Zbornik 25. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUZBA Zvezek J Proceedings of the 25th International Multiconference INFORMATION SOCIETY Volume J Legende racunalnistva in informatike Legends of Computing and Informatics Urednika  Editors: Borut Zalik, Matjaz Gams Ljubljana, Slovenija 10. oktober 10 October Ljubljana, Slovenia httpis.ijs.si Zbornik 25. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2022 Zvezek J Proceedings of the 25th International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2022 Volume J Legende računalništva in informatike Legends of Computing and Informatics Urednika / Editors Borut Žalik, Matjaž Gams http://is.ijs.si 10. oktober 2022 / 10 October 2022 Ljubljana, Slovenija Urednika: Borut Žalik Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerza v Mariboru, Maribor Matjaž Gams Odsek za inteligentne sisteme Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Založnik: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Priprava zbornika: Mitja Lasič, Vesna Lasič, Lana Zemljak Oblikovanje naslovnice: Vesna Lasič Dostop do e-publikacije: http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety Ljubljana, oktober 2022 Informacijska družba ISSN 2630-371X Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 127522307 ISBN 978-961-264-249-5 (PDF) PREDGOVOR MULTIKONFERENCI INFORMACIJSKA DRUŽBA 2022 Petindvajseta multikonferenca Informacijska družba je preživela probleme zaradi korone. Zahvala za skoraj normalno delovanje konference gre predvsem tistim predsednikom konferenc, ki so kljub prvi pandemiji modernega sveta pogumno obdržali visok strokovni nivo. Pandemija v letih 2020 do danes skoraj v ničemer ni omejila neverjetne rasti IKTja, informacijske družbe, umetne inteligence in znanosti nasploh, ampak nasprotno – rast znanja, računalništva in umetne inteligence se nadaljuje z že kar običajno nesluteno hitrostjo. Po drugi strani se nadaljuje razpadanje družbenih vrednot ter tragična vojna v Ukrajini, ki lahko pljuskne v Evropo. Se pa zavedanje večine ljudi, da je potrebno podpreti stroko, krepi. Konec koncev je v 2022 v veljavo stopil not raziskovalni zakon, ki bo izboljšal razmere, predvsem leto za letom povečeval sredstva za znanost. Letos smo v multikonferenco povezali enajst odličnih neodvisnih konferenc, med njimi »Legende računalništva«, s katero postavljamo nov mehanizem promocije informacijske družbe. IS 2022 zajema okoli 200 predstavitev, povzetkov in referatov v okviru samostojnih konferenc in delavnic ter 400 obiskovalcev. Prireditev so spremljale okrogle mize in razprave ter posebni dogodki, kot je svečana podelitev nagrad. Izbrani prispevki bodo izšli tudi v posebni številki revije Informatica (http://www.informatica.si/), ki se ponaša s 46-letno tradicijo odlične znanstvene revije. Multikonferenco Informacijska družba 2022 sestavljajo naslednje samostojne konference: • Slovenska konferenca o umetni inteligenci • Izkopavanje znanja in podatkovna skladišča • Demografske in družinske analize • Kognitivna znanost • Kognitonika • Legende računalništva • Vseprisotne zdravstvene storitve in pametni senzorji • Mednarodna konferenca o prenosu tehnologij • Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi • Študentska konferenca o računalniškem raziskovanju • Matcos 2022 Soorganizatorji in podporniki konference so različne raziskovalne institucije in združenja, med njimi ACM Slovenija, SLAIS, DKZ in druga slovenska nacionalna akademija, Inženirska akademija Slovenije (IAS). V imenu organizatorjev konference se zahvaljujemo združenjem in institucijam, še posebej pa udeležencem za njihove dragocene prispevke in priložnost, da z nami delijo svoje izkušnje o informacijski družbi. Zahvaljujemo se tudi recenzentom za njihovo pomoč pri recenziranju. S podelitvijo nagrad, še posebej z nagrado Michie-Turing, se avtonomna stroka s področja opredeli do najbolj izstopajočih dosežkov. Nagrado Michie-Turing za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe je prejel prof. dr. Jadran Lenarčič. Priznanje za dosežek leta pripada ekipi NIJZ za portal zVEM. »Informacijsko limono« za najmanj primerno informacijsko potezo je prejela cenzura na socialnih omrežjih, »informacijsko jagodo« kot najboljšo potezo pa nova elektronska osebna izkaznica. Čestitke nagrajencem! Mojca Ciglarič, predsednik programskega odbora Matjaž Gams, predsednik organizacijskega odbora i FOREWORD - INFORMATION SOCIETY 2022 The 25th Information Society Multiconference (http://is.ijs.si) survived the COVID-19 problems. The multiconference survived due to the conference chairs who bravely decided to continue with their conferences despite the first pandemics in the modern era. The COVID-19 pandemic from 2020 till now did not decrease the growth of ICT, information society, artificial intelligence and science overall, quite on the contrary – the progress of computers, knowledge and artificial intelligence continued with the fascinating growth rate. However, the downfall of societal norms and progress seems to slowly but surely continue along with the tragical war in Ukraine. On the other hand, the awareness of the majority, that science and development are the only perspective for prosperous future, substantially grows. In 2020, a new law regulating Slovenian research was accepted promoting increase of funding year by year. The Multiconference is running parallel sessions with 200 presentations of scientific papers at twelve conferences, many round tables, workshops and award ceremonies, and 400 attendees. Among the conferences, “Legends of computing” introduce the “Hall of fame” concept for computer science and informatics. Selected papers will be published in the Informatica journal with its 46-years tradition of excellent research publishing. The Information Society 2022 Multiconference consists of the following conferences: • Slovenian Conference on Artificial Intelligence • Data Mining and Data Warehouses • Cognitive Science • Demographic and family analyses • Cognitonics • Legends of computing • Pervasive health and smart sensing • International technology transfer conference • Education in information society • Student computer science research conference 2022 • Matcos 2022 The multiconference is co-organized and supported by several major research institutions and societies, among them ACM Slovenia, i.e. the Slovenian chapter of the ACM, SLAIS, DKZ and the second national academy, the Slovenian Engineering Academy. In the name of the conference organizers, we thank all the societies and institutions, and particularly all the participants for their valuable contribution and their interest in this event, and the reviewers for their thorough reviews. The award for life-long outstanding contributions is presented in memory of Donald Michie and Alan Turing. The Michie-Turing award was given to Prof. Dr. Jadran Lenarčič for his life-long outstanding contribution to the development and promotion of information society in our country. In addition, the yearly recognition for current achievements was awarded to NIJZ for the zVEM platform. The information lemon goes to the censorship on social networks. The information strawberry as the best information service last year went to the electronic identity card. Congratulations! Mojca Ciglarič, Programme Committee Chair Matjaž Gams, Organizing Committee Chair ii KONFERENČNI ODBORI CONFERENCE COMMITTEES International Programme Committee Organizing Committee Vladimir Bajic, South Africa Matjaž Gams, chair Heiner Benking, Germany Mitja Luštrek Se Woo Cheon, South Korea Lana Zemljak Howie Firth, UK Vesna Koricki Olga Fomichova, Russia Mitja Lasič Vladimir Fomichov, Russia Blaž Mahnič Vesna Hljuz Dobric, Croatia Alfred Inselberg, Israel Jay Liebowitz, USA Huan Liu, Singapore Henz Martin, Germany Marcin Paprzycki, USA Claude Sammut, Australia Jiri Wiedermann, Czech Republic Xindong Wu, USA Yiming Ye, USA Ning Zhong, USA Wray Buntine, Australia Bezalel Gavish, USA Gal A. Kaminka, Israel Mike Bain, Australia Michela Milano, Italy Derong Liu, Chicago, USA Toby Walsh, Australia Sergio Campos-Cordobes, Spain Shabnam Farahmand, Finland Sergio Crovella, Italy Programme Committee Mojca Ciglarič, chair Nikola Guid Andrej Ule Bojan Orel, Marjan Heričko Boštjan Vilfan Franc Solina, Borka Jerman Blažič Džonova Baldomir Zajc Viljan Mahnič, Gorazd Kandus Blaž Zupan Cene Bavec, Urban Kordeš Boris Žemva Tomaž Kalin, Marjan Krisper Leon Žlajpah Jozsef Györkös, Andrej Kuščer Niko Zimic Tadej Bajd Jadran Lenarčič Rok Piltaver Jaroslav Berce Borut Likar Toma Strle Mojca Bernik Janez Malačič Tine Kolenik Marko Bohanec Olga Markič Franci Pivec Ivan Bratko Dunja Mladenič Uroš Rajkovič Andrej Brodnik Franc Novak Borut Batagelj Dušan Caf Vladislav Rajkovič Tomaž Ogrin Saša Divjak Grega Repovš Aleš Ude Tomaž Erjavec Ivan Rozman Bojan Blažica Bogdan Filipič Niko Schlamberger Matjaž Kljun Andrej Gams Stanko Strmčnik Robert Blatnik Matjaž Gams Jurij Šilc Erik Dovgan Mitja Luštrek Jurij Tasič Špela Stres Marko Grobelnik Denis Trček Anton Gradišek iii iv KAZALO / TABLE OF CONTENTS Legende računalništva in informatike / Legends of Computing and Informatics ................................................ 1 PREDGOVOR / FOREWORD ................................................................................................................................. 3 PROGRAMSKI ODBORI / PROGRAMME COMMITTEES ..................................................................................... 4 Dosežki kandidata Rudija Brica / Bric Rudi ............................................................................................................ 5 Dosežki kandidata M. Gamsa / Gams Matjaž ........................................................................................................ 8 Opis dosežkov Tomaža Gornika / Gornik Tomaž ................................................................................................. 12 Opis dosežkov Tomaža Kalina / Kalin Tomaž ...................................................................................................... 15 Evolucija predmeta Računalništvo in informatika v obdobju dveh desetletij / Leskovar Robert .......................... 17 Dosežki kandidata Domna Mongusa / Mongus Domen ....................................................................................... 21 Prispevek za zgodovino slovenske informatike / Schlamberger Niko .................................................................. 24 Pregled mojega raziskovalnega dela / Solina Franc ............................................................................................ 28 Informatika narodu / Stanovnik Tone .................................................................................................................... 32 Omrežne varnostne storitve, zasebnost in računalniško obvladovanja zaupanja – strnjena kronologija (Slovenija od učenke do mednarodne partnerice) / Trček Denis .................................................................... 36 Dosežki kandidata Žiga Turka / Turk Žiga ............................................................................................................ 40 Indeks avtorjev / Author index ................................................................................................................................ 41 v vi Zbornik 25. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2022 Zvezek J Proceedings of the 25th International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2022 Volume J Legende računalništva in informatike Legends of Computing and Informatics Urednika / Editors Borut Žalik, Matjaž Gams http://is.ijs.si 10. oktober 2022 / 10 October 2022 Ljubljana, Slovenija 1 2 PREDGOVOR V 2022 smo poskusili z novim konceptom promovirati slovensko računalništvo in informatiko. Imenuje se »Legende računalništva in informatike« (Krajše »Legende RI« ali kar »legende«) s podnaslovom »Galerija slavnih slovenskega računalništva in informatike«, angleško »Hall of fame of Slovenian computer science and informatics«. Motiv je, da stroka sama da priznanja pomembnim raziskovalcem, razvojnikom in inženirjem na področju RI, hkrati pa zberemo pomembne avtobiografske prispevke v obliki zapisa slovenske zgodovine RI, torej sledimo dvema ciljema hkrati. Strokovnost brez politike in ideologije, demokratičnost in transparentnost so dominantne komponente postopka Legend RI. Škoda bi bila tudi, da ne bi nekateri pomembni posamezniki nikjer zbrano predstavili svojega dela. Po drugi strani pa poglejmo samo Alana Turinga, ki je eden najpomembnejših računalničarjev vseh časov, a je bil namesto nagrade obsojen in kaznovan zaradi svoje usmerjenosti, ne da bi komurkoli storil kaj žalega. Pričakujemo, da bo programski odbor nagradil vse pomembne računalnikarje s priznanjem "Legenda" glede na njihov dejanski prispevek. Vsak začetek je težak, zato je bilo tudi nekaj začetniških spodrsljajev, a sedaj imamo programski odbor, ki odloča z glasovanjem o vseh pomembnih točkah. Tako je bilo izglasovano ime dogodka, da so dobitniki nagrade Michie-Turing brez glasovanja sprejeti po poslanem referatu na konferenco, ki hkrati služi kot avtobiografska zgodovina. Podobno naj bi veljalo za zelo pomembne mednarodne nagrade (o zadostni pomembnosti glasuje programski odbor) ne pa tudi za nacionalne nagrade. Nagrad naj bi bilo prvo leto med 10 in 20. Absolutna zgornja meja naj bi bila nekaj nad 50, zagotovo manj kot 100 legend. Ker naj bi preprečili, da kdorkoli glasuje zase, bo volilna komisija multikonference Informacijska družba (IS) preverila vsako volilnico posebej. Pošiljanje predlogov je odprto, pričakovano pa predvsem s strani društev ACM Slovenija in SLAIS. Volilna komisija legend je kar standardna IS komisija. Rezultati so predani naprej samo v zbirni obliki, to je v številu glasov. Predlog je potrjen, ko je zanj več oddanih glasovnic ZA kot NE in ne presega dogovorjene letne ali absolutne meje – v tem primeru odloča vrstni red. Predlog za legendo mora biti v obliki 2-4 stranskega prispevka za konferenco IS v pravem formatu, podkrepljen z literaturo. Predlog lahko poda vsak zase, kandidira pa lahko tudi koga drugega. Vsak lahko hkrati napiše več predlogov. Pri posthumni kandidaturi je potrebno pridobiti soglasje najbližjih svojcev. Prispevek velja urediti podobno kot življenjepis oz. CVI, s tem da izpostavljamo dosežke in ne osebne lastnosti. Dosežke velja strukturirati, recimo znanstveno, prenosi v prakso, pedagoško, organizacijsko, a zaenkrat je tu precej svobode. V bodoče bi bilo morda smiselno strukturo tudi poenotiti, S tem novim mehanizmom skušamo dodatno razviti slovensko računalništvo in informatiko ter informacijsko družbo. Prosiva za sodelovanje, podporo, ali vsaj za strpnost in razumevanje. In seveda, iskrena hvala vsem sodelujočim in čestitke sedanjim in bodočim nagrajencem! Borut Žalik in Matjaž Gams 3 PROGRAMSKI ODBOR / PROGRAMME COMMITTEE Žalik Borut, predsednik programskega odbora Adamič Milan Bric Rudi Brodnik Andrej Divjak Saša Gerlič Ivan Horvat Bogomir Gams Matjaž Grad Janez Grobelnik Marko Hafner Izidor Jurič Simon Kalin Tomaž Kljajić Borštnar Mirjana Kozak Jernej Lesjak Janez Leskovar Robert Luštrek Mitja Martinec Mark Mernik Marjan Mladenič Dunja Mongus Domen Pisanski Tomaž Rajkovič Vladislav Reinhardt Robert Schlamberger Niko Solina Franc Škedelj Franc Špegel Marjan Trampuž Cveto Trček Denis Turk Žiga Vilfan Boštjan Vidmar Rok Volk Mira Zimic Niko Zupan Blaž Železnikar Anton Žerko Miha 4 Dosežki kandidata Rudija Brica . Rudi Bric rudi.bric@pe-tra.com POVZETEK Iz dolgoletnega sodelovanja ISKRE in CDC-ja se je v tem času zgodil nakup licence za proizvodnji mini računalnika za V prispevku so opisani dosežki avtorja. poslovno uporabo Cyber C-18. Čisto slučajno sem leta 1978 postal član skupine 21-tih mladih, v glavnem diplomiranih inženirjev elektrotehnike in matematike, ki jih je ISKRA poslala 1 UVOD na šolanje v ZDA. Naša naloga je bila, da spoznamo HW in SW Zaprošen sem bil, naj opišem svoj prispevek na IT področju v komponente sistema. Imeli smo dostop do vse izvorne kode, vseh Sloveniji. Zapisano je pravzaprav samo spomin na dogodke, kot informacij in odličnih poznavalcev sistema. se je pač ohranil v moji glavi in ni povsem verodostojen Cyber-18 je imel izredno napreden 16-bitni procesor. deloval je dokument. Na tem delam in še ni končan. v dveh načinih - batch in interaktivno. V batch načinu je izvajal programe zaporedno, podobno kot IBM-360 z operacijskim sistemom MSOS 5.0. Interaktivno delo z do 16 terminali je bilo 2 ŽIVLJENJEPIS podprto z operacijskim sistemom ITOS 1.2 (Interactive Terminal Rojen sem 1. julija 1951 v Ljubljani očetu šoferju in materi Oriented System). Hkratno delo ni bilo mogoče. Sistem je imel gospodinji. Že v osnovni šoli sem tekmoval na tekmovanjih iz maksimalno 256 KB spomina. Na pamet mi je prišel način, kako matematike in po osnovni šoli nadaljeval izobraževanje na brez velikih sprememb programja doseči sočasno delovanje obeh Bežigrajski gimnaziji v matematičnem razredu. Vseskozi sem bil operacijskih sistemov. Moj predlog je bil sprejet in v manjši »politično aktiven«, bil predsednik razreda, pionirske in skupini še dveh sodelavcev Lada Peternela in Janeza Kožuha, ki mladinske organizacije v osnovni šoli in gimnaziji, vedno kot je našel način, kako razširiti spomin na 512KB in podpreti 32 neka alternativa prevladujoči politiki. V četrtem letniku terminalov, smo idejo izpeljali. Hkrati smo izvedli spremembe gimnazije sem skupaj s še tremi sošolci, gotovo kot prvi, za podporo šumnikov in odstranili vrsto napak v File Manager protestno izstopil iz ZSMS. Zdela se nam je premalo napredna. podsistemu, ki so povzročale občasne ustavitve sistema. Nov Študij sem nadaljeval na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, sistem smo poimenovali ITOS 2.0 in v CDC-ju so nam celo na smeri tehnična matematika in leta 1976 diplomiral. formalno priznali avtorstvo sistema. Razvoj je ob zelo Računalniško programiranje je predaval dr. Egon Zakrajšek. intenzivnem delu trajal manj kot leto dni. V ISKRI so Praktično delo, programiranje v FORTRAN-u, smo študenti računalnike imenovali ISKRADATA C-18 in C-19 in jih opravljali na sistemih IBM 1130 in CDC Cyber 72. Skupaj s uspešno prodajali po vsej Jugoslaviji. Med mnogimi sošolcem in prijateljem Igorjem Fakinom sva kot seminarsko pomembnimi aplikacijami je bila tudi glavna knjiga v vseh nalogo izdelala program, ki je uspešno poiskal maksimalni temeljnih bankah NLB. Lasten razvoj smo nadaljevali in pretok usmerjenega grafa. Ta moja prva izkušnja me je na implementirali zanesljiv prenos datotek po protokolu IBM 3780 zanimiv način spremljala skozi vse življenje. preko telefonskih linij. Zadnji razvoj, pri katerem sem kreativno Po odsluženju vojnega roka sem se leta 1977 zaposlil v ISKRI sodeloval, je bila implementacija najpogosteje uporabljene kode Commerce, kjer sem imel štipendijo. Moj prvi računalnik, do (memory scheduler) z »native mode« instrukcijami. Prav kmalu katerega sem imel neomejen pristop, je bil Philips P320. Sistem smo namreč ugotovili, da je celoten sistem deloval v emulaciji je bil namenjen računovodstvom. Glavna podatkovna asemblerja, v katerem je bil napisan sistem MSOS. Tudi pri vhodno/izhodna enota pa je bila magnetna kartica formata A4 za največji obremenitvi je bil sam procesor sano polovično magnetnim trakom ob strani. Uspelo mi je izdelati program za izkoriščen. Po spremembi je procesor deloval z okoli četrtino optimizacijo cene krmnih mešanic za podjetje Emona. zmogljivosti. Na naše presenečenje pa sistem ni deloval prav nič Nenavadno za strogo namensko napravo. hitreje. Problem j bila organizacija diska. Moj predlog za reorganizacija dika ni bil sprejet, ker je v tem času celoten projekt Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or ISKRADATA v ISKRI počasi ugašal in bil nadomeščen s classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed projektom DELTA. for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must Zame je bil ta čas pomemben tudi zaradi dogodkov, povezanih s be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). prvo možnostjo, da bi ISKRA izvozila svoje znanje v Mehiko, Information Society 2022, 10–14 October 2022, Ljubljana, Slovenia © 2022 Copyright held by the owner/author(s). veliki državni firmi DICONSA SA, ki je takrat imela preko 80 računalnikov C-18, s katerimi so upravljali oskrbovanje z 5 osnovnimi živili po celi Mehiki. Ker sem dobro poznal File distribuciji in šolanju strank pa je sodeloval Savo Tatalović. To Manager, sem tudi natančno vedel, zakaj se CDC C-18 sistemi je bil eden prvih primerov res uspešnega in koristnega na videz slučajno ustavijo brez kakršnega koli obvestila. To se je programskega paketa, ki je prinesel okoli 750.000 DEM v DICONSI redno dogajalo in CDC je to s pridom izkoriščal. Ob prihodka. To Mikro Adi, tudi pri njeni širši vlogi, ni škodilo. vsaki napaki so v Mehiko poslali tehnika, jih v glavnem obtožili, Ko se je v letu 1990 pokazala možnost ustanovitve zasebnih da ne znajo uporabljati programja, in jim »odpravo napake« družb, se je uspešno podjetje HERMES razdelilo v 13 družb. zasoljeno zaračunali. Kljub moji intervenciji pri odgovornih v Sodelavci v prodaji in servisu zastopstva HP-ja so ustanovili CDC se je tako početje nadaljevalo. V naši verziji operacijskega podjetje HERMES Plus. Andrej Kuščer, Tomaž Schara in Zoran sistema smo te napake odpravili. Zagorc smo ustanovili podjetje HERMES SoftLab. Nanj smo Slučajno sem spoznal nekega managerja iz DICONS-e in mu prenesli že v HERMES-u sklenjeno pogodbo s HP-jem in dobili povedal, kaj se dogaja. Predlagal sem demonstracijo na njihovem 6.000 USD popotnice v obliki kredita z zmanjšano obrestno sistemu v Tijuani, okoli 120 km iz San Diega. Demonstracija bila mero. Ne gre pozabiti, da je bil takrat čas hiperinflacije. Prav več kot uspešna in dogovorili smo se za posodobitev vseh 85 anekdotično je, da smo kasneje morali zaradi te zmanjšane sistemov na ITOS 2.0 z možnostjo softverske podpore in razvoja obrestne mere plačati kazen za »oškodovanje družbenega aplikacijskega programja za podjetje. Ko smo s to možnostjo premoženja«. seznanili vodstvo v Kranju in Ljubljani, so v San Diego poslali Razvojno delo za HP se je hitro povečevalo in zaslužek je bil managerja, ki je na hitro uspel izničiti vse naše uspehe in odličen. Dobiček smo vlagali v nove ljudi, njihovo vsestransko napovedal prekinitev sodelovanja s CDC-jem. izobraževanje in nakup opreme. Nekatere posle smo prevzeli z Takrat sem se zarekel, da bom nekoč ustanovil podjetje, ki bo z veliko rizika, saj naše znanje ni bilo preverjeno dovolj dobro. dobičkom prodajalo softver v ZDA. Trajalo je celih 12 let, da so Zelo pomemben dosežek je bila izdelava sistema za zaščito se moje želje uresničile. podatkov OmniBack, ki je postal svetovna uspešnica s V začetku 80-tih let sem, med prvimi v Sloveniji, pokazal, da se kompletnim razvojem v Ljubljani. Uporabljale so ga številne da s programiranjem tudi dobro zaslužiti. Z dovoljenjem največje družbe na svetu (npr. DHL, Boeing). Razvoj je vodil direktorja in delavskega sveta sem skupaj z Zoranom Zagorcem, Andrej Kuščer. S HP-jem smo sklenili dogovor s katerim nam je ki je pozneje postal soustanovitelj HERMES SoftLab-a, izpeljal HP zagotovil razvojno HW in SW okolje mi pa smo financirali optimizacijo delovanja programov na računalnikih razvojno delo. To bi bilo plačano samo v primeru, da razvoj ISKRADATA v NLB (10-kratno pohitritev obdelav zaključka uspešno zaključimo. Uspelo nam je in zaslužili smo prvi milijon glavne knjige NLB) in zaslužili smo 40.000 DEM – veliko mark. denarja za tisti čas. Kot solastnik in prvi investitor v HERMES SoftLab sem nam je Ker je program ISKRADATA ugasnil, sem se leta 1984 pridružil pridružil tudi Karlheinz Weiland, projektni vodja v HP, podjetju HERMES, ki je zastopalo podjetje Hewlett-Packard v Boeblingen. Jugoslaviji z dogovorom, da bom pomagal ustanoviti softversko Prevzeli smo sodoben način vodenja in v podjetje prenesli dobre podporno službo, ki do takrat ni obstajala. Kmalu so se pridružili prakse softverskega inženirstva v HP-ju. Leta 1993 smo prejeli še Andrej Kuščer, Zoran Zagorc in Tomaž Schara. Sam sem bil naziv Podjetniki leta. V letu 1998 smo, kot prvi, prejeli slovensko odgovoren za programsko podporo za poslovni sistem HP3000, priznanje za