H O R J Vsebina. Kalendarij in imenik svetnikov . . , . . Poštne pristojbine in predpisi. — Kolko- vanje listin...... Knjige za leto 1937 . . . Glasnik Družbe ®v. Mohorja Direndaj......... Naše gospodarske težave . . Peli so jo mamca moja . . Krst v kleti...... Ameriški kapar — nevarnost za : Dom slepih v Stari Loki . , Pregled svetovnih dogodkov Sveži grobovi ..... K zemljevidu Mohorjeve knjige sadje 3—32 Katoliška Cerkev ipo svetu . . . 70— 73 Kako priti do kruha.........73— 81 33 Zakaij naša živinoreja nič ne nese? . . 81— 84 34—36 Kaj je naši izstradani zemlji najbolj po- 36 trebno? ........... 84— 85 37—40 Za odrom svetovne politike.....85— 95 40—44 Dragim rajnim v spomin......96—102 45—47 Kratek pregled odvetniške tarife . . . 102—104 48—51 Domače živali — brejost............104 52—54 Avtomobilski in letalski znaki ... 104—105 55—57 Kaj je to in kje je to?..............105 57—62 Seznamek župnij, krajev, poverjenikov 62—67 in udov Družbe sv. Mohorja .... 106—119 67—70 Sejmi.............120—125 OPOMBA; Praznik Marijinega oznanjenja se leta 1937 praznuje za vernike 25. marca, po beli nedelji se praznuje le v liturgiji. Naznanilo. Vsak družbenik dobi letos za redno članarino (20 dinarjev) petero knjig. Redno i z d a n j e : 1. Koledar za leto 1937. 2. Večernice 89. zvezek: Lovrač. 3. Elektrika. 4. Zgodovina slovenskega naroda. 5. Življenje svetnikov. Knjige za doplačilo 1. Škof Nove Mehike. 2. Oliver Twist. 3. Naš pes. 4. Sto basni za otroke. Opozorilo! Vsak član naj prejme knjige tam, kjer se je vpisal, čeprav je med letom bivališče spremenil. — Stroške (za poštnino, voznino, omot itd.) povrnejo člani poverjenikom. — Vpisovalne pole naj se s članarino vred pošljejo do 5. marca 1937 Družbi sv. Mohorja v Celju. — Prosimo: Gg. poverjeniki naj pri oddaji knjig že vpisujejo člane za bodoče leto. Nabrano udnino naj pošiljajo sproti. — Dosmrtniki se oglasite že jeseni pri poverjeniku, kjer želite dobiti knjige za bodoče leto. Letnina za leto 1937 je — kakor lani — 20din, in sicer za vsako posamezno osebo ali ustanovo. — Dosmrtnina znaša 500 din za vsako osebo, za župnijske ali šolske knjižnice in društva (hiše ali cele družine se ne sprejemajo za dosmrtne ude). Dosmrtniki z vplačano dosmrtnino do 50 kron (do št. 3220) naj doplačajo 12 din, z dosmrtnino 80 kron (št. 3221—3275) naj doplačajo 11 din, z dosmrtnino 200 kron (št. 3276—3317) 10 din, z dosmrtnino 400 kron (št. 3318—3331) 7 din, z dosmrtnino 900 kron (š t. 3332—3340) 3 din. Posamezni letni udje, ki se neposredno pismeno naročajo na knjige pri Družbi sv. Mohorja v Celju, plačajo 29 din, in sicer ud ni ne 20 din ter za poštnino in odpravnino 9 din. Kdor