IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: . 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 27.000 lir. Za inozem stvo: letna naročnina 32.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1617
TRST, ČETRTEK 22. OKTOBRA 1987
LET. XXXVII.
Lastno gospodarstvo
prvi pogoj našega obstoja
Kljub določeni krizi, ki že nekaj let pesti gospodarstvo, zlasti še dokajšnja brezposelnost, beležimo vendarle nekaj pomembnih dogodkov v delovanju denarnih zavodov na Koroškem. Iz poročil v listu »Naš tednik« (Celovec) povzemamo, da so pred kratkim obnovili posojilnico Hodiše-Skofiče v predelu južno od Vrbskega jezera, obnovili so tudi posojilnico v Železni Kapli, pred časom pa še nekatere druge.
Še večjega pomena pa je združevanje v večje denarne zavode, ki dobijo s tem značaj banke. Na območju Zile so se posojilnice iz krajev: Marija na Zili, Bistrica na Zili in Ločilo povezale v novo banko z imenom »Posojilnica - Bank Zila«, katere bilančna vsota dosega okoli 100 milijonov šilingov. Nova ustanova bo imela svoj sedež v prometno in poslovno živahnem Beljaku, odkoder se odcepita cesta in železnica proti Italiji in proti Nemčiji. Nova banka bo priključena na računalniški center preko Zveze slovenskih zadrug v Celovcu. V Beljaku je odprla prodajni center za pohištvo tudi znana tvrdka Rutar iz Podjune.
V	vzhodnem delu Koroške je prav tako nastala nova banka, ki so jo ustanovile posojilnice iz krajev: Dobrla vas, Djekše, Sinča vas, Škocijan. Št. Primož. Nastala je nova banka z imenom »Posojilnica - Bank Podjuna«, ki bo imela sedež v Dobrli vasi, središču tega območja. Njena bilančna vsota znaša okoli 150 milijonov šilingov in bo s takšno povečano zmogljivostjo sposobna nuditi strankam nove in kakovostno boljše storitve.
Posojilnice in hranilnice na južnem Koroškem imajo že nad 100-letno izročilo. Leta 1872 je bila že ustanovljena v Št. Jakobu v Rožu kmečka posojilnica, poleg o-ne v Ljutomeru istega leta, prva med slovenskimi. Na pragu tega stoletja je zrasla zatem že razvejana mreža slovenskih posojilnic na južnem Koroškem. Ukinjene potem ob vdoru Plitlerjevih čet v Avstrijo na začetku zadnje vojne, so bile v povojnih letih obnovljene. Morale pa so premagati mnoge težave, da so spet prešle v poslovni razmah.
Konkurenca med denarnimi zavodi terja danes tudi v zamejstvu nenehno širjenje, rast, krepitev, ustanavljanje novih služb, kakovostnih storitev, pojasnil o naložbah denarja, kupoprodajo vrednostnih papirjev, zunanjetrgovinsko poslovanje itd. To pomeni preusmeritev iz nekdanjih zavodov, namenjenih drobnemu kmečkemu gospodarstvu, v bančne zavode, prilagoje-
dalje na 8. strani ■
Tretji Primorski dnevi na Koroškem
Nadaljevanje uresničevanja posrečene zamisli
Zamisel o izmeničnih obiskih na Koroškem oziroma na Primorskem raznih kulturnih skupin, ki delujejo na obeh področjih, in srečanja kulturnih, gospodarskih in političnih delavcev gotovo pomenijo eno tistih srečnih pobud, ki jih je usoda že ob rojstvu obdarila z milostjo.
Letošnji 3. Primorski dnevi na Koroškem so potrdili pomen in pozitivnost izmenjavanja teh obiskov, saj so priložnost, da se poznanstva utrdijo in da med srečanji pride do pozitivnih izmenjav mnenj, delovnih načrtov in problemov, da se vzajemno obogatimo z novimi izkušnjami in i novimi zamislimi. Organizatorjem, Krščan-j ski kulturni zvezi iz Celovca, je uspelo pripraviti razvejan načrt, ki so ga uresničili ob sodelovanju Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenske prosvete iz Trsta in Kulturnega društva »Studenci« iz Benečije.
Letošnji Primorski dnevi so se začeli prav z obiskom Ansambla SSS iz Čedada in rezijanske folklorne skupine v Bistrici na Zilji, v nedeljo, 11. oktobra. Istega dne pa so v Šmihelu nastopili igralci štever-janskega društva »F. B. Sedej«, ki so uprizorili Finžgarjevo »Verigo«. Otvoritveni govor je imel predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer, ki je poudaril pomen podobnih srečanj v vsenarodnem pomenu, saj gre za pobude, ki stvarno oblikujejo enotni slovenski kulturni prostor.
O	stvarnosti na Primorskem so v ponedeljek, 12. t. m., spregovorili med slovenskimi oddajami na radiu Celovec. Pri okrogli mizi so sodelovali Ferruccio Clavo-ra, Marij Maver, Sergij Pahor, Damjan
Paulin in Salvatore Venosi. Istega dne pa so na slovenski gimnaziji v Celovcu odprli razstavo o Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. O tej pobudi smo že spregovorili v prejšnji številki našega lista.
Zelo zanimiva — čeprav udeležba ni bila zelo številna — je bila okrogla miza
o	gospodarskem stanju v zamejstvu. Poleg koroških gospodarstvenikov so na okrogli mizi sodelovali Ferrucio Clavora, prof. A-leš Lokar in Hadrijan Koršič iz Gorice. Okrogla miza je bila v sredo, 14. t.m., v Slomškovem domu v Celovcu. V petek, 16. t.m., pa so dijaki Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu in Strokovne šole za gospodarske poklice v Št. Jakobu v Rožu prisluhnili literarnemu srečanju, ki sta ga oblikovala pesnica Ljubka Šorli in pisatelj Boris Pahor.
V	soboto in nedeljo, 17. in 18. oktobra, so bili na Koroškem kar trije avtobusi s primorske strani. Že v soboto so se odpravili na Koroško mladi iz Trsta in Gorice, ki so se srečali s svojimi sovrstniki. Slednji so v soboto zvečer poskrbeli za zabavo, naslednjega dne pa so jih pospremili na obisku po Koroški. Na izletu je kljub dežju bilo veliko veselja in zabave. Mnogi so obžalovali dejstvo, da ni bilo več priložnosti za pogovor. Vzporedno je obiskalo Koroško precej številno predstavništvo Slovenske skupnosti. Bili so gostje Kluba slovenskih občinskih odbornikov, ki združuje 44 odbornikov, izvoljenih na samostojmh in enotnih slovenskih listah v 21 narodnostno mešanih občinah na Koroškem. Predstavništvo Slovenske skupnosti sta vo-
nadaljevanje na 7. strani ■
Zanimivo manjšinsko srečanje v Val Badii
V	kraju San Martin de Tor blizu Bru-necka na Južnem Tirolskem, se pravi v krajih, kjer živijo Ladinci, je bilo v petek, 16., in soboto, 17. t.m., 12. srečanje narodnosti sosednjih dežel, ki so se ga udeležili predstavniki 25 organizacij, štirinajstih narodnih skupnosti iz petih držav: Italije, Avstrije, Jugoslavije, Švice in Madžarske.
Srečanje se je začelo s pozdravi koroškega Slovenca dr. Francija Zwittra, ki je glavni koordinator teh srečanj, ter s pozdravi gostiteljev, v imenu katerih je nastopil ravnatelj ladinskega inštituta »Mi-
cura de Rti« dr. Hugo Valentin. Slednji je tudi spregovoril o družbenogospodarski stvarnosti pri Ladincih in se je s tem navezal na temo letošnjega srečanja, ki je bilo posvečeno »Družbeno - gospodarskim vidikom v okviru problematike jezikovnih skupin«.
Glavna pozornost prvega dne manjšinskega srečanja je bila obrnjena na govor voditelja Južnotirolske ljudske stranke dr. Magnaga, ki je v svojih izvajanjih poudaril pomen gospodarskih dejavnosti za manj-
nadaljevanje na 2. strani ■
Zanimivo manjšinsko srečanje
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 25. oktobra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Bela in Sebastijan«; 10.45 Praznična matineja; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 17. festival Števerjan 87; 15.30 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 26. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Zgodbe vandrovca, orjunaša in narodnega revolucionarja Lipeta Kosca;
9.00 V znamenju Rdečega križa; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Potovanje proti zrelosti; 12.00 Ko mladost ni le norost; 12.30 Jezik mladih; 13.G0 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Zbor Fantje izpod Grmade, ženski zbor Repentabor in mešani zbor Mačkolje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Presodi - razsodi!; 15.00 Bra'ni roman: Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«, 21. nadaljevanje; 15.15 Poglejmo v mladostnikov svet; 15.40 Mi mladi: kje smo, kaj delamo, kako doživljamo; 16.00 Poezija slovenskega zapa-da; 17.00 Poročila in kulturna kronika.