poslovno odličnost. Prav tako smo leta 1998 v sodelavci pa za LINUX oziroma kasneje HPUX – UNIX sistem Parizu prejeli priznanje za uvrstitev med štiri najboljša podjetja na računalnikih HP9000 RISC. Kmalu smo se ob šolanju v HP- po sistemu upravljanja kakovosti EFQM Business Excellency ju spoznali s tehnologijo in z več zanimivimi rešitvami težjih Award. tehničnih problemov tudi pridobili toliko zaupanja odgovornih v Od samega začetka smo izrazito podpirali ZOTK-o, ki je bila HP-ju, da smo leta 1988 pridobili prvi razvojni projekt. Delo smo organizator slovenskega državnega tekmovanja v računalništvu. opravili v glavnem izven rednega delovnega časa in zaslužili Zmagovalce smo pošiljali v razvojne laboratorije v HP. Ker so 250.000 DEM. Ker je denar prišel ravno pred novim letom, se je bili res dobri, je to pripomoglo k našemu dobremu imenu. delavski svet prav na hitro odločil, da je neprimerneje ta denar Kmalu smo ustanovili podjetje v ZDA v mestu Mountain View porabiti za dodatno »božičnico« za vseh 300 takrat zaposlenih v v Santa Clari, v bližini Palo Alta, kjer je sedež Heweltt-Packarda. HERMES-u. Prav nič ni ostalo za kak nov računalnik za razvoj. V Sloveniji smo imeli prostore in sodelavce v Novi Gorici in V praksi sem občutil, da je nadzor nad dobičkom in njegovo Mariboru, v Bosni in Hercegovini pa smo takoj po Daytonskem smotrno vlaganje izjemno pomemben. Tega sem se, morda še sporazumu ustanovili podjetji v Sarajevu in Banja Luki. V Srbiji preveč, držal celo svojo kasnejšo poslovno kariero. smo imeli svoje podjetje v Kragujevcu. Bil sem tudi aktivno udeležen pri ustanovitvi prvega slovenskega Kmalu po osamosvojitvi leta 1992 smo za potrebe bivše SDK, ki softverskega podjetja v mešani lasti Mikro Ade, katerega jo je takrat vodil Igor Omerza, razvili program za optimalen direktor je bil Igor Omerza. Družbeni kapital je zastopala večstranski pobot. S pomočjo matematičnega bistreca Tomaža takratna ZSMS. Ker se nisem želel izpostavljati, je bila med Schare in z vrhunsko implementacijo smo dosegli bistveno višji zasebnimi ustanovitelji moja žena Sonja in sestra Janeza Janše. pobot za desetino prejšnje cene pobota, ki ga je SDK izvajala na JJ je bil uslužbenec podjetja. Preko Mikro Ade smo od začetka Hrvaškem v centru SRCE, kjer je bil takrat najhitrejši IBM-ov 1988 do osamosvojitve prodajali programski sklop RIP računalnik. Nekaj časa je to bil to pomemben del prihodka (Rentabilnost Investicijski Projektov) po celi Jugoslaviji. Ta je podjetja. Z njim smo prebrodili začetne težave in napake. izjemno pohitril tedaj obvezen izračun investicij in ga je V letu 1993 smo s lotili prenove plačilnega pometa v Sloveniji. sestavljalo skoraj 500 med seboj povezanih LOTUS Med prvimi v svetu smo za transakcijsko poslovno aplikacijo razpredelnic, ki sem jih lastnoročno napisal. Vsebinsko je uporabili operacijski sistem UNIX, relacijsko bazo podatkov in metodologijo obvladal moj sošolec, ekonomist Boris Šefman, pri client/server arhitekturo. Na našo pobudo so v SDK kot prvi 6 državnih organizacijah uvedli masovno uporabo elektronske in leta 2002 presegli 42M EUR prihodkov in preko 700 pošte. Sistem je bil zelo uspešno uveden leta 1997. Celoten zaposlenih. razvoj je za HSL pomenil 3,5 m DEM prihodka, ki pa ni pokril Podjetje sem vodil kot direktor do leta 2002, ko sem odstopil, ker vseh stroškov. Prav gotovo najcenejši razvoj nacionalnega nisem sprejel ultimata finančnih investitorjev, da takoj plačilnega sistema do takrat. Na žalost je bil v uporabi samo odpustimo 50% zaposlenih in maksimiramo dobiček. Domače nekaj let in je s prehodom na medbančni plačilni promet zamrl. banke niso sprejele mojih predlogov, da financirajo 14M EUR, s Njegovo različico še danes uporabljajo na UJP. katerimi bi izplačali neizprosne finančne vlagatelje in ohranili Zelo uspešno je HSL sodeloval z Mobitelom. Zelo zgodaj smo podjetje v slovenski lasti. prepoznali pomembnost podatkovnega prenosa na mobilnem V podjetju sem nadaljeval delo kot svetovalec v prodaji in bil omrežju čeprav je bila hitrost prenosa v začetku majhna. vpet v (neuspešen) projekt za DURS leta 2008 kjer smo na Izdelali smo SMS komunikacijski portal M-vrata s javnem razpisu kljub daleč najboljši ponubi izgubili proti navezi podsistemoma SMS-poštar in Ključna beseda s katerima je takrat SAP/IBM. Velika zamujena prilika, da bi v Sloveniji razvili Mobitel bil praktično vodilni v svetu na področju negovornih izdelek vreden vsaj 20M EUR in ga tržili po svetu drugim mobilnih storitev. Danes nas mnogo uporablja sistem pri akcijah državam. Zadnji večji (tudi neuspešen) poskus je bil javni razpis zbiranja pomoči, glasovanjih, reklamah in prenosu raznoraznih za informacijski sistem nove pediatrične klinike leta 2009. Na informacij preko SMS-ov. njem je zmagal Marand. Poskus poeenotenja informacijskih Mobitel je tudi financiral razvoj sistema MojAlbum s katerim sistemov v slovenskih bolnišnicah je bil tako uspešno preprečen smo, takoj po pojavu prvih kamer na NOKIA mobilnih telefonih, in še dandanašnji ostal nerešen. omogočili prenos in shranjevanje slik na Mobitelovi V podjetju, ki ga je leta 2008 kupil srbski podjetnik Veselin infrastrukturi. Ideja ni bila prav dobro sprejeta, ker so se pojavili Jevrosimović za 35M EUR pretežno financiranim s kreditom dvomi o zaščiti zasebnosti. Poskus, da bi Mobitel omogočil italijanske banke. Podjetje je izgubilo svojo indentiteto s popolno individualiziran pristop do shranjenih slik in podprl še druge e- integracijo v Comtrade oktobra leta 2012. Organizacijsko in storitve za svoj stranke je bil preveč vizionarski za tedanje upravljalsko je ostalo praktično nespremenjeno s povdarkom na razmere. širitvi dejavnosti izdelave in prodaje lastnih izdelkov. V HSL smo se leta 1998-1999 reorganizirali v privatno delniško Ocenjujem, da je podjetje v prvih 20 letih izvozilo vsaj za 500M družbo z namenom, da se pripravimo na vstop na NASDAQ leta EUR programske opreme. 2004. V ta namen smo organizirali ugleden nadzorni svet z Sedaj posvečam svoje delo poskusom, da bi v svetu uveljavili mednarodno priznanimi, uglednimi posamezniki kot je bil na večstranski pobot kot pomoč pri reševanju vse večje notranje primer Joel Birnbaum, oče RISC procesorja, vodilni znanstvenik zadolženosti v mnogih državah sveta. To bi bil pravi, globalno v HP in direktor HPLabs, in dr. Zvonko Fazarinc. Podjetje smo potreben in pozitiven prispevek matematike in računalniške leta 2000 dokapitalizirali z 10M EUR za 18% solastniškega tehnologije k reševanju dolžniške krize na globalni ravni. deleža uglednih novih solastnikov HP, EBRD, Charlemagne Capital, NLB in Triglav. Namen je bil dvigniti verodostojnost podjetja za nastop na največji tehnološki borzi na svetu in pridobiti nove stranke kjer so imeli novi lastniki vpliv. Vse to LITERATURA smo počeli kot pionirji, saj v Sloveniji takega poslovnega dejanja [1] Podjetnik: Rudi Bric - izvoznik domače pameti (podjetnik.si) še ni bilo. Prav pomanjkanje prakse in izkušenj pi sklepanju delniških pogodb nas je, takratne lastnike, ob prodaji podjetja drago stalo. Poleg podjetja HP smo našli še druge velike kupce naših storitv. Za podjetje Softlab iz Muenchna smo na primer opravili preverjanje celotne izvorne kode za Y2K problem njihovega ogromnega AMADEUS rezervacijskega sistema za potniški letalski promet. Zaradi velikosti sistema smo za nalizo izdelali specializirano programsko opremo z našimi najboljšimi strokovnjaki. Nova stranka je postalo tudi rent-a-car podjetje SIXT. Zanj smo razvili veliko aplikacij vključno z eno prvih prodaj rabljenih avtomobilov na internetu. Slovensko podjetje RESULT še dandanašnji opravlja razvojno in vzdrževalno delo za njihove IT potrebe. V letu 2000 je HSL kupil podjetje ZASLON, ki je izdelalo takrat najbolj napredno aplikacijo za mobilno bančništvo. Iz te zasnove so nastale danes poznane aplikacije kot sta NLB Klik in Proklik ter SKB Net in še vrsta drugih. Potem je prišla kriza celotne informacijske in telekomunikacijske industrije konec leta 2000. NASDAQ indeks je dramatično padel. IPO trg je povsem zamrl. Leta 2004 nismo dosegli predvidene vrednosti na borznem trgu, čeprav smo rasli 7 Dosežki kandidata M. Gamsa Achievements of the candidate M. Gams Matjaž Gams Odsek za inteligentne sisteme Institut “Jožef Stefan” Ljubljana, Slovenija matjaz.gams@ijs.si POVZETEK zagonu je motiv jasen: pomembni slovenski računalniški ali informacijski strokovnjaki naj svoje dosežke za zgodovino V prispevku so opisani dosežki avtorja v smislu zgodovine in v opišejo v obliki referatov, priznanje stroke pa naj se manifestira smislu kandidature za “Dvorano slavnih slovenskega na omenjeni način. Zakaj ne bi računalništvo imelo mehanizmov računalništva in informatike”. drugih pomembnih ustaljenih področjih? Se pa še spotoma učimo in denimo - razmišlja se o konkretni izvedbi KLJUČNE BESEDE konference/mehanizma naprej v bodočnost. Doživljenjski dosežki, znanost, gospodarstvo, slovarji, družbeno delo 2 Pedagoški dosežki ABSTRACT Life achievements of the author are presented in several areas Povprečna pedagoška obremenitev od doktorata dalje je 3-4 ure from science to industry, dictionaries and public work as part of predavanj tedensko, zadnja leta po nekaj dni na semester. Je historical autobiographical achievements and also as candidacy dolgoletni zunanji sodelavec FRI - Fakultete za računalništvo in for the “Hall of the fame of Slovenian computer science and informatiko, kjer je bil asistent pri okoli 10 predmetih. Po informatics”. docenturi je poučeval na dodiplomski stopnji na Pedagoški fakulteti in Fakulteti za družbene vede ter na podiplomski stopnji KEYWORDS na Ekonomski fakulteti. Sodeloval je tudi pri izvajanju Life achievements, science, industry, dictionaries, relevancy tretjestopenjskega študija v Vojvodini, na Hrvaškem in v writing in Slovene, add English keywords below the Slovene Nemčiji leta 2002. Izvedel je tudi več vabljenih predavanj na ones, keyword, keyword, keyword tujih inštitucijah. Sodeluje pri mentoriranju in ocenjevanju doktorskih, magistrskih in diplomskih del na ljubljanski, mariborski univerzi in MPŠ. Kot mentor ali komentor je 1 UVOD sodeloval pri 12 magisterijih, kot mentor 10 doktorandom in bil komentor pri 7 doktoratih. V letu 2021 smo izvedli konferenco oz. dogodek »Pionirji Bil je tudi zunanji izvajalec za Novomeško visoko šolo, kjer je računalništva in informatike« v okviru multikonferenca tudi poučeval več predmetov. V Kopru je sodeloval z dvema Informacijska družba [1]. Takrat se je porodila tudi zamisel o pedagoškima inštitucijama - za management in pomorstvo. Galeriji ali Dvorani slavnih, tj. »Hall of fame«. V svetu obstajajo Skupno je aktivno poučeval na 14 pedagoških inštitucijah, na podobni mehanizmi tako za športnike kot za druga področja. nekaj računalniških tečajih itd. [1]: Osnovna zamisel je, da strokovnjaki s področja mimo ideologije in politike, ki vse preradi sodelujeta pri priznavanju dosežkov 1. Fakulteta za računalništvo in informatiko, Ljubljana, všečnih posameznikov, sami povemo, kateri posamezniki so v 2. Ekonomska fakulteta, Ljubljana, resnici dosegli zelo pomembne dosežke. Poglejmo samo Alana 3. Evropsko središče, Maribor, Turinga [1], ki danes velja za računalniškega Einsteina, in 4. Filozofska fakulteta, Ljubljana, njegovo ime nosi poglavitna računalniška nagrada [1], pa je bil 5. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, obsojen za neko malenkost in je namesto priznanj ali nagrade v 6. Pedagoška fakulteta, Ljubljana, procesu prevzgoje leta 1954 ugasnil svečko. Kljub težavam pri 7. Fakulteta za management, Koper, 8. Fakulteta za pomorstvo in promet, Ljubljana / Portorož, Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed 9. University of applied sciences, Zweibrücken, Nemčija, for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full 10. Mednarodna podiplomska šola Jožefa Štefana, citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must Ljubljana, be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2022, 10–14 October 2022, Ljubljana, Slovenia 11. Visoka šola za upravljanje in poslovanje, Novo mesto, © 2022 Copyright held by the owner/author(s). 12. Evropsko središče, predhodnik AME, Maribor, 13. Alma Mater Europea, Maribor, 8 14. Gimnazija Bežigrad, Ljubljana. Zadnja leta se aktivno ukvarja s študijem človeške civilizacije – katere nevarnosti grozijo in kaj je potrebno narediti, da se Pedagoškega dela je precej manj kot pri rednih profesorjih, npr. nevarnostim izognemo. Poglavitne nevarnosti so: jedrska vojna pri prof. F. Solini, prof. D. Trčku ali prof. Bratku, je pa kar (ni analize), umetna inteligenca, demografija, družbeni propad, obsežna za raziskovalca po osnovni usmeritvi, medtem ko je biološki agenti, torej je kar precej nevarnosti našlo pot v analize število pedagoških inštitucij, kjer je kandidat predaval, precej in objave kandidata. Demografija je, podobno kot misli Elon nadpovprečno. Musk, med najnevarnejšimi in najbolj urgentnimi. Po desetletjih, ko je grozila prevelika rast, sedaj grozi prevelik upad in posledično v nekaj sto letih izumrtje malih evropskih narodov. 3 Raziskovalno-razvojno delo Slovenski avtohtoni narodi kot Slovenci ali Hrvati naj bi po projekcijah izumrli v 200 letih, če ne bo prišlo do pomembnih sprememb. Analize tudi pokažejo, kaj je potrebno narediti: Kandidat je vodja Odseka za inteligentne sisteme na IJS s preko ojačati mehanizem družine in še marsikaj drugega. Pri študiju 30 zaposlenimi, je vrsto let vodil raziskovalno skupino na IJS COVID-19 je bilo doseženo drugo mesto (vodja ekipe Mitja znotraj programske skupine, ki se izvaja na IJS in FRI. V Luštrek, kandidat predlagal nekaj novih algoritmov) in nagrada ocenjevanju leta 2015 je bila skupina ocenjena kot najboljša na 250.000$ v XPRIZE tekmovanju. Analize pokažejo, da umetna svojem področju. Kandidat se ukvarja z raziskavami in razvojem inteligenca dosega 20% boljše rezultate pri krotenju pandemij, a na področju inteligentnih sistemov, inteligentnih agentov, hkrati se je izkazalo, da je ljudje (politiki, zdravniki) nočejo poslovne inteligence, kognitivnih sistemov, informacijske uporabljali, čeprav smo sistem zastonj ponudili EU družbe ter računalništva in informatike. Skupni imenovalec je ministrstvom. Pri družbenem propadu se je izkazalo, da ob uvedba inteligentnih metod v računalniške sisteme in s tem novih stagnaciji oz. propadu civilizacij istočasno prihaja do napetosti v sposobnosti, recimo izboljšano klasifikacijo ali boljšo družbi, medsebojnemu sovraštvu, idej, ki nimajo stika z sposobnost komunikacije. Z uvajanjem tovrstnih sistemov, realnostjo oz. produktivnimi odnosi. To se v precejšnji meri kaže predvsem inteligentnih agentov, se pospešuje prehod družbe, še v sodobni družbi, recept za umiritev razmer pa je jasen. Obsežne posebej slovenske, v informacijsko družbo. S stališča povsem analize na osnovi Drakove enačbe kažejo, da bomo ljudje slej ko bazičnih znanosti kandidat ocenjuje kot najbolj zanimive prej izumrli, če ne bomo osvojili presenetljivo veliko drugih raziskave inteligentnosti in zavesti v relaciji človek-stroj. planetov. Po svoje je to logično, vendar je zanimivo, da formalne Poglavitna kandidatova teza, začenši z doktoratom, je, da je analize matematičnih modelov, temelječe na opazovanjih naše potrebno sedanje računalniške sisteme bistveno dograditi v galaksije, kažejo tako. Torej preprosto povedano: človeštvo mora smislu t.i. mnogoterega znanja [1] – prepletanja več procesov, ki stremeti k temu, da gre na Mars in izven našega osončja, hkrati aktivno interaktirajo med seboj. S tem pridobimo načeloma večjo mora umiriti medsebojne konflikte, izrojene ideje in z računsko sposobnost kot s Turingovimi stroji. Nenavadna uravnavanjem rojstev preko sistema družine in sorodnih ukrepov podobnost te informacijske teorije je s fizikalno teorijo doseči trajnostjo rast oz. skrb za okolje. Znanstvene analize mnogoterih svetov. Prve odmevne raziskave, povezane z umetne inteligence in zdrava pamet kažeta enako. doktoratom, pa so bile na področju patologije – kdaj se pri globljem preiskovanju pojavijo slabši rezultati [1]. Poleg raziskav je pomemben prenos znanj v slovenski prostor, kjer je 4 Objave avtor med bolj aktivnimi pisci strokovnih besedil in drugih aktivnosti, ki dvigujejo nivo Slovenije. Primer bi bila strokovna knjiga o kvalitetnem programiranju [1]9]. S tovrstnimi objavami Bibliografija dr. Gamsa [1]10] zajema čez 1600 postavk v se je spodbujalo računalniška znanja v Sloveniji. COBISSU, od tega 157 objav v 1.01, skupaj s v zbornikih konferenc in knjigami preko 900 objav. Nekatere objave so v Princip mnogoterega znanja pravi, da je optimalno znanje najkvalitetnejših tujih revijah s področja računalništva in mnogotero (beseda redundantno ni prava, čeprav je mnogotero informatike [1]11]. Vseh citatov je po Google scholarju čez znanje običajno precej redundantno), da torej ansambelske 4500, medtem ko je tam h-indeks 32, na internetu najdemo preko metode v strojnem učenju dosegajo boljše rezultate (empirično 40.000 omemb. Je soavtor 8 patentov oz. vlog. V rubriki 1.04 potrjeno), da skupina ljudi bolje deluje kot posameznik, itd. Ta Professional article in 1.05 Popular article je 290 vnosov. princip je v navideznem nasprotju z Ockhamovim principom, ki pravi, da je optimalno porezati vse redundantno. Za dobre Pri objavah je kar nekaj raziskovalcev z višjim h-indeksom v rezultate pa je potrebno smotrno sestaviti skupno znanje več računalništvu, recimo Sašo Džeroski ali Ivan Bratko. Po številu modelov znanja, ki so čim bolj kvalitetni in čim bolj različni. vseh objav in po številu vseh vnosov v Cobiss pa kandidat dosega Nekaj zaključkov je precej nenavadnih: skoraj vedno obstaja več enega najboljših rezultatov v računalništvu in informatiki v enot, recimo več planetov ali več galaksij / vesolij. Ali ta, da ni Sloveniji, prav tako po številu omenjanj na spletu. Podobno po mogoče doseči prave inteligence z obstoječo računalniško številu poljudnih objav, kjer izstopajo redni komentatorji kot arhitekturo, ker je premalo mnogotera. Morda omogoča Žiga Turk, pa tudi Denis Trček ima precej zanimivih objav. Pri simulacije mnogoterosti, vendar najbrž preveč težko. Paradoks pedagoških knjigah po številu izjav verjetno izstopata Ivan pa pravi, da lahko mnogotere modele združimo v enega, a to je v Bratko in Vladislav Rajkovič, po največjem številu izvodov v dinamičnem svetu zahtevna naloga; lažje je v stacionarnem. tujini Ivan Bratko. Po branjih poljudnih člankov je kandidat verjetno med odličnimi, saj je v povprečju prispevek bran/klikan okoli 10.000-krat, rekord pa je okoli 200.000 klikov prispevka. 9 5 Uredniško vrhu, če upoštevamo rezultate na zaposlenega (ali glede na GDP), ne pa absolutno. Podobno smo ob kritikah visokega znanja z nekaj analizami in objavami pokazali, da je visoko Je vodja in sodelavec večjega števila domačih in mednarodnih znanje (visoko šolstvo, znanost, patenti, delež v izvozu) med raziskovalnih projektov, skupno nekaj sto. Je član več društev najpomembnejšimi relacijami z GDP države. (ACM, ECCAI, IEEE) in uredniških odborov mednarodnih revij, skupno se jih je nabralo okoli 15. Največ energije nameni Po položaju izstopajo Peter Tancig kot minister ali Cene Bavec slovenski mednarodni reviji Informatica [1]12] kot izvršni kot državni sekretar, kljub temu je kandidat med najbolj kontaktni urednik revije od leta 2017 dalje, prej pa vrsto leto vplivnimi pri sprejemanju zakonov in promociji informacijske pridruženi izvršni urednik, kjer je po uredniškem stažu drugi za družbe ter zagovarjanju znanosti in visokega šolstva, hkrati je prof. Železnikarjem. Vsako leto je v povprečju član okoli deset ustanovil največ ključnih računalniških in informacijskih društev organizacijskih odborov konferenc, med drugimi tudi svetovno ter drugo nacionalno akademijo IAS. Po številu mandatov v najbolj slovečih kot IJCAI ali AAAI. Je desetletja glavni društvih morda izstopa Niko Schlamberger, po društveni organizator tradicionalne konference Informacijska družba, ene aktivnosti po širini najbrž kandidat. največjih te vrste v Evropi z nekaj sto letnimi prispevki in podelitvami nagrad Michie-Turing. 7 Gospodarstvo 6 Organizacijsko Izpeljal cca 10 aplikacij na svetovnem nivoju, kjer so po nekih Soustanovil je društvo za umetno inteligenco, društvo za rezultatih presegali konkurenčne. Zaposlovalni agent na kognitivne znanosti, društvo ACM Slovenija, društvo za internetu, ki je govoril slovensko in angleško, je dosegel peto tehniško-naravoslovne vede SATENO in inženirsko akademijo najbolj brano mesto med slovenskimi na spletu, je prvi na svetu IAS. V letih 1996–2004 je bil pomočnik vodje Odseka za v katerikoli državi nudil prek 90% vseh nacionalnih prostih računalniške sisteme na Institutu “Jožef Stefan” (IJS); 2004− delovnih mest preko spleta. Z ekipo razvil cca 300 inteligentnih vodja Odseka za inteligentne sisteme na IJS; 2009–2011, član asistentov za razne naročnike. Prvi razvili sistem TTS za nacionalnega Programskega sveta CRP; član UO IJS, večkrat slovenski jezik »Govorec«, kjer je sodeloval tudi Jure Leskovec. predsednik Elektronike na IJS in član Znanstvenega sveta IJS. V letu 2000 dan v prosto uporabo vsem slepim in slabovidnim 2008-2012 (pod)predsednik društva ACM Slovenija; Slovenije. Sistem pri železarni Jesenice je prek kvalitete oljne soustanovitelj in 11 let tajnik društva SATENA in tedanje IAS; emulzije skoraj desetletje nadziral kvaliteto površine pri 2010 in 2x po 4 leta predsednik konference SVIZ za fakultete in produkciji 100.000 t jekla letno, tj. praktično vso proizvodnjo v inštitute; podpredsednik SVIZ s 40 000 člani; soustanovitelj in Sloveniji. Vpeljava inteligentnega sistema VIDA za DURS, za predsednik več društev, med drugim Društva za kognitivne svetovanje v slovenščini pri izpolnjevanju davčnih napovedi. Za znanosti, Društva za umetno inteligenco in ACM Slovenija. Član Lotrič razvit nadzor hladilnih naprav, v celoti cca 100 prototipov, več nacionalnih svetov, med drugim Nacionalnega sveta za od katerih so se nekateri uporabljali leta oz. največ kakšno znanost in tehnologije. Bil predstavnik v evropski zvezi za desetletje. umetno inteligenco EurAI, sedaj predstavnik v IFIP Technical Committee 12. Trenutno poskušamo ustanoviti svetovno združenje za umetno inteligenco. Od leta 2018 dalje Državni 8 Slovenski jezik svetnik za raziskovalno dejavnost, kjer je dosegel za znanost in visoko šolstvo zelo pomembne rezultate, recimo preprečil sprejem slabih verzij raziskovalnega zakona in podprl sprejem Skupaj z nekaj deset sodelavci s cele Slovenije, zlasti pa z dvema sedanje dobre verzije. Moto je bil in je : Več znanosti v politiko sodelavcema FRI, dr. Kodekom in dr. Vilfanom, je sodeloval pri in manj politike v znanosti. izdaji Računalniškega slovarčka, prvega leta 1985 [1]13], Leksikona "Računalništvo" in Velikega leksikona Cankarjeve V letih 2000 in 2001 je dr. Gams postal član Programskega sveta založbe. S ponatisi in razširjenimi izdajami so v skupni nakladi za informatizacijo šolstva in član Strateškega sveta za okoli 50.000 izvodov postavili temelje slovenskega informacijsko družbo, ki ga je ustanovil dr. Drnovšek. V tem računalniškega izrazoslovja. Sedaj je računalniški slovarček z obdobju so bili postavljeni temelji slovenske informacijske 12.000 izrazi največja zbirka angleško-slovenskih izrazov v družbe. Bil je tudi član več nacionalnih svetov, med drugim član obliki Wiki slovarčka http://dis-slovarcek.ijs.si/. Pri slovarjih in strateškega Sveta za znanost in tehnologijo Slovenije. Med leksikonih je v tej kategoriji verjetno na prvem mestu, še danes bojem za osamosvojitev Slovenije med drugim organiziral dopis je ključni urednik spletnega Računalniškega slovarčka, v Sobotni prilogi Dela za vse inštitute, ki se je pojavil hkrati z največjega nabora slovensko-angleških terminov iz dopisom Univerze in cerkvenih predstavnikov. V sindikatu računalništva in informatike. SVIZ si je kot predsednik konference visokega šolstva in znanosti aktivno prizadeval za izenačitev pedagoških in raziskovalnih poklicev z zdravniškimi, ter s tem doseči primeren status in dohodke v obeh sferah. V času pritiskov na fakultete in inštitute smo z analizo objav po Šanghajski študiji pokazali, da so slovenske inštitucije od univerz do inštitutov v svetovnem 10 9 Tekmovanja REFERENCES [1] Multikonferenca Informacijska družba, https://is.ijs.si/ [2] Hodges, A. 2014. Alan Turing: The Enigma. Princeton University Press. Prvo mesto na svetovnem tekmovanju EvAAL v 2013; 2014, [3] Gams, M. 2021. ACM Turing Award for 2020 Honors Alfred Vaino Aho uvrstitev med prvih 10 na tekmovanju Tricorder z nagradnim and Jeffrey David Ullman, Informatica, vol. 45, no. 5, Editorial. https://www.informatica.si/index.php/informatica/issue/view/226/showT skladom 10 milijonov $; nekaj prvih nagrad; 2009, 1. nagrada oc na Forumu inovacij, 1. in 2. mesto na tekmovanju Sussex- [4] Domača stran M. Gamsa: https://dis.ijs.si/mezi/ [5] Gams, M. 2001. Weak intelligence: through the principle and paradox of Huawei, 2. mesto na tekmovanju XPRIZE za kovid ukrepe in multiple knowledge, (Advances in computation, vol. 6). Huntington: Nova nagrado 250.000 $. 