojenci, ki nameravate kandidirati za letovanje v naših objektih, se čim prej prijavite v referat za družbeni standard, int. telefon 326.
Prijava naj poleg kraja in časa letovanja vsebuje tudi podatke o prosilcu in njegovih družinskih članih, ki nameravajo z njim letovati.
Kolekcija pomlad — poletje »86«
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan. — Glavni in odgovorni urednik: Marija Slapar. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3800 izvodov v slovenskem in 1800 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.