Zaklad na otoku. [fcz aiiglegkega prevedel Paulus, (Dalje.) \io;iiu smo torej poverili poveljst& nad mo^tvom. obdižal pa jo ¦š-.ubvoj prejšnj! naslov. Gospod Treli\viey; si je na svojih pomorskih potovanjih nabral mnogo izkugenj, svetoval je in pomagal in ob lepein vreinonu colo prevzel poveljstvo. Tudi nag čolaar Isroel Ilands* jo bil star in izkušen mornar, skrben in ubogljiv, smeli nui smo zanpati skoraj y vsaki zadevi. Tako. smo si pomagali tudi brez izgolauega prvega mornarja. Israel Ha^ds in dolgi Silver sta Bi bila velika prijatelja in ker že 0 inenjam Silvarjevo ime, hočem pripon/edovaU tudi 0 njem, 0 nagem ladijskem kuharju. Na Jadji j« nosil svojo berglo na tVrvi privezano krog vratu, da je imel roko kc!;kor raogoče |;r.oste za drugo Belo« Zinirnivo ga je bilo glodati, kako je stil v kuhinji na svoji eni nogi, zjjerglc uprto na sod in naslonjen na Izgovori: ^Hflndz." njo, in se vdajal zibajoci se ladji ter s svoiimi rokami gospodaril ia kuhal kakor da bi bil na najbolj varnih in mimili tleh na suliem. Pravi 6udež je pa bil, kako je tudi pri hudo razburkanem morju prišel čez krov. Za tako slučaje je imel eao ali dvc vrvi potegnjeni iz kuliiaje in po krovu, Johnova i'?esa so jim pravili. Ob njili si je pomafeal iz eaega mesta na drugo, včasi fi prijel za borglo, pa ]o zopet vlekel za seboj na vrvici in nič ni zaostajal, tudi za najhitrejgim človekom no. Toda mornarji, ki 80 bili v prejv-V njih' letih n.egovi tovarigi na movju , in ga videli zdravega, so pravili, da ga je pi av žalostno gledati tako po habijcnega. nNi navaden človek, nag Jolin", mi jo rekel Colaar, ,,dobro golo je pa5 imel v svojih mladib IetiK in govoriti zna kal.or knjiga, Ce je tceba. In pogumen ]el Lev ni nio v primeri z njim! Videl sem ga, kako je pograbil gtiri za vrat in udaril z njihovimi glavami skupaj — on sam in neoborožen je bili" Mo^fvo ga je spoštovalo in ga uSogauOi Imol je uekaj poseimega y avojem občevajiju in govorjenjn z Ijudmi iu vsakemu jo znai storiti kako uslugo. Do mene je bil aeutrudljivo pri jazon in yselej je bil vesel, 6e sora prišol v kuhinjo. ^'jojrova kuhinja je bila snažna in bčna kakor biserna gkatlica. Red je bil v njej, kuhiajsko posodja, fcislo in blestefio, je biio vsako na svojem raestu, v kotu pa je visela higica s SilAerjevo papigo. BPojdite, Jim", mi je dejal, »pojdito bt:že.; Bova se k&] pomonila! NiliCe lh* ni bolj dobrodošel kot vi! Sedito lu-le, da se zmeniva, kaj jo povegU — ,Tukaj-le je kapitan Fliat — KapUan l<lint pravim namrec svojipapigi, vesle, po tistera zioglasnem morskem roparju. .Toroj ta-Ie kapitan — Flint nam prerokuje srefino vožnjo — ali jo, kapitan?" li vsakikrat jo papiga odgovorila kriciivo in z veliko aaglioo: ,,'Vafi! Zlili! Zlati! Zlafi!" dokler ni Jobn ogrnil hišico 3 svojimžepntm roboem. MTa-le ptič", mi ja jiravil, ,,ie 2© menJa par dvosto let stfr, Jira!. — FravljOj da živijo iaki ptiči ye$.uo. <- In če je kdo na svetu videl ve6 hudobije, bi moral biti sam vrag! .Vozil se je z ILnglandom, velikira, slavnim kapitanom iv roparjem. Na Madagaskarju je bil, na Malabarju, v Suriuamu in v Portebollu. Bil je poleg, ko so regevali listo znano ponasrečano ladjo, ki je nosila toliko zlata in srebra. In ni čuda! 53.00U jih je bilo, Jim! ¦—. In bcgvedi, kaj vse jo -5e doživel!; ln go ga jiogledate, so vam zdi, kot da i)i bil Včeraj ::lezel iz jajca! Pa ti Si vohal smodnik, kapitan, kaj ne?.* ,,No vdaj se, ae vdaj sel" ie zakričdla papiga. .Oj, pogumen ptič vam jo to!" je pravJ kuhar in mu ponudil koS5ek sladkovja, In papiga jo kljuvala po žičai uiroži svojo higice in klela, fla je bilo strah in groza. ,,Gl'-jt6, kako se zna kregati!* se je saejal Jo!m. ,,Nikar so no poliuj•Sajte. J!m3 Jo paC navadon pti6 in kle. bi raviio tako, tudi 5a bi stal svetuiK pred \;]im!" 13 fpoštliivo so jo rdkril Dolgi JoHn, da bi bil ^lo.-ok mislil, - to je najb<j!j§i in najpogteneiSI mož na ce - lera svem. [D.nlie prihodujiC.J