6 zmag od 10 udeležb na svetovnih Science. [6] Gams, M. 1988. Principi poenostavljanja v sistemih za avtomatsko učenje tekmovanjih, nikoli slabše kot četrto mesto. Po uspehih na : disertacija. Ljubljana. tekmovanjih v zadnjih letih se le nekaj laboratorijev na svetu [7] Luštrek, M., Gams, M., Bratko,I. 2006. Is real-valued minimax lahko kosa oz. je boljše kot kandidatov. pathological?. Artificial intelligence, ISSN 0004-3702, vol. 170, str. 620- 642. [8] Bratko, I., Gams, M. 1982. Error analysis of the minimax principle. V: CLARKE, M.R.B. (ur.). Advances in computer chess. 3, (Pregamon chess 10 Zaključek series). Oxford [etc.]: Pergamon Press, vol. 3, str. 1-15. [9] Matjaž Gams, M., Kos, B., (illustrator) 1985. Osnove dobrega programiranja : metode, tehnike, principi. Ljubljana: Cankarjeva založba. [10] Literatura M. Gamsa v COBISSU: Na vsakem področju posamezno so marsikje odlični http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20220905175100-08501.html posamezniki, ki so tam dosegli več kot kandidat, ponekod celo [11] Gjoreski, Martin, Janko, Vito, Slapničar, Gašper, Mlakar, Miha, Reščič, Nina, Bizjak, Jani, Drobnič, Vid, Marinko, Matej, Mlakar, Nejc, Luštrek, precej več, zato je nekaj posameznikov navedenih. Najbrž so Mitja, Gams, Matjaž. Classical and deep learning methods for recognizing doseženi rezultati kandidata zanimivi predvsem kot integralna human activities and modes of transportation with smartphone aktivnost v vseh omenjenih področjih. Po tem kriteriju je najbrž sensors. Information fusion, ISSN 1566-2535, 2020, vol. 62, str. 47-62, doi: 10.1016/j.inffus.2020.04.004. malo posameznikov v Sloveniji s podobnimi dosežki. Značilna [12] Revija Informatica, https://www.informatica.si/index.php/informatica je tudi izvirnost novih tez, ki marsikje naleti na odpor, kar pa je [13] GAMS, Matjaž (Author, Editor), JAKOPIN, Primož, KANIČ, Ivan, KODEK, Dušan, MOHAR, Bojan, VILFAN, Boštjan, DIVJAK, Saša, bil najpogostejši odnos do marsikaterega misleca v zgodovini. RAPOŠA, Kazimir (Editor). Računalniški slovarček : angleško-slovenski, Vprašanje seveda je, kako se bodo omenjenih dosežkov slovensko-angleški. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985. 226 str. spominjale naslednje generacije in ali bodo omenjeni dosežki [COBISS.SI-ID 15631617] dejansko vplivali na razvoj človeške civilizacije. Trenutne analize kažejo, da je najbolj verjetna življenjska doba človeške civilizacije med 1.000 do 10.000 leti, ker kljub starosti naše galaksije 4.6 milijarde let ni nobenega sledu o obstoječi civilizaciji ali civilizaciji, ki bi za seboj pustila kakšno sled. Verjetnost, da smo prva civilizacija v galaksiji, je minorna, verjetnost povprečnega preživetja civilizacije kot ocenjeno. Zato je za dolgoročno preživetje ključnega pomena, da gremo na Mars in nato na druga osončja. Temu bi moralo človeštvo posvetiti osrednjo pozornost in se izogniti stranpotem. Najpomembnejše odkritje je verjetno princip mnogoterega znanja, ki preprosto povedano pravi, da je več virov/modelov znanja, pametno kombiniranih skupaj, bolje kot najboljši posamezni vir/model. Princip je v navideznem konfliktu z Ockhamovim rezilom (britvijo) in tudi paradoksom mnogoterega znanja, omogoča pa razumevanje, zakaj so ljudje bolj inteligentni kot računalniki in zakaj tega konflikta v resnici ni. Inherentno ta princip uporabljajo tako nevronske mreže kot ansambelski učni algoritmi. ZAHVALA V prvi vrsti bi se zahvalil mentorju prof. dr. Ivanu Bratku, pa tudi nekaj 10 profesorjem in raziskovalcem iz njegove generacije. Vsi so pomembno vplivali na moj razvoj. Nato bi se zahvalil vsem sodelavcem, predvsem na Institutu »Jožef Stefan« ter vsem sodelavcem z drugih inštitucij, tako akademskih kot iz gospodarstva. 11 Opis dosežkov Tomaža Gornika Tomaž Gornik Better d.o.o tomaz.gornik@better.care VoiceXML in nato rešitev preko podjetja HP prodali operaterjem Megafon (Rusija) ter Etisalat in DU (Dubaj). 1 UVOD V nadaljevanju so opisani moji dosežki kot podlaga kandidature 2000-2010 za “Dvorano slavnih slovenskega računalništva in informatike”. V začetku novega tisočletja smo s pomočjo ljubljanske FRI Zadnjih štiridesetih letih se večinoma ukvarjam s tem področjem, razvili in uvedli metodologijo razvoja aplikacij Marand najprej kot srednješolski zanesenjak in tekmovalec na Application Framework (MAF) in Marand Agile Process (MAP). republiških tekmovanjih, nato študent zatem pa vodja razvoja, S tem smo poenotili in predvsem pospešili razvoj kompleksnih podjetnik in lastnik podjetij, ki razvijajo programsko opremo. V aplikacij. nadaljevanju sledi kratek povzetek ključnih mejnikov te zgodovine. Prav tako smo razširili sodelovanje s Telekomom Slovenije. Postavili smo sodobno centralno informacijsko infrastrukturo, ki je temeljila na modularnosti, aplikacijskih strežnikih, orodjih za upravljanje poslovnih procesov (BPM) in podatkovnih 2 PODJETJE MARAND skladiščih. Razvili smo ključne modularne komponente, kjer so bili podatki in programska koda združeni okoli ključne entitete 1990-1999 (Poslovni Partner, Zahtevki, Pogodbe, Storitve, Stiki), Proti koncu študija računalništva in informatike na ljubljanski Komponente smo nato povezali z BPM platformo s katero smo FRI sem leta 1989 soustanovil podjetje Marand. V začetnem integrirali tudi več kot deset drugih ključnih sistemov (regletna obdobju sem skrbel za prodajo programske opreme, kjer smo kot knjiga, finanančni sistem SAP, obračunski sistem, ipd). Sistem prvi v takratni Jugoslaviji tržili cenovno dostopno programsko je vseboval 700 različnih procesov s katerimi je 1,500 opremo predvsem podjetja Borland. Kot zanimivost naj povem, uporabnikov zagotavljalo podporo 1,2M strank. Takšno da smo ob predstavitvi novih različic Quattro Pro in Paradox leta storitveno usmerjeno (SOA) arhitekturo Telekom uporablja še 1991 napolnili Galusovo dvorano. Uspeli smo legalizirati veliko danes. kopirane programske opreme in uvesti Quattro Pro v slovensko šolstvo. Vedno smo strmeli k inovativnim pristopom, ki poskušajo neko področje standardizirati ter zagotoviti ponovno uporabo že Zatem sem v podjetju prevzel vodenje razvoja programske razvitih komponent. Zato smo se velikokrat pridružili opreme. Začeli smo z razvojem zdravstvenih informacijskih organizacijam kot je naprimer Telemanagement Forum. Vsled sistemov za potrebe bolnišnic, takrat predvsem onkološnega sodelovanja s TMF je le ta za obračun storitev kot standard inštituta v Ljubljani. Med prvimi smo v zdravstvu uporabili nove sprejel podatkovni model, ki smo ga razvili v podjetju Marand. ahitekturne pristope in tehnologije kot so odjemalec-strežnik (1993), relacijske baze podatkov (1993), javanski programski Po zagotovitvi ključnih komponent smo se na podlagi jezik (1997), tro-slojno arhitekturo (1998), popolnoma spletne omenjenega podatkovnega modela lotili še obračuna storitev. uporabniške vmesnike (2000). Slednja aplikacija, Webdoctor, je Kot zamenjavo za staro, tujo rešitev smo razvili popolnoma nov na onkološkem inštitutu v uporabi še danes. obračunski sistem, ki je temeljil na porazdeljeni arhitekturi, orodjih za poslovna pravila (BRMS) in procesiranju v pomilniku. S širitvijo interneta sredi 90 let smo začeli sodelovati s ponudniki Sistem se je pokazal kot izjemno zmogljiv, saj je več kot 1M tovrstnih storitev v Sloveniji (SiOL) in na Hrvaškem (HiNET) za faktur iz 100M zapisov o klicih za posamezen mesec pripravil v katere smo razvili sistem za upravljanje s strankami (CRM) in manj kot štirih urah. Tudi ta sistem je v uporabi še danes, po več obračun storitev. V nadaljevanju smo razvili ter integrirali vrsto kot 15 letih. storitev za ponudnike vsebin (Mobitel: glasovno pošto, orodja za konfiguracijo glasovnih storitev - IVR, mVstopnica, video Hkrati z aplikacijami za podporo ponudnikom portali, mobilno plačevanje na Petrolu, STA in Siol: uredniški telekomunikacijskih storitev smo naprej razvijali tudi sistem za portale). Pri tem smo uporabili nove pristope kot je bil informacijske sisteme na področju zdravstva. Pri tem naj omenim nacionalne projekte kot so register raka ter preventivne 12 programe za rak materničnega vratu (ZORA) in rak dojk Malte in kmalu Cipra, mesta Moskva in London, ter (DORA), ter zaledni sistem za preverjanje zavarovanja pacientov vrsta uglednih bolnišnic kot so Heidelberg, Charite, ZZZS OnLine. Oxford in Christie. • aplikacijo za upravljanje z zdravili uporablja deset Tretje področje je bilo zavarovalništvo. Za Zavarovalnico bolnišnic v Veliki Britaniji, regija v Novi Zelandiji, v Triglav smo zagotovili sistem za obračun premij in depozitov Sloveniji pa Onkološki Inštutut in UKC Ljubljana. naložbeno življenskega zavarovanja. Tudi to sodelovanje še vedno traja, že skoraj 20 let. Bolj pomembno pa je to, da prinašamo nov koncept ločevanja podatkov od aplikacij, ki povečuje innovativnost, razbija Omeniti velja še, da sem leta 2014 prevzel tudi vodenje podjetja monopole in omogoča zdravstvu postopen prehod na nove Marand. tehnologije. Pri tem smo vodilni v svetovnem merilu, kar kažejo tudi zgoraj omenjene reference. 2010-2019 Z uspehom na razpisu za nov informacijski sistem pediatrične Prav tako smo vodilni ponudnik nizko-kodnih (low-code) rešitev klinike UKC Ljubljana se je začelo novo obdobje, kjer smo se specializiranih za področje zdravstva. To je prepoznal tudi ponovno osredotočili na zdravstveno informatiko. Zagrabili smo Gartner Group in nas uvrstil med inovativna podjetja s tega priložnost in razvili popolnoma nov sistem, ki je temeljil na področja. platformi za upravljanje podatkov v odprtem formatu openEHR. Več o podjetju na www.better.care Sistem smo dograjevali in razmišljali o prodoru v tujino. Konkurenca na področju EHR (electronic health record) sistemov je izredna, uvedba zahteva tudi veliko storitev 4 ZAKLJUČEK prilagoditve in integracije. Kot majhno podjetje na tujih trgih ne bi uspeli zagotavljati tovrstnih storitev, zato smo se odločili, da se osredotočimo na dve ključni komponenti EHR sistemov - Vseskozi skušam uvesti novosti v razvoj aplikativne programske platformo za upravljanje s kliničnimi podatki ter aplikacijo za opreme, v zadnjem času predvsem na področju zdravstvene upravljanje z zdravili. informatike. Nekaj novosti, kjer smo bili pri uvedbi med prvimi (če ne čisto prvi) na svetu: Hitro smo dosegli prve uspehe,. Največji je bil odločitev mesta Moskve, da vse klinične podatke 10M prebivalcev za 1,000 • popolnoma spletni odjemalec aplikacije za bolnišnice zdravstvenih inštitucij hrani v naši platformi. (Webdoctor) leta 2000 • standardni podatkovni model sistema za Platformo smo uporabili tudi v Sloveniji, pri projektu zaračunavanje telekomunikacisjkih storitev (TMF) Integracijske Hrbtenice, ki je jedrna infrastruktura eZdravja. V • pristop Postmodern EHR - uvedba inovacijske njej se hranijo vsi podatki (odpustna pisma, napotnice, recepti, platforme ob obstoječih (legacy) sistemih povzetki zdravljenja, cepljenja, ipd), kar je omogočilo, da smo • arhitektura, ki ločuje klinične podatke od aplikacij ob nastopu pandemije na nivoju države lahko pravočasno • nizkokodna platforma specializirana za zdravstvene zagotovili SMS obveščanje o rezultatih cepljenja in digitalno aplikacije zeleno potrdilo za COVID19. • Design sistem za zdravstvene aplikacije Večina teh inovativnih rešitev je opisana v prispevkih, ki so 3 PODJETJE BETTER D.O.O. dostopni tukaj. Ko pogledam nazaj ugotavljam, da so praktično vsi razviti 2019 - sistemi še vedno v uporabi pri naročnikih, kar je presentljivo, saj Za podporo ambicijam prodora na tujih trgih smo se morali jih je veliko starih skoraj 20 let! Prav vsi temeljijo na (takrat) osredotočiti na zdravstvo. Zato smo leta 2019 razdružili podjetje novih pristopih in konceptih, ki so se skozi obdobje uporabe Marand. Nastalo podjetje Better, ki je v moji lasti, je tako izkazali za pravilne. prevzelo razvoj aplikacij za področje zdravstva in se usmerilo predvsem na tuje trge. V letu 2021 smo od 10.6M EUR Potrebno je poudariti, da nobenega od teh produktov nisem prihodkov 90% realizirali v tujini, večinoma na razvitih trgih ustvaril sam. Za največji dosežek štejem dejstvo, da mi je v teh severne Evrope. Tam imamo lastna podjetja (Velika Britanija, letih uspelo pridobiti okrog 150 sodelavcev, ki jih lahko brez Nemčija in Irska) in 20 partnerjev, med njimi ugledna podjetja zadržka postavim ob bok najboljšim s tega področja. kot so Accenture, Atos, CGI, EY, NTT Data in T-Systems. Z obema poduktoma smo v teh letih dosegli lep uspeh: • platformo uporablja več kot 150 strank v 18 državah, med drugim nacionalni sistemi Slovenije, Walesa, 13 LITERATURA Press Release: Shared care planning solution is deployed across London Press Release: Better awarded £3.1m for London-wide shared care solution Mednarodne organizacije/Konference/predavanja Press Release: Suffolk and North East Essex ICS work with Better on Skozi celotno 30 letno kariero sem redno nastopal na številnih care planning platform konferencah s področja informatike, telekomunikacij in zdravstva. Med njimi so: Presentations/Videos: • INFOS - programski odbor • Tomaz Gornik: Better Intro; video, slides • Skladišča Podatkov - organizator (s • Ian McNicol, Tomaz Gornik - openEHR intro profesorjem Krisperjem) in programski odbor • • Oliver Heinze, Deputy CIO Heidelberg University Telemanagement Forum - predavanja Hospital – The HighMed Project • Dnevi Slovenske Informatike - programski svet, predavatelj • HiGHmed Symposium: openEHR and FHIR- Friends or • HealthDay - ustanovitelj, progranski odbor, predavatelj Foes? • openEHR - organizator, programski odbor, predavatelj • John Meredith, Architect NWIS Wales – openEHR Case • HIMSS (Health Information Management Systems) - Study predavatelj • Somerset NHS Trust: Building and deploying COVID-19 • Veterans Affairs ViSTA Conference – predavatelj forms using Better Platform • World of Health IT – predavatelj • HLTH – predavatelj Articles/Whitepapers: • ViVE health – predavatelj • ReWired Health – predavatelj • DigitalHealthnet: Rethinking the architecture of health IT to • Health 2.0 - predavatelj unlock potential • eHealth Week – predavatelj • Gartner: Hype Cycle for Healthcare Providers 2020 • NHS Digital Academy - predavatelj • EY: How will you design information architecture to unlock • European Connected Health Alliance - predavatelj the power of data? • EY: Three essential shifts to build and elevate a smarter health experience Kot vabljeni predavatelj vsako leto pripravim predavanje na • podiplomskem študiju Univerity of Toronto, letos tudi na EY: Connected Health Cloud Placemat University of • Pittsburg. Enako na nekaj slovenskih fakultetah - Medicinski, Open Data Institute: Standards for data and interoperability Ekonomski, FRI. • Apperta Foundation: Defining an open Platform • Apperta Foundation: A Blueprint for a Co-Produced Še posebej sem ponosen na to, da sem bil pred leti izvoljen za Personal Health Record (CoPHR) Ecosystem sopredsedujočega upravnemu odboru neprofitne organizacije openEHR • WHO, ITU: Digital Health Platform Handbook: Building a International, ki ima sedež na UCL v Londonu. openEHR si že 25 let Digital Information Infrastructure (Infostructure) for Health prizadeva za standardizacijo kliničnih podatkov s ciljem povečanja • NHS Wales Informatics Service (NWIS): What is openEHR izmenljivosti in uporabnosti podatkov. and why is it important? • Matt Hancock: Speech at Rewired on separating data from Nagrade applications Nekaj nagrad, prejetih za informacijske rešitve: Blogs: • Best Innovation at HP Communications WorldBest To better understand our thinking, please have a look at blog posts on Innovation at HP Communications World Issued by 2008 HP Communications World, Vienna, Austria · Nov 2008 • • Več nagrad za informacijske projekte na Dnevih Slovenske Microsoft blog: Supporting openEHR with Azure Health Data Services Informatike • • Introducing FHIR Connect 2014 Best eHealth Solution by EU SME2014 Best eHealth • Solution by EU SME Issued by HIMSS/World of Health IT FHIR + openEHR 2014, Nice, France · Apr 2014 • Building a design system for digital solutions in healthcare • EU SME Instrument Horizon 2020- Maj 2014 • Why openEHR is eating healthcare • Nominacija DIGITALEUROPE’s Future Unicorn Award • Accelerating innovation in healthcare using low-code 2021 development • Turning healthcare IT architectures inside out Druge vsebine • A transformation architecture for regional health and care Better Intro slides systems Better Design System: video • Re-thinking the IT architecture of health and care Anatomy Mapper Demo video • Building better applications faster SNOMED concept linking: video • Momentum building for a new approach to EHRs, In-app communication - video • the Postmodern EHR, the enablers, the data layer, Better Digital Health Platform Whitepaper • Press Release: The Christie goes live with ePROMs patient portal the feral systems dilema and Press Release: The Christie, the largest cancer trust in Europe adopts • application centric vs. data centric interoperability. Better Platform. 14 Opis dosežkov Tomaža Kalina Tomaž Kalin tomaz@kalin.si kurzu iz Računalniških komunikacij in mrež, v Sloveniji sploh, so se kasneje pridružili analogni predmeti na dodiplomski 1 UVOD stopnji. Pri tem je bil član doktorskih komisij, mentor pri Tomaž Kalin [1,2], rojen 22.11.1936, je končal diplomski in diplomah, magisterijih in doktoratih študentov, ki so pozneje podiplomski študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. pomembno krojili informacijsko področje v Sloveniji in posebej Izpopolnjeval se je na Rensellaer Polytechnic Instiute, Troy, za razvoj nacionalne akademske mreže, ARNES, zaslužna mgr. New York kot Fullbrightov štipendist, in nato doktoriral v M. Bonač in mgr. A.Jauk. Ljubljani. V letu 1992 je postal Generalni sekretar Evropskega združenja Po diplomi se je zaposlil na Inštitutu “Jožef Stefan” v Ljubljani, akademskih in univerzitetnih računalniških mrež, s sedežem v kjer je vpeljal računalniško zbiranje eksperimentalnih podatkov. Amsterdamu s štiriletnim mandatom. Skozi to delo je prešel na področje računalništva in nato k Po vrnitvi v domovino, leta 1996, je najprej pol leta delal kot računalniškim komunikacijam in mrežam in je delal na RRC neodvisen konzultant, nato pa je sprejel vabilo, da se vrne na IJS, (Republiški računalniški center), ki je deloval v okviru Inštituta kot pomočnik direktorja. To funkcijo je opravljal do konca leta Jožef Štefan, kot sistemski menažer. Tu je posebej treba omeniti, 2000. V tem času je v okviru KORISA sodeloval pri definiciji tudi v širšem okolju, prvo strokovno utemeljeno dogradnjo koncepta novega zakona o raziskovalni dejavnosti in dodelavi (takrat velikega) računalnika CYBER tvrdke CDC, ki je potekalo tega dokumenta. z najeto programsko opremo za simulacijo računalnika. Podatke o bremenu je zbiral eden od perifernih processorjev. Iz teh je bilo Decembra 2000 ga je Vlada republike Slovenije imenovala za zgrajeno sintetično breme, kot vhodni podatek za simulacijo državnega sekretarja na Ministrstvu za informacijsko družbo, dogradnje. Rezultat je bil presenetljiv: namesto povečanja kjer je bil odgovoren za komunikacijsko infrastrukturo. Tam je s pomnilnika in perifernih enot je bil predlagan nakup še enega skupino v nekaj mesecih pripravil ZTEL-1, zakon, ki je uskladil dodatnega računalnika. Upravni odbor RRC je to slovensko zakonodajo na področju telekomunikacij z evropsko, nekonvencionalno in tvegano rešitev sprejel in se je izkazala kot ki je šla, ob hudem nasprotovanju monopolnega Telekoma uspešna. Slovenije, radikalno daleč, recimo obveznosti, da nudi operater s pomembno tržno močjo, na razpolago konkurenci, tudi kanale in V letih 1977 / 1978 je bil zaposlen kot pomočnik direktorja drogove (kar je imela tedaj le Kanada). Pozneje pa je s sodelavci projekta COST 11 (European Informatics Network), na National prenesel v Slovenijo tudi nov zakon o poštnih storitvah, ki je dal Physical Laboratory, Teddington, Velika Britanija. To je bila podlago za sedanjo konkurenco na tem področju tudi pri nas, v prva mednarodna eksperimentalna računalniška mreža sploh. Sloveniji. Bazirala je na datagramski infrastrukturi, na višjih nivojih pa na ISO modelu. Koncem leta 2002 je sprejel, vabilo, da za omejen čas (dve leti) vodi neprofitno organizacijo DANTE, s sedežem v Cambridgeu, Od 1981 do 1984 pa je bil vodja nadaljevalnega projekta COST ki skrbi za GEANT, evropsko akademsko računalniško 11bis, s pisarno v Joint Research Centru (Evropskem skupnem infrastrukturo, na katere se vežejo vse nacionalne akademske raziskovalnem centru) v Italiji. mreže. Po povratku v Slovenijo, leta 1984, ga je Znanstveni svet inštituta Od septembra 2004 je neodvisen konzultant. Med projekti je “J.Stefan” imenoval za direktorja inštituta. To funkcijo je vredno omeniti: opravljal dva mandata, do leta 1992. - TEIN 2, projekt povezave GEANT s kitajsko raziskovalno informacijsko infrastrukturo, ki ga EU Že pred odhodom v Italijo, in vsa leta, ko je bil direktor IJS, je so-financira z okrog 10 MEUR. predaval na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo - Drugi projekt je svetovanje nemškemu ministrstvu predmete iz področja računalniških komunikacij in mrež, na BMBF okrog tehničnih elementu in politike pri dodiplomski in podiplomski stopnji. Prvemu podiplomskemu 15 razvoju akademske komunikacijske infrastrukture v Nemčiji. V času delovanja na področju elektronskih komunikacij je bil član različnih mednarodnih teles in delovnih skupin, kot: - Information Society Technology Committee (nadzor IST v 5. Okvirrnem programu), - ONP Committee (Svetovalni organ EC za področje komunikacij), in drugih. - Je ustanovni član Internet Society (ISOC, Reston Virginia) in je bil dva mandata član njenega Upravnega odbora. In dva mandata podpredsednik. - Od leta 2009 do 2013 je bil član in podpredsednik Nadzornega sveta Telekoma Slovenije. - Posebno je ponosen, da je bil član delovne skupine, ki jo je ustanovila Komisija EU, za pripravo pomembnega dokumenta, ki je dokazal nujnost financiranja akademske komunikacijske infrastrukture s strani Komisije EU. Rezultat je organizacija GEANT, ki jo z nekaj dest milijoni letno sofinancira EU. Brez posebnega olepševanja je mogoče, iz navedenega sklepati, da je Tomaž Kalin pomembno prispeval k razvoju informatike in elektronskih komunikacij v Sloveniji in tudi v širšem okolju. LITERATURA [1] Wikipedija https://sl.wikipedia.org/wiki/Toma%C5%BE_Kalin [2] Splet elektronskih komunikacij https://www.386tele.com/content/view/5102/105/ 16 Evolucija predmeta Računalništvo in informatika v obdobju dveh desetletij Evolution of course Computer Science and Informatics in two decades Robert Leskovar Univerza Maribor, Fakulteta za Laboratorij za kakovost in organizacijske vede testiranje programske opreme Kranj, Slovenija robert.leskovar@um.si POVZETEK Prispevek obravnava evolucijo predmeta Računalništvo in 1 UVOD informatika, ki sem ga predaval v obdobju 1998-2021 na Predmet z nazivom Rac unalnis tvo in informatika na Fakulteti Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru tako na za organizacijske vede Univerze Maribor ima zac etke v letu visokošolskem kot tudi na univerzitetnem programu. 