■ TOREK, 27. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Nediški zvon; 10.C0 Poročila in pregled tiska; 11.30 Zdravilne rastMne in sadni sokovi; 12.00 Naša dobra stara kuhinja; 12.30 Kulturno-politiki v kuhinji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Bralni roman: Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«, 22. nadaljevanje; 15.30 Kuharska potovnica; 16.00 Gastronomska kultura skozi tisočletja; 16.30 Naša dobra stara kuhinja; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana, vodi Mu-hai Tang; 18.00 Nathalia Ginzburg: »Lasulja«, monolog v interpretaciji Mirande Caharije; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 28. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 »Bom naredu stazi-ce« - oddaja iz Kanalske doline; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Zdravnik in pacient; 12.00 Zrcalce, zrcalce, povej!: 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Dekliški zbor Vesna iz Križa; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina; 15.00 Bralni roman: Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«, 23. nadaljevanje; 15.30
V	svetu knjige; 16.00 Zrcalce, zrcalce, povej!; 16.30 Ko zvezde zableščijo; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Fagotist Vojko Cesar in pianist Ravel Kodrič v našem studiu; 18.00 Tržaška pisma Vuka Karadžiča; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 29. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Od Milj do Devina;
9.00 V znamenju Rdečega križa; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Duško Jelinčič: Odhajanja; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Bralni roman: Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«, 24. nadaljevanje; 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zbor »Vocis musicae studium« iz Arosia; 18.00 »Krvavo polje, brezmejno gorje!«, Prva svetovna vojna in begunci s soške fronte; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 30. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Na goriškem valu; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Še enkrat film (I.);
12.00 Še enkrat film (II.1; 12.30 »Iz tišine glas« - pogovori z ustvarjalci; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Mešani zbor Štandrež, moški zbor Aris iz Tržiča in dekliški zbor Devin; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Po svetu z raketo; 15.00 Bralni roman: Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«, 25. nadaljevanje.
■ SOBOTA, 31. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Sobotni zbornik: človek in okolje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Ta rozajanski glas«; 15.00 Drugi program, vodi Peter Cvelbar; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Letošnje 5. meddeželno tekmovanje violinistov študentov v Fari ob Soči.
■	nadaljevanje s 1. strani
šino, ki mora biti ekonomsko močna, da ostane materialno samostojna pred večino, da se tako lahko izogne izseljevanju in da ohrani strnjenost na svojem ozemlju. Velik poudarek je Magnago dal tudi problemu odtujevanja manjšinske zemlje, a tudi premočnemu razvoju manjšinskih podjetij, ker bi močna ekonomija nujno privabila tujo delovno silo, kar za manjšino ni dobro.
Sledila je zanimiva diskusija; najbolj izzivalen je gotove bil poseg slovenskega parlamentarca na Dunaju Karla Smolleja, ki je izrekel soglasje z izvajanji predsednika Magnaga, a obenem pripomnil, da bi njegova izvajanja morale poslušati tudi avstrijske oblasti, da bi se primerno zaščitile tudi manjšine, ki živijo v Avstriji.
Prvi dan zasedanja je vsekakor izzvenel z ugotovitvijo, da je ekonomska samostojnost daleč najmočnejši vidik za ohranitev manjšinske skupnosti.
Zelo zanimiva so bila kratka predavanja, ki so bila v soboto zjutraj. Za Slovence, ki živimo v Italiji, sta spregovorila predstavnik Slovenske skupnosti Marjan Ter-pin in Ferruccio Clavora, ki je zastopal SKGZ. Tako je Terpin opozoril, da je težko govoriti o slovenskem gospodarstvu v Italiji, ker je o tem zbrano zelo malo podatkov. Podčrtal je pomen zasebne pobude in bančništva ter povzel svoja izvajanja v sklepni misli, ko je dejal, da »Slovenska narodnostna skupnost postavlja italijanski
S tiskovno konferenco se je na Bledu v petek, 16. t.m., končalo tretje zasedanje predsednikov vlad iz dežel oziroma republik Delovnih skupnosti Alpe Jadran in Arge Alp. Konferenco je vodil predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj v prisotnosti vseh ostalih predsednikov oziroma voditeljev delegacij iz dežel ali republik, članic obeh Delovnih skupnosti. V svojem u-vodnem poročilu je predsednik Šinigoj poudaril, da so udeleženci soglasno odobrili resolucijo, ki predstavlja temelj nadaljnjega sodelovanja med obema delovnima skupnostima.
Resolucija obravnava vprašanje gradnje pomembnih prometnih osi sever - jug in zahod - vzhod za mednarodni cestni in železniški prevoz ter za tranzit. Govori dalje o letalskem prometu meddeželnega značaja in o ukrepih proti umiranju oziroma proti poškodbam gozdov. V tej zvezi so trije slovenski strokovnjaki pripravili referate o stanju slovenskih gozdov, resolucija pa omenja konkretne ukrepe proti nadaljnjemu umiranju oziroma ukrepe za varstvo gozdov. Predsedniki so sklenili, da bo v prihodnjem aprilu na Bavarskem skupen simpozij obeh delovnih skupnosti
Resolucija obravnava varstvo voda in tal ter vprašanje tehnologije za varstvo o-kolja; v tej zvezi velja omeniti, da bosta obe Delovni skupnosti prihodnje leto nastopili s skupno predstavitvijo na milan-
i • •
državi že vsa dolga povojna desetletja zahtevo po manjšinskem zaščitnem zakonu, ki naj — glede družbeno-gospodarskih vprašanj — zagotovi predvsem pravico manjšine na teh področjih:
a) uporaba slovenščine v javnih in polj avnih ustanovah;
b) razvoj storitev v manjšinskem jeziku, recimo šolstva, ki so neobhodno potrebne za obstoj manjšine in obrambo pred asimilacijo;
c) jamstvo za normalni razvoj manjšinskega gospodarskega sistema v normalni tržni konkurenci z večinskim;
č) jamstvo proti pretirani, nekoristni in prostorsko potratni odtujitvi manjšinske zemlje, ki ima negativne posledice tudi na okolje;
d) sovplivanje manjšine na temeljne družbeno-gospodarske in prostorske izbire.
Ferruccio Clavora je v svojem posegu širše zaobjel problem slovenske manjšine, ki se mora braniti pred »tehnokratsko zastavljenim modelom razvoja, ki je centralistično orientiran«. Italijanska država in njena ekonomija namreč ne upoštevata specifičnosti potreb slovenske manjšine. Razlastitve, urbanizacija in gradbene špekulacije pa razbijajo etnično ravnotežje slovenskih občin, kar neizogibno vodi v asimilacijo.
Po teh posegih so pripravili povzetek predavanj, nakar so se predstavniki jezikovnih skupin pogovorili o prihodnjih pobudah. Naslednje srečanje bo verjetno drugo leto pri Retoromanih v Švici.
skem velesejmu. Resolucija obravnava dalje problem skupnih kulturnih izkaznic, vprašanje varstva pred elementarnimi nesrečami in problem medsebojne pomoči v teh primerih. Govori o problemu nalezljivih bolezni, o tehnološkem sodelovanju in varčevanju z energijo. Predsedniki so bili seznanjeni z resolucijo, ki so jo 14. oktobra letos odobrili predstavniki koroških, štajerskih in slovenskih ambientalistov, ki so proti jedrski energiji in proti jedrskima elektrarnama pri Krškem v Sloveniji in pri Wackersdorfu na Bavarskem. Predsednik Šinigoj je v tej zvezi dejal, da se bodo predsedniki udeležili informativnega sestanka, ki bo prihodnje leto na Bavarskem.
Glede odnosov z delovno skupnostjo zahodnih Alp Cotrao, katere opazovalec, se je prvič udeležil sestanka predsednikov o-stalih dveh delovnih skupnosti, je bilo na konferenci rečeno, da bo v prihodnjih mesecih skupno srečanje v kantonu Tiči no v Švici. O prošnji Lombardije, naj bi postala polnopravna članica tudi Delovne skupnosti Alpe Jadran, bodo razpravljali na prihodnjem rednem zasedanju te skupnosti. 2e zdaj pa je bil sprejet predlog, naj bi se Mladinske igre razširile na območja vseh treh Delovnih skupnosti.