naroči knjige za doplačilo, naj doplača za poštnino in odpravnino 15 din. Udje v inozemstvu plačajo za knjige s poštnino in odpravnino vred 36 din. Kdor naroči knjige za doplačilo, naj doplača za poštnino in odpravnino še 10 din. Za ude v Ameriki velja letnina dolar 1*25. Američani naj nakazujejo to vsoto po pošti ali po katerikoli banki vsak zase ali po več skupaj Družbi sv. Mohorja v Celju. Za knjige za doplačilo in za vezavo veljajo iste cene kot so označene zgoraj. Kdor pošlje zase naročnino, se mu dostavijo knjige na njegov naslov (prosimo točnih naslovov!); če se jih naroči več skupaj, naj se določi ime in naslov onega člana, ki se mu pošljejo knjige za vse skupaj. Odbor Družbe sv. Mohorja: Dr. Franc Cukala, dr. Franc Kotnik, dr. Lambert Ehrlich. Josip Zeichen, Anton Cestnik, F. S. Finžgar. Družbene knjige je uredil dr. Jože Pogačnik, Ljubljana, Kolezijska i. H •3 9 3 7 KOLEDAR DRUŽBE SV MOHORJA ' Z RISBAMI OPREMIL S. PENGOV IZDALA IN ZALOŽILA DRUŽBA SV. MOHORJA V CELJU NATISNILA MOHORJEVA TISKARNA V CELJU R. Z. Z O. Z. (FRAN MILAVEC, CELJE) || 1825/n PAPEŽ PIJ XI rojen 31. maja 1857 v Desio pri Milanu z imenom AHIL RATT1; za mašnika posvečen 20. decembra 1879; apostolski nuncij na Poljskem 6. junija 1919; kardinal in nadškof v Milanu 13. junija 1921; za papeža izvoljen dne 6. februarja 1922, kronan 12. februarja 1922. NAŠA KRALJEVSKA RODOVINA PETER II kralj Jugoslavije, rojen 6. septembra 1923 v Belgradu, zavladal po smrti kralja Aleksandra 9. oktobra 1934. MARIJA PAVLE kraljica maii, rojena ko-t rumunska kraljična knez namestnik, sin kneza Arsenija, bratra-9. januarja 1900 v Goti, poročena 8. jun. 1922. nec pokojnega kralja Aleksandra, rojen dne 27. aprila 1893 v Petrogradu, TOMISLAV kraljevič, rojen 19. januarja 1928 v Belgradu. ANDREJ kraljevič, rojen 28. junija 1929 na Bledu. OLGA kneginja, žena kneza Pavla, rojena 29. maja 1903 v Fatoju na Grškem. VLADIKE SLOVENCEM DR. ANTON BONAVENTURA JEGLIČ škof ljubljanski v ip., rojen v Begunjah dne 29. maja 1850, posvečen 12. septembra 1897 za škofa v Sarajevu, od 22. maja 1898 do 1. avgusta 1930 škof v Ljubljani, naslovni nadškof garelski 17. maja 1930, bivajoč v Stični na Dolenjskem. DR. IVAN TOMAŽIC škof lavantinski, rojen 1. avgusta 1876 pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža, posvečen za škofa koadjutorja 1. avgusta 1928, od 1. avgusta 1933 škof v Mariboru; pokrovitelj Družbe sv. Mohorja v Celju. DR. GREGORLI ROŽMAN škof ljubljanski, rojen 9. marca 1883 v Šmi-helu pri Pliberku, za mašnika posvečen dne 21. julija 1907, posvečen za škofa koadjutorja dne 14. julija 1929, od 1. avgusta 1930 škof v Ljubljani. DR. ADAM HEFTER