1975, ko so na takratni Visoki s oli za organizacijo dela v Predmet pa so moji predhodniki razvijali že od leta 1975 Kranju dobili dovoljenje za izvajanje s tudijske smeri, ki se je dalje, ko je bila formalno potrjena Računalniška usmeritev. imenovala Rac unalnis ka usmeritev. Leta 1979, ko sem postal Moje obdobje lahko razdelim v štiri faze: a) diskete in CD, b) s tudent, je bil moj profesor Sas a Dekleva. Starejs a s tudenta lokalizacija in enostavne interakcije s sistemom za podporo Igor Korelic in Bojan Pec ek sta sodelovala pri izvedbi vaj, ki učenja Moodle, c) integracija Moodle in videokonferenčnega so potekale na Deltinem (PDP-11) rac unalniku z sistema BigBlueButton ter d) oddaljeno namizje in vsebniki. vec uporabnis kim operacijskim sistemom RSX-11M. Podane so značilnosti posameznih faz in usmeritve za Zaganjali smo programski jezik Basic, pa Datatrieve-11. S prihodnost. slednjim smo lahko definirali zapise in poizvedovali po podatkih. Po odhodu profesorja Dekleve v ZDA je predmet KLJUČNE BESEDE prevzel profesor Miro Gradis ar. Pri vajah sta mu pomagala Računalništvo in informatika, predmet, Fakulteta za Polde Podlogar in Joz ef Langerholz. Profesor Gradis ar je organizacijske vede napisal imeniten uc benik za predmet Rac unalnis tvo in ABSTRACT informatika, ki so ga uporabljali med drugim tudi na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Tja se je okoli leta The paper presents the evolution of the course Computer 1998 tudi prezaposlil. Ko mi je bil ponujen predmet Science and Informatics, which I taught in the period 1998- Rac unalnis tvo in informatika, sem ga z velikim veseljem tudi 2021 at the Faculty of Organizational Sciences, University of prevzel. Bilo je 45 ur predavanj in 45 ur vaj, tako na Maribor, both in the higher professional education and vis jes olskem kot tudi na univerzitetnem s tudiju. Vsebino bi university programs. The course was developed by my najprimerneje opisal kot uvod v rac unalnis tvo in predecessors from 1975 onwards, when the major study in informatiko. Ker je bil to skupni predmet 1. letnika za vse Computer Science was formally approved. Personally, I see dodiplomske programe (kadrovska, proizvodna in my teaching in four phases: a) floppy disks and CDs, b) rac unalnis ka usmeritev), je seveda obsegal mehkejs i nabor z localization and simple interactions with the Moodle druz boslovimi aspekti, nekaj zgodovine in principov v learning management system, c) integration of Moodle and rac unalnis tvu, pa seveda praktic ne vaje s pisarnis kimi orodji. the BigBlueButton videoconferencing system, and d) remote Ker sem imel nekaj izkus enj s programskimi jeziki in bazami desktop and virtualization. The characteristics of these podatkov, sem to z elel vpeljati. Takrat smo uporabljali phases and directions for the future are presented. rac unalnik VAX 750 in operacijski sistem VAX/VMS, katerega znac ilnost je bila, da je lahko disk postal dodaten pomnilnik. KEYWORDS V rac unalnis kih uc ilnicah so bili osebni rac unalniki z Computer Science and Informatics, course, Faculty of operacijskim sistemom Windows 95 in Windows NT. Selitev Organizational Sciences fakultete v nove prostore leta 1999 je omogoc ila bistveno boljs e s tudijske pogoje in odpirala nove moz nosti. ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note †Author Footnote to be captured as Author Note Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal 2 DISKETE IN CD (1998-2004) or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice C eprav je bila to z e doba interneta (na voljo so bili tudi and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). strez niki FTP in HTTP), so se s tudijski materiali vec inoma Information Society 2022, 10–14 October 2022, Ljubljana, Slovenia izmenjevali prek disket in CD. S tudentom sem na teh medijih © 2022 Copyright held by the owner/author(s). 17 dal zapiske predavanj v MS Powerpoint in MS Word, videoposnetke in razne programe kot sta prevajalnik GNU C++ in simulator mikroprocesorja SMS32. Slednjega je avtor Neil Bauers leta 2003 sprva kot preskusni program (shareware) naloz il na spletno stran https://softwareforeducation.com (od leta 2022 ni vec dostopna). Simulator je oponas al delovanje 8-bitnega mikroprocesorja z 256 bajti pomnilka in 6 vhodnimi/izhodnimi napravami. Napisan je bil v Borlandovem Turbo Pascalu (32-bitna verzija), zadnja leta pa je bil licenciran kot GNU GPL. Zato je bila dostopna tudi izvorna koda Omogoc al je pisanje v zbirniku podobnem jeziku, izvajanje posameznih ukazov, prikazoval je stanje s tirih splos nih in s tirih specialnih registrov (v dvojis kem, Slika 1: Uporaba foruma v letu 2004 desetis kem in s estnajstis kem sistemu) kot tudi pomnilnika (ASCII, izvorna koda, s estnajstis ka predstavitev ukazov in Poleti istega leta sem Moodle prevedel v slovenski jezik in ga operandov). Zelo zabavna moz nost je bila direktno dal v splos no uporabo. Po zac etnih tez avah s kodno tabelo se naslavljanje pomnilnika in spreminjanje vsebine – v je sistem za uc no podporo Moodle zac el s iriti v osnovnih in , izvornem programu je bil npr. ukaz za dodajanje (ADD), nato srednjih s olah. Tudi Univerza v Mariboru ga je okoli leta 2007 je ukaz MOV v pomnilniku zamenjal vsebino z s estnajstis ko prepoznala kot primernega. Moodle smo s skupino kodo drugea ukaza (npr. SUB). Program je namesto podiplomskih s tudentov okoli leta 2007 s e enkrat prevedli ses tevanja izvajal ods tevanje. Spreminjanje stanja naprav in dopolnili (verjetno je bila to verzija 1.7), nato pa so (npr. 64 znakovnega prikazovalnika, dveh semaforjev, prevajanje prevzeli drugi. V tem obdobju je bil izveden korac nega motorja) je bilo prikazano v posebnih oknih. Ta prehod na Linux-ov strez nik (Ubuntu), uvedli smo protokol simulator mikroprocesorja je bil na nek nac in napoved https, iz fizic nega strez nika pres li na virtualnega. To obdobje Interneta stvari in kiberfizic nih sistemov, ki sta se pojavila karakterizira enostavna interakcija profesor-s tudent in tudi vec kot deset let kasneje. Pomembno mi je bilo, da so s tudent-s tudent. Vsak s tudent je dobil uporabnis ko ime in s tudenti lahko “videli” delovanje procesorja in so lahko geslo, s katerim je dostopal do uc nih gradiv, sodeloval v napisali preprost program v jeziku, ki je podoben zbirniku klepetalnici in forumu ter oddal res itev nalog. C eprav je x86. V tej fazi evolucije predmeta smo poskus ali tudi z Moodle zelo hitro vkljuc eval dodatne funkcije, je bila jezikom C++, vendar so le redki s tudenti imeli svoj osebni primarna naloga strez nika olajs ati dostop do s tudijskih rac unalnik, s e redkejs i pa so uspeli namestiti prevajalnik. V gradiv ter komuniciranje. Nekaj prvih let je bila silno generacijah, ki so prihajale, so bile velike razlike v zanimiva klepetalnica, ki je omogoc ala celi skupini s tudentov teoretic nem in uporabnem znanju informatike [1]. V (nekaj deset) istoc asno odzivanje, deljenje izkus enj, naslednjih letih smo s soavtorji s e vec krat prouc evali ta res evanje razlic nih tez av pri dostopu do interneta, uc nega fenomen. Za boljs o interakcijo s s tudenti in med s tudenti sem strez nika in res evanja nalog. Dosez en je bil tudi vsebinski iskal orodje za celovito pomoc pri izvedbi s tudijskega premik pri predmetu Rac unalnis tvo in informatika. Poleg procesa. prej omenjenega zbirnika in osnov jezika C++ sem vkljuc il s e PHP, Tega sem ga ob prevajanju Moodla dobro spoznal (skupaj z bazo podatkov). Res itve “domac ih” nalog so 3 LOKALIZACIJA IN ENOSTAVNE s tudenti z e oddajali na Moodle. Pregledovanje oddanih INTERAKCIJE S SISTEMOM ZA PODPORO res itev je bilo zame zaradi velikih skupin (samo vis jes olcev je UČENJA MOODLE (2004-2013) bilo preko sto) vse prej kot zanimivo. Predmet pa je bil v letu 2005 akreditiran v bolonjskem visokos olskem (6 ECTS) in Moodle 1.3 sem 16.5.2004 namestil na strez nik z univerzitetnem programu (7 ECTS) Organizacija in operacijskim sistemom Windows in ga testiral s management informacijskih sistemov. V prvem letniku je bil podiplomskimi s tudenti. Na sliki 1 je prikazan del forumske obvezni predmet za bruce vseh dodiplomskih programov, diskusije, ki je bila namenjena predstavitvi sos olcev (vsak je fond kontaktnih ur pa se je zmanjs al zaradi varc evanja. po kratkem intervjuju predstavil drugega sos olca). Zaradi velikih razlik v predznanju s tudentov smo to analizirali in objavili v [2], [3], [4] in [5]. V [6] smo poroc ali tudi o preverjanju znanja s programom Perception in o izkus njah z Moodlom v [7]. Ob koncu tega obdobja se je Slovenija s e vedno ukvarjala s posledicami svetovne gospodarske krize, ki se je pri s tudentih manifestirala kot poglabljanje razlik med tistimi, ki so imeli na voljo IKT in tistimi, ki so zgolj slis ali, da obstaja internet. Po nakljuc ju sem leta 2013 dobil v uporabo delovno postajo Supermicro (16 CPU, 24 GB pomnilnika in 1 TB diska ) ter jo med poc itnicami spremenil v videokonferenc ni strez nik. V zadnjih letih tega 18 obdobja sem vse bolj uporabljal distribucijo Kubuntu tudi na 5 ODDALJENO NAMIZJE IN VSEBNIKI (2018- osebnem rac unalniku, ob seveda prevladujoc ih oknih. 2021) Moz nosti odprtokodnih alternativ so me vedno bolj navdus evale. Virtualni stroj, ki so si ga s tudenti names c ali na lastne osebne rac unalnike, je zasedel le okoli 10GB, vendar je bila vc asih strojna oprema s tudentov s e vedno preskromna. Leta 2018 4 INTEGRACIJA Moodle – BigBlueButton IN smo skupaj s sodelavci Centra za informacijske tehnologije VIRTUALIZACIJA (2013-2018) sestavili strez nik s 128 GB pomnilnika, 16 CPU /32 niti in 1 TB diska s tehnologijo NVMRAM. Kot hipervozor smo BigBlueButton (kratica BBB) v. 0.8 je tekel na operacijskem uporabili Proxmox, nanj pa sem namestil virtualni stroj sistemu Ubuntu 10. Ker sem imel na voljo dovolj c asa in (operacijski sistem Kubuntu 18). Na tem je imel vsak s tudent ustrezno strojno opremo (prej navedeno delovno postajo), svoj uporabnis ki rac un, omogoc en oddaljen dostop in mi je uspelo videokonferenc ni sistem poleti 2013 prenesti na grafic ni uporabnis ki vmesnik KDE. Za potrebe s tudijskega operacijski sistem Ubuntu 12. Verjetno je bila to ena redkih procesa pri predmetu Rac unalnis tvo in informatika sem implementacij na tem operacijskem sistemu v svetovnem namestil C++, Javo, PHP, NetBeans, RStudio, Scilab, KDEnlive, merilu. Sprva sem BBB zaganjal na fizic nem strez niku, nato SMS32, wine, GPG, GPA, Apache server, phpmyadmin, pa sem ga virtualiziral v VirtualBox-u. V Moodle (tudi z e LibreOffice in s tevilne druge. Portfelj nalog je bilo moz no virtualiziran) sem vstavil vtic nik za videokonferenc ni sistem res iti z navedenimi orodji zgolj z uporabo varne povezave BBB in z e je bila odprta moz nost za delo na daljavo. Seveda preko VPN in odjemalca za oddaljeno namizje. Na smo pri predmetu Rac unalnis tvo in informatika to takoj oddaljenem strez niku je bil names c en docker OpenProject s zac eli uporabljati. Ob zac etnem navdus enju, da zadeva povezavo na strez nik LDAP (implementiran kot Linuxov deluje, pa so se pokazale nove moz nosti. Transfer znanja vsebnik na hipervizorju). OpenProject je odprtokodni sistem med vrstniki se je izboljs al pri res evanju nalog v C++, Javi in za vodenje projektov, ki smo ga s skupino dodiplomskih SQL. Kot predavatelj sem lahko na daljavo demonstriral s tudentov tudi lokalizirali v slovenski jezik. Za s tudente vis jih razvoj preprostih programov, delovanje razlic nih letnikov sem za njihove razvojne projekte namestil tudi odprtokodnih res itev na Linux-u. BBB je sprva kot strez nik GitLab. Eden od rezultatov podiplomskega s tudenta uporabnis ki vmesnik uporabljal Adobe Flash Player. Ta je Luka Berganta je simulator mikroprocesorja SMS32, povzroc al s tudentom kar nekaj zac etnih tez av, ko pa so implementiran v razvojnem okolju Lazarus za operacijski uredili varnostne izjeme, slus alke in mikrofone, je bila sistem Linux. Repozitorij projekta je na strez niku GitLab. S omogoc ena zelo dobra komunikacija profesor-s tudent in tem je prenesena koda iz leta 2003 v polni meri zasijala na s tudent-s tudent. BBB od verzije 2.0 uporablja odjemalca distribuciji Kubuntu brez emulatorja wine. HTML5, kar omogoc a tudi enostavno uporabo na vseh Predmet trenutno obsega 39 ur predavanj in 24 ur vaj – oboje mobilnih napravah. V tem obdobju se je del kontaktnih ur z aktivnim sodelovanjem preko videokonferenc in delom na (30-49%) pri predmetu Rac unalnis tvo in informatika z e oddaljenem namizju ter v rac unalnis ki uc ilnici. Od leta 2018 izvajal preko videokonference. To je bila zame zelo dobra je na voljo tudi ena uc ilnica s tankimi odjemalci na platformi priprava na spremembe pri predavanjih, ki jih je prinesel Raspberry PI. Vsebinsko predmet ponuja pregled Covid-19. Analizirali smo uspes nost pri izpitih iz predmeta informacijske druz be in digitalnega sveta, zgodovine in Rac unalnis tvo informatika s posebnim povdarkom na definicij v rac unalnis tvu in informatiki, pregled strojne, udelez bi s tudentov na klasic nih in videokonferenc nih mrez ne in programske opreme, seznanitev in delo z predavanjih in vajah [8] in [9]. V tem obdobju sem za operacijskima sistemoma Windows in Linux, osnove s tudente poleg gradiv na uc nem strez niku pripravil tudi programskih jezikov C++ Java in PHP, uvod v objektno virtualiziran stroj z operacijskim sistemom Kubuntu (16.04 programiranje z orodjem Greenfoot. Na vajah s tudenti delajo in 18.04). S tudenti so si na svoje osebne rac unalnike naloz ili tudi s pisarnis kimi orodji MS (Word. Powerpoint, Access). Virtualbox in nato uvozili pripravljen virtualni stroj. Ta je Portfeljske naloge zahtevajo uporabo spletnega brskalnika, vseboval: prevajalnik C++, interpreter PHP, Javansko video urejevalnika, Scilab, R, C++, Jave, PHP, baze mysql in razvojno in izvajalno okolje (JDK in JRE), integrirano orodja za malokodni razvoj spletnih aplikacij Oracle APEX razvojno orodje NetBeans (C++, PHP, Java), lokalni spletni [10]. Z izjemo slednjega so vsa orodja dostopna na strez nik Apache, orodje phpmyadmin in simulator oddaljenem namizju. mikroprocesorja SMS32, ki je sicer aplikacija za operacijski sistem Windows. Zato je bil v virtualnem stroju names c en emulator wine, ki je brez tez av pognal datoteko EXE. Za 6 USMERITVE ZA PRIHODNOST s tudente sem pripravil tudi portfelj nalog, ki jih je moz no res iti s prej navedenimi orodji (odprtokodna). Glavne tez ave Zadnje obdobje prav gotovo zaznamuje koncept pri s tudentov so bile s e vedno preskromna strojna oprema malokodnega programiranja, ki je z e vkljuc eno v s tudijske njihovih osebnih rac unalnikov ter tovarnis ko onemogoc ena vsebine tudi pri predmetu Rac unalnis tvo in informatika. virtualizacija (BIOS ali Windows). To je bil tudi glavni razlog Odpirajo se moz nosti uporabe oblac ne infrastrukture kot za pripravo strez nika, ki bi omogoc al s tudentom oddaljeno storitve. Primer za to je Oracle Cloud Infrastructure. Ta namizje. omogoc a vsakemu s tudentu vzpostavitev in zagon arhitekturnih virov: virtualnega omrez ja, procesor, 19 pomnilnik, disk, bazo podatkov, podatkovno analitiko, razvoj za šolstvo, 2004. 6 str., tabele. ISBN 961-6101-21-8. [COBISS.SI-ID in uporabo metod strojnega uc enja in umetne intelligence. 4180243] [6] ZUPAN, Neja, MAYER, Janez, LESKOVAR, Robert. Elektronsko Izkustveno in problemsko zasnovano uc enje sta kljuc na za to, preverjanje znanja s programom Perception = Electronic testing of da s tudenti ne ostanejo zgolj kupci, temvec kreatorji novega students using the Perception software. V: RAJKOVIČ, Vladislav (ur.). znanja. Upam, da sem v zadnjih dveh desetletjih c imvec Management sprememb : zbornik 25. mednarodne konference o s tudentom odpiral to moz nost tudi z vsebinami predmeta razvoju organizacijskih znanosti, Slovenija, Portorož, 15.-17. marec 2006 = Change management : proceedings of the 25th International Rac unalnis tvo in informatika. Conference on Organizational Science Development, Slovenia, Portorož, March, 15th-17th 2006. Kranj: Moderna organizacija, 2006. Str. 350-362. ISBN 961-232-186-8. [COBISS.SI-ID 4829971] REFERENCES [7] LESKOVAR, Robert. Podpora izvajanja študija s paketom "Moodle" - [1] ZUPAN, Neja, LESKOVAR, Robert. Teoretično in uporabno znanje izkušnje in perspektive = Studies implementation support using the informatike ob vstopu na fakulteto. V: HERIČKO, Marjan (ur.), et al. "moodle" package - experience and perspectives. V: KALUŽA, Jindřich Informacijska družba IS'2002 = Information society IS'2002 : zbornik (ur.). Sinergija metodologij : zbornik 24. mednarodne konference o D 5. mednarodne multi-konference, 14. do 18. oktober 2002, razvoju organizacijskih znanosti, Slovenija, Portorož, 16.-18. marec Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: Institut Jožef Stefan, 2002. Str. 156. 2005 = Synergy of methodologies : proceedings of the 24th International ISBN 961-6303-43-0. [COBISS.SI-ID 7506198] Conference on Organizational Science Development, Slovenia, Portorož, March 16-18, 2005. Kranj: Moderna organizacija, 2005. Str. 550-557. [2] ZUPAN, Neja, LESKOVAR, Robert, MAYER, Janez. Influence of prior ISBN 961-232-175-2. [COBISS.SI-ID 4526867] knowledge in information science on results at university. V: JAŠKOVÁ, Mária (ur.). ECON '04 : [selected research papers]. Ostrava: [8] LESKOVAR, Robert, BAGGIA, Alenka. Udeležba na predavanjih ter Technical University of Ostrava, Faculty of Economics, 2004. Str. 426- uspeh pri opravljanju izpita = Lecture attendance and exam 442. Research works proceedings, Vol. 11, 2004. ISBN 80-248-0674- performance. V: DOUCEK, Petr (ur.), NOVAK, Aleš (ur.), PAAPE, Björn 6. ISSN 0862-7908. [COBISS.SI-ID 4389139] (ur.). Trajnostna organizacija : zbornik 35. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti = Sustainable organization : [3] ZUPAN, Neja, LESKOVAR, Robert, BERNIK, Igor, MAYER, Janez. Znanje proceedings of the 35th International Conference on Organizational informatike visokošolskih študentov ob vstopu na fakulteto. V: Science Development. 35. Mednarodna konferenca o razvoju RAJKOVIČ, Vladislav (ur.), URBANČIČ, Tanja (ur.), BERNIK, Mojca organizacijskih znanosti, Portorož, 16.-18. marec 2016. Kranj: (ur.). Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi. Kranj: Moderna Moderna organizacija, 2016. Str. 490-498. ISBN 978-961-232-285-4. organizacija, 2004. Str. 500-506, tabele. Organizacija, Letn. 37, 2004, [COBISS.SI-ID 7530003] št. 8. ISSN 1318-5454. [COBISS.SI-ID 4179219] [4] [9] LESKOVAR, Robert, BAGGIA, Alenka. Zločin in kazen : udeležba na ZUPAN, Neja, LESKOVAR, Robert, BAGGIA, Alenka, MAYER, Janez, BERNIK, Igor. Spremljanje znanja iz informatike ob vstopu na avditornih in videokonferenčnih predavanjih ter uspešnost reševanja fakulteto. V: Management, knowledge and EU : proceedings of the 23rd nalog = Crime and punishment : participation in auditoria and videoconference lectures and problem solving performance. V: International Conference on Organizational Science Development = BERNIK, Mojca (ur.), RAJKOVIČ, Uroš (ur.). Vzgoja in izobraževanje v Management, znanje in EU : zbornik 23. mednarodne znanstvene informacijski družbi - VIVID 2015 : zbornik referatov = Education in konference o razvoju organizacijskih ved, Slovenija, Portorož, 24.-26. information society : conference proceedings. 18. mednarodna marec 2004. Proceedings of the 23rd International Scientific multikonferenca Informacijska družba IS 2015, 28. in 29. september Conference on organizational Science Development, Slovenia, 2015 = 18th International Multiconference Information Society IS Portorož, March, 24th-26th 2004. Kranj: Moderna organizacija: = 2015, 28th & 29th September 2015, Ljubljana, Slovenia. Kranj: Modern Organization, 2004. Str. 279-287. ISBN 961-232-167-1. Fakulteta za organizacijske vede, 2015. Str. 287-296. ISBN 978-961- [COBISS.SI-ID 4124947] 232-284-7. http://vivid.fov.uni-mb.si/sites/vivid.fov.uni- mb.si/files/VIVID2015-web.pdf. [COBISS.SI-ID 7510035] [5] ZUPAN, Neja, LESKOVAR, Robert, BERNIK, Igor, MAYER, Janez. Znanje informatike visokošolskih študentov ob vstopu na fakulteto. V: [10] BAGGIA, Alenka, MALI, Aljaž, GRLICA, Andrej, LESKOVAR, Robert. RAJKOVIČ, Vladislav (ur.), URBANČIČ, Tanja (ur.), BERNIK, Mojca Oracle APEX v visokošolskem izobraževanju = Oracle APEX in higher (ur.). Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi : zbornik education. V: ARSENIJEVIĆ, Olja (ur.), et al. Organizacija in referatov = Education in information society : conference negotovosti v digitalni dobi : konferenčni zbornik = Organization and proceedings. 7. mednarodna multi-konferenca Informacijska družba uncertainty in the digital age : conference proceedings. 37th IS 2004, 15. oktober 2004, Ljubljana, Slovenija = 7th International International Conference on Organizational Science Development, Multi-Conference Information Society IS 2004, 15th October, 2004. 21st - 23rd March 2018, Portorož, Slovenia. 1. izd. Maribor: Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Fakulteta za Univerzitetna založba Univerze, 2018. Str. 27-38, ilustr. ISBN 978- organizacijske vede: Institut Jožef Stefan: Zavod Republike Slovenije 961-286-146-9. http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/326. [COBISS.SI- ID 8000019] 20 Dosežki kandidata Domna Mongusa Achievements of the candidate Domen Mongus† GeMMA Lab University of Maribor Maribor, Slovenia domen.mongus@um.si POVZETEK • 2014 – Nagrada za izjemen dosežek slovenske znanosti, Agencija za raziskovanje Republike V tem prispevku so predstavljeni dosedanji dosežki kandidata Slovenije Domna Mongusa na pedagoškem, znanstveno-raziskovalnem in • 2015 – Ime tedna, RTV Slovenija, Val 202 projektnem področju ter področju mednarodne vpetosti. Iz • 2015 – Mladi znanstvenik Podonavske regije, Inštitut vsebinskega vidika predstavljeni dosežki obsegajo razvoj novih za Podonavsko regijo in centralno Evropo (ang. metodologij obdelave podatkov daljinskega zaznavanja, Institute for the Danube Region and Central), Europe, arhitektur podatkovnega zlivanja in metod lokacijske inteligence Ministrstvo republike Avstrije za znanost, za razvoja naprednih geografskih informacijskih sistemov. raziskovanje in ekonomijo (ang. Austrian Federal Ministry for Science, Research and Economy) KLJUČNE BESEDE • 2015 – Nagrada za tekoče dosežke na področju informacijske družbe, Informacijska Družba 2015 Dosežki, znanstveno delo, raziskovalni prispevek, pedagoška • 2018 – Najvišja nagrada Univerze v Mariboru za aktivnost, izvedeni projekti Izjemne prispevke k znanstvenemu in pedagoškemu ugledu in odličnosti Univerze v Mariboru ABSTRACT • 2019 – Nagrada za izjemne raziskovalne dosežke na This paper presents the achievements of Domen Mongus from Fakulteti za Elektrotehniko Računalništvo in pedagogical, scientific, research and project perspectives, and in Informatiku, Univerze v Mariboru. the light of his international involvement. The presented achievements include author’s contributions to the development V nadaljevanju tega prispevka so predstavljeni nekateri of novel remote sensing data processing methodologies, data pomembnejši prispevki kandidata po vsebinskih sklopih. fusion architectures and location intelligence methods for the development of advanced geographic information systems. 2 PEDAGOŠKO DELO KEYWORDS Domen Mongus deluje v okviru Laboratorija za geoprostorsko modeliranje, multimedijo in umetno Achievements, scientific work, research contributions, inteligenco (GeMMA) na Fakulteti za elektrotehniko, pedagogic activities, completed projects računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru, kjer je pričel s pedagoškim delom kot asistent, v času raziskovalnega usposabljanja za mladega raziskovalca. Po 1 UVOD uspešnem zaključenem doktorskem študiju je okoli pol leta Domen Mongus je kandidat za »galerijo slavnih na področju deloval kot asistent z doktoratom s polno pedagoško računalništva in informatike«. Njegovo delo obsega obremenitvijo, po izvolitvi v naziv docenta pa je prevzel pedagoške, znanstveno-raziskovalne in projektne aktivnosti. izvajanje treh predmetov na univerzitetnih študijskih V nadaljevanju je v kronološkem vrstnem redu podan programih Računalništvo in informatika (UM-FERI), povzetek najodmevnejših nagrad in priznanj, ki jih je za Medijske komunikacije (UM-FERI) in Bioinformatika svoje delo kandidat prej v zadnjih desetih letih: (UM-FZV) in nadaljeval z vodenjem vaj. Ob izvolitvi v • naziv izrednega profesorja je v celoti prevzel delo 2012 – Nagrada za izjemne znanstvene dosežke, UM- FERI predavatelja in opravljal 6-10 ur predavanj tedensko pri prej • omenjenih študijskih programih ter predmetih iz programov 2013 – Nagrada za pedagoško odličnost, UM-FERI ERASMUS. Poleg uspešno zaključenega mentorstva mlademu raziskovalcu je bil do danes mentor pri 13 magistrskih delih in 38 diplomskih delih. ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note †Author Footnote to be captured as Author Note V svojem pedagoškem delovanju je vodil več študentov, ki Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or so dosegli opazne mednarodne dosežke. Med slednje lahko classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed štejemo objave v najprestižnejših mednarodnih revijah (na for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full primer IEEE transactions on neural networks and learning citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must systems [6] in ISPRS Journal of Photogrammetry and be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2022, 10–14 October 2022, Ljubljana, Slovenia Remote Sensing [4]) in nagrade za članke, objavljene na © 2022 Copyright held by the owner/author(s). mednarodnih znanstvenih konferencah. Primer slednjega je 21 dr. Marko Bizjak, ki je s člankom »Segmentacija oblaka tudi pošta Republike Irske. Uporabljen koncept učinkovite točk z lokalnim prileganjem ploskev« zmagal na predstavitve podatkov LiDAR pa ima mednarodno zaščito s tekmovanju študentskih člankov na konferenci ERK 2015 podeljenim patentom v ZDA [5]. Za programski paket in bil uvrščen med 5 najboljših člankov študentskega gLiDAR je Domen Mongus leta 2015 prejel tudi nagrado IS tekmovanja IEEE, Regije 8 – Evropa, Bližnji vzhod in za tekoče delo. Afrika. 3.2 Arhitekture zlivanja podatkov za luščenje Leta 2013 je Domen Mongus prejel tudi nagrado za značilk pedagoško delo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Svoje delo na področju obdelave podatkov LiDAR je kandidat kasneje nadgradil z razvojem novih arhitektur podatkovnega zlivanja in luščenja značilk iz 3 RAZISKOVALNO DELO komplementarnih podatkovnih virov. Nizkonivojski pristopi k časovno-prostorski podatkovni poravnavi in V svojem dosedanjem raziskovalnem delu se je kandidat osredotočil na razvoj novih arhitektur zlivanja podatkov, pri strukturiranju podatkovnih slojev, ki jih je v tem kontekstu čemer njegovi najpomembnejši raziskovalni dosežki razvil kandidat, danes predstavljajo ogrodje zaledne obsegajo nove metodologije obdelave podatkov daljinskega informacijske infrastrukture več nacionalnih distribucijskih zaznavanja, senzorskih podatkov ter implementacij sistemov prostorskih podatkov. Kandidat je tako med naprednih geografskih informacijskih sistemov za namene drugim načrtoval nacionalni distribucijski sistem podatkovno podprtega odločanja. V nadaljevanju so v prostorskih podatkov Geodetske Uprave Republike kronološkem zaporedju predstavljeni ključni kandidatovi Slovenije (GURS), Sistem medopravilne infrastrukture dosežki po tematskih sklopih. Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in Sistem za obvladovanje naravnih nesreč (angl. disaster risk 3.1 Obdelava podatkov LiDAR management system) Republike Srbije. V času svojega doktorskega študija se je kandidat posvetil Na mednarodnem nivoju je kandidat razvite arhitekturne razvoju novih metod obdelave podatkov, zajetih s koncepte zlivanja podatkov za področja obdelave tehnologijo LiDAR (angl. Light Detection and Ranging), ki velepodatkov (angl. BigData), interneta stvari (angl. je takrat predstavljala enega večjih tehnoloških prebojev na Internet of Things) in odprtih podatkov (angl. Open Data) področju zemeljskih opazovanj. Kandidat je pomembno predstavil tudi v obliki usmerjevalnih člankov, ki jih je prispeval k utemeljitvi uporabe tako imenovanih izdala Krovna evropska organizacija za geografske diferencialnih atributnih profilov, ki izhajajo iz teorije informacije EUROGI (angl. European Umbrella matematične morfologije in danes predstavljajo enega izmed ključnih orodij za luščenje značilk iz topološko Organisation for Geographic Information) [7]. nestrukturiranih oblakov točk. Njegovo delo na področju generiranja digitalnih modelov reliefa iz podatkov LiDAR, Iz teoretičnega vidika pa je nedavno razvil novo objavljeno v članku [1], danes velja za drugo najbolj metodologijo učenja razložljivih značilk [7] in jo objavil v citirano delo na področju glede na bazo Google Scholar. reviji IEEE transactions on neural networks and learning Nadaljevanje tega dela, objavljeno v članku [2], pa je systems s faktorjem vpliva IF = 14,255. prejelo nagrado Odlični v znanosti 2013 s strani Agencije za Raziskovanje Republike Slovenije. Za svoje delo na področju razpoznave dreves, objavljeno v članku [ 3.3 Lokacijska inteligenca 3], mu je Inštitut za Podonavsko regijo in centralno Evropo (ang. Razvite koncepte podatkovnega zlivanja kandidat pri Institute for the Danube Region and Central Europe) v svojem trenutnem delu nadgrajuje v celostne sisteme okviru Podonavske konference Združenega raziskovalnega lokacijske inteligence. Rezultati tega dela pa so že vidni v centra Evropske komisije (angl. Joint Research Centre, večih večjih operativnih sistemih, ki temeljijo na konceptih European Commission) podelil naziv Mlad znanstvenik tako imenovanih digitalnih dvojčkov. Podonavske Regije 2015 (angl. Danubius Young Scientist Award 2015). Predstavljena metodologija pa, predvsem zaradi specifik učnih podatkov, tudi v dobi globokega Kandidat je tako osnoval in skupaj s sodelavci uspešno učenja razvil in vpeljal v operativno okolje podjetja ELES d.o.o. , še vedno spada med najučinkovitejše pristope k obdelavi podatkov LiDAR. prvi digitalni dvojček naravnega ekosistema v svetovnem merilu. Slednji omogoča samodejno izgradnjo digitalnih Razvito metodologijo je kandidat izdal v obliki modelov daljnovodnih koridorjev iz podatkov daljinskega programskega paketa gLiDAR [4], s katerim je bil izveden zaznavanja in, podprt z simulacijami rasti vegetacije, prvi in do sedaj edini nacionalni projekt zajema podatkov predvidevanje groženj za varnost daljnovodov ter LiDAR celotne Slovenije. Ključen rezultat slednjega optimizacijo delovnih nalogov z minimizacijo stroškov predstavlja uraden digitalni model reliefa Slovenije v visoki posegov. Rezultate rabe sistema pa je v soavtorstvu z ločljivosti, ki predstavlja temeljno izhodišče številnih uporabniki objavil v članku [8]. Podoben koncept splošno uporabljenih podatkovnih slojev, vključno z natančnimi mapami rečnih strug, cestišč, objektov in ostalih samodejnega (skoraj) realno-časovnega zlivanja podatkov geografskih entitet. Predstavljen programski paket pa je bil za luščenje komplementarnih značilnic je danes v razvoju kasneje uporabljen v številnih mednarodnih projektih, med tudi za optimizacijo vzdrževanja avtocest podjetja DARS drugim ga je za svoj projekt obogatitve podatkovne baze d.d., pri čemer je v tem primeru arhitekturna zasnova naslovov z okoljskimi podatki o geometriji stavb uporabila 22 digitalnega dvojčka izrabljena za predvidevanje stanja kandidat razume predvsem kot dobre temelje za nadaljnje prometa. delo in prispevek k uveljavitvi naprednih metodologij obdelave podatkov za namene podatkovno podprtega Zadnji večji uspešno zaključen projekt, ki ga je vodil odločanja. kandidat, je sistem celostnega nadzora teritorija Slovenije Medtem, ko so v tem prispevku predstavljeni zgolj in bojišč Slovenske Vojske za odkrivanje potencialnih dosedanji dosežki, je kandidatove nadaljnje prispevke k nevarnosti. Enote Slovenske Vojske trenutno vpeljujejo utrditvi položaja slovenske računalniške in informacijske razvit sistem na taktičnem nivoju izvidniških operacij. stroke v Slovenskem in mednarodnem merilu moč Slednje pa jim omogoča realno-časovno obdelavo pričakovati tudi na osnovi njegovih tekočih projektnih in podatkov, zajetih z izvidniškimi brezpilotnimi letalniki, ter raziskovalnih aktivnosti, rezultati katerih še niso javno neposredno kartiranje civilnih in vojaških enot, vozil in objavljeni. Kandidat trenutno nastopa kot vodilni tehnološki objektov. V bližnji prihodnosti je predvidena raba sistema partner v dveh projektih, financiranih iz programa Horizont tudi v civilnih operacijah, kot na primer odkrivanje Evropa, vodi štiri industrijske projekte večjega obsega in ponesrečencev, zaznavanje požarov ter iskanje oseb in aplikativni raziskovalni projekt ARRS. predmetov v kritičnih situacij. ZAHVALA 4 MEDNARODNE IN OSTALE Za svoje dosežke se v prvi vrsti želim zahvaliti svojemu AKTIVNOSTI mentorju prof. dr. Borutu Žaliku, ki je soustvarjal tako mojo profesionalno, kakor tudi osebnostno rast. Posebna zahvala Raziskovalni rezultati kandidata se odražajo tudi v njegovi močn gre tudi vse sodelavcem v laboratoriju GeMMA ter strateškim i vpetosti v mednarodne strokovne in znanstvene mreže. Od leta 2013 do 2019 industrijskim partnerjem, brez katerih ne bi bilo mogoče je tako kandidat deloval dva mandata kot član izvršnega odbora krovne Evropske osnovati in uspešno izvesti navedenih raziskovalnih in projektnih idej. organizacije za geografske informacije EUROGI, kjer so ga za svojega zastopnika izbrale naslednje krovne nacionalne REFERENCES organizacije: AGORIA (Belgija), AM/FM-GIS Belux aisbl [1] Domen Mongus and Borut Žalik, 2012. Parameter-free ground (Luksemburg), Geo-SEE Inštitut (Makedonija), HI-Norden filtering of LiDAR data for automatic DTM generation. ISPRS journal (Norveška), IGIS (Hrvaška) in ISPik (Polska). Od 2020 pa of photogrammetry and remote sensing, vol. 67, str. 1-12. je član izvršnega odbora mednarodne organizacije [2] Mongus, Domen, Lukač, Niko, Žalik, Borut, 2014. Ground and building extraction from LiDAR data based on differential »Geographical Information Systems International Group morphological profiles and locally fitted surfaces. ISPRS journal of (GISIG)«. photogrammetry and remote sensing : official publication of the International Society for Photogrammetry and Remote Sensing, vol. 93, str. 145-156. Kandidat je tudi reden udeleženec in vabljen predavatelj na [3] Domen Mongus and Borut Žalik, 2015 . An efficient approach to 3D mednarodnih dogodkih, predavanjih TEDx ter član single tree-crown delineation in LiDAR data. ISPRS journal of photogrammetry and remote sensing : official publication of the uredniškega odbora dveh mednarodnih znanstvenih revij, ki International Society for Photogrammetry and Remote Sensing, vol. glede na faktor vpliva spadajo v kategorijo A1 ali A2. 108, str. 219-233. [4] Domen Mongus in Denis Horvat, 2015. gLiDAR. COBISS.SI-ID: 19366166. Za svoje delo v nacionalnem in mednarodnem okolju je leta [5] Žalik, Borut and Mongus, Domen, 2016. Light detection and ranging (Lidar)data compression and decompression methods and apparatus . 2018 prejel tudi najvišjo nagrado Univerze v Mariboru za United States Patent and trademark office, Appl. no.: 13/289.839 . Izjemne prispevke k znanstvenemu in pedagoškemu ugledu [6] Vlahek, Dino and Mongus, Domen, 2021. An efficient iterative in odličnosti Univerze v Mariboru. approach to explainable feature learning. IEEE transactions on neural networks and learning systems, 13. [7] Barbieri, Maurice and Mongus, Domen, 2015. EUROGI policy papers : internet of things, big/linked data & open data. Geospatial World 5 ZAKLJUČEK forum, Lisbon, Portugal. 2015. [8] Mongus, Domen, Brumen, Matej, Žlaus, Danijel, Kohek, Štefan, Predstavljeni rezultati nedvomno uvrščajo kandidata med Tomažič, Roman, Kerin, Uroš, Kolmanič, Simon. A complete environmental intelligence system for LiDAR-based vegetation uglednejše raziskovalce na področjih lokacijske inteligence management in power-line corridors. Remote sensing. 2021, vol. 13, in geografskih informacijskih sistemov v Evropskem merilu iss. 24, 15 str. ter računalništva in informatike v splošnem. Slednje pa 23 Prispevek za zgodovino slovenske informatike Osebni pogled Niko Schlamberger Slovensko društvo INFORMATIKA niko.schlamberger@gmail.com Povzetek računalniških sistemov IBM in usposabljanje računalniških kadrov (tedaj organizatorjev, programerjev in operaterjev) v izobraževalnem Prispevek obravnava razmeroma spregledan del centru, ki ga je ustanovilo v Radovljici, kamor so razvoja informatike v Sloveniji. Medtem ko so prihajali tečajniki iz teoretična informatika, informatika v šolstvu in vse Jugoslavije. Poenostavljeno, vendar točno bi se lahko reklo, da proizvodnja računalniških naprav z zgodovinskega so bili to začetki organiziranega razvoja poslovne vidika razmeroma dobro opisani, je poslovna informatike. Šele več desetletij zatem je bil na informatika praktično spregledana. Pričujoči članek poskuša to Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani pomanjkljivost popraviti vsaj v delu, ki ustanovljen Inštitut za poslovno informatiko, za kar zadeva finančno dejavnost, posebej bančništvo in gre skoraj izključna zasluga in pohvala tedanjemu plačilni promet, avtor pa upa, da bo spodbudil profesorju (in kasnejšemu prorektorju ljubljanske katerega od razvijalcev poslovnih aplikacij, ki so univerze) dr. Andreju Kovačiču, dokazuje pa bili aktivni v času uvajanja računalnikov v njegovo daljnovidnost in razumevanje pomena poslovanje, saj so pomembno prispevali k učinkovitejšemu poslovanju tedaj in so s tem informatike za – najširše rečeno – razvoj moderne družbe. zaslužni za to, da današnja slovenska poslovna informatika ne zaostaja za tisto v razvitih državah. Ko obravnavamo uvajanje prvih računalnikov v tedanja podjetja, današnje gospodarske družbe, ne Ključne besede poslovna informatika, plačilni promet smemo spregledati nekaterih, ki so navedene v nadaljevanju. To so bili Elan, Begunje; Emona, Ljubljana; Gorenje, Velenje; Lisca, Sevnica; Grosist, Nova Gorica; Salonit, Anhovo; 1. Uvodna pojasnila Kovinotehna, Celje; Zlatorog, Maribor; Merkur, Kranj; Astra, Ljubljana; Ljubljanska banka, O uvajanju računalnikov v znanstvenoraziskovalno Ljubljana; Služba družbenega knjigovodstva, delo v Sloveniji v sedemdesetih letih prejšnjega Ljubljana. Te navedbe so je daleč od popolnega stoletja je že kar nekaj napisanega [3] in tega na tem pregleda in obsegajo le računalniške sisteme IBM, mestu ne bi ponavljali. Manj ali skoraj nič pa ni res pa je, da je bila večina računalnikov v napisanega o uvajanju računalnikov v istem gospodarstvu te znamke. Nekaj je bilo tudi obdobju. To je tako rekoč bela lisa v zgodovini računalniških sistemov proizvajalcev NCR, slovenske informatike, ki jo skuša ta članek vsaj Honeywell, kasneje še Burroughs, Fujitsu, Unisys nekoliko zmanjšati. Pri tem naj pojasnimo, da in VAX. Za njihovo uvedbo je treba priznati zasluge pisanih virov, ki bi pokrivali obravnavano tematiko, tedanjim odločevalcem, ki so verjeli, da je skorajda ni. Redka izjema je opis razvoja slovenske računalnik lahko pomembno, če že ne bistveno računalniške industrije [1], ki pa se poslovne orodje za učinkovitejše vodenje in izvajanje informatike le bežno dotika. Avtor se zato naslanja poslovnih in proizvodnih procesov. na svoje delovanje in izkušnje iz tistega obdobja, zato je tudi podnaslov članka Osebni pogled. Poslovne aplikacije na teh sistemih so v tistem času obsegale pretežno obdelave podatkov, kjer je bilo V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je imelo ročno delo zamudno, delovno intenzivno in kjer je podjetje Intertrade zastopstvo računalniškega bila zahtevana ročnost in točnost rezultatov. Tipične velikana IBM. Poleg prodaje računalniških naprav take obdelave so bile knjigovodstvo, obračun plač, IBM je razvilo še dve pomembni dejavnosti: fakturiranje, vodenje stanja skladišč in podobne. tehnično podporo uvajanja in vzdrževanja Manj je bilo takih, ki bi izboljševale proizvodne ali 24 poslovne procese. Posebno področje, kjer je bila finančna transakcija v notranjem plačilnem prometu računalniška obdelava spoznana kot nepogrešljiva je bila tako zabeležena v SDK, po zakonu pa je za ažurno obdelavo velikega števila podatkov, so morala biti obdelava podatkov plačilnega prometa bile finančne dejavnosti, katerih izvajalci so bili do zaključena vsak delovni dan. Država je torej leta 1991 izključno banke, pošta in Služba naslednji dan zjutraj razpolagala z natančnim družbenega knjigovodstva. Slednji je posvečena stanjem dinarskih vplačil, izplačil in stanja. večina tega zapisa, ker obstaja v primerjavi z drugimi poslovnimi aplikacijami razmeroma precej Podobne institucije so poznane v Evropi že od druge dokumentacije ([1], [7]), deloma zato, ker je bil polovice 18. stoletja (clearing house, clearing bank, avtor na tem področju dlje časa aktiven, ne nazadnje Girocentrale), vendar je bilo njihovo poslanstvo pa tudi zato, ker so bili za njeno delovanje razvite drugačno, reklo bi se poslovno orientirano, ker je bil aplikacije in programi, ki še danes veljajo za glavni namen pobotanje plačil in terjatev ([6]). vrhunske strokovne dosežke tedanje informatike. Poleg plačilnega prometa je opravljal SDK tudi druge naloge – statistiko, analize, inšpekcijo in 2. Plačilni promet poročanje, večina tega pa je bila omogočena prav zaradi razpoložljivih podatkov o plačilnem Plačilni promet bi lahko kratko in poljudno prometu. opredelili kot izvajanje finančnih transakcij preko poslovnih subjektov, ki so za to pooblaščeni. Vsako nakazilo denarja, plačilo računa, dviga ali polog 3. Obdelava podatkov plačilnega denarja s kakršnim koli plačilnim instrumentom prometa (plačilni nalog, kreditna kartica, ček in drugi, [2]) je finančna transakcija ([4]), ki se odraža v V primerjavi z današnjim številom poslovnih knjigovodskih sistemih udeležencev v tej subjektov, obsegom poslovanja in finančnih transakciji, torej pri izvajalcu transakcije, transakcij bi najprej pomislili, da je bilo v 70. letih prejemniku sredstev in plačniku. Izvajalec prejšnjega stoletja tega malo. Mogoče; vendar je transakcije si svoje delo, ki ga ima z njo, poplača s bilo dnevno število plačilnih nalogov samo v provizijo v breme enega ali drugega udeleženca v podružnici SDK Ljubljana okoli 300.000, včasih tej transakciji. Spet poenostavljeno in poljudno bi tudi do pol milijona, v vseh 14 podružnicah SDK v lahko rekli, da je finančna transakcija informacijska Sloveniji pa reda velikosti en milijon dnevno, kar je preslikava poslovnega dogodka. Ta kratki opis je bilo za tedanje možnosti tehnologije zelo zahtevno potreben za razumevanje nadaljevanja tega zapisa. za obdelavo, bilo pa je tudi izjemno delovno intenzivno. V SDK Jugoslavije je bil sicer razvit Pred letom 1991 je bila udeleženka vsake finančne program AROPS1, ki je imel tri funkcionalne transakcije v notranjem plačilnem prometu še sklope: zajem podatkov, kontrola podatkov in Služba družbenega knjigovodstva, ki je po tedanjih priprava podatkov za obdelavo na računalniškem ustavi in zakonu izvajala plačilni promet, to je tisti, sistemu. Prejšnje ročne postopke, to je tiste, ki so se kjer je nastopala domača valuta. Razlog za izvajali s pomočjo elektromehanskih naprav, je ustanovitev take institucije je bilo spoznanje bistveno izboljšal, vendar je imel mnogo politike, verjetno intuitivno, da je denar v bistvu pomanjkljivosti. Glavne so bile počasna informacija. Eden od vodilnih teoretikov James računalniška obdelava (reda velikosti 1.000 Martin je namreč šele v osemdesetih letih prejšnjega transakcij na uro), zahtevni postopki za odpravljanje stoletja v svojem delu opisal in dokazal, da je denar napak in zamudna priprava podatkov za nadaljnjo informacija. Kdor vidi denarne tokove, ta vidi vse, obdelavo. Precej razmišljanja je bilo torej, kako kar tudi pojasnjuje, zakaj kriminal posluje z postopke pospešiti s pomočjo računalnika, gotovino – le-ta se pretaka mimo uradnih denarnih konkreten predlog pa so izdelali Mladen Trobec2, tokov. Do tega spoznanja pa se je politika dokopala Matjaž Čadež3 in Wolfgang Jung4. že prej in ga institucionalizirala tako, da je bila ustanovljena organizacija, ki je imela nadzor nad Njihova rešitev je temeljila na tedaj izjemno vsemi denarnimi transakcijami – Služba družbenega naprednega načina z uporabo metode direktnega knjigovodstva, še danes ne pozabljeni SDK. Vsaka 1 Automatizacija rednih operativnih poslova službe 3 Tedaj Intertrade IBM 2 Tedaj SDK podružnica Ljubljana 4 Tedaj IBM Regional Office Europe Central and East 25 pristopa do podatkov na diskovnih pomnilnikih5. sta razvila program ELKA8, ki je omogočal Pogledano z današnjimi očmi bi bilo seveda analitikom, da so pregledovali podatke in izdelovali učinkoviteje uporabiti relacijske ali objektne poročila brez posredovanja programerjev. Razvila podatkovne baze, kar pa je bilo v tistem času zaradi sta tudi podoben program za spremljanje investicij. ne dovolj zmogljivih računalniških naprav Skupina razvijalcev je proti koncu 80. let neizvedljivo. Indikativno je tudi ime rešitve – sprogramirala in demonstrirala prvo elektronsko Tezaurus6[10], ki dokazuje, da so bili njeni avtorji plačilo v notranjem plačilnem prometu. Vse tri vrhunski informatiki, razumeli pa so tudi pomen inovacije so bile priznane kot take in razvijalci zanje podatkov7[11]. tudi nagrajeni. Čeprav so bili tedaj na razpolago že programski jeziki tretje generacije, pri IBM tipično PL/1, so bili 4. Namesto zaključka programi napisani v asemblerju, ki je bil nezahteven glede porabe virov, hkrati pa dovolj hiter pri Pričujoči prispevek se omejuje na zelo posebno izvajanju. Računalniški sistem podružnice SDK področje obdelave podatkov plačilnega prometa. Ljubljana je bil IBM serije 370 model 138 z Poleg oseb, ki so imenoma navedene v članku, so operacijskim sistemom DOS/VS, s 64KB pri razvoju in izboljšavah sodelovali številni pomnilnika in enotami magnetnih diskov IBM 2314 informatiki in strokovnjaki z drugih področij, ki so zmogljivosti 27MB. Upoštevaje zgolj ti dve ostali vse do danes neopaženi in, če se lahko značilnosti in dejstvo, da je bili treba obdelati izrazimo nekoliko bolj slikovito, neopevani junaki dnevno ažurno ca 1.000.000 plačilnih nalogov ob poslovne informatike. Poudariti pa je treba, da je vseh drugih obdelavah za potrebe SDK (statistika, obravnavano področje zgolj eno in da so dosežki analize in druge), je očitno, da so morali biti avtorji poslovne informatike nezasluženo spregledani in rešitve izjemno kreativni. Razvijalci so se torej zamolčani. Seveda obstaja razlaga tudi za to. srečevali z omejitvami, na katere današnji niti ne Medtem ko se od raziskovalcev zahteva, da svoja pomislijo, saj so viri naprav praktično neomejeni. dognanja in dosežke objavljajo, se od informatikov Diskovni pomnilnik zmogljivosti 1 TB je bil tedaj v zahteva zgolj to, da njihove rešitve delujejo, za kaj domeni znanstvene fantastike, danes pa je na več pa pretežno zmanjka časa in energije. Njihovi notesniku že običajen. Vseh podrobnosti rešitve prispevki na nacionalnih konferencah prikazujejo Tezaurusa na tem mestu ne moremo navajati, saj so skoraj izključno tekoče dosežke. Avtor upa, da bo s podrobno opisane v razpoložljivi literaturi [9]. svojim prispevkom spodbudil še koga, ki bi lahko Navedemo pa naj vendar nekaj podrobnosti, ki bodo prispeval svoj kamenček za mozaik, iz katerega bi ilustrirale zgornjo oceno. se nekoč izoblikovala zgodovina slovenske informatike. Za kar najhitrejše izvajanje programov so bili uporabljeni makroukazi. Ker je bil pomnilnik centralne procesne enote daleč premalo zmogljiv, so 5. Zahvala bili programi napisani v tehniki prekrivanja (overlay). Krmilni del programa je osnovni in je ves čas v pomnilniku, glede na potrebe pa prikliče z Avtor se najprijazneje zahvaljuje - Mladenu Trobcu za pomoč pri odkrivanju in zunanjega pomnilnikom ustrezni del programa pridobivanju virov, posebej pa še za vzpostavitev (podprogram), ki izvede zahtevano funkcijo. domačih strani (vira [8] in [10]), ki sta dragocen Posebna tehnika je bila razvita za zapis podatkov na zunanji disk, ki je dala zapis natančno take dolžine, prispevek za dokumentiranje razvoja poslovne informatike, za kritični pregled in izboljšave, in da je bil disk izkoriščen natančno do poslednjega - prof. dr. Matjažu Gamsu za spodbudo za pisanje bajta. tega prispevka. Poleg te najbolj obsežne aplikacije naj omenimo še Brez njiju bi bila zgodovina slovenske informatike nekaj drugih dosežkov. Franc Potočnik in Ivan Turk revnejša vsaj za ta članek. Hvala obema. 