Predsednik slovenske vlade Šinigoj je na vprašanje avstrijskega časnikarja po-
dalje na 5. strani Bi
Pomembno srečanje na Bledu
ZANESLJIVOST PRIJATELJSKE BANKE
KMEČKE IN OBRTNE ,_ HRANILNICE IN 1 POSOJILNICE
v Furlaniji-Julijski krajini
V	življenju se zgodi, da v določenem trenutku finančna pomoč lahko reši velike ali male probleme. Mi to vemo, ker kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice so nastale
pred več kot sto leti na pobudo preprostih ljudi, ki jim je' bila družina prva in najvažnejša skrb. Zaradi tega pri nas nudimo osebna posojila za poročne stroške, za opremo stanovanja ali za nakup novega avtomobila. Pomagamo z ugodnimi posojili in finančnimi prispevki pri nakupu, gradnji ali obnovi hiše. Naše
hranilnice in posojilnice omogočajo plačilo raznih storitev (SIP, ENEL, plin), davkov, najemnin itd.; izplačilo plač in pokojnin. Dajejo strokovne nasvete kako najkoristneje naložiti vaše prihranke. Pri nas boste naleteli na prisrčnost, učinkovitost, enostavno in hitro poslovanje,
na popolno pripravljenost rešiti vaše velike in male probleme. V kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici ste v moderni banki in med prijatelji.
Mikulič v beograjski skupščini
Realna pariteta dinarja na konvertibilnem tržišču, realne bančne obresti, amortizacija, združevanje sredstev, realni osebni dohodki in določevanje cen na podlagi tržiščnih zakonitosti, to so osnovni pogoji za zaustavitev inflacije, je v jugoslovanski zvezni skupščini dejal ministrski predsednik Mikulič. Program za zaustavitev inflacije izhaja iz nujnosti povečanja proiz-
vodnje, predvsem one, ki je namenjena izvozu, kakor tudi iz potrebe po preosnovi industrijske dejavnosti. V nadaljevanju svojega posega je jugoslovanski ministrski predsednik poudaril, da bo treba odložiti gradnjo vseh neproduktivnih objektov, med temi je omenil kulturno-športne centre, kakor tudi zmanjšati število smeri poučevanja na višjih šolah in univerzah. Dalj
časa se je Mikulič zaustavil pri takoime-novani sivi emisiji denarja in ugotovil, da jo je treba zavreti, ker brez kontrolirane emisije ne bo moč zagotoviti stabilnosti valute. Glede izvoza je priporočal naglo odobritev zakona za zagotovitev sredstev jugoslovanski banki za mednarodno gospodarsko sodelovanje, nato pa napovedal o-lajšave za v tujini zaposlene delavce, ki bi doma želeli odpreti obrtniške delavnice. To pomeni sprostitev male zasebne pobude.
dalje na 8. strani ■
KULTURNO DRUŠTVO IZ SKEDNJA
JE ZAČELO NOVO SEZONO
V Skednju že nekaj let uspešno deluje Kulturno društvo Ivan Grbec. V soboto,
17. t.m., je društvo priredilo koncert mešanega pevskega zbora »Milan Pertot« iz Barkovelj, ki ga vodi Aleksandra Pertot, in s tem koncertom začel letošnjo sezono.
Pevski zbor je potrdil svoj sloves. V prvem delu so izvajali skladbe v glavnem domačih primorskih skladateljev. Peli so priredbe, ki so jih napisali Milan Pertot, Marij Kogoj, Pavle Merku, ob teh pa še pesmi Ivana Grbca, Ubalda Vrabca, Radovana Gobca, Antona Medveda in Alojza Srebotnjaka. V drugem delu sporeda pa so izvajali skladbe tujih avtorjev v izvirnih jezikih. Ob koncu nastopa je zbor, ki je zelo prepričljivo izvajal svoj spored, moral dodati še nekaj pesmi.
Pevce iz Barkovelj, ki so tako lepo zapeli, je uvodoma predstavila predsednica KD Ivan Grbec Devana Cernic, ki se je zahvalila za sodelovanje in izrazila željo, da bi do podobnih srečanj prišlo tudi v bodočnosti.
V Skednju se je torej začela nova sezona kulturnih prireditev domačega društva. Pripravili so tudi že načrt za naslednje pobude, ki jih mislijo prirediti v naslednjih mesecih.
KONCERT V BAZOVICI
V cerkvi v Bazovici je bil v nedeljo,
18. t.m., koncert, ki je bil nekoliko spremenjen v primeri z objavo prejšnjega ted-1 na. Namesto čelista Di Fabia je nastopil violinist Peter Filipčič. Koncert je zaključil Tržaški mladinski zbor, katerega vodi Andrej Pegan. Prvič sta bili izvedeni dve deli: skladba Ubalda Vrabca, s katero je nastopil Andrej Pegan na orglah, ter Andreja Pegana »Ave Maria«, katero je mladi skladatelj posvetil Ubaldu Vrabcu.
Otroški zbor »Slomšek« je začel z vajami. Vadi ga Andrej Pegan. Prve seje se je udeležilo lepo število otrok tudi iz sosednih vasi.
KULTURA SOŽITJA
Odbor za mir ter za kulturo sožitja, ki ima; sedež v Trstu, v ulici Valdirivo 30, sporoča, da! je zbral preko tisoč podpisov proti publikaciji,] ki se imenuje Istra - Kvarner - Dalmacija in e-notna latinska, beneška in krščanska zemlja, ter dejansko napada slovensko manjšino v Italiji.
Zbiranje podpisov v ulici Valdirivo 30 je odprto do 9. novembra vse dni, razen sobote in nedelje od 17. do 19. ure.
Krožek za družbena vprašanja Virgil Ščck
in
Društvo slovenskih izobražencev
vabita v ponedeljek, 26. oktobra, ob 20.15 v Peterlinovo dvorano v Trstu, Ul. Donizetti 3, na informativni večer in razpravo
PRED REFERENDUMI
O ljudskih glasovanjih glede jedrske energije in problemov sodstva, ki bodo 8. in 9. novembra, j bodo ob okrogli mizi govorili fizik Franko Pi-; ščanc, inženir Aljoša Vesel, odvetnik Jože Škerk in deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevni-kar. Večer bo vodil predsednik Krožka Virgil Sček dr. Rafko Dolhar.	j
Devin se pradstavlja Korošcem
»Upajmo, da bomo tudi jutri na Koroškem imeli tako vreme«, smo si rekli v soboto, 17. t.m., po nastopu, ki smo ga imeli pri novi osnovni šoli v Devinu, v sklopu sporeda, ki ga je pripravil Jadranski zavod Združenega sveta v dobrodelne namene. V resnici pa je nedeljsko jutro pričakalo z dežjem člane Dekliškega zbora Devin in Fantov izpod Grmade. A kislo vreme ni zmanjšalo naše dobre volje in čeprav je avtobus skozi naliv hitel proti Alpam in Koroški, se je prav kmalu oglasila harmonika, z njo pa tudi pesem.
Prva postaja na Koroškem je bila v Svečah. Pričakala nas je predstavnica domačega društva »Kočna«, Marija Feinig, ki nam je razkazala Goršetovo galerijo in spregovorila nekaj besed o njegovem delu in življenju.
Pot v Sele so Fantje izpod Grmade izkoristili za obujanje spominov na srečanja s Selani med gostovanjem v Stuttgartu pred desetimi leti in ob še nekaterih drugih priložnostih, ko so obiskali Sele.
Prihod v Sele je potrdil, da takratno prijateljstvo ni splahnelo. Prijateljski stiski rok in domače vzdušje, ki je takoj zavladalo, so to potrjevali.
Prav teh prijateljskih vezi in stikov med društvom v Selah in devinskima zboroma se je ob začetku prireditve, ki je imela naslov »Devin se predstavlja«, spomnil predstavnik društva »Planina« Marijan Olip. Devinska zbora pa sta v pozdrav, v mešani zasedbi zapela Premrlovo priredbo »Zdravljice«. Sledil je nastop Dekliškega zbora Devin. Pod vodstvom Hermana Antoniča so dekleta zapela vrsto skladb primorskih skladateljev. Med vsemi naj omenimo Prelovče-1 vo »Oj, Doberdob«, Harejevo »Kraška jesen« in j Lavrenčičevo »Večer na jezeru«.	i
Predstavniki devinskih zborov so nato izroči-1 li v spomin okrasni izdelek iz kamna, delo Milana Pernarčiča, ki naj spominja na Kras, stekle-1 nico kraškega vina, ki naj priča, o trdoživosti našega človeka na kraški zemlji, publikacijo »Devin, dom lepe Vide« ter brošuro, ki so jo Fantje izpod Grmade izdali ob svoji 20-letnici, v spomin na zgodovinsko prisotnost in delovanje našega človeka v Devinu in okolici.