knez in škof krški, lojen 6. decembra 1871 v Prienu na Bavarskem, posvečen za škofa dne 7. januarja 1915 v Salzburgu, ustoličen v Celovcu 12. februarja istega le'ta; pokrovitelj Družbe sv. Mohorja v Celovcu. DR. ANDREJ ROHRACHER naslovni škof Isbe, rojen dne 31. maja 1892 v Lienzu na Tirolskem, posvečen za škofa koadjutorja celovškega 15. oktobra 1933. DR. ALOJZU FOGAR škof tržaški, rojen 27. januarja 1882 v Pevmi pri Gorici, posvečen za škofa 14. oktobra 1923 v goriški stolnici KAREL MARGOTTI nadškof goriški, rojen 22. aprila 1891 v Alfon-sione v škofiji Faenza, posvečen za škofa dne 8. marca 1930, nastopil 23. septembra 1934. NAVADNO E.ETO 1037 ima 36$ dni in se začne s petkom in konča s petkom. ZAČETEK LETA 1937 Cerkveno leto se za&ne 1. avd. nedeljo 28. novembra. Občno in državno leto se začne dne 1. januarja, PREMAKLJIVI PRAZNIKI Ime Jezusovo 3. januarja. Sedemdeseitnica 24. jan. Pepelnica 10. februarja. Žal. Mati božja 19. marca. Velika noč 28. marca. Nedelja varstva sv. Jožefa 18. aprila. Križev t. 3., 4., 5. maja. Vnebohod 6. maja. Binkošti 16. maja. Sv. Trojica 23. maja, Sv. Rešnje Telo 27. maja. Srce Jezusovo 4. junija. Angelska nedelja 5. sept. Rožnivenska ned. 3. okt. Žegnansika ned. 10. okt. Misijonska ned. 24. okt. Kristus Kralj 31. okt, Zahvalna ned. 7. nov. 1. adventna ned. 28. nov. fie HIS m ¥ Pomlad: oven . . , bik ... . dvojčka . . Poletje; rak . . . . lev devica T « n n s tip m sZ Jt> Jesen: tehtnica . škorpijon . strelec Zima: kozel . . vodnar ribi . , Ju f Ž H ZNAKI ZA MESEČNE SPREMENE , , © MRKI SONCA IN LUNE Mlaj . . . Prvi krajec Ščip ali polna luna Zadnji krajec . . Od božiča do pepelnice je 46 dni = 6 tednov. Nedelj v predpustu je 5, po binkoštih 27. Z zvezdico (*) zaznamovani prazniki: svečnica, oznanjenje Marije Device, velikonočni ponedeljek, binikoštni ponedeljek, rojstvo Marije Dev., sv. Štefan niso več cerkveno zapovedani prazniki. POSTI IN ZDRŽKI 1. Pomladne (postne) kvatre 17., 19., 20. februarja. 2. Poletne (binkoštne) kvatre 19., 21., 22. maja. 3. Jesenske kvatre 15., 17., 18. septembra. 4. Zimske (adventne) kvatre 15., 17., 18. decembra. 1. Dnevi zgolj zdržka (ne smemo uživati meso, pa se smemo večkrat najesti do sitega), imajo *. 2. Dnevi zgolj posta (smemo uživati meso, pa se smemo le enkrat do sitega najesti), imajo t- 3. Dnevi strogega posta (ne smemo uživati meso in se smemo le enkrat do sitega najesti) imajo tt. — Razen tega naj se vsak vernik ravna po predpisih svoje škofije. ASTRONOMIČNI LETNI ČASI Pom'ad se začne 21. marca ob 1. uri 45 minut. Poletje se začne 21. junija cb 21. uri 12 minut. Jesen se začne 23. septembra ob 12. uri 13 minut. Zima se začne 22. decembra ob 7. uri 22 minut. Ure se štejejo od 1 do 24, t. j. od polnoči do polnoči. GODOVINSKOŠTEVILO Zlato število ... 