5 Direct Access Method, DAM 7 "treasury, storehouse," from Latin thesaurus "treasury, 6 V informacijski tehnologiji so tezavri baze podatkov, a hoard, a treasure, something laid up," from na področju umetne inteligence pa se jim reče tudi Greek thēsauros "a treasure, treasury, storehouse, ontologije. chest," … 8 ELementi in KAzalci 26 6. Viri [1] Marijan Frković, Franci Pivec, Niko [5] Osebni zapiski avtorja Schlamberger, Janez Grad: A contribution to the [6] Dušan Drofenik: Clearing houses, clearing bank, history of computing and informatics in West girozentrale, Obvestila SDK, maj 1991 Balkan countries, Uporabna informatika 2016/4, [7] http://sdk- URN:NBN:SI:DOC-UAGSD7MU tezaurus.blogspot.com/2011/07/kontrolni-program- [2] Aleš Zelenik, Zdenko Mezgec: Zaščita tezaurus.html, obisk 13.9.2022 negotovinskih oblik plačevanja, Uporabna [8] http://sdk- informatika 2009/4, URN:NBN:SI:DOC- tezaurus.blogspot.com/2011/07/zakaj- ZSUPALYC tezaurus.html, obisk 13.9.2021 [3] Janez Grad: Razvoj računalništva in [9] Kontrolni program Tezaurus, SDK Ljubljana, informatike na Univerzi v Ljubljani, s poudarkom 1980 na pomenu RRC in RCU, Uporabna informatika [10] https://sl.wikipedia.org/wiki/Tezaver (obisk 2018/3, URN:NBN:SI:DOC-SWR9IXMO 14.9.2022) [4] https://www.bsi.si/placila-in- [11] infrastruktura/placilne-storitve-in-elektronski- https://www.etymonline.com/search?q=thesaurus denar/placilni-instrumenti-in-placilni-nalogi (obisk (obisk 24.9.2022) 15.9.2022) 27 Pregled mojega raziskovalnega dela Overview of my research work Franc Solina franc.solina@fri.uni- lj.si Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani 1000 Ljubljana, Slovenia POVZETEK raziskovalna skupina je bila interdisciplinarno sestaljena. V is- tem laboratoriju sem nato naredil tudi svojo magistrsko nalogo, V članku podajam pregled mojega raziskovalnega dela od konca kjer sem se posvetil analizi srčnih aritmij [2]. Objavili smo nekaj 70-tih let 20. stol. do leta 2022. Moji začetki so bili na področju člankov na mednarodnih konferencah [3], naša skupina pa je analize biomedicinskih signalov, med študijem v ZDA sem se leta 1982 tudi dobila Nagrado Sklada Borisa Kidriča za razvoj mi- začel ukvarjati z računalniškim vidom. Moje glavno raziskovalno kroprocesorskega analizatorja EKG [4]. Več o tem obdobju sem področje je 3D interpretacija slikovnih informacij in uporaba raču-napisal v [5]. nalniškega vida pri uporabniških vmesnikih. Glavni aplikacijski področji katerim sem se posvetil pa sta dediščinska znanost, kjer 2 REKONSTRUKCIJA SUPERKVADRIKOV IZ metode računalniškega vida postajajo neobhodne za dokumenta- cijo najdišč in raznoraznih artefaktov, in sodobna novomedijska GLOBINSKIH SLIK umetnost, kjer posebej pri interaktivnih instalacijah računalniški Po obveznem služenju vojaškega roka, ki sem ga opravil v Hi- vid omogoča interakcijo z okoljem in obiskovalci. drografskem inštitutu Jugoslovanske vojne mornarice v Splitu v letu 1982/83, sem s pomočjo Fulgrightove in IREXove štipen- KLJUČNE BESEDE dije odpravil na Pensilvansko univerzo v Filadelfijo, ZDA. V svoj Analiza EKG, računalniški vid, rekonstrukcija volumetričnih mo- laboratorij GRASP (General Robotics, Automation, Sensing & Per- delov, superkvadriki, uporabniški vmesniki, dediščinske znanosti, ception Lab) me je sprejela prof. dr. Ruzena Bajcsy. Prof. Bajcsy podvodna arheologija, analiza podatkov v letalstvu, novomedij- [6], po rodu iz Slovaške, je svoj drugi doktorat znanosti dobila ska umetnost na Univerzi Stanford pod mentorstvom prof. Johna McCarthya [7], enega od pionirjev umetne inteligence. Zato se lahko pohva-ABSTRACT lim, da je moj akademski “dedek” eden od začetnikov umetne inteligence [8]. In this article I give an overview of my research work from the V svoji doktorski disertaciji sem se ukvarjal z rekonstrukcijo late 1970s to 2022. My beginnings were in the field of biomedical volumetričnih modelov iz globinskih slik, ki navdih išče v teo- signal analysis, and I started working on computer vision while riji človeškega zaznavanja slik. Rekonstrukcija vidne scene iz studying in the USA. My main research area is 3D interpretation vizualnih podatkov je temeljno področje raziskav na področju of image information and the application of computer vision to računalniškega vida. Njegov glavni cilj je čim bolj natančno re- user interfaces. The main application areas I have focused on konstruirati opazovano okolje z opisom različnih predmetov v are heritage science, where computer vision methods are becom- prizoru. Eden od prevladujočih pristopov k rekonstrukciji temelji ing indispensable for the documentation of sites and various na predstavitvi kompleksnih prizorov s pomočjo množice prepro- artefacts, and contemporary new media art, where, especially stih geometrijskih oblik, znanih tudi kot volumetrične primitivne in interactive installations, computer vision enables interaction oblike. Tako predstavljena okolja lahko nato avtonomni agenti with the environment and visitors. uporabljajo za različne naloge, kot sta navigacija po okolici ali KEYWORDS prijemanje predmetov, kar je praktično uporabno npr. v skladi- ščih in v proizvodnji. Opisani pristop rekonstrukcije, ki temelji na ECG analysis, computer vision, reconstruction of volumetric volumetričnih primitivih, je znan kot rekonstrukcija od spodaj models, superquadrics, user interfaces, heritology, underwater navzgor. Superkvadriki so volumetrični 3D modeli, ki za obli- archaeology, data analysis in air traffic, new media arts kovanje različnih oblik potrebujejo le nekaj parametrov oblike, drugi parametri pa opisujejo njihovo velikost ter položaj in ori- 1 ANALIZA SIGNALOV EKG entacijo v prostoru. V računalniško grafiko jih je vpeljal Alan Barr, v računalniški vid pa Sandy Pentland. Na osnovi njunih idej Moja prva raziskovalna izkušnja sega v leto 1979, ko sem izdelal sem v svojem doktorskem delu razvil metodo rekonstrukcije su- svojo diplomsko nalogo v Laboratoriju za avtomatiko in kiber- perkvadrikov iz globinskih slik na osnovi minimizacije funkcije netiko pod mentorstvom akad. prof. dr. Ludvika Gyergyeka [1]. prileganja. Minimizacija je zahtevala iterativen postopek reše- Delal sem na računalniški analizi elektrokardiogramov in naša vanja, saj je šlo za izrazit nelinearen problem. Kljub relativno kompleksni rešitvi, se je moja metoda uveljavila na zelo različnih Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal aplikacijskih področjih, od robotike, medicine, pa celo antropolo-or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or gije za modeliranje človeških lobanj, kar priča okoli 2000 citatov distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this na Google učenjaku. work must be honored. For all other uses, contact the owner /author(s). Članek na osnovi mojega doktorata so sprejeli na prvi medna- Information Society 2022, 10–14 October 2022, Ljubljana, Slovenia rodni konferenci iz računalniškega vida (ICCV), ki je bila 1987 v © 2022 Copyright held by the owner/author(s). Londonu [9], kasneje sem članek objavil tudi reviji IEEE PAMI 28 Information Society 2022, 10–14 October 2022, Ljubljana, Slovenia Franc Solina [10]. Konec leta 1987 sem zagovarjal svojo disertacijo [11]. Do med uporabniki videokonferenčnih sistemov [26] in vizualizacijo avgusta 1988 sem nato imel na UPenn še status podoktoranta, glasbe [27]. nato sem se vrnil v Ljubljano na FE in začel s predavanji na študijskem programu računalništva in informatike. V Ljubljani 4 UPORABA RAČUNALNIŠKEGA VIDA V sem nadaljeval z delom na rekonstrukciji superkvadrikov. Leta DEDIŠČINSKI ZNANOSTI 1991, ravno v času osamosvajanja Slovenije, sem na fakulteti Kot sem že omenil, so metode računalniškega vida postale skoraj ustanovil tudi lasten Laboratorij za računalniški vid. S svojima neobhodne v arheologiji in dediščinski znanosti, tako pri zajemu doktorskima študentoma Alešem Leonardisem in Alešem Jakli- 3D podatkov (npr. večslikovna fotogrametrija, Lidar) kot pri mo- čem sem izpopolnil metodo rekonstrukcije superkvadrikov tako, deliranju in analizi teh podatkov. Z našo metodo rekonstrukcije da je vključevala še segmentacijo kompleksnih predmetov na več superkvadrikov smo modelirali kamnite sarkofage, ki jih je pre- superkvadrikov [12]. O tem našem delu smo napisali monografijo, važala rimska ladja, ki se je potopila na severni strani otoka Brača ki je izšla pri založbi Kluwer, oziroma kasnejšem Springerju [13]. [15]. Superkvadriki so zaradi rotacijske simetrije tudi zelo pri-Tematika superkvadrikov pa s tem ni čisto zamrla, saj sem s svo- pravni modeli za modeliranje amfor [16]. Sodelovali smo tudi pri jim doktorskim študentom Jako Krivicem razvil zanimivo metodo dokumentiranju in analizi rimske ladje s pomočjo fotogrametrije prepoznavanja objektov na osnovi superkvadrične rekonstruk- v reki Ljubljanici pri Sinji Gorici [28, 29]. V kontekstu podvodne cije [14]. Superkvadrike smo uporabili tudi pri dokumentiranju arheologije se vedno znova pojavi problem ohranjanja mokrega arheoloških artefaktov v kontekstu dediščinske znanosti [15, 16]. lesa. Na primeru 40.000 let stare paleolitske lesene osti, ki jo je Po dolgem premoru smo se superkvadrične obnove pred pa- našel v reki Ljubljanici naš sodelavec arheolog Miran Erič, smo rimi leti ponovno lotili, pri čemer nas je navdihnil izjemni napre- preučevali spremembe, ki nastanejo med konzerviranjem takih dek na področju globokega učenja. Ti najsodobnejši pristopi zaob- predmetov [30]. idejo računsko intenzivnost zgodnjih iterativnih rešitev. Obravna- vajo tudi rekonstrukcijo iz različnih vrst podatkov, kot so oblaki 5 ANALIZA PODATKOV V LETALSTVU točk, globinske slike in celo kombinacija intenzitetnih in barvnih Marko Hrastovec, moj doktorski študent, me je potisnil na podro- slik. Da bi dosegli uspešne rekonstrukcije, vsi pristopi sprejmejo čje analize letalskih podatkov. Hrastovec je zaposlen na Slovenski učne cilje, ki vključujejo določeno raven geometrijskih infor- kontroli poletov in ima tako dostop do podatkov, ki se zbirajo v macij. Pokazali smo, da je z uporabo globokega učenja mogoče centrih za kontrolo poletov. Za svojo magistrsko nalogo je po- rekonstruirati superkvadrike iz ene same globinske slike [17], pri stavil informacijski sistem, ki meteorološke podatke, ki jih letala čemer smo se pri ocenjevanju velikosti, oblike, položaja in rota- preko radarskih povezav pošiljajo v kontrolne centre, posreduje cije upodobljene superkvadrike oprli na napovedovalnik CNN. naprej meteorološkim središčem, ki z obogatenimi podatki o tem- Razvili smo tudi metodo rekonstrukcije superkvadričnih modelov peraturah ozračja, hitrosti vetrov in vlažnosti lahko povečajo iz intenzitetnih in barvnih slik [18]. Da bi to dosegli, smo sledili natančnost meteoroloških napovedi [31]. Z bolj natančnimi me-splošni zamisli metode, ki temelji na globinskih slikah, vendar teorološkimi podatki in drugimi podatki o posameznih letih, pa smo naredili korak naprej in raziskali uporabo modelov globo- s pomočjo strojnega učenja lahko izboljša napovedi o trajanju kega učenja za rekonstrukcijo superkvadrikov iz ene same slike posameznih poletov [32]. RGB. Z globokimi nevronskimi mrežami smo se lotili tudi pro- blema sočasne segmentacije in rekonstrukcije superkvadričnih 6 NOVOMEDIJSKA UMETNOST modelov [19]. Prednost metod z uporabo CNN je predvsem veliko hitrejša rešitev, kar omogoča uporabo teh metod tudi takrat, ko Kmalu po mojem povratku na Univerzo v Ljubljani sem se po- je potrebno poiskati rešitev v realnem času, kot na primer pri vezal s Srečom Draganom, pionirjem video umetnosti v tedanji avtonomni vožnji. Jugoslaviji in profesorjem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Povod za najino sodelovanje je bil spletni portal Slovenska virtualna galerija [33], ki je na nov način predstavil 3 UPORABA RAČUNALNIŠKEGA VIDA V slovensko likovno umetnost. S Srečom Draganom sva začela dol- UPORABNIŠKIH VMESNIKIH goletno plodno sodelovanje na področju umetnosti novih medijev Če je še v 80-tih letih zajem slik z računalnikom zahteval do- [34]. V sodelovanje sva pritegnila tudi najine študente na FRI datno strojno opremo, pa je v 90-tih letih vse več računalnikov in ALUO. V interdisciplinarnem duhu in z uporabo tehnologij, imela že vgrajeno kamero. Zajem slik in s tem njihova uporaba je ki smo jih razvijali v našem laboratoriju, smo eksperimentirali postala enostavna. Zato me je začela zanimati uporaba slik v kon- z novimi tehnologijami in jih preizkušali v kontekstu novome- tekstu uporabniških vmesnikov. Razvili smo poseben uporabniški dijske umetnosti. Z našimi projekti smo se redno udeleževali vmesnik za kontrolo zajema video slike na daljavo. Z enostavno Mednarodnega festivala računalniških umetnosti v Mariboru, fe- robotsko roko je bilo možno premikati kamero levo-desno in gor- stivalov Speculum Artium v Trbovljah, se pojavljali na drugih dol. Na ta način smo lahko zajeli panoramsko sliko [20] in tudi razstavah ali organizirali lastne letne preglede naše novomedij-globinsko panoramsko sliko [21]. Ker nas je zanimala detekcija ske dejavnosti in študentskih umetniških projektov. Opažen je obrazov, smo razvili tudi enostavno metodo detekcije na osnovi bil tudi naš prispevek v okviru evropskega meseca kulture leta barve kože, ki se je prilagajala različnim vrstam osvetlitve [22]. 1997 v Ljubljani [35]. Novomedijska umetnost, ki je življensko Prav zaradi preprostosti je ta naša metoda postala zelo popularna, odvisna od računalniške tehnologije, se je izkazala kot zelo pri- saj ima na Google učenjaku skoraj 1000 citatov. merno eksperimentalno polje tudi za preizkušanje novih metod Preučevali smo tudi uporabo metod računalniškega vida za računalniškega vida [36]. analizo gledanosti digitalnih oglasov [23] in novo vrsto dina-Sčasoma sem začel razvijati tudi lastne novomedijske projekte. mične anamorfoze, ki se prilagaja poziciji opazovalca v prostoru Moj prvi odmeven projekt je bil 15 sekund slave, ki so jo nav- [24]. Preučevali smo tudi uporabniške vmesnike za ljudi s kogni-dihnili portreti znanih ljudi Andyja Warhola [37]. Prvič je bila tivnim deficitom [25] in problem manjkajočega kontakta z očmi razstavljena leta 2002 na Mednarodnem festivalu računalniških 29 Pregled mojega raziskovalnega dela Information Society 2022, 10–14 October 2022, Ljubljana, Slovenia umetnosti v Mariboru, kasneje pa še velikokrat, tudi na samostojni društva. (Dubrovnik). Ur. Krunoslav Turkulin. Udruženje razstavah [38]. Instalacija s samodejnim zaznavanjem obrazov Kardiologa Jugoslavije, 1980, str. 25–33. iz naključno izbranih obrazov obiskovalcev galerije, ki stojijo [4] Damjan Zazula, Marjan Vezjak, Ludvik Gyergyék, Franc pred instalacijo, ustvari pop art portrete. Ti portreti se nato za Solina in France Mihelič. “A microcomputer for on-line 15 sekund prikažejo na računalniškem monitorju, ki je oukvirjen analysis of exercise electrocardiographic signals”. V: Mini kot umetniška slika. Instalacija je bila ustvarjena, še preden se je and microcomputers and their applications: proceedings of začela doba selfijev, vendar je že odlično naslovila potrebo ljudi the ISMM international symposium. (Sant Felâiu de Guixols, po samospoznavanju in samopotrditvi. Na primeru te instalacije Spain). Ur. E. Luque. Universidad Autonoma de Barcelona, smo tudi preučevali vzdrževanje novomedijske umetnosti [39]. 1985, str. 307–310. Pred desetimi leti, leta 2012, sem začel bolj po naključju ki- [5] Franc Solina. “Moje računalniško izobraževanje = My com- pariti v kamnu in lesu morda iz želje, da bi z rokami počel kaj puter science education”. V: 50-letnica poučevanja računal- več kot le tipkal in sedel za računalniškim zaslonom. Po nekaj ništva v slovenskih srednjih šolah: 6. oktober 2021, Ljubljana, kiparskih delavnicah pod vodstvom akademskih kipark Alenke Slovenia. Ur. Saša Divjak in Alenka Krapež. Institut “Jožef Vidrgar in Dragice Čadež Lapajne sem začel delati samostojno. Stefan”, 2021, 34–37. url: http : / / library . ijs . si / Stacks / Moje dosedanje kiparsko delo je bilo nedavno predstavljeno na sa- Proceedings/InformationSociety/2021/IS2021_Volume_I. mostojni razstavi, ki je bila jeseni 2020 v Galeriji DLUL v Ljubljani pdf . [40]. Svoje znanje računalništva poskušam združiti s kiparstvom. [6] Ruzena Bajcsy — Wikipedija, prosta enciklopedija. url: Raziskujem, kako lahko kip obogatimo z virtualno vsebino. V https : / / sl . wikipedia . org / wiki / Ruzena _ Bajcsy (prido-preteklosti so umetniki kamnite skulpture pogosto postavljali bljeno 12. 9. 2021). v vodno okolje - bodisi v stoječo vodo, v kateri se je skulptura [7] John McCarthy — Wikipedia, The Free Encyclopedia. url: zrcalila, bodisi kombinirali s tekočo vodo v obliki različnih fontan, https : / / en . wikipedia . org / w / index . php ? title = John _ ki so vnašale dinamičen element. Za serijo skulptur Svetlobna McCarthy_(computer_scientist)&oldid=1041515367 (pri-fontana — doslej sem v tej seriji izdelal dve skulpturi, Sonce in dobljeno 12. 9. 2021). Galaksijo [41] — sem za zajem 3D-oblike skulpture uporabil Ki- [8] Mathematics Genealogy Project — Ruzena Kucera Bajcsy. nectov globinski senzor. Te informacije o 3D-obliki se lahko nato url: https://genealogy.math.ndsu.nodak.edu/id.php?id= uporabijo za izračun gibanja vodnih kapljic, ki navidezno padajo 39957 (pridobljeno 12. 9. 2021). na skulpturo. Ker gre le za virtualne vodne kaplje, jih predsta- [9] Ruzena Bajcsy in Franc Solina. “Three dimensional object vljajo svetlobne točke, ki se prek videoprojekcije projicirajo na representation revisited”. V: First International Conference skulpturo. Te svetlobne točke se dejansko gibajo kot vodne ka- on Computer Vision, ICCV’87. (London, UK). IEEE Compu- pljice, saj drsijo po površini skulpture v smeri največjega nagiba ter Society, 1987, str. 231–240. [42]. O kreativnosti v znanosti in umetnosti in kako se povezujeta [10] Franc Solina in Ruzena Bajcsy. “Recovery of parametric ti dve področji pa sem pisal v [43]. Po bolonjski reformi sem začel models from range images: the case for superquadrics redno predavati tudi na ALUO, smer Video in novi mediji. with global deformations”. V: IEEE Transactions on Pattern Analysis and Machine Intelligence 12.2 (1990), str. 131–147. 7 SKLEP doi: 10.1109/34.44401. Moje strokovno in organizacijsko delo po ustanovitvi samostojne [11] Franc Solina. “Shape recovery and segmentation with de- Fakultete za računalništvo in informatiko leta 1996 je bolj po- formable part models”. Doktorska disertacija. Philadel- drobno opisano v zborniku, ki je izšel ob 20-letnici fakultete [44]. phia, PA: University of Pennsylvania, 1987. url: https : Naj na kratko omenim le, da sem se kot dekan fakultete med leti //repository.upenn.edu/dissertations/AAI8804963. 2006 in 2010 posvetil predvsem bolonjski reformi in arhitektur- [12] Aleš Leonardis, Aleš Jaklič in Franc Solina. “Superquadrics nim načrtom nove stavbe. Pri bolonjski reformi sem si prizadeval, for segmenting and modeling range data”. V: IEEE Tran- da bi tudi umetna inteligenca dobila svoj zaslužen del študijskega sactions on Pattern Analysis and Machine Intelligence 19.11 programa na FRI, ki ga do tedaj ni imela, čeprav je prav ume- (1997), str. 1289–1295. doi: 10.1109/34.632988. tna inteligenca prispevala največ raziskovalnih rezultatov. Pri [13] Aleš Jaklič, Aleš Leonardis in Franc Solina. Segmentation novi stavbi pa smo od arhitektov predvsem želeli prostore, ki and Recovery of Superquadrics. Computational Imaging bodo omogočali lažje srečevanje ljudi in tako spodbujali večje and Vision. Springer Dordrecht, 2000. doi: 10.1007/978- sodelovanje. 94- 015- 9456- 1. [14] Jaka Krivic in Franc Solina. “Part-level object recognition LITERATURA using superquadrics”. V: Computer Vision and Image Un- derstanding 95.1 (2004), str. 105–126. doi: https://doi.org/ [1] Franc Solina. “Računalniška analiza ravninskih in prostor- 10.1016/j.cviu.2003.11.002. skih zank VKG signalov”. Diplomska naloga. Fakulteta za [15] Aleš Jaklič, Miran Erič, Igor Mihajlović, Žiga Stopinšek in elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, 1979. Franc Solina. “Volumetric models from 3D point clouds: [2] Franc Solina. “Računalniška prepoznava motenj srčnega The case study of sarcophagi cargo from a 2nd/3rd cen- ritma”. Magistrska naloga. Fakulteta za elektrotehniko, tury AD Roman shipwreck near Sutivan on island Brač, Univerza v Ljubljani, 1982. Croatia”. V: Journal of Archaeological Science 62 (2015), [3] Krunoslav Turkulin, Ludvik Gyergyék, Marjan Vezjak, str. 143–152. doi: 10.1016/j.jas.2015.08.007. Franc Solina, Vojko Valenčič, Janez Trontelj in Slobodan [16] Žiga Stopinšek in Franc Solina. “3D modeliranje podvo- Ribarić. “Automatska analiza elektrokardiograma u opte- dnih posnetkov”. V: SI robotika. Ur. Marko Munih. Sloven- rečenju”. V: Neinvazivne metode u kardiologiji: međunaro- dni simpozij pod pokroviteljstvom Evropskog kardiološkog ska matica, 2017, 103–114. [17] Tim Oblak, Jaka Šircelj, Vitomir Štruc, Peter Peer, Franc Solina in Aleš Jaklič. “Learning to Predict Superquadric 30 Information Society 2022, 10–14 October 2022, Ljubljana, Slovenia Franc Solina Parameters From Depth Images With Explicit and Implicit [30] Enej Guček Puhar, Lidija Korat, Miran Erič, Aleš Jaklič in Supervision”. V: IEEE Access 9 (2021), str. 1087–1102. doi: Franc Solina. “Microtomographic Analysis of a Palaeoli- 10.1109/ACCESS.2020.3041584. thic Wooden Point from the Ljubljanica River”. V: Sensors [18] Darian Tomašević, Peter Peer, Franc Solina, Aleš Jaklič 22.6 (2022). doi: 10.3390/s22062369. in Vitomir Štruc. “Reconstructing Superquadrics from In- [31] Marko Hrastovec in Franc Solina. “Obtaining meteoro- tensity and Color Images”. V: Sensors 22.14 (2022). issn: logical data from aircraft with Mode-S radars”. V: IEEE 1424-8220. doi: 10 . 3390 / s22145332. url: https : / / www. Aerospace and Electronic Systems Magazine 28.12 (2013), mdpi.com/1424- 8220/22/14/5332. str. 12–24. doi: 10.1109/MAES.2013.6693664. [19] Jaka Šircelj, Tim Oblak, Klemen Grm, Uroš Petković, Aleš [32] Marko Hrastovec in Franc Solina. “Prediction of aircraft Jaklič, Peter Peer, Vitomir Štruc in Franc Solina. “Segmen- performances based on data collected by air traffic control tation and recovery of superquadric models using convo- centers”. V: Transportation Research Part C: Emerging Te- lutional neural networks”. V: Proceedings of the 25th Com- chnologies 73 (2016), str. 167–182. doi: https://doi.org/10. puter Vision Winter Workshop Conference, Rogaška Slatina, 1016/j.trc.2016.10.018. February 3-5, 2020. Ur. Alan Lukežič, Domen Tabernik in [33] Andrej Lapajne, Bor Prihavec, Aleksander Ruben, Žiga Klemen Grm. Slovensko društvo za razpoznavanje vzorcev, Kranjec in Franc Solina. “Slovenian Virtual Gallery”. V: 2020, 74–81. url: http://data.vicos.si/cvww20/CVWW20- Proceedings 4th Electrotechnical and Computer Science Con- proceedings.pdf . ference ERK. Zv. A. 1995, str. 3–6. [20] Bor Prihavec in Franc Solina. “User interface for video [34] Franc Solina in Srečo Dragan. “Novomedijski umetniški observation over the internet”. V: Journal of Network and projekti kot most med realnim in virtualnim svetom”. V: Computer Applications 21.4 (1998), str. 219–237. doi: https: Robotika in umetna inteligenca. Ur. Tadej Bajd in Ivan //doi.org/10.1006/jnca.1999.0074. Bratko. Slovenska matica, 2014, str. 187–230. url: http : [21] Peter Peer in Franc Solina. “Panoramic Depth Imaging: / / eprints . fri . uni - lj . si / 2861 / 1 / Poglavje _ SM _ Solina - Single Standard Camera Approach”. V: International Jo- Dragan.pdf . urnal of Computer Vision 47.1/2/3 (2002), 149–160. doi: [35] Srečo Dragan, Franc Solina, Bor Prihavec, Slavko Korenč 10.1023/A:1014541807682. in Bojan Nemec. “Netropolis — the Cyborg’s eye: project”. [22] Jure Kovač, Peter Peer in Franc Solina. “Human skin color V: Programme of the European cultural month: May 15 to clustering for face detection”. V: The IEEE Region 8 EURO- July 5, 1997. Municipality of Ljubljana, 1997, str. 36. CON 2003. Computer as a Tool. Zv. 2. 2003, str. 144–148. [36] Franc Solina. “New media art projects, panoramic ima- doi: 10.1109/EURCON.2003.1248169. ges and live video as interface between real and virtual [23] Robert Ravnik in Franc Solina. “Audience Measurement worlds”. V: DESIDOC Journal of Library & Information of Digital Signage: Quantitative Study in Real-World En- Technology 34.2 (2014), str. 110–124. vironment Using Computer Vision”. V: Interacting with [37] Franc Solina. “15 seconds of fame”. V: Leonardo 37.2 (apr. Computers 25.3 (feb. 2013), str. 218–228. doi: 10.1093/iwc/ 2004), str. 105–110. doi: 10.1162/0024094041139274. iws023. [38] Franc Solina. 