Prav to širšo stvarnost je predstavil član moškega pevskega zbora, prof. Aleš Brecelj, ki je pripravil zanimiv niz diapozitivov o Devinu, de-vinsko-nabrežinski občini in še ostalih vaseh, odkoder prihajajo pevci in pevke obeh pevskih
zborov. Diapozitive je seveda spremljal s predavanjem, ki je gledalcem odkril zemljepisne, zgodovinske in družbene ter politične značilnosti naših krajev.
Spored je zaključil moški zbor Fantje izpod Grmade. Tudi ta zbor je Selanom in drugim, ki so se udeležili prireditve, predstavil v glavnem pesmi, ki so jih napisali primorski skladatelji. Pred koncem je spregovoril tudi predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer, ki je s kratkim nagovorom na občinstvo in nastopajoče, zaključil 3. Primorske dneve na Koroškem. Nastopajočima pevskima zboroma se je zahvalil, v spomin izročil dve knjigi o kulturnih zanimivostih Koroške in zaželel, da bi se ti obiski še nadaljevali in poglobili.
To je bila misel, ki so jo izrazili tudi člani obeh nastopajočih zborov. Po prireditvi sicer ni ostalo veliko gostiteljev, a pogovor s predstavniki društva »Planina« je bil zelo zanimiv in kaže, da bodo Selani v kratkem obiskali naše kraje.
Slovo zato ni bilo žalostno. Saj smo si ob slovesu rekli »nasvidenje«, ki obe strani obvezuje, da bomo te trdne prijateljske stike ohranjali in gojili.
M. T.
Globalni zaščitni zakon
Komunistična partija je v petek, 16. t. m., predstavila tržaški javnosti osnutek zakona za globalno zaščito Slovencev, ki ga je vložila v senatu že 1. avgusta. Ponovna predložitev osnutka za globalno zaščito je bila potrebna, ker je s koncem prejšnje zakonodajne dobe vsak parlamentarni postopek bil prekinjen in mora vsak predlog iti skozi vse faze uzakonitve. Na tiskovni konferenci, ki je bila v Časnikarskem krožku v Trstu, je problematiko uvedel komunistični pokrajinski tajnik Ugo Poli, medtem ko je vsebinski in formalni del osnutka obrazložil senator Stojan Spetič. Poli je u-vodoma poudaril, da je osnutek kolektivno delo slovenske komisije in deželnega partijskega vodstva. Senator Spetič pa je med drugim obrazložil razlike med novim osnutkom in prejšnjimi, ki jih je komunistična partija predložila v preteklih zakonodajah.
0 rabi slovenščine na zboru KZE v Trstu
Medobčinski zbor Tržaške krajevne ' zdravstvene enote je na seji v dvorani tržaškega občinskega sveta dne 19. t.m. odobril obračun in proračunske spremembe ter vrsto drugih ukrepov. O zadnji točki na dnevnem redu, odobritvi izvršilnega načrta, bo razpravljal, kot predvideno, na prihodnji seji.
Raba slovenščine je bila tudi tokrat v! ospredju začetnega dela seje. Svetovalec, Slovenske skupnosti Lokar je zahteval dopolnitev zapisnika aprilskega zasedanja, ker ni bila razvidna grožnja svetovalca Liste za Trst Gambassinija med Lokarjevim posegom v slovenščini, da bo onemogočil sklepčnost z umikom svoje skupine, če ne bo prenehal govoriti slovensko. Ta-
kratno sejo so prekinili zaradi nesklepčnosti, ker se je Lista umaknila, kot so storili tudi misovci.
Med daljšo razpravo je Gambassini najprej potrdil izjavo, ki ni bila jasno posneta na prejšnji seji, ker ni bila izrečena v mikrofon, nato pa je priznanje umaknil. Svetovalec komunistične partije Monfal-con je izjavil, da je pripravljen pričati o Gambassinijevi izjavi. Svetovalec Tržaškega gibanja Parovel je ocenil Gambassinije-vo izjavo kot kršitev zakona proti rasnemu razlikovanju in podpihovanju narodnostne mržnje. Svetovalci komunistične partije, Slovenske skupnosti in Tržaškega gibanja so se vzdržali pri glasovanju o odobritvi zapisnika.
Prejeli smo
Napovedujejo se stavke šolskega osebja
Predavanje o Etruščanih v Novi Gorici
V	torek 13. t.m. je Kulturni dom v Novi Gorici priredil v dvorani zavarovalnice Triglav zanimivo predavanje o novih odkritjih v zvezi z etruščansko pisavo, glede na črke, ki so jih odkrili na območju Vinčanske kulture. Njih starost naj bi znašala po prvih cenitvah skoraj štiri tisoč let. Ta predzgodovinska kultura, ki je trajala od konca 4. pa do 1. tisoči, pr. Kr. nosi ime po najdišču Vinča, vzhodno od Belgrada, raztezala pa se je tudi na območje bližnje Romunije, Bolgarije, vse do Makedonije.
Predavanje, ali bolje predstavitev te kulture in črkopisa je podal dr. Radivoje Pešič, priznani izvedenec za stare kulture in sanskrit, ki deluje na Inštitutu za orientalske študije v Milanu, in vodi mednarodno skupino strokovnjakov v okviru programa za raziskave etruščanske kulture. Je član uredništva znanega lista »Explorer«, pred izidom pa je tudi njegova knjiga o izvoru etru-ščanskega črkopisa pri založbi Baton International v Londonu in Milanu.
Po izvajanjih dr. Pešiča je tudi Vinčanska kultura pripadala slovanskim Venetom, in s tem tudi črke, ki so jih na njenem območju odkrili. Napisov je izredno veliko, samo v današnji Srbiji okoli tisoč. Po njegovih ugotovitvah je črkovna pisava starejša od mezopotamske, pikto-grafske oz. klinopisne in sploh naj starejša pisava človeka. Vseh različnih znakov iz te pisave je 48, med temi imajo nekateri glasovi po različnih krajih različne ali podobne znake. Ker so ti znaki istovetni z etruščanskimi, kažejo na skupen izvor, katerega dr. Pešič vidi pri prednikih Etruščanov, pri Venetih.
Predavanje o novih pogledih na Vinčansko kulturo in njeno pisavo, ki ga je dr. Pešič imel v Novi Gorici, je bilo sploh prvo te vrste v Jugoslaviji, kakor je povedal. Prisotni so bili tudi slovenski raziskovalci kulture Etruščanov in Venetov: I. Rebec, ki je skupaj s pok. T. Berlotom izdal knjigo o Etruščanih in njih slovanskem poreklu; M. Bor, ki je presenetil pred kakim letom j vso javnost, ko je na znamenitih tablicah iz najdišča Este razbral slovansko spregatev glagola »jekati«; nadalje J. Savli, pisec zgodovinsko-geografske študije o Venetih; tudi Z. Jelinčič iz Kanade, pisec razprav o Venetih in Etruščanih, ki izvaja izvor njih jezika iz grščine, ter drugi. Predavatelja in občinstvo je pozdravil pobudnik tega predavanja, Lucijan Vuga, za Kulturni dom v Novi Gorici. Dr. Pešič je izrazil svoje priznanje slovenskim raziskovalcem, ki so brez javne podpore, ob nasprotovanju, in le na lastno pobudo vztrajali pri raziskavah na tej izredno zanimivi temi, oziroma na poti, ki sedaj prodira tudi v mednarodno javnost. Kot kaže iz raznih raziskav, so prav Slovenci danes, tako po jeziku kot Po svoji izredni kmečki kulturi (zadnjih sto let toliko prezirani), najbolj izvirni nasledniki starega praslovanskega ljudstva Venetov.
Po hudi bolezni je v bolnišnici v Hu-minu umrl rezijanski kulturni in politični delavec dr. Aldo Madotto. Med drugim je bil glavni pobudnik za ustanovitev kulturnega društva »Rozajanski dum«. Pogreb je bil v torek, 20. t.m., v Reziji.
Cobas (temeljni odbor za šolstvo) napoveduje stavko za 27. oktober, konfederalni sindikati za 16. november 1987, SNALS gre svoja pota.