19 Rimska številka . . 5 Epakta.....VII Nedeljska črka . . C Sončni krog ... 14 Letni vladar je Saturn. NEBESNA ZNAMENJA Letos bo mrknilo sonce dvakrat, luna pa en-ikrat. V naših krajih 'ti mrki ne bodo vidni. Dne 8. junija bo popolni sončni mrk; začetek ob 19. uri 4 minute, višek ob 20. uri, konec 17 minut po polnoči. Viden bo v Polineziji, na Tihem oceanu, v južnozapadni Severni Ameriki, v Srednji Ameriki, na Antilih ter v zapadni Južni Ameriki. Dne 18. novembra bo delni lunin mrk; začetek ob 8. uri 37 minut, konec ob 10. uri 1 minuto. Viden bo po severnih in severnozapadnih krajih Evrope, Velike Britanije in ,po severnih delih Atlantskega oceana, v Severni in Južni Ameriki, Tihem oceanu ter po Avstraliji in Aziji. Dne 2. in 3. decembra bo obročasti sončni mrk; začetek ob 21. uri 5 minut, višek ob 22. uri 18 minut, konec ob treh zjutraj in 5 minut. Viden bo po vzhodnih delih Azije, na Japonskem, Sundskih otokih, Filipinih, Novi Gvineji, Polineziji, Tihem oceanu in v zapadni Severni Ameriki. VREMENSKI KLJUČ s katerim vsakdo lahko zve za vreme celega, leta naprej, ako le ve, kdaj se izpremeni luna (t. j. ob kateri uri nastopi prvi krajec ščip (g), zadnji krajec (f in mlaj — Ta vremenski ključ je napravil slavni zvezdoslovec J. W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je 1839 spoznala za najbolj zanesljivega. Pomeni pa, kadar se izpremeni luna: Ob uri Poleti Pozimi od 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar od 4. do 6. dež sneg in vihar od 6. do 10. spremenljivo dež ob severo-zapadniliu, sneg ob vzhodn'ku od 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter od 12. do 14. veliko dežja sneg in dež od 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno od 16. do 18. lepo lepo od 18. do 22. lepo ob severu ali zapadnilcu dež ob jugu ali juguzapadniku dež in sneg ob jugu ali zapadniku od 22. do 24. lepo lepo Opomba. Celo leto se razdeli na dva dela, t. j. na poletje in na zimo; za poletje velja čas od 15. aprila do 16, oktobra, ostali čas ,pa velja za zimo. PROSINEC-JANUAR VOLEta NOVO LETO. OBREZ. GOSPOD. Makarij Aleksandrijski, op.; Izidor. PO NOVEM LETU. IME JEZUS. Genovefa, devica; Anter, papež. 4 P Tit, škof; Angela Folinjska, vd. C 5 T Telesfor, mučenec; Emilijana, dev. 6 S SVETI TRIJE KRALJI. RAZGL. G. 7 Č Valentin (Zdravko), škof; Teodor. 8 P * Severin, opat; Teofil, mučenec. 9 S Julijan in B., mučenca; Peter, škof. 10 N 1. PO RAZGL., SVETA DRUŽINA. Viljem, škof; Agaton, papež. 