15 sekund slave = 15 seconds of fame. Ur. Aleš [24] Robert Ravnik, Borut Batagelj, Bojan Kverh in Franc So- Vaupotič in Narvika Bovcon. Galerija spomeniškovarstve- lina. “Dynamic Anamorphosis as a Special, Computer- nega centra, Trg francoske revolucije 3, Ljubljana, 1.-12. Generated User Interface”. V: Interacting with Computers 2. 2005. ArtNetLab - društvo za povezovanje umetnosti in 26.1 (apr. 2013), str. 46–62. doi: 10.1093/iwc/iwt027. znanosti, 2005, str. 20. url: http://eprints.fri.uni- lj.si/194/. [25] Erika Pavlin, Žiga Elsner, Tadej Jagodnik, Borut Batagelj [39] Borut Batagelj in Franc Solina. “Preservation of an inte- in Franc Solina. “From illustrations to an interactive art ractive computer-based art installation - a case study”. V: installation”. V: Journal of Information, Communication International Journal of Arts and Technology 10.3 (2017), and Ethics in Society 13.2 (2015), str. 130–145. doi: 10.1108/ str. 206–230. doi: 10.1504/IJART.2017.086669. jices- 02- 2014- 0007. [40] Franc Solina. Skulpture / Sculptures 2012–2020, 2. izdaja / [26] Aleš Jaklič, Franc Solina in Luka Šajn. “User interface for 2nd Edition. Ljubljana: Društvo likovnih umetnikov Lju- a better eye contact in videoconferencing”. V: Displays 46 bljana, Fakulteta za računalništvo in informatiko, 2021. (2017), str. 25–36. doi: https : / / doi . org / 10 . 1016 / j . displa . doi: 10.51939/0001. 2016.12.002. [41] Franc Solina. Light Fountain II – Galaxy. 2022. url: https: [27] Peter Ciuha, Bojan Klemenc in Franc Solina. “Visualization //youtu.be/y6NAiXlNm20 (pridobljeno 1. 9. 2022). of concurrent tones in music with colours”. V: Proceedings [42] Franc Solina in Blaž Meden. “Light fountain – a virtually of the 18th ACM international conference on Multimedia. enhanced stone sculpture”. V: Digital Creativity 28.2 (2017), ACM. Firenze, 2010, str. 1677–1680. str. 89–102. doi: 10.1080/14626268.2016.1258422. [28] Miran Erič, Andrej Gaspari, Katarina Čufar, Franc Solina in [43] Franc Solina. “Creativity in Science and Art”. V: Creativity. Tomaž Verbič. “Zgodnjerimska ladja iz Ljubljanice pri Sinji Ur. Sílvio Manuel Da Rocha Brito in João Thomaz. Ri- Gorici = Early Roman barge from the Ljubljanica River jeka: IntechOpen, 2022. Pogl. 29. doi: 10.5772/intechopen. at Sinja Gorica”. V: Arheološki vestnik 65 (2014), 187–254. 101955. url: http://av.zrc- sazu.si/Si/65/Eric_AV_65.html. [44] Miha Bejek, Vesna Gračner, Vida Groznik, Viljan Mah- [29] Miran Erič, Enej Guček Puhar, Žiga Stopinšek, Aleš Jaklič nič in Franc Solina, ur. FRI 20: 1996-2016: 20 let Fakultete in Franc Solina. “The significance of detailed analysis of za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Lju- 3D cloud points which include data that the human eye bljana: Fakulteta za računalništvo in informatiko, 2016. can overlook: the case of a flat-bottomed ship from the url: http://eprints.fri.uni- lj.si/3655/1/Zbornik_FRI20_ Ljubljanica river”. V: Skyllis 19.1/2 (2019), 29–40. web_100.pdf . 31 INFORMATIKA NARODU Computer science to the nation Tone Stanovnik Direktor Špica International Ljubljana, Slovenija tone.stanovnik@spica.com POVZETEK Pa ne toliko zaradi tehnike kot zaradi svobodomiselnosti, ki sem se je nalezel od sodelavcev na radiu. Zdelo se mi je, da se je pred Takoj po drugi svetovni vojni je začel izhajati časopis “Tehnika menoj odprl popolnoma nov svet. To je bilo ravno v času, ko je narodu”. Naši očetje so v želji po obnovi domovine zagnali na zahodu stopilo na pohod “mikroračunalništvo”. S starejšimi vsesplošno gibanje, da bi spodbudili prenovo ne samo na podlagi kolegi na fakulteti in nekaj entuziasti iz Iskre Delte smo delovnih brigad (na mišice) temveč tudi na krilih tehnoloških ustanovili mikroračunalniški klub in poskušali kar sami sestavit inovacij. Ob mojem vstopu v gimnazijo me je preveval občutek, svoj prvi mikroračunalnik. Na Radiu Študent pa smo zagnali da moram odkriti “perpetum mobile”. Kasneje ob študiju na posebno računalniško sekcijo in po končanem programu vsak fakulteti pa sem bil prepričan, da sem našel kar, sem iskal, to je dan predvajali zvočni zapis programske opreme, ki smo jo takrat bila informacijska tehnologija. Obilica projektov, ki sem jih na začetkih lahko posneli iz radia kar na kasete. speljal v preteklosti, mi je danes dokaz, da se nisem motil, saj je informatika danes glavna sila, ki poganja svet in tudi moj osebni inovacijski motor. Prepričan sem, da bi domovini Sloveniji sila 3 ŠKUC koristilo, da vzpostavi logiko in informatiko kot predmet že v osnovno šolo. To je tudi rdeča nit skozi vse moje javne nastope. To je bilo obdobje, ko si morali imeti svoj Punk bend ali pa vsaj mikroračunalniško delavnico v garaži. Ker še ni bilo KLJUČNE BESEDE možnosti, da bi kar odprl podjetje, sem pa imel nekaj inovativnih idej, sem se znašel tako, da sem v ŠKUCu takrat na Kersnikovi Radio Študent, Moj Mikro, Računalniški klub, Mikrohit, Špica, 4 dobil kartico svobodnega umetnika, kot so jo dobili vsi takratni ZITex, Informatika narodu, Zlata Nit Punk bendi. Tako smo lahko kupovali potrebno opremo in material brez davka. Seveda smo tudi takrat potrebovali inicialno investicijo in ker ni bilo investitorjev za vsakim vogalom kot so 1 RAČUNALNIŠKI KROŽEK danes, sem se znašel tako, da sem noč in dan na ulicah prodajal Moje prvo srečanje z informatiko je bilo v Šentviški takrat zelo popularno Tribuno in Mladino ter posebej v gimnaziji, kjer sem se skupaj z nekaj sošolci vključil v decembrskem času, ko so ljudje bolj radodarni, prišel do nujnega računalniški krožek. Naučili smo se osnove računalniškega zagonskega kapitala. jezika Fortran in nato dobili kratek termin v kleti Vegove srednje šole v mestu. Program, ki smo ga zasnovali na papirju, smo pretipkali v luknjač in rezultat je bil šop “luknjanih” kartic (za vsako vrstico programa je bila ena kartica). Nato smo svoj šop kartic pustili, da so jih v prostem času spustili skozi obdelavo in čez nekaj dni smo zopet z mestnim avtobusom prišli po izpis. Pogosto se je izkazalo, da je bilo še polno napak in tako smo ponavljali, dokler nismo prišli do končnega rezultata. Moj prvi program, se spominjam, je izračunal število prehojenih stopnic iz danega šolskega urnika v Šentviški gimnaziji, ki je bila takrat v dveh stavbah. Večkratno potovanje z avtobusom v center in nazaj me takrat ni posebej fasciniralo, a ker smo to počeli v družbi s sošolci, se mi je zdelo zelo zabavno. Saj smo drug drugemu pomagali pri odpravi napak in debatirli ter delili izkušnje. 2 RADIO ŠTUDENT V času študija je moja prijava za tonskega tehnika na Radiu Slika 1: Članek objavljen 1985 v takrat sveži reviji Moj Mikro Študent ključnega pomena za mojo usmeritev v informatiko. 32 4 ŠPICA • WFM Work Force management / Evidenca Delovnega Časa Ob zaključku študija je postal posebej v regiji zelo popularen Kot eno prvih manjših slovenskih IKT podjetij smo dali pod mikroračunalnik Spectrum, ker je bil tako majhen kot knjiga, streho tudi ISO9001 in tako že na samem začetku nakazali smer smo jih Slovenci pridno kupovali v Munchnu in jih tihotapili delovanja, ki ni zasnovana samo na količinah in hitri rasti, preko meje pod sedeži ter se tako izognili plačilu carine. Glavna temveč tudi na kakovosti, ki je ključna za dolgoročni uspeh. slabost tega za tiste čase zelo uporabnega računalnika je bila gumi tipkovnica, ki je onemogočala hitro dvoprstno tipkanje. 7 EXPORT Prišel sem na idejo, da bi izdelal profesionalno tipkovnico, ki se jo priključi na ta mali računalnik in to je bil poslovni začetek Majhna podjetja so bila v tistih časih izvozno najbolj uspešna v ŠPICE. Leta 1984 sem ŠPICA tipkovnico že prvič razstavil na radiju 500 km. In tudi Špici smo geografsko najprej postavili sejmu SODOOBNA ELEKRONIKA, o čemer je pisala tudi Mija svoje bazne tabore – svoja podjetja v glavnih mestih regije LJ, Repovž v Delu. Ker pa se mi je bližal čas, ko sem moral v vojsko, ZG, BG, SA, SK ter vzpostavili partnersko sodelovanje s podjetji sem se znašel tako, da sem v reviji Moj Mikro objavil moj načrt v Romuniji, Bolgariji in Madžarski. Z biometrično identifikacijo za samoizdelavo tipkovnice in je med mojo odsotnostjo vse pa smo se uspešno prebili tudi na trge Bližnjega Vzhoda, kjer so sestavne dele pošiljala po povzetju moja šošolka iz gimnazije. še danes naše največje implementacije Evidence delovnega časa Tako je vse funcioniralo tudi v času moje vojaščine. in kontrole dostopa v podjetjih preko 10.000 zaposlenih. Že leta 2002 smo postavili tudi zelo napredno web storitev www.myhours.com ki je izredno uspešna predvsem v Ameriki in 5 MIKROHIT je neke vrste podlaga za našo današnjo uspešno metamorfozo v Tudi v vojski nisem miroval, saj mi je oče poslal Spectrum in SaaS podjetje. Leta 2017 smo prejeli laskavo nagrado mini televizijo Shiljaris, s katerim sem vodil Računalniške IZVOZNIK LETA, ki jo podeljuje organizacija SPIRIT urice in si izboril nekaj dodatnih dni dopusta in vojsko lahko prej zaključil. Po povratku z vojske sem se zopet prijavil kot razstavljalec na sejem Sodobna Elektronika in na razstavni prostor povabil tudi MIKROHIT takrat prvo slovenko mikroračunalniko podjetje v nastajanju. Vzameno sem po sejmu dobil mesto vodje razvoja v tem mladem dinamičnem podjetju. Že takoj na začetku smo začeli razvijati HW in SW izdelke za izvoz in nastopati na največjem računalniškem sejmu CeBIT. Na sejmu smo izborili odlično pozicijo takoj pri vhodu North1 in mnogi Slovenski obiskovalci sejma so imeli tu miting-point. Ker pa je bil Mikrohit ustanovljen še kot družbena lastnina, smo Slika 3: Podelitev nagrade za izvoznika leta 2017 (agencija jo po nekaj letih štirje sodelavci mahnili na svoje in ustanovili SPIRIT Slovenija) svoje podjetje Špica International. 8 ZITex V želji, da izvozno ambicijo prenesem na širši krog slovenskih računalniških podjetij sem v okviru gospodarske zbornice GZS zagnal slovensko prebojno izvozno IKT sekcijo – ZITex, katere prvi predsednik sem postal in popeljal v tujino nekaj uspešnih izvoznih delegacij. Za dosežke na omenjenem področju sem leta Slika 2: Šport je bil vedno rdeča nit Špice, in nas tesno povezuje 2010 dobil tudi nagrado gospodarske zbornice za posebne še danes. Saj smo tudi ponosni sponzorji Benija Savška od dosežke v gospodarsvu. mladih nog. 6 ŠPICA INTERNATIONAL Nov začetek po relativnem obilju, ki nam je bil na voljo v Mikrohitu, je bil seveda težak, a kot pravi angleško reklo: Scarcity breeds clarity - Pomanjkanje zbistri pogled na ključne prioritete. Tako že samo ime ŠPICA ponazarja, da smo zastavili svojo ponudbo ozko nišno in podaljšek imena INTERNATIONAL, da želimo prodreti geografsko široko v svet. Odločili smo se, da svoje rešitve razvijemo takrat nastajajoči IDentifikacijski tehnologiji črtne kode in kasneje RFID. Na tej tehnologiji pa sta se uspešno razvili dve prepoznavni diviziji: • SCM Suplay Chain management / Logistika 33 Slika 4: Podelitev nagrade za izjemne gospodarske dosežke (GZS Gospodarska Zbornica Slovenije) 9 GaaS Government as a Service - Slovenski državni aparat kot gonilo digitalnega razvoja. Nastop na IJU 2016 - Informatika v Javni Upravi sem usmeril v pobudo, da se do 2025 na DESI lestvici iz trenutnega 20 mesta prebijemo med TOP10 EU držav s pobudo da: Slika 6: Logiko in informatiko približati mladini • Da država postane generator sprememb na področju digitalne preobrazbe, kar se je z e-Računi tudi zgodilo, a kasneje žal zastalo 11 PRODUKTIVNOST • Da vsako od TOP1000 SLO podjetji investira v 3 startup-e Kot pionir uvajanja črtne kode v Sloveniji sem seveda in tako pridemo do 3.000 startup-ov kot nekoč do 3.000 tehnologijo vedno želel vpeti v celovite rešitve, ki jih kupci mladih raziskovalcev potrebujejo za izbolšanje svojega rezultata. Pogosto še danes • Vzpostavimo predmet Logika in informatika že v osnovni naletim na trditev kakšnega direktorja, ki ga srečam v dvigalu “ šoli Stanovnik mene ne zanima čas, mene zanimajo samo rezultati”. Slovenija se je v teh zadnjih letih tudi uspešno približala prvi Jaz seveda poskušam prepričat, da je rezultat potrebno delit s deseterici. časom in tako pridemo do produktivnosti in učinkovitosti. Zato http://iju2016.iju-konferenca.si/Upload/Predstavitve/T.Stanovnik.pdf menim, da je spremljanje časa na projektih ključno za dvig učinkovitosti in posledično dodane vrednosti, ki vpliva tudi na debelino kuverte, ki jo delavci konec meseca odnesejo domov. Informatika je ključno orodje in vodstvo je zadolženo za digitalno transformacijo, ki posledično pripelje do dviga učinkovitosti v podjetju. 12 METAMORFOZA ŠPICE Špica trenutno prehaja skozi največjo metamorfozo v svojem življenju. Pripravljamo podjetje za prehod v naslednjo generacijo in krepko smo zajahali tehnologijo CLOUD računalništva, ki bo garant za prihodnje uspehe. Podobno kot v avtomobilski industriji proizvajalci prehajajo iz nafte na elektriko, v informatiki prehajamo iz prodaje sw licenc na prodajo oblačnih Slika 5: DESI lestvica 2016 z ponazoritvijo planiranega preboja storitev. Svoje preoblikovanje smo zasnovali na petih stebrih in naprej v naslednjih 10 letih. jo poimenovali K5: Kadri. Ključni Procesi, Kupci, KPI, Kultura. Že pri prvem področju Kadri smo dosegli nesluten uspeh, saj smo v zadnjih dveh zaporednih letih dosegli prvo mesto na 10 INFORMATIKA NARODU tekmovanju za najboljšega zaposlovalca Slovenije med srednjimi Počaščen sem bil s povabilom takratne ministrice za šolstvo k podjetji ZLATA NIT. sodelovanju v delovni skupini RINOS, ki se s svojimi https://www.youtube.com/watch?v=3cm_ZX0v2R8&t=93s aktivnostmi trudi za povečanje prisotnosti logike in informatike v osnovni šoli, saj je to ključnega pomena za dolgoročno uspešnost Slovenije v bodočem svetu. Ker se zavedam, da je šolski kurikulum precej težko spremenit, sem spodbujal, da poskusimo priti v šolo skozi tehnični pouk. Ocenjujem, da je to ključno področje mojega delovanja na področju računalništva, saj ima najbolj dalnosežen vpliv na bodoči uspeh Slovenije. Svojo pobudo sem kronal z nastopom na SAZUju http://videolectures.net/posvetRIN2017_stanovnik_informatika/ Slika 7: Dvakrat na vrhu ZLATA NIT 2020 in 2021. Zaposlovalec leta med srednje velikimi podjetji 34 REFERENCES: [1] Previharimo Viharje https://www.linkedin.com/pulse/previharimo-viharje-tone- stanovnik-/ [2] BIM Building Information Modeling Cankarjev Dom svetovni gradbeni kongres (2019) https://www.youtube.com/watch?v=tVpz4k6jRpc [3] SBC Tone Stanovnik Špica ustanovni član Slovenskega Kluba Podjetnikov: Čas je zlato ! (2021) https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:689464358792 2165760 [4] GZS Gravitacija podcast: Tone Stanovnik Špica Disruptivno Innoviranje (2021) https://gravitacija.gzs.si/gravitacija-36/ [5] MJU: Digital nomads welcome to Slovenija (2020) https://www.youtube.com/watch?v=HlNcDVBjqEE [6] Finance Izvozni Fokus: Change Management (2020) https://youtu.be/Cr54Jpmj76E [7] ADECCO: CEO pogled (2020) https://www.youtube.com/watch?v=r1xtSrge-Jk [8] GZS Metamorfoza Špice long (2020) https://www.youtube.com/watch?v=aAWnvq86UVw&t=7s [9] Corpo EXPORT https://www.youtube.com/watch?v=KdtPjY9i5YA [10] Corpo Video SLO: https://www.youtube.com/watch?v=l5v6WkGKWYw [11] Corpo Video ENG: https://www.youtube.com/watch?v=fphZurgcBL0 [12] Točka Preloma 2020: Produktivnost https://4d.rtvslo.si/arhiv/tocka- preloma/174717227 [13] Špica Microsoft Partner leta: Produktivnost 2019 Kristalka: https://www.youtube.com/watch?v=56nfB- 8H9cE&feature=youtu.be [14] FINANCE: Tovarna leta: ht t ps : / / yout u. be/ 9 lP lv 1LYW 78 [15] INFOSEC Špica Time & Space Varnostni produkt leta 2019: https://www.youtube.com/watch?v=xVjBu8mnAiQ [16] Informatika Narodu: http://videolectures.net/posvetRIN2017_stanovnik_informatika/ [17] Slovenski Forum Inovacij NG: https://www.youtube.com/watch?v=gQ- eQ5xdX_o&list=PLQswk7TgcYpPf1EPldgcZdq4ca6751scS&index =3 [18] RTV Prava ideja: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prava-ideja/30529184 [19] SPIRIT Izvoznik leta2017: https://youtu.be/VSwF5F_f2wU?t=167 [20] Radio VAL202: http://4d.rtvslo.si/arhiv/poletje-za- podjetje/174288684 [21] Val202 Poslovne krvulje: Delo od doma https://val202.rtvslo.si/2019/02/poslovne-krivulje-132/ [22] Videolectures zbirka Tone Stanovnik http://videolectures.net/tone_stanovnik/ [23] GZS ZITex https://www.youtube.com/watch?v=vgEmPcaMHPQ [24] GZS Vrh Gospodarstva GZS https://www.youtube.com/watch?v=t38s39JiiGg [25] Slovenija 5.0 1,50 min https://www.youtube.com/watch?v=kP5D2VFXeUE [26] GS1 Dec2016 https://www.youtube.com/watch?list=PLQswk7TgcYpPVd0kb QM7YwQ-kSq3pqK_R&v=P_WgCLiXY3w [27] Adria Summit BG 2016 https://www.youtube.com/watch?v=bFDjCpEQbZU&list=PLQ swk7TgcYpPVd0kbQM7YwQ-kSq3pqK_R&index=2 [28] Odmevi 11 Vrh Gospodarstva na bledu 2016 19:34 http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174439505 35 Omrežne varnostne storitve, zasebnost in računalniško obvladovanja zaupanja – strnjena kronologija (Slovenija od učenke do mednarodne partnerice)* Cyber-security Services, Privacy and Computational Trust Management – A Timelapse (Slovenia from a student to an international partner) Denis Trček† Laboratorij za e-medije FRI, Univerza v Ljubljani denis.trcek@fri.uni-lj.si POVZETEK protocols, which have already anticipated the emergence of the Internet of Things and computing devices with restrained Pričujoč prispevek podaja kratko kronologijo pomembnejših resources. Further, computational trust management area is dogodkov pri razvoju z Internetom povezanih tehnologij in presented. Besides, there are two interesting projects from the raziskav v Sloveniji, kjer je bil avtor tvorno (so)udeležen. Za 1990s, the first one is the nation-wide introduction of the Health začetek je podan minimalen pregled vzpostavitve Interneta, ker Insurance Card of ZZZS, and the other is the establishment of the je to pač logično izhodišče. Potem pa so prikazana podrobneje National Gallery information system, which was already based ostala raziskovalna področja, o katerih se ve manj, a smo na njih on the Internet. The »establishment« of the Internet was not an dosegli pomembne dosežke. Ta področja so povezana z, npr. important achievement as far as science is concerned, but a mere lahkimi kripto-protokoli, ki so že anticipirali pojav interneta transfer of technology. Nevertheless, it gave us an important stvari (to je z računskimi viri omejenih naprav), potem je tu starting point to catch the leading developments in this and računalniško obvladovanje zaupanja, itd. Aplikacijsko pa related areas and came shoulder to shoulder with the leaders - omenimo dva zanimivejša projekta iz devetdesetih let prejšnjega sometimes we were even the first. stoletja, eden je kartica zdravstvenega zavarovanja ZZZS, drugi pa vzpostavitev informacijskega sistema Narodne galerije v KEYWORDS Ljubljani, ki je že baziral na Internetu. Če pri samem vzpostavljanju Interneta res nismo naredili kakega posebnega cyber (information) security, crypto-protocols, privacy, znanstvenega preboja pa se je to pri ostalih omenjenih področjih computational trust management gotovo zgodilo. A brez tega, da smo »splovili« Internet tudi ostalih področij verjetno ne bi bilo – to nam je dalo pomembno 1 Mreža vseh mrež kot začetek izhodišče in možnost, da smo ujeli vlak na tem področju ter se postavili z ramo ob rami z vodilnimi, včasih pa smo bili tudi prvi. O tem, kako je Internet prišel v Slovenijo je bilo že dovolj napisanega, npr. v [1]. Bi pa bilo na mestu za dodati še določene KLJUČNE BESEDE podrobnosti glede posameznikov, ki niso bili izpostavljeni do sedaj, pa je njihov prispevek gotovo potrebno omeniti. kibernetska (informacijska) varnost, zasebnost, kripto-protokoli, Torej na IJS na Odseku za digitalne komunikacije E6, ki ga računalniško obvladovanje zaupanja je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja vodil dr. Janez ABSTRACT Korenini, se je znanje s področja računalniških komunikacij nabiralo predvsem v teamu, v katerem so bili dr. Borka Jerman This paper gives a short chronology of some major events in the Blažič, mag. Marko Bonač, mag. Avgust Jauk, dr. Marjeta development of Internet related technologies and research in Pučko, dr. Monika Kapus Kolar, mag. Iztok Tvrdy, mag. Jože Slovenia, where the author was actively involved. A brief Rugelj in avtor tega prispevka. »Tihi« in pomembni »zunanji« overview of the establishment of the Internet is given because it član je bil tudi takratni direktor dr. Tomaž Kalin. Znotraj IJS pa is a logical starting point. Other research areas are presented next, je potrebno omeniti še mag. Marka Martinca iz Računalniškega where we also have achieved important results, which may be centra, ki je velikokrat pomagal s svojim sistemskim znanjem, ne less known. These areas are, among others, lightweight crypto ∗ samo v povezavi z Digitalovim omrežjem Decnet in Article Title Footnote needs to be captured as Title Note †Author Footnote to be captured as Author Note operacijskim sistemom VMS, ampak tudi v povezavi s svetom operacijskega sistema Unix. Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed Omenjena skupina na IJS je bila verjetno najmočnejše jedro for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full na tem področju v Sloveniji, posamezni pomembni igralci, ki so citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must bili z njo v povezavi pa so še mag. Davor Šoštarič z IZUM-a v be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2022, 10–14 October 2022, Ljubljana, Slovenia Mariboru in Darko Bulat iz zagrebškega SRCE-a, ki se je kasneje © 2022 Copyright held by the owner/author(s). tudi preselil v Slovenijo. 