Sindikat slovenske šole — tajništvo Gorica — je na svoji zadnji seji (12. okt.) vzel v pretres razna stališča omenjenih sindikalnih organizacij in sklenil, da se ne bo udeležil nobene omenjenih stavk.
Cobas postavljajo upravičene zahteve, sindikat pozdravlja njih pobude, se z njimi v glavnem strinja, nimajo pa še svojega sindikalnega statusa.
Konfederalni sindikati so nas že prevečkrat razočarali:
1. v našem ožjem okviru, kljub raznim pobudam, poizkusom, naši pripravljenosti za sodelovanje, niso podprli avtonomije in specifičnosti našega sindikata, pač pa so ga hoteli razkrojiti in »fa-gocitirati« naše člane;
2. v vsedržavnem merilu so dovolili, da so šolniki na sorazmerno naj nižjem nivoju tako glede statusa kakor plače. Konfederalni šolski sindikati so namreč samo sekcije delavskih sindikatov CGIL, CISL, UIL, predstavljajo samo del šolnikov, so v manjšini v posameznih sin-
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je izrazilo zadovoljstvo nad dejstvom, da je predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti med o-biskom v Čedadu, imel pomembno srečanje na uredništvu lista DOM, kjer se je pogovarjal s slovenskimi duhovniki in kulturnimi ter političnimi predstavniki.
Šlo je za jasno priznanje tistemu delu slovenske manjšine, ki živi v videmski po-
i	krajini. Se danes se namreč tudi v deželni upravi slišijo stališča, češ da ne gre za del slovenske manjšine, temveč za čisto svojsko skupnost.
Obisk na uredništvu lista, ki se dolga leta dosledno in zelo jasno zavzema za pravice Benečanov kot enakopravnega dela manjšine, in misli o nujnosti upoštevanja prisotnosti slovenskih ljudi v Nadiških dolinah pri določanju razvojnih načrtov za to področje, so zato jasno politično stališče najvišjega upravitelja Furlanije-Julijske krajine in vodilnega predstavnika Krščan-
Pomembno srečanje
3 nadaljevanje z 2. strani
drobno govoril o zadnjem obisku predsednika Straussa v Sloveniji. Med drugim je dejal, da bo Oktoberfest prihodnje leto v Ljubljani in da kaže Strauss veliko zanimanje ter razumevanje za gradnjo avtomobilske ceste med Srednjo Evropo
Nekaj vprašanj so časnikarji postavili tudi predsedniku deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Biasuttiju: šlo je predvsem za gradnjo predora skozi Monte Croce
dikatih in njih zahteve so podrejene koristim delavstva in so temu izenačeni glede statusa in plačila. Pri tem se ni in se ne upošteva, da navadni delavec od 15. leta starosti že lahko dela in zasluži, medtem ko se od šolnika zahteva še 10 let izdajanja in truda, preden pride do kruha. Kje je enakost vrednotenja?
Kako konfederalni sindikati opravičujejo vlado, da potrjuje deželne zakone glede ekonomskega ravnanja do deželnih u-službencev, ki imajo 20 odstotkov višje plače od državnih, brezplačno menzo, dvojno odpravnino ob zaključku delovne dobe itd.? SNALS zastopa kategorijo šolnikov preveč korporativistično, v teh razmerah je pa verjetno prisiljen!
Na isti seji je odbor sindikata sklenil, da bo bojkotiral prihodnje volitve v okrajne in pokrajinske šolske svete in se tako držal prvotnega sklepa.
Razpravljal je tudi o težavah z učbeniki na osnovnih šolah, o pomanjkljivosti glede psihopedagoške službe in sprejel primerne odločitve.
Občni zbor sindikata naj bi bil 4. decembra 1987.
Za sindikat S. I.
ske demokracije. Ravno ta stranka pa ima, poudarja tiskovno poročilo Ssk, hude odgovornosti za položaj Slovencev v videmski pokrajini.
Kot je poudaril sam Biasutti, mora dežela prispevati tudi h gospodarskemu in družbenemu preporodu Benečije.
Bivši igralec beograjskega Partizana in bivši trener mehiške nogometne reprezentance Bora Milutinovič je novi trener videmskega nogometnega kluba Udinese. Zanimivo je, da se bo njegova trenerska kariera v Italiji začela prihodnjo nedeljo prav
v	Trstu, kjer se bosta srečali Triestina in Udinese. Milutinovič je prišel v Videm iz argentinske prestolnice Buenos Aires, kjer je treniral klub San Lorenzo. Izjavil je med drugim, da je sprejel ponudbo videmskega kluba, da bi bil bliže svoji domovini. Milutinovič je po narodnosti Srb, poročen pa je s hčerko zelo bogatega mehiškega veleposestnika.
Carnico in za termoelektrarno pri Miljah. Biasutti je dejal, da za gradnjo predora čakajo na dovoljenje pristojnega ministrstva, medtem ko so finančna sredstva že zagotovljena. Termoelektrarne pri Miljah pa ne bo, ker deželna vlada proučuje načrt gradnje polivalentnega objekta, se pra-
vi	elektrarne na metan, premog in nafto, ki bi jo zgradili na območju Tržiča. Predsedniki so se strinjali, naj se okrepi delovanje Tržaškega opazovališča za proučevanje stopnje onesnaženja Jadranskega morja.
Predsednik A. Biasutti v Benečiji
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Otvoritvena predstava nove sezone slovenskega Stalnega gledališča v Trstu
Ce so bila lani ob Cankarjevem »Blagru« mnenja o režijskem posegu Dušana Jovanoviča deljena — saj se je kritika izrekla izredno pohvalno, novosadska žirija mu je podelila nagrado Sterijniga pozorja za režijo, tržaško občinstvo pa je s predstave odhajalo z marsikaterim pomislekom — bi morala biti mnenja ob Jovanovičevi interpretaciji Nušičevega teksta povsem enotna, pohvalna.
Med Jovanovičevim branjem Cankarjevega, oziroma Nušičevega teksta lahko zasledimo kopico paralelnih posegov. Prva ugotovitev je, da se je režiser tako pri »Blagru« kot pri »Sumljivi osebi« v prvem delu strogo držal teksta, medtem ko v drugem prihajajo na dan novosti in različice, ki so tipične za Jovanovičeve režije. Pri »Blagru« je zaostril družbeno analizo, pri »Sumljivi osebi« pa komične prvine, grozljivost in absurdnost policijske represije, ki je v moderni stvarnosti dokaj bolj prisotna kot v najbolj črnih Nušičevih predvidevanjih. Živimo namreč v času, ko moderni represivni aparat močno presega domišljijo in sposobnosti glavnega junaka »Sumljive osebe«, nebogljenega policijskega načelnika. Zato tudi povsem drugačen konec, namesto happyenda trije samomori, en umor in e-na naključna smrt. Toda strup in streli iz samokresa niso povod za tragično vzdušje, pač pa za navidezno tragikomedijo, v kateri prevladuje smeh nad solzo, veselje nad žalostjo, optimizem nad pesimizmom. V enem samem večeru smo dobili dve predstavi, Nušičevo in Jovanovičevo, ki ju delita smiselna scena Marjana Kravosa, kakor tudi interpretacijska različica nastopajočih. Seveda pa tudi Nušičeva dela, komedije, Jovanovič ni postavil na tradicionalno sceno, pač pa v
V	založbi Nauka v Moskvi je pravkar izšla knjiga z naslovom »Jazyčestvo drevnih Rusy«, ki jo je pripravil B.A. Rybakov, izdala pa Akademija znanosti ZSSR oziroma njen zgodovinski oddelek. Gre za preučevanje staroruskega bajeslovja oziroma poganstva (jazyčestvo). Značilno pa je, da je isti pisec izdal leta 1981 podobno knjigo z naslovom »Jazyčestvo drevnih slavjan«, v kateri je dejansko raziskal in obdelal poganska božanstva Rusov.
Novi naslov pomeni krepak korak naprej v opredeljevanju staroslovanske preteklosti, ki seveda ni pripadala samo Rusom. Pisec se tudi v uvodnem poglavju o slovanski pradomovini tokrat dokaj omeji, ne stavlja več te pradomovine za vsako ceno v rečje gornjega Dnjepra, temveč raztegne njeno ozemlje od srednjega rečja Dnjepra preko zahodne Ukrajine, južne Poljske proti Zahodu, vse do Odre. V naslednjem pa izhaja iz ozemlja kulture Zarubincy, ki je obstajala ob gornjem Dnjepru, ter kulture Černjahov južno od nje v prvih stoletjih našega štetja, kot začetkov Rusov oz. Ukrajincev.