11 P Higin, papež; Pavlin Oglejski, škof. 12 T Alfred, opat; Arkadij, mučenec. © 13 S Veronika Mil., devica; Juta. 14 Č Hilarij, c. uč.; Feliks (Srečko) Nol. 15 P * Pavel, puščavnik; Maver, opat. 16 S Marcel, papež; Berard in tov., muč. 17 N 2. PO RAZGLAŠ. GOSPODOVEM. Anton, puščavnik; Marijan, muč. 18 P Sv. Petra stol v Rimu. Priska, dev. 19 T Marij in tov., mučenec; Knut, kr>5 20 S Fabijan in Sebastijan, mučenca. 21 Č Neža (Janja), devica, mučenica. 22 P * Vincencij in Anastazij, mučenca. 23 S Zaroka Marije Device, Rajmund P. 24 N PRVA PREDPOSTNA NEDELJA. Timotej, škof; Evgenij, mučenec. 25 P Spreobrnjenje Pavla; Ananija, muč. 26 T Polikarp, škof; Pavla, vdova. © 27 S Janez Zlatousti, cerkveni učenik. 28 Č Prikazanje Neže; Rogerij in tov., m. 29 P * Frančišek Šaleški, cerkv. učenik. 30 S Martina, dev., muč.; Hiacinta, dev. 31 N DRUGA PREDPOSTNA NEDELJA. f* ff* 3? HKr ¥ rt 3. Jezusu dajo ime. (Lk 2, 21.) 10. Dvanajstletni Jezus v templju. (Lk 2, 42—52.) 17. O ženitnini v Kani Galilejski. (Jan 2, 1—11.) 24. O delavcih v vinogradu. (Mt 20, 1—16.) 31. Prilika o sejavcu in semenu. (Lk 8, 4—15.) Sonce stopi v znamenje vodnarja dne 20. ob 12. uri 2 minuti. ZAPISKI ZA JANUAR Dan je dolg od 8 ur 26 minut do 9 ur 27 minut. — Dan zraste za 1 uro in 1 minuto. g- 4. ob 15-22; lepo, mrzlo © 12. ob 17-47; lepo J) 19. ob 21-02; sneg ali dež ® 26. ob 18-15; spremenljivo HRVATSKO: SIJEČANJ. SRBSKO: JAHYAP. ČEŠKO: LEDEN. BOLG.: flHYAPM. POLJSKO: STYCZEN. RUSKO: HHBAPb. KRŠČANSKO ŽIVLJENJE V DRUŽINAH JE SREČA NARODA SVEČAN-FEBRUAR 14 N Ignacij (Ognjeslav), škof, mučencc. Svečnica. Darovanje Gospodovo.* Blaž, škof, mučenec; Oskar, šk. (f Andrej K., škof; Janez Brit., muč. * Agata, devica, muč.; Albuin, škof. Doroteja, devica, muč.; Tit, škof. TRETJA PREDPOST. NEDELJA. Romuald, opat; Julijana, vdova. Janez Matajski, sp.; Juvencij, škof. Pust. Apolonija, d., m.; Ciril Aleks. ff Pepelnica. Sholastika, d.; Sotera. f Lurška Mati božja. Adolf, šk. @ ff Obletnica kronanja pap. Pija XI. f Katarina R., dev.; Gregorij II., p. PRVA POSTNA NEDELJA. Valentin (Zdravko), muč.; Ivana V. f Favstin, mučenec; Jordan, spozn. f Julijana, muč.; Onezim, škof, m. f Kvatre. Frančišek Kle; Greg. X. f Simeon, škof, m.; Flavijan, šk.J) ff Kvatre. Konrad, pušč.; Julijan. f Kvatre. Sadot, škof, in tovariši. DRUGA POSTNA NEDELJA. Feliks (Srečko), škof; Irena, devica, f Sv. Petra stol v Ant.; Marjeta K. f Peter Dam., c. uč.; Romana, dev. f Matija (Bogdan), ap.; Sergij, muč. f Valburga, dev.; Feliks III., p. © ff Matilda, d.; Viktor (Zmagoslav). f Gabriel od Žal. M. b.; Baldomir. TRETJA POSTNA NEDELJA. Roman, op.; Antonija Florentinska. 7, Jezus ozdravi slepca. (Lk 18, 31—43.) 14. Jezus trikrat skušan. (Mt 4, 1—11.) 