36 Začetek Interneta pri nas sega v leto 1991, ko je dr. Jerman standardih. Najprej so bili tu bolj operativni problemi, ko smo še Blažičeva vzpostavila ustrezne stike, avtor pa je kot sistemski (in v letu 1994 reševali zaplete pri »enostavnem« navzkrižnem delno programerski) akter to povezavo realiziral in nato precej certificiranju našega AC z nemškim oz. angleškim. Potem pa so časa upravljal za akademski svet. V tem času celo v ZDA ni bilo bili tu še bolj vsebinski problemi, ki so vplivali ne le na dobro znano, kaj je Internet in kako se priklopiti nanj. Zato je funkcionalnost, ampak na operabilnost strukture nasploh. Npr. založba Prentice Hall izdala knjigo, kjer so navedeni tudi administrativne pravice določene AC so bile podrejene »pionirji« vzpostavljanja interneta, med njimi mi [2]. administrativnim pravicam entitete, ki je upravljala pripadajoč Ne glede na vse povedano pa sama vzpostavitev te povezave del imenskega prostora v X.500 – in ta lahko sploh ni bila AC. ne pomeni kaj vidnejšega v znanstvenem pogledu – gre le za Takih problemov je bilo precej, tudi na uporabniški strani, npr. prenos tehnologije. A izkazala se je kot pomembna, saj je naši kako naj v globalnem imeniku X.500 uporabnik najde vse raziskovalni sferi tudi na tem in povezanih področjih omogočila certifikate, ki tvorijo verigo certifikatov, ki bi omogočila pospešeno pridruževanje najboljšim. Sreča je bila še ta, da je preverjanje nekega certifikata v poljubni mreži AC-jev. Avtor je omenjeno področje (digitalnih in računalniških komunikacij) po identifikaciji in analizi slednjega problema zasnoval rešitev, imelo tudi jasno podporo s strani vodstva IJS, predvsem dr. za realizacijo prototipa pa gre zasluga novemu članu laboratorija Tomaža Kalina in dr. Vita Turka. dr. Tomažu Klobučarju. Rešitev je vzbudila zanimanje vodilne srenje na tem področju in rezultati so bili predstavljeni na simpoziju NDSS 94 (Network and Distributed Systems Security 2 Začetek eksperimentov 94) v San Diegu [3], kjer so se zbrali mnogi poznani igralci na Z današnjega gledišča so bila gornja udejstvovanja precej tem področju, npr. dr. Steve Kent (med drugim oče standardov trivialna, a kot rečeno, tovrstnega znanja je bilo tudi po svetu za protokol IPSec). Na tem simpoziju so bili prvič tudi širše takrat malo. V kolikor so avtorju pri sami vzpostavitvi Interneta predstavljeni požarni zidovi (ang. firewalls), ki so danes lahko pomagali predvsem kolegi iz nizozemskega inštituta standardni arzenal pri zaščiti računalniških omrežij. NIKHEF (M. Teerpstra in P. Berteema), pa pri eksperimentiranju Nadaljnja analiza certificiranja in dela z direktorijem X.500 z varnostnimi storitvami ni bilo več tako. Po zaslugi vodje je pokazala, da bi bilo potrebno »bolj trdo«, to je formalno Laboratorija za odprte sisteme in mreže E5 dr. Borke Jerman- spoprijemanje s problematiko. Avtor je tovrstni model napravil Blažič (ki je zapustila odsek E6 in kamor je avtor šel z njo kot v formalnem jeziku Z (ta temelji na teoriji množic in predikatnem svojo delovno mentorico na IJS) smo pridobili potrebno strojno računu prvega reda). Ideja z jezikom Z se ni prijela, je pa imel in programsko opremo, npr. ISODE paket z imenikom po zato večji odmev iz razvitega modela izhajajoč nabor procedur. standardu X.500, a ob pičli dokumentaciji. In tako je kmalu sledil naslednji »veliki met« [4]. Administracija Vedeti je treba še, da je bilo to obdobje, ko smo vso ameriškega predsednika Clintona je septembra leta 1995 prek računalniško opremo, knjige itd. dobivali z dolgim zamikom svojih vladnih in zveznih služb (US Dept. of Commerce, samo preko podjetij, ki si imela potrjeno izvozno-uvozno National Institute of Standards and Technology, Federal Security dejavnost. Poleg tega je bil avtor »lokalni samotar«, kajti v Infrastructure Program Management Office) organizirala v Laboratoriju E5 je bil poleg vodje dolgo časa edini raziskovalni mestu McLean, Virginia, delavnico zaprtega tipa, ki je služila kot član. Nadalje, zgoraj omenjeni softver je bil pisan za drug tip orientacija vladi pri njenih odločitvah in usmeritvah na tem operacijskega sistema Unix, kot smo ga imeli mi (SunOS). Pa še področju. Nanjo je bil povabljen tudi avtor tega prispevka, kjer dobili smo ga na magnetnem traku, ki ga na IJS ni bilo moč je predstavil z naše strani raziskano problematiko ter možne prebrati. Tu so pomagali kolegi na Fakulteti za elektrotehniko in rešitve. Med udeleženci so bili tudi dr. S. Micali z MIT (nosilec računalništvo UL v laboratoriju dr. Trontlja. Potem pa smo ga Goeddelove nagrade in Turingove nagrade), pa dr. W. Ford iz prek omrežja Decnet prenesli na Digitalov računalnik Cathy na Bell Northern Research (Kanadčan, ena osrednjih oseb v tistem IJS, kjer je tekel protokol FTP, ki pa je nativni protokol za prenos času, ko je bila Kanada tudi prva država, ki je v digitalno datotek v okolju Unix. Tako je omenjeni softver končno prišel na podpisala enega od mednarodnih sporazumov). postajo Sun, prek katere je avtor že upravljal Internetno Poudariti velja, da je bil takrat OSI pristop še vedno v središču povezavo in sistem DNS. (kar je pomenilo tesno sklopljenost z imenikom X.500), kmalu Vendar je bilo pred eksperimenti s strukturami za upravljanje za tem pa je zmagoviti pristop »vsilila« ameriška komercialna ključev zaradi imenika X.500 potrebnih kar nekaj dolgih tednov sfera, spodbujena z ustreznimi vladnimi ukrepi – to je sistemskega dela ter programerskega prilagajanja aplikacije, pri nekompleksna struktura overiteljev in odmrtje globalnega čemer je izvorna koda (če spomin ne vara) obsegala še za imenika X.500 (ob odmrtju mnogih standardov OSI). Ta prehod današnji čas obsežnih cca. 40MB. S sistematičnim analiziranjem je avtor prispevka zaznal dovolj zgodaj in se je že v letu 1996 in modificiranem kode (pa tudi s poskušanjem in nekaj sreče) se usmeril na novo porajajoča se varnostna področja. je nabralo dovolj znanja, da je nekako sredi leta 1993 direktorij X.500 stekel. Manj težav je bilo s softverom, ki je omogočal certificiranje javnih ključev, a vseeno. 1 3 Kriptoprotokli z anticipacijo interneta stvari S tem se je lahko začelo vsebinsko raziskovalno delo na tem Nov fokus so postali kriptografskimi protokoli, predvsem taki, ki področju. Po nekajmesečnem delu se je izkazalo, da programski temeljijo izključno na močnih enosmernih zgoščevalnih gigant X.500 in pa struktura agencij za overjanje javnih ključev funkcijah (katerih eksistenca, teoretično gledano in skladno z (AC) ne moreta funkcionirati na način, kot je bil predviden v njihovo formalno definicijo še vedno ni dokazana) – vse to s 1 Prvo našo AC je avtor v letih 1993/94 integriral prek X.500 s prvo mednarodno infrastrukturo javnih ključev v projektu Password - https://cutt.ly/VXIr5wc. 37 poudarkom na čim manjši porabi. Verjetno je temu botrovalo Zanimivo je, da smo ob tem delu nehote delno pristali na predhodno ukvarjanje z mikrokontrolerji in delo z zbirnikom. področju umetne inteligence, čeprav tja nismo bili niti usmerjeni, Čim manjša poraba pa je permanenten inženirski izziv in to je niti se ne štejemo med tovrstne eksperte. Da se je to zgodilo je ena rdečih niti na omenjenem področju. razlog ta, da je Kvalitativna dinamika primerna za simulacije z Kmalu so sledile objave s tega področja, fokusirane na umetnimi agenti. In na tej točki je doktorand dr. David Jelenc družine lahkih kriptoprotokolov, ki temeljijo na enosmernih dobil preblisk in napravil pomemben korak naprej [11]. zgoščevalnih funkcijah. Prva najpomembnejša je prišla leta 2013 Do leta 2010 je že obstajala množica metod za računalniško v reviji IEEE Wireless Communications (kot zanimivost - revija obvladovanje zaupanja, ki so se raztezale od Dempster- je bila prva na treh področjih ISI WoS, kjer je indeksirana). Shafferjeve Teorije evidence pa do metod na osnovi teorije iger. Članek je bil s področja lahkih protokolov za zasebnost in Kako sedaj vedeti, kaj je objektivno boljše od drugega? In dr. varnost pri uporabi interneta stvari v medicini [5]. Podobna je Jelenc je dobil pravi preblisk - zasnoval je simulacijsko agentno tudi družina protokolov HFBA [6], idr. okolje, kjer smo lahko obstoječe metode »prevedli na skupni Dodaten mejnik je tudi objava znanstvene monografije s imenovalec« ter jih v kontroliranem okolju in pod kontroliranimi področja informacijske varnosti pri ugledni založbi Springer [7] pogoji evalvirali. Delo je bilo objavljeno v reviji Knowledge- – pred tem je monografijo pri tej založbi od Slovencev leta 1956 based systems (mimogrede, revija je bila prva v svoji – edini - objavil le dr. Milan Vidmar (a tu bi bilo potrebno opraviti še kategoriji revij indeksiranih po ISI WoS). dodatna preverjanja). Na tem mestu velja omeniti tudi dosežke drugih mlajših V ozadju pa je ves čas na tihem čakala problematika zaupanja, sodelavcev na področju obvladovanja zaupanja, na katere je ki zaradi težke formalne opredelitve in tretmaja sprva ni bila avtor tudi ponosen, to je doktorandov dr. Damjana Kovača in dr. primerna za inženirski oz. večdisciplinarni pristop, saj tega Eve Zupančič (s področja varnosti pa doktorandov dr. Jerneja znanja takrat nismo imeli dovolj. Kosa, dr. Aleksa Huča in dr. Andreja Dorovoljca). In končno, tudi s področja računalniškega obvladovanja zaupanja je leta 2018 sledila še ena znanstvena monografija pri 4 Računalniško obvladovanje zaupanja ugledni založbi Springer [12]. Že od prvih poskusov zagotavljanja varnosti v Internetu se je le- ta prepletala s pojmom zaupanja, npr. da v povezavi s certifikatom, kjer imamo podpis s strani agencije za preverjanje 5 Praktični rezultati za družbo pristnosti (overjanja) javnih ključev, da je to npr. sinonim za Do sedaj omenjeno delo je vodilo tudi do praktičnih zaupanje. Tudi to, da če je kaka storitev »varna«, se je kar enačilo implementacij v slovenskem okolju. Seveda pa gre večji del tega s tem, da je inherentno prisotno zaupanje vanjo. Za podkrepitev na račun npr. preostalih sodelavcev IJS. trditve – eden prvih pomembnih standardov s področja varnosti Če začnemo s akademsko mrežo ARNES – pri njenem računalniških sistemov se je imenoval Trusted Computer zagonu je potrebno izpostaviti vlogo mag. Marka Bonača in mag. Systems Evaluation Criteria! Avgusta Jauka, znotraj ARNES-a pa je bil zagnan center za A zaupanje je izmuzljiv fenomen. Zaradi ukvarjanja z intervencije ob incidentih SI-CERT, ki ga je prevzel mag. varnostjo in zasebnostjo ter konceptualnimi nejasnostmi v zvezi Gorazd. Nadalje omenimo še dr. Aleša Dobnikarja, ki je vodil s tem je področje zaupanja pritegnilo zanimanje in prve projekt SIgovCA in SIgenCA na Centru vlade za informatiko. izpostavljene dileme ter kontroverznosti v zvezi s tem so bile Neposredno je bil, med drugim, avtor udeležen tudi pri podane na vabljenem predavanju avtorja na elitni nemški uvajanju kartice zdravstvenega zavarovanja ZZZS. Celoten univerzi Ludwig Maximillian Universiataet v Muenchnu projekt je vodil mag. Marjan Sušelj z ZZZS, gonilna sila februarja 2002, kjer je bil gostujoči raziskovalec [8]. projekta. V povezavi z IJS in Odsekom E6, ki ga je vodil dr. G. Kmalu so sledile temeljne raziskave za računalniško Kandus je prišlo do sodelovanja pri varnostnih vidikih same obvladovanje zaupanja, ki so vključevala tudi več-disciplinarna kartice (to je bila domena dr. R. Novaka) in pri varnostni znanja. Najprej je bil razvit formalizem, ki je bil po svoji naravi arhitekturi pripadajočega omrežja na opremi, ki jo je dobavil polgrupa. Kar je delovalo spodbudno, saj bi lahko uporabili Siemens (to pa je bilo v domeni avtorja prispevka). Omenjeni obsežno obstoječe znanje s področja abstraktne algebre. A je projekt je šel v produkcijo leta 1998 in je bil, po dostopnih nadaljnje delo pokazalo, da ta struktura ni ustrezno reflektirala podatkih, prvi tovrstni uspešni projekt na nacionalni ravni v svetu fenomena zaupanja. In sledila je nova struktura, ki je iz [13]. Ta projekt »imamo« v uporabi še sedaj, posodobljen in zgodovinskih razlogov imela kratek čas ime Kvalitativna pripravljen za migracijo na novo osebno izkaznico. algebra, potem pa je prišlo ustreznejše poimenovanje - Od praktičnih rezultatov, o katerih se do sedaj skoraj ni Kvalitativna dinamika (KD, angl. Qualitative Assessment govorilo, omenimo še razvoj z Internetom integriranega Dynamics, QAD). KD predstavlja antropocentrični model informacijskega sistema Narodne galerije v Ljubljani v sredini zaupanja. V tem modelu so operandi kvalitativne vrednosti vzete devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je galerijo vodil dr. z ordinalne lestvice ocen, ki se najpogosteje uporabljajo v Andrej Smrekar, doktorand ugledne univerze Harvard, kjer je bil medsebojni komunikaciji pri opredeljevanju zaupanja, operatorji v stiku z Internetom ter imel na tem področju ustrezno vizijo. pa reflektirajo »možgansko procesiranje« pri nastajanju ocen Tako so se stvari pokrile v pravem času in – Narodna galerija v zaupanja posameznih entitet v odnosu do drugih entitet. Prvi, Ljubljani je bila tehnološko na področju IT kmalu pred uglednimi čeprav še precej elementarni članek na to temo, je bil objavljen tovrstnimi institucijami v svetu. leta 2003 v SCI reviji Mathematical and Computer Modelling Lahko bi nadaljevali še z vzpostavitvijo infrastrukture za [9], prva bolj poglobljena formalna obravnava pa v [10]. komercialno ponudbo interneta podjetja Quantum d.o.o. (drugi ponudnik interneta pri nas, prvo je bilo podjetje NIL), ko 38 Telekom še ni imel sestrskega podjetja Siol, pa kakim projektom to precej omogočilo prosperiteto, vključno z ugledno v bančnem sektorju… So pa tu še sodelovanja z nekaterimi Fulbrightovo štipendijo – in to možnosti bi rad zagotovil še pomembnimi mednarodnimi organizacijami, ki jih zaradi mlajšim kolegom. osebnih razlogov ne bi navajal. Zunanje vrednotenje, ki se začne z objavami v uglednih mednarodnih revijah, je pomembno izhodišče. Ker se porajajo v zadnjem času pri nas precej drugačne pobude bi veljalo razmisliti, 6 Še nekaj glasbenih paberkov da SICRIS obdržimo kot ogrodje, ki npr. do 80% ovrednoti Študij glasbe je bila ena od resnejših opcij, ki se tudi po spletu relevantnost in kakovost raziskav, ostalo pa bi bil »fine tuning«, naključij pač ni realizirala. Je pa glasba bila ves čas prisotna ki lahko ostane lokalne narave. In ena ključnih oseb pri tekom osnovne kariere na področju računalništva in informatike, uveljavljanju kvantitativnega (pretežno eksternega) vrednotenja saj je avtor tega prispevka občasno produciral in komponiral je bil dr. Franci Demšar s sodelavci, ki so tudi izšli z IJS. glasbo za npr. oddaje, ki jih je potem realizirala RTV Slovenija (primer je serija filmov o Pajkcu Ajkcu, ki je služila izobraževanju najmlajših na področju restavratorstva). DODATEK Nadalje, inspiriran s psevdo-znanstvenim pristopom pesnika Prav je, da navedem še profesorje, ki so mi predavali tekom J.W. Goetheja in njegovo Teorijo barv je želel z osnovnim študija in katerim gre posebna zahvala: dr. G. Tomšič, dr. S. naborom semantično smiselnih preslikav povezati vizualno Hodžar, dr. J. Furlan, dr. S. Poberaj, dr. L. Pipan, dr. F. Bratkovič, domeno z avdio domeno – gre torej proces za sonifikacije, ki je dr. A. Sinigoj (takrat asistent), dr. I. Bratko, dr. Z. Bohte, dr. T. za razliko od obratne preslikave (vizualizacije glasbe), skorajda Kalin in dr. N. Pavešić. nepokrit. In razvil je ustrezen nabor »semantično ekvivalentnih« preslikav na fizikalnem nivoju, fiziološkem nivoju ter čisto kreativnem nivoju. Na osnovi tega je demonstriral, kako se REFERENCE skladno s temi principi sonificira določeno sliko in rezultat je še [1] Udovč Lea, 2021. Gverilska akcija, romantika in zaupanje – tako je kar zanimiv – sodi nekako na področje minimalistične internet prišel v Slovenijo, 27. Nov 2021, https://n1info.si/poglobljeno/30- elektronske ambientalne glasbe. Celotno delo je objavljeno v obletnica-tako-je-internet-prisel-v-slovenijo/. [2] April Marine, 1993. International Sri, Internet--Getting Started (Sri reviji Digital creativity, ki visoko kotira v umetniški srenji [14]. Internet Information Series), ISBN-10: 0133279332, Prentice Hall. [3] Denis Trček, Tomaž Klobučar, Borka Jerman Blažič, Franc Bračun, 1994. CA-browsing system: a supporting application for global security services. Proceedings: Symposium on Network and Distributed System 7 Namesto zaključka Security, San Diego, str. 123-128. [4] Denis Trček, Borka Jerman-Blažič, 1995. Certification infrastructure Na koncu bi dodal nekaj generalnih misli, ki se nanašajo na reference procedures. V: BURR, William E. (ur.). Public Key našo znanstveno srenjo in so prisotne v ozadju gornje kronologije. Infrastructure Invitational Workshop, Septermer 28, 1995 MITRE Corporation McLean, NIST. Ekonomska moč države in njen mednarodni rating sta še kako [5] Denis Trček, Andrej Brodnik, 2013. Hard and soft security provisioning pomembna tudi za plasma in možnost prodora znanstvenih for computationally weak pervasive computing systems in e-health. IEEE odkritij. Iz lastne izkušnje izhaja, da je nekaj povsem drugega, če wireless communications, IEEE, ISSN 1536-1284, vol. 20, no. 4, pp. 8. [6] Trček Denis, 2005. MAC based lightweight protocols for strong npr. kak dopis pride z elektronskega naslova authentication and key exchange. Journal of information science and denis.trcek@stanford.edu (avtor je bil leta 2015 gostujoči engineering, ISSN 1016-2364, 2005, vol. 21, str. 1-13. [7] Trček Denis, 2006. Managing information systems security and privacy. profesor na Stanfordu) kot pa z elektronskega naslova Berlin; Heidelberg, Springer, cop. 2006. XIII, 235 str., ISBN 3-540- denis.trcek@poddomena.si. To je javno potrdil tudi kak drug 28103-7. ISBN 978-3-540-28103-0. raziskovalec, ki se je vrnil po doktoratu na elitni tuji univerzi - [8] Trček Denis, 2002. Computer networks security - a holistic perspective, invited talk. München: Ludwig Maximilians Universität, Institut für na tihem pa je to splošno poznana »skrivnost«. Posledično je Informatik, 8 Jan. 2002. opaznost naše znanosti manjša, tudi ko imamo dobre rezultate. [9] Trček Denis, 2009. A formal apparatus for modeling trust in computing environments. Mathematical and computer modelling, Elsevier, ISSN Slovenska znanost je del blagovne znamke Slovenija, od 0895-7177. [Print ed.], Jan. 2009, vol. 49, no. 1/2, str. 226-233, ilustr., doi: katere v tem pogledu v glavnem še prejema (po zaslugi npr. naših 10.1016/j.mcm.2008.05.005. [10] Trček Denis, 2014. Computational trust management, QAD, and its športnikov), četudi vedno več prispeva. In mora imeti možnost applications. Informatica, ISSN 0868-4952, vol. 25, no. 1, str. 139-154, vedno več prispevati tako, da je opažena (ob tem pa služi tudi https://doi.org/10.15388/Informatica.2014.08. skupnosti). Da pa bi prispevek slovenske znanosti rastel, je [11] Jelenc David, Hermoso Ramón, Sabater-Mir Jordi, Trček Denis, 2013. Decision making matters: a better way to evaluate trust models. verjetno največja nevarnost ta, da se naša znanost kakorkoli Knowledge-based systems, Elsevier, ISSN 0950-7051. vol. 52, str. 147-zapre. Npr., da manjša skupina odloča, kaj je znanost in v 164. http://dx.doi.org/10.1016/j.knosys.2013.07.016. [12] Trček Denis, 2018. Trust and reputation management systems: an e-kolikem obsegu kaj financirati – četudi so to kredibilni business perspective, SpringerBriefs in information systems, Springer, posamezniki in to počno z dobrimi nameni je dejstvo, da je moč cop. 2018. Ilustr. ISBN 978-3-319-62374-0. ISBN 3-319-62374-5. lokalnosti »neobvladljivo kvarna«. https://link.springer.com/book/10.1007/978-3-319-62374-0. [13] Trček Denis, Novak Roman, Kandus Gorazd, Sušelj Marjan, 2001. SICRIS ni čudežen, vendar omogoča vrednotenje Slovene smart card and IP based health-care information system znanstvenega dela prek spektra faktorjev. Naredil je precej reda infrastructure. International journal of medical informatics, ISSN 1386-5056, vol. 61, str. 33-44. in transparentnosti – in slovensko znanost potisnil iz dokajšnje [14] Trček Denis 2021. Cruxes for visual domain sonification in digital arts. anonimnosti, kjer je bila. Avtor sam je mnenja, da je tudi njemu Digital creativity, vol. 32, no. 4, str. 293-30, Taylor & Francis. 39 Dosežki kandidata Žiga Turka Achievements of the candidate Ž. Turk Žiga Turk UL-FGG Jamova 2 1000 Ljubljana ziga.turk@fgg.uni-lj.si POVZETEK 1986 napiše in pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo izda knjigo Programski jezi C. V prispevku so opisani dosežki avtorja. 1986 pod mentorstvom J. Duhovnika diplomira na FAGG z diplomskim delom »Geometrijsko modeliranje – mejni model«. 1 ŽIVLJENJEPIS 1986 se zaposli kot mladi raziskovalec na FAGG. 1989 pod mentorstvom S. Divjaka magistrira na FERI z nalogo Žiga Turk (1962) je redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo »Razredi objektov za modeliranje v gradbeništvu«. in geodezijo Univerze v Ljubljani, prodekan za področje kakovosti in razvoja ter vodja programske skupine 1991 napiše in pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo izda eGradbeništvo. Je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, knjigo Uvod v objektno orientirano programiranje in programski magister računalništva in informatike ter doktor tehniških jezik C++. znanosti. Vse naslove je dobil na Univerzi v Ljubljani. Poleg 1992 pod mentorstvom J. Duhovnika doktorira z nalogo »Okolje akademskih ima nekaj političnih izkušenj. Dvakrat je bil minister za računalniško projektiranje gradbenih konstrukcij”. v Vladi Republike Slovenije. Več. 1993 postavi enega prvih spletnih strežnikov v Sloveniji. Starejše generacije se ga spominjajo kot enega izmed pionirjev osebnega računalništva pri nas. 1994 izdela internetni iskalnik po prosti programski opremi “Virtual Shareware Library”, ki v svetu takrat postane glavno 1983 napiše prve programe za ZX Spectrum, ki zakrožijo po orodje za ta namen. tedanji Jugoslaviji. Med temi je progam, ki je urejevalnik 1996 je med ustanovnimi uredniki mednarodne znanstvene revije besedila Tasword razširil z jugoslovanskimi črkami čćšđž in “Electronic Journal of Information Technology in Construction” Loader-Saver-Dekder za izdelavo varnostnih kopij programov. (ITCON), ki od začetka izhaja na internetu in je ena prvih v 1984 se pridruži računalniški redakciji Radia Študent. prostem dostopu. 1984 za računalniško kaseto s programi napiše naslovno igro 1997 izdela orodje WODA za izdelovanje spletnih storitev, ki Kontrabant (skupaj z Matevžem Kmetom) in še nekaj drugih imajo osnovo v zbirki podatkov. Orodje je osnova za številne programov. storitve na spletu tistega časa. Orodje da kasneje v javno rabo in 1984 skupaj s Cirilom Kraševcem predlagata ustanovitev revije se še vedno uporablja. za mikroračunalništvo. Časopisna hiša Delo ustanovi revijo Moj 2001 postane ustanovni predstojnik Katedre za gradbeno mikro. Prav številka je izšla septembra 1984. Vsebinsko sta informatiko na FGG. revijo prva štiri leta urejala Turk in Kraševec. V tem času je Turk 2004 je na FGG izvoljen za rednega profesorja. za Moj mikro napisal okrog 120 poljudnih člankov. Njegova znanstvena pot je povezana z gradbeno informatiko, 1984 razširi urejevalnik pustolovskih iger Quill z grafiko. kjer je okrog njega nastala v svetu uveljavljena raziskovalna Urejevalnik je uporabljen za igro Kontrabant 2, ki izide pri skupina. Rezultati so razvidni iz biografij in bibliografij v založbi Xenon. Napišeta jo skupaj z Matevžem Kmetom. sistemu COBISS. 1985 z Matevžem Kmetom napiše igro Eurorun. 1986 z Barbaro in Igorjem Bizjakom napišejo igro Bajke in povesti o Gorjancih. Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or LITERATURA classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full [1] Wikipedija https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDiga_Turk citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must [2] Domača stran https://www.zturk.com/p/ziga-turk.html be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). [3] Vsi članki naSiol.net https://siol.net/avtorji/ziga-turk-512/ Information Society 2022, 10–14 October 2022, Ljubljana, Slovenia © 2022 Copyright held by the owner/author(s). 40 Indeks avtorjev / Author index Bric Rudi ........................................................................................................................................................................................ 5 Gams Matjaž .................................................................................................................................................................................. 8 Gornik Tomaž .............................................................................................................................................................................. 12 Kalin Tomaž ................................................................................................................................................................................. 15 Leskovar Robert ........................................................................................................................................................................... 17 Mongus Domen ............................................................................................................................................................................ 21 Schlamberger Niko ....................................................................................................................................................................... 24 Solina Franc ................................................................................................................................................................................. 28 Stanovnik Tone ............................................................................................................................................................................ 32 Trček Denis .................................................................................................................................................................................. 36 Turk Žiga ...................................................................................................................................................................................... 40 41 42 Legende racunalnistva in informatike Legends of Computing and Informatics Urednika  Editors: Borut Zalik, Matjaz Gams Document Outline 02 - Naslovnica - notranja - J - TEMP 03 - Kolofon - J - TEMP 04 - IS2022 - Predgovor - TEMP 05 - IS2022 - Konferencni odbori - TEMP 07 - Kazalo - J Blank Page 08 - Naslovnica - notranja - J - TEMP Blank Page 09 - Predgovor podkonference - J 10 - Programski odbor podkonference - J 1 - Bric 2 - Gams 3 - Gornik 5 - Kalin 6 - Leskovar 7 - Mongus 8 - Schlamberger 9 - Solina Abstract 1 Analiza signalov EKG 2 Rekonstrukcija superkvadrikov iz globinskih slik 3 Uporaba računalniškega vida v uporabniških vmesnikih 4 Uporaba računalniškega vida v dediščinski znanosti 5 Analiza podatkov v letalstvu 6 Novomedijska umetnost 7 Sklep 10 - Stanovnik 11 - Trcek 12 - Turk 12 - Index - J Blank Page 08 - Naslovnica - notranja - J.pdf Blank Page Blank Page