Kar nas v tem delu, ki je strokovno ilustrirano in šteje celih 780 strani, še posebej zani-
zakonsko spalnico. Da bi še okrepil absurdno noto, se drugi, Jovanovičev del, odigrava v policijskem uradu, ko se v igro vpletejo tudi kupleti, ko se interpretacija, še posebej Gojmira Lešnjaka, ki prvič gostuje v našem gledališču, dobesedno sprevrne na glavo, ko se ritem povsem spremeni.
Dvojnost predstave je pri premierski publiki, ki je napolnila dvorano, kakor tudi pri gostih in kritikih dosegla višek v poslednjih prizorih, ko se zabriše meja med končno sceno z mrtveci na podu in zahvalo za aplavze, ko mrtveci ob dotiku oživijo.
Glavna teža predstave je na ramenih Antona Petjeta, ki je poustvaril zanimiv, prepričljiv in dodelan lik omejenega okrajnega policijskega načelnika, ki ga skrbi le napredovanje, zato je diktatorski, vendar pa prav nič junaški, saj ob vsaki morebitni nevarnosti pošilja naprej svoje sodelavce. Med ostalimi vlogami izstopajo Vincenc Vladimira Jurca, Živko Gojmira Lešnjaka, Marica obetavne Alde Sosič, pa še liki Silvija Kobala, Adrijana Rustje, Mirande Caharija, Alojza Miliča, Toneta Gogale, Staneta Starešiniča, Stojana Colje in Dušana Jazbeca. Delo je prevedel Josip Vidmar, ki je prisostvoval premieri.
V	foyerju je odprta razstava plakatov ob 80-letnici slovenskega poklicnega gledališča v Trstu.
Saša Rudolf
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostovanje Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda J. S. Popovič
RODOLJUBI
v sredo, 27. oktobra ob 20.30
ma, so ruska božanstva, ki so jih bili razglasili za »staroslovanska« in jih zanesli tudi v slovenske šolske knjige, v katerih se prenašajo iz ene v drugo, ne da bi kdo preveril njih resničnost.
Rybakov jih natančno razišče, primerja z grškimi in drugimi božanstvi in tudi navaja nekatere raziskovalce, ki so ruskim božanstvom iskali njih izvor. Tako je Prun bil vzhodnoslovansko, litovsko in latvijsko božanstvo; Hors, božanstvo sonca in neba, naj bi izhajal od Hazarov; Daž-bog iz južnoruskega oz. današnjega ukrajinskega ozemlja; Stribog bi bil iranski, kakor tudi Si-margl; Makoš z rogom izobilja pa finska, itd. V nekaterih primerih gre sploh za božanstva stepskih ljudstev.
V	slovenskih pripovedih in navadah o kakem Perunu, Morani, Velesu ipd. ni nobenega sledu, niti o Svetovitu, zahodnoslovanski enačici Peru-na, četudi hočejo vneteži to božanstvo za vsako ceno pričarati v imenih krajev St. Vid, brez kakega resnega dokaza.
Slovensko bajeslovje je sicer obstajalo, kakor priča npr. Kresnik, ki je skorajda istoveten s sanskritskim, indijskim Krišno, ali Belin, kot sončno božanstvo.
Pogovor pisateljev v Cankarjevem domu v Ljubljani
Pogovor med srbskimi in slovenskimi pisatelji, člani PEN, v Cankarjevem domu, je bil o-srednji kulturni in hkrati politični dogodek v prvi polovici oktobra. O njem so na dolgo in široko poročali domala vsi slovenski dnevniki in revije, zatorej je težko najti nov pogled na ta veledogodek. Pa naj vendar poskusimo.
Srbska pisateljska reprezentanca, če govorimo v športnem žargonu, je nastopila v najmočnejši postavi. Boris Mihajlovič-Mihiz, Predrag Palavestra, Dobriča Cosič, Kosta Cavoški in Slobodan Selenič so imena, ki imajo v Beogradu veliko veljavo. Sicer je Palavestra, predsedujoči srbskega PEN, v svojem prispevku povedal, da srbski PEN ni enakopraven s slovenskim, kajti slednji živi ob pomoči družbene skupnosti, srbski pa se vzdržuje popolnoma sam. Po naši sodbi pa je veljava združenja pisateljev odvisna bolj od umetniške moči njegovih članov kakor od višine dotacij. Po tej plati je na primer Dobriča Cosič, katerega knjige izhajajo v stotisoč izvodih in se prevajajo v tuje jezike, veliko pomembnejši od vseh slovenskih članov PEN, ki so sodelovali v pogovoru. Naj jih naštejem: Miloš Mikeln, Drago Jančar, Matej Bor, Dimitrij Rupel, France Bučar, Ciril Zlobec. Upoštevati velja tudi podatek, da so v svetu uveljavljeni književniki Ivo Andrič, Danilo Kiš, Miloš Crnjanski bili ali so še člani srbskega PEN! Ce teza o enakopravnosti med srbskim in slovenskim PEN velja, potem je ta enakopravnost v korist gostov.
Srbski pisatelji so v Cankarjevem domu nastopili suvereno, vsi do zadnjega so odlični govorci, med njimi je vsekakor najboljši elokvent-ni Mihiz, dočim je med Slovenci le Dimitrij Rupel tisti, ki zna spretno sukati jezik. Tudi ta, če hočete, tehnični podatek velja upoštevati pri pre-j soji pogovora v Cankarjevem domu.
In nazadnje še beseda o vsebini pogovora. Ta ni prinesel nobenih rešitev, kajti stališča srbskih gostov se domala v vseh bistvenih točkah diametralno razlikujejo od slovenskih. Nad tem bi se morali bolj zamisliti politiki kot pisatelji, ampak ti se ponavadi ne ozirajo na takšne zanemarljive malenkosti.
Žarko Petan
NOVICE
V DSI v Trstu je v ponedeljek, 19. t.m., predaval prof. dr. Janko Prunk o delovanju Janeza Evangelista Kreka ob 70-letnici njegove smrti.
V Mariboru se je v torek, 20. t.m., začelo tradicionalno Borštnikovo srečanje. Sodeluje, kot običajno, tudi SSG iz Trsta.
V Perzijskem zalivu in drugod pričakujejo iransko reakcijo na ameriški napad na iranski ploščadi za črpanje nafte. Obe sta bili uničeni.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Branislav Nušič
SUMLJIVA OSEBA
Režija; Dušan Jovanovič v soboto, 24. oktobra ob 20.30 - ABONMA RED F v nedeljo, 25. oktobra ob 16. uri - ABONMA
RED G
v četrtek, 29. oktobra ob 20.30 - ABONMA RED E
IZ SLOVENSKEGA BAJESLOVJA
Sodobno
kmetijstvo
Jesensko zatiranje plevela
Pri zatiranju plevelov pred njihovim vznikom moramo poznati plevel na posamezni njivi. Temu se za prihodnjo setev izognemo tako, da manjšo površino ne poškropimo. Glede na zrasle plevele bomo pravilno izbrali herbicid pri naslednji setvi žit, saj ostanejo semena plevela v zemlji kaliva nekaj let.
Herbicide, ki so pri nas dovoljeni za jesensko rabo, smemo uporabljati pred ali po vzniku žit, po razvoju tretjega lista, zaradi zmrzovanja po vzniku pa priporočamo njihovo rabo takoj po setvi. Za uspešno delovanje herbicidov pred vznikom je poleg primerne vlažnosti zemlje pomembna še vsebnost humusa. Če je v zemlji premalo humusa, se herbicid prehitro izpere do kalečega semena in lahko poškoduje kalčke. V tleh z veliko humusa pa herbicid ne učinkuje. Pred vznikom žit uporabimo dikuran 500 ali tolureko za ozimno pšenico, ozimni ječmen in rži, in to 2 do 3 litre na hektar za zatiranje semenskih travnatih in široko! istnih plevelov. Odporne vrste so poljski mak, jetičnik, njivska vijolica in smolenec. Ne smemo ga uporabljati na lahkih peščenih tleh.
Tribunil WP 70 za ozimno pšenico, o-zimni ječmen, in rž in to 3 do 4 kg na hektar, zatre nekatere semenske travnate in širokolistne plevele. Dobro ne deluje na lisičji rep, smolenca in njivske vijolice pa zatre. Na tleh z več kot tremi odstotki humusa je njegov učinek manjši.