21. Jezus se na gori izpremeni. {Mt 17, 1—9.) 28. Jezus izžene hudiča. (Lk 11, 14—28.) Sonce stopi v zpnamenje rib dne 19. ob 2. uri 21 minut HRVATSKO: VELJAČA. SRBSKO: EEPyAP. ČEŠKO: UNOR BOLG.: EBPyAPM. POLJSKO: LUTY. RUSKO: OEBPAilb. ZAPISKI ZA FEBRUAR 2 f AV-M V. A^vt^r» 3 V- f --- * i * 4 *i i i ,r\j t J 5 6 i M/M^V ¿UVr - ^-¡^ 7 f V . ' 8 9 10 11 12 13 * * 14 1 vT/rtV0 i^J /v , 15 16 17 18 19 20 21 fr -J e^u^L v* t. /v> ,7". 22 » <. 4 /l -r- f-, 23 m i h 24 25 26 27 28 r * £ 3. ob 13-04; sneg in dež Dan je dolg od O 11. ob 8*34; dež ali sneg 30 minut do 10 ur 58 3> 18. ob 4-50; sneg, veter minut. — Dan zraste © 25. ob 8-43; dež ali sneg za 1 uro in 28 minut. Dan je dolg od 9 ur ....... ur 58 V POSTU SI ODRECI VSAJ ENO ZABAVO IN TROŠEK ZANJO DAJ REVEŽEM 22 IV SUŠEC-MAREC H t Albin, škof; Antonina, mučenica. j^j t Simplicij, papež; Neža Praška, d. t Kunigunda, cesarica; Marin, m. f Kazimir, spoznavavec; Lucij, p. ft Janez Jožef od Križa, spozn. C Jf t Perpetua in Felicita, mučenici. Jtf ČETRTA, SREDPOST. NEDELJA. Tomaž Akvinski, cerkveni učenik. f Janez od Boga, sp.; Julijan, škof. Ojt t Frančiška Rim.; Gregorij Nis., šk. 19. ob 12-46; sneg ali dež © 27. ob 0-12; lepo DOBRE MATERE SO SVETI OGNJI, KI GORIJO ZA DRUGE M-TRAVEN-APRIL 11 N Hugo, škof; Venancij, škof, muč. * Frančišek Pavlanski; Leopold G. J^ Rihard, škof; Hionija, devica, muč. jtf 1. PO VELIK., BELA NEDELJA*. ® Izidor Sev., c. uč.; Benedikt Nig. Oznanjenje Marije Device.* Sikst I„ papež; Krescencija, devica. Herman Jožef, spoznav.; Hegezip. j^t Albert, šk., mučenec; Julija Biliart. JJg * Marija Kleof.; Tomaž Tol., muč. «g* Mehtilda, devica; Ecehiel, prerok. ^ 2. PO VELIKONOČNA NEDELJA.© ffft Leon Vel., papež, cerkveni učenik. 12 P Julij I., papež; Angelus, spoznav. ^ 13 T Hermene^ild, mučenec; Ida, devica, jfjt 14 S Varstvo sv. Jožefa. Justin, m.; Val. ^ 15 Č Helena, kraljica; Teodor, mučenec. ^ 16 P * Benedikt Jožef L., spoznavavec. ^ 17 S Rudolf, mučenec; Anicet, papež. ^ 18 N 3. POVELIKONOČNA NEDELJA. Antia, muč.; Apolonij, mučenec. 19 P Leon IX., papež; Konrad Askulski. 20 T Neža Montepulčanska, devica. 21 S Anzelm, cerkv. uč.; Simeon, škof. 22 Č Soter in Gaj, p.; Tarbula, dev., m. a/ 23 P * Vojteh (Adalbert); Egidij Asiški. ^ 24 S Jurij, mučenec; Fidelis Sigm., muč. 25 N 4. POVELIKONOČNA NEDELJA.® th Marko, evangelist; Ermin, mučenec. 26 P M. B. dobrega sveta. Klet in Marc. cfg 27 T Žita, devica; Peter Kan.; Peregrin. 28 S Pavel od Križa, spoznav.; Lukezij. J* 29 Č Peter, mučenec; Robert, opat. J^ 30 P * Katarina Sienska, d.; Jožef Ben. J^ 4. Jezus se prikaže ob zaprtih durih. (Jan 20, 19—31.) 11. Jezus dobri pastir. {Jan 10, 11—16.) 18. Jezus napoveduje svoj odhod. (Jan 16, 16—22.) 25. Jezus obeta učencem Svetega Duha. {Jan 16, 5—14.) Sonce stopi v znamenje bika dne 20. ob 13. uri 20 minut. D HRVATSKO: TRAVANJ. SRBSKO: AnPHJI. ČEŠKO: DUBEN BOLG.: AnPH-JIt). POLJSKO: KW1ECIEN. RUSKO: AnP^b. ZAPISKI ZA APRIL i6_!_JjUt n . - , y 18 - Jtr***iCL. <£ 4. ob 4-53; sneg, vetrovno # 11. ob 6*10; sneg ali dež 3 19. ob 21*34; spremenljivo QD 25. ob 16-24; lepo Dan je dolg od 12 ur 50 minut do 14 ur 29 minut. — Dan zraste za 1 uro in 39 minut. TVOJE SRCE NAJ OHRANI BOŽJE ZAPOVEDI; DOLGO ŽIVLJENJE, DOBRA LETA IN POKOJ TI BODO PRINESLE VE L-T RAVEN - MAJ 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 S Filip (Zdenko) in Jakob ml., apost. HJt N 5. POVEL., KRIŽEVA NEDELJA. <4* Atanazij, c. uč.; Sekund, mučenec. P »{i Najdenje sv. križa. Aleksand. J^l T s Florijan (Cvetko), m.; Monika. -A S ¡=1 Pij V., papež; Irenej; ško^ C KRIST. VNEBOHOD. mjjrl.vr: S P * Stanislav, škof, m.; Dujam, škof. 3S S Prikazanje Mihaela p^dai^gela. ^T fft N 6. POVELIKONOČMV. stfiDELJA. ** Gregorij Nacianški,; cerk\$. uč^nik.f P Antonin, škof; Jamiž A^ilslci. # nHf T Frančišek Hier.; Mam»rt, šj^cof. (¡.flfl S Pankracij in tovariši,Trn *rte>ej, nu ^ Č Servacij, škof; Robert Be.larmiq> JjHf P * Bonifacij, muč.j Pushal 1., 'papež. 4(6 S ff Izidor, km£t', sjiibiav.^ Zofjja. HI? N BINKOŠTI. PRIHOD ^ P Bink. poned.* Bruno, škof; P^shallr T Erik, kralj; Aleksandra, tfcVica. ' jf S f Kvatre. Peten Cel.;*Eudeitcijana. «f Č Bernardin Sienski, spo^i".;, P ff Kvatre. Feliks Kant.; Andrej B. rt S f Kvatre. Emil (Milapfo M^gdiLta» j+j N l.POBINK.,PRESVETA TROJICA. ^ P Marija Dev., pomočnica kristjanov. C4K T Gregorij VII., papež; Urban I., p. © qflr S Filip Neri; Marija Ana Jez., devica, jf Č SV. REŠNJE TELO. Beda Č., c. uč. j* P * Avguštin, škof; Viljem, opat. S Marija Magd. Pazzi, dev.; Maksim. ^jg N 2. POBINKOŠTNA NEDELJA. sJt Ivana Orleanska, dev.; Ferdinand. P Angela, d.; Kancijan (Kocijan), m. ^ 2. Jezus uči o moči molitve. (Jan 16, 23—30.) 9. O pričevanju Svetega Duha. (Jan 15, 25—16, 4.) 16. Jezus govori o Sv. Duhu in ljubezni. (Jan 14,23—31.) 23. Jezusu je dana vsa oblast. (Mt 28, 18—20.) 30. Prilika o veliki večerji. (Lk 14, 16—24.) HRVATSKO: SVIBANJ. SRBSKO: MAJ. ČEŠKO: KVETEN. BOLGARSKO: MAM. POLJSKO: MAJ. RUSKO: MAfi. ROŽN I K- J U N IJ o \ oVo / \ oVo /, m 1 T Fortunat, spoznavavec; Kuno. -A 2 S Marcelin, m.; Peter, m.; Erazem. 3 Č Klotilda, devica; Pavla, dev., muč. JS 4 P * Srce Jezusovo. Frančišek Kar. fff 5 S Bonifacij, škof; Valerija, mučenica. fft 6 N 3. POBINKOŠTNA NEDELJA. mt Norbert, škof; Bertrand, škof. 7 P Robert, opat; Baptista Varani, dev^DHP 8 T Medard, škof; Pacifik; Viljem. tf 9 S Primož in Felicijan, mučenca. jlT 10 Č Margareta, kraljica; Bogomil, škof. 11 P * Barnaba, apostol; Jošt, opat. 12 S Janez F., spozn.; Leon III., papež. m 13 N 4. POBINKOŠTNA NEDELJA. M Anton Pad., spozn.; Akvilina, dev. 14 P Bazilij, cerkv. uč.; Elizej, prerok, if 15 T Vid in tovariši, m.; Germana, d. $ 16 S Frančišek Reg., spozn.; Gvido Kort. f! 17 Č Adolf, škof; Nikander, mučenec. 18 P * Efrem S., c. uč.; Marko in Marc. J4! 19 S Julijana, dev.; Gervazij in Protazij. ^dfc .20 N 5. POBINKOŠTNA NEDELJA. c* Silverij, papež; Mihelina. 21 P Alojzij (Vekoslav), spoznavalec. 22 T Ahacij, mučenec; Pavlin Nol., škof. J? 23 S Agripina, d., m.; Ediltruda, kralj. J* 24 Č Kres. Rojstvo Janeza Krstnika. ® KJC 25 P * Viljem, opat; Henrik, škof. fUt, 26 S Janez in Pavel, muč.; Vigilij, muč. HJt 27 N 6.POB..TREZNOSTNA NEDELJA. X Hema (Ema), vdova; Ladislav, kr. 28 P Vidov dan. Irenej, škof, mučenec. J* 29 T PETER IN PAVEL, APOSTOLA- fgt 30 S Spomin svetega Pavla, ap.; Lucina. % 6. Prilika o izgubljeni ovci in denarju. (Lk 15, 1—10.) 13. Čudežni ribji lov. (Lk 5, 1—11.) 20. O grehu v misli in besedi. (Mt 5, 20—24.) 27. Jezus nasiti štiri tisoi mož. (Mk 8, 1—9.) • Sonce stopi v znamenje raka dne 21. ob 21. uri 12 minut. Sž ZAPISKI ZA JUNIJ C 2. ob 6-24; spremenljivo O 8. ob 21-43; spremenljivo 3) 15. ob 20-03; lepo ® 23. ob 23-59; lepo Dan je dolg od 15 ur 48 mniut do 16 ur 2 minuti. — Dan zraste do 20. za 18 minut in se skrči do 30. za 4 minute. HRVATSKO: LIPANJ. SRBSKO: JYNHJE. ČEŠKO: ČERVEN. BOLGARSKO: IOHH. POLJSKO: CZER\VIEC. RUSKO: UOHb. DOMOVINA JE MATI; LJUBI JO, TRPI IN MOLI ZANJO. TAK JE ZGLED BOŽJEGA SRCA M-SRP AN -JULIJ / < \ 1 Č Presv. Rešnja Kri, Teobald, pušč. C H 2 P * Obisk. Mar. Dev. Martinijan, m. H 3 S Leon II., papež; Bernardin Real, fft 4 N 7. POBINKOŠTNA NEDELJA. ff* Urh, škof; Berta, devica; Lavrijan. 5 P Ciril in Metod, slovanska apostola. 6 T Izaija, prerok; Bogomila; Dominika. TMl* 7 S Vilibald, škof; Pulherija, devica. TMt" 8 Č Evgenij III., papež; Elizabeta, kr. ti ni marsikaterega imena, ki ga ljudje po svoje krajšajo in oblikujejo. Če kak član naše Družbe želi pojasnila, naj se oglasi; radi mu bomo ustregli. Večkrat pa želijo starši dati otroku ime, ki ga med svetniki ne najdemo. Ali imajo pravico? Opozarjamo najprej: Naša, skozi desetletja v Slovencih udomačena imena so za nas najlepša in zaeno tudi značilna. Do tega spoznanja so prišli zlasti slovenski izobraženci, ki dajejo svojim otrokom zoipet krepka, stara imena: Peter, Miklavž, Majda, Meta, Špela, Janez, Marko, Vid itd. Če bi Ba le kdo želel dati posebno ime, velja za katoličane sledeča zapoved