S tigreksom zatiramo plevel v ozimnem ječmenu, rži in navadni ozimni pšenici. V i trdi pšenici in na kislih tleh pod 5,8 ph ga ne smemo uporabljati. Uspešno zatre semenske travnate in nekatere širokolistne plevele, predvsem pa kamilice, navadno rosnico, njivsko gorjušico in poljski mak.
Naj omenim še vigram. Z njim škropimo takoj po setvi ozimne pšenice, ozimnega ječmena in rži. Za hektar porabimo
2 do 3 kg herbicida. Uniči semenske travnate in nekatere širokolistne plevele, kamilice, mrtve koprive, navadno zvezdico. Na tleh, ki se po dežju zablatijo, ga ne smemo rabiti.
Trimulan uporabljamo v ozimni pšenici in ozimnem ječmenu za zatiranje semenskih travnatih in nekaterih širokolistnih plevelov, ne zatre pa smolenca in njivske vijolice. Ne smemo ga uporabljati na lahkih peščenih tleh in tleh, ki vsebujejo več kot 6% humusa. Za hektar potrebujemo 4 litre trimulana. Preostalih plevelov, ki jih herbicidi ne zatrejo, se znebimo s spomladansko rabo herbicidov. Omenjeni herbicidi so zmerno stabilni, tako da se do spomladi, ko je treba slabo prezimljene posevke podorati, ne razgradijo popolnoma. Zato opravimo globoko oranje, sejemo pa lahko koruzo, j aro pšenico ali ječmen in sadimo krompir, vendar ne po rabi trimulana.
Jetičnike in njivsko vijolico v tujini u-spešno zatirajo s herbicidom Stomp, ki pa pri nas za rabo v žitih ni dovoljen. Stomp kombinirajo z dikuranom, in sicer
3 litre stompa in 2 litra dikurana na hektar. V ozimnem ječmenu in rži ga rabijo pred vznikom, po vzniku pa v ozimni pšenici in ozimnem ječmenu. Ne smemo ga uporabljati na lahkih peščenih tleh in v zemlji, ki vsebuje več kot 4% humusa.
I	Pri delu s herbicidi natančno upoštevajmo
! navodila in opombe žlahtniteljev sort v občutljivosti posamezne sorte za herbicide.
V	dolgi in topli zimi lahko žitna pepe-lasta plesen že okuži posevke zlasti pa ječmen, tako da jo je treba zatirati. Za škrop-
ljenje se odločimo, če so vrhnji listi 1 do 5 odstotno okuženi. Uporabimo bajleton EC 125, liter na hektar, ali tilt 250 EC, pol litra na hektar, ali podoben fungicid. Rastline iz semena, razkuženega s pripravkom baytan 15, ne bo treba škropiti proti pepe-lasti plesni, saj so zavarovane tudi pred to okužbo. Ogrožene so njive v kolobarjenju! Ličinke žitnega brzca naredijo škodo že jeseni, zato je zatiranje potrebno, če ugotovimo 3 do 5 poškodovanih rastlin na kvadrat. Uporabimo lebajcid diptereks 50 ali volaton EC 500. Nevarnost nastane ob temperaturah nad 10° C, ko se ličinke hranijo.
Z. T.
—o—
TRETJI PRIMORSKI DNEVI
NA KOROŠKEM
T3 nadaljevanje s 1. strani
dila deželni tajnik Ivo Jevnikar in deželni predsednik Terpin. Med obiskom so se srečali in razgovorili z nekaterimi vodilnimi političnimi predstavniki koroških Slovencev. Obiskali pa so tudi občino Globasnica, ki jo vodi župan Sadjak, in občino Sele, kjer se je njihov obisk tudi zaključil. Srečanje z dejansko stvarnostjo v teh dveh občinah in na Koroškem sploh, je bila vsekakor zanimiva izkušnja za izvoljene člane Slovenske skupnotsi. Prišlo pa je tudi do konkretnih pogovorov. Tako sta se glo-basniški župan Sadjak in devinsko-nabre-žinski župan Brezigar porazgovorila o možnosti pobratenja med občinama. Prav poseben sprejem pa so gostje Kluba slovenskih občinskih odbornikov doživeli v Selah, kjer so jim v pozdrav zapeli župan Hribernik, ki je tudi ravnatelj domače ljudske šole, in podžupana Velik in Olip. Družba »politikov« je nato v bolj neformalni obliki nadaljevala svoje pogovore v farni dvorani v Selah, kjer so priredili sprejem. V isti dvorani pa so popoldne nastopili Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor iz Devina. O njihovem gostovanju v Selah poročamo na drugem mestu.
Jack London KRALJ ALKOHOL
»OiilZliOOvCK
Mož je bil prevzeten, po pravici prevzeten v zavesti, češ, kako je zdrav. V e-nem mesecu pa je bil mrtev. Ne zaradi nezgode. Napadlo ga je bilo kakega pol ducata različnih bacilov z dolgimi znanstvenimi imeni in ga ugonobilo. Doletele so ga bile namreč še druge, nepričakovane muka polne bolezni, in preden je umrl, je bilo slišati smrtne krike tega krasnega moža po vsej bližnji okolici. Umrl je kriče.
Ko je »Snark« odjadrala iz San Francisca na dolgo križarjenje, ni bilo na krovu nobene pijače. Ali bolje povedano: mi vsi niti slutili nismo, da bi bilo kaj pijače na ladji, niti je nismo mesece in mesece iztaknili. Ta vožnja na »suhi« ladji je bil moj zloben domislek. Kralju Alkoholu sem jo zagodel. To kaže, da sem vseeno poslušal tista, četudi še tako rahla svarila, ki so se začela oglašati v moji zavesti.
Sedemindvajset dni smo vozili od San' Francisca do Honolulu. Od prvega dne dalje me misel na pijačo ni nikoli motila.
To omenjam, da pokažem, kako resnično v bistvu nisem bil alkoholik.
Kakih pet mesecev smo preživeli na različnih otokih Havajske skupine. Kadar sem bil na suhem, sem pil. Pil sem celo malce več, kot sem bil vajen piti v Kaliforniji pred vožnjo. Havajski prebivalci so, kakor je bilo videti, pili povprečno nekaj več kot prebivalci v zmernejših širinah. Nočem biti dvoumen in lahko, dasi bolj nerodno, popravim te besede in rečem: »v širinah, ki so bolj oddaljene od ravnika.« Vendar je Havajsko otočje samo subtropsko (bliže vročemu pasu). Globlje ko sem prišel v tropske kraje, bolj sem videl, da ljudje pijo in bolj sem pil tudi jaz.
Od Havajskega otočja smo jadrali do otokov Marquesas. Vožnja je trajala šestdeset dni. Šestdeset dni nismo videli suhe zemlje ne jadra niti dima kakega parnika. Kmalu v začetku te šestdesetdnevne vožnje pa je kuhar, ko je pospravljal kuhinjo, nekaj našel. Na dnu globoke skrinje je
našel ducat steklenic angelike in muška-telca. Te steklenice so bile prišle sem noter z vkuhanim sadjem in mezgami vred iz kuhinjske kleti od doma. Tistih šest mesecev kuhinjske vročine je povzročilo v gostem, sladkem vinu neko spremembo — prežgalo ga je, mislim.
Pokusim — nebeško! In odsihmal sem vsak dan, in sicer ob dvanajstih, ko smo končali opazovanja in določili lego jahte, izpil po pol kozarca tega vina. Imelo je nenavaden učinek. Ogrelo me je prav do srca in dalo že tako krasnemu morju še krasnejše lice. Ko sem vsako jutro spodaj v kabini v potu svojega obraza pisal svojih tisoč besed, sem se zalotil pri misli, kaj me čaka ob dvanajstih.
Nerodno je bilo, da sem moral deliti pijačo z drugimi in je bilo negotovo, koliko časa bo trajala vožnja. Zal mi je bilo, da ni bilo več kot ducat steklenic. In ko so pošle, mi je bilo celo žal, da sem sploh katero delil z drugimi. Žejen sem bil alkohola in sem komaj čakal, da dospemo do Marquesov.
Tako se je zgodilo, da sem prišel na Marquese s prav pošteno žejo odraslega moža. Na Marquesih je bilo več belih ljudi, precej bolehavih domačinov, dosti prekras-
g
e
'A
— Si vidu Jakec, pej so nam spet črtali ses proračuna ane miljarde za potrebe Slo-vencou. Se prou vide, de tista globalna zaščita gre rakovo pot. Pole zapostaulanje slovenskega jezika pr kraški cesti terana ...
— Ne, Mihec moj, ne stoj videt zmiram vse črno. Glih uni dan so ani naši časnikarji govorili z ano veliko glavo, z anem podtaj-nikam. Jn so ga prašali, kaku se tisto črtanje s proračuna zrajma sez našo globalno zaščito. Jn jem je povedau strašno lepu.
— E, uani zmiram lepu govorijo!
— Je reku, de tisto črtanje tisteh milj ard za potrebe Slovencou se neč ne tiče naše globalne zaščite ...
— Kej se bo tikalo. Sej je ni.
— De uani so mogli črtat s proračuna dosti milj ard, zatu ke država jema malo dnarja jn more šparat. De so tudi drugem črtali za taužente milj ard. Ma narprej bojo mogli rešet ane organizacijske probleme, zatu ke senator Garibaldi, ke se je do zdej dosti przadevau, ni biu ta bot izvoljen jn taku bo treba začent vse skraja.
— Kepej! Skraja. Po štirdeseteh letih.
— Ma de mu je vlada prou posebe naročila, nej gleda na vse operacije za glo-
balno zaščito ses konstruktivnem pristopom.
— Kepej, kepej. Vse zmiram. konstruktivno. Dragi moj Jakec, glih vlada se bo ubadala sez našo zaščito, pole ke jema tol-ko problemov: barke u Perzijskem zalivi, glihanje s Kurdi zastran talcov, preganjanje teroristov jn zdej so spet začeli z atentati Nemci na Tirolskem.
— Se zna, de jema vlada dosti skrbi, ma je treba zatu nomalo potrpet.
— Kepej: potrpet. Kolko let vre čakamo? Če vsa ta leta niso najdli cajta za to globalno zaščito, tudi zdej ga ne bojo.
— Ma tisti podtajnik je reku, de bo globalne zaščite jemamo pravico. Jn pole zdej se bo oglasla enotna slovenska delegacija ...
— E, ne znam kaku bo. Kej bo reku predstavnik slovenskeh socjalistov? Če si bo upau zraven.
— Ti Mihec videš preveč vse črno. Treba bet optimist.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst. ulica Rossetti 14. tel. 772151
ŽELEZNIŠKA NESREČA
V JUGOSLAVIJI
V Južni Srbiji se je v soboto, 17. t m., pripetila železniška nesreča, ki je zahtevala 10 smrtnih žrtev in kakih 50 ranjencev. Do nesreče je prišlo na progi iz Zaje“arja v Prahovo. Potniški vlak se je zale'el v tovorni vlak, katerega strojevodja baje ni spoštoval rdeče luči. Sodna oblast je odredila pripor za vlakovodjo in njegovega pomočnika.
V Trstu je bil v ponedeljek, 19. t.m , občni zbor zunanjetrgovinske sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Glavno poročilo je prebral predsednik Marino Košuta. Izvoljen je bil novi odbor, ki si bo na prvi seji porazdelil funkcije.
—o—
MIKULIC V BEOGRAJSKI
SKUPŠČINI
■	nadaljevanje s 3. strani
Za njim je spregovoril o boju proti inflaciji in gospodarskem razvoju predsednik predsedstva Mojsov, ki pa mu je med govorom postalo slabo, tako da so morali sejo za 15 minut prekiniti, na kar je Mojsov lahko nadaljeval s svojim posegom.
Lastno gospodarstvo prvi pogoj...
četka tega stoletja opaža, npr. pri prijavljanju slovenskih otrok za slovenski pouk. Starši se bojijo za svoje delovno mesto, če bi prijavili v šoli svoje otroke k slovenščini.
Čim več samostojnih delovnih mest pa je našim ljudem na razpolago, in čimveč pomeni dvojezičnost in znanje jezikov v pošteni konkurenci, tembolj so takšni zakulisni pritiski obsojeni na neuspeh.
Lastno gospodarstvo, zlasti močni kreditni zavodi, so torej danes predpogoj našega narodnega obstoja.
■	nadaljevanje s 1. strani
ne veletrgovini, industriji in turizmu, iska-| nje novih področij udejstvovanja, stikov z j novimi deželami, zlasti na vzhodu, predvsem pa razvoj strokovnih služb.
Na Koroškem kot na Primorskem so slovenski denarni zavodi pomemben steber obstoja naše skupnosti. S kreditiranjem naših poslovnih ljudi se ustvarjajo nova delovna mesta, na katere nacionalistično u-smerjeni tuji delodajalci ne morejo ustvarjati pritiska, kar se na Koroškem že od za-
nih prizorov, polno ruma, neizmerna množina absinta, a niti viške niti brinjevca. Rum je ožgal usta, da se je koža lupila. To vem, ker sem ga poskusil. Jaz pa sem se že od nekdaj znal prilagoditi razmeram in sem si izbral absint. Nerodno je bilo s to pijačo, ker sem jo moral izpiti take nezmerne množine, da sem občutil vsaj najmanjši učinek.
Narava belih ljudi je v tropskih krajih podvržena korenitim spremembam. Postanejo divji in neusmiljeni. Uganjajo grozovite krvoločnosti, kakršne bi jim v domačem zmernem podnebju niti v sanjah na misel ne prišle. Postanejo nervozni, razdražljivi in manj vredni. In pijejo, kakor niso še nikoli pili.
Lotila se me je sončna bolezen kljub temu, da sem bil samo nekaj let v tropah. Tisti čas sem močno pil. 2e tukaj želim vnaprej preprečiti, da me ne bi kdo napačno razumel. Pitje ni bilo vzrok bolezni in tudi ne, da bi opustil vožnjo. Bil sem močan kot medved in mnogo mesecev sem se boril zoper sončno bolezen, ki mi je parala in trgala kožno in živčno tkivo na dvoje. Vso vožnjo skozi Nove Hebride in Salomone in med atoli (atoli so okrogle, obročem podobne koralne čeri z nizkimi, oz-
kimi otoki ob robu in imajo v sredi mirno vodo, laguno) ob ravniku sem — ves čas pod tropskim soncem, zdelan od malarije in prenašaj e še nekaj manjših nadlog, kakor je na primer svetopisemska gobavost s srebrnkasto kožo — opravljal delo peterih mož.
Voditi ladjo med klečevjem in plitvi-j nami, prelivi in nerazsvetljenim obrežjem1 koralnih voda, je že samo po sebi delo, ki zahteva moža. Jaz sem bil edini izučen pomorščak na krovu. Nikogar nisem imel, ki bi primerjal moja opazovanja, niti s komer bi se mogel posvetovati v nevarni temi med klečevjem in plitvinami, ki jih ni bilo na zemljevidu. Jaz pa sem imel vse straže. Na krovu ni bilo mornarja, kateremu bi mogel zaupati stražo prvega mornarja. Bil sem prvi mornar in kapitan. Po štiriindvajset ur na dan so bile dolge straže, ki sem jih opravljal na morju, loveč kratke spance, kadar sem mogel. Tretjič sem bil zdravnik. In naj kar povem, da je bil tisti čas zdravnikov posel na jahti posel za moža in pol. Vsi na krovu so bili bolni za malarijo, za pravo, tropsko malarijo, ki lahko umori človeka v treh mesecih. Vsi na krovu so imeli odprte ture in blaznivo srbečico od ngari-ngari. Ne-
kemu japonskemu kuharju se je zmešalo od preštevilnih bolezni. Eden mojih polinezijskih mornarjev je ležal na smrtni postelji za črnovodno mrzlico. O, da, bilo je delo, ki je zahtevalo celega moža, in jaz sem predpisoval in zdravil, drl zobe in izvlekel svoje bolnike iz nedolžnih malenkosti kakor na primer iz zastrupitve s pto-mainom.
Četrtič sem bil pisatelj. V potu svojega obraza sem spisal svojih tisoč besed na dan, in to vsak dan razen takrat, kadar je zjutraj mene napadla mrzlica ali pa je ob mojo jahto veter butal umazane valove. Petič sem bil pustolovec in pisatelj, ki sem želel kaj videti in si nabrati snovi v beležnico. In šestič sem bil gospodar in lastnik ladje, ki je obiskovala neznane kraje, kjer so obiskovalci redki in kjer zbujajo veliko pozornost. Tako sem moral vršiti razne družabne dolžnosti, sprejemati na krovu goste in se dati sprejemati pri posestnikih plantaž, trgovcih, guvernerjih, kapitanih bojnih ladij, kodrolasih ljudožr-skih kraljih in prvih ministrih, ki so bili ponekod toliko srečni, da so bili oblečeni v bombažaste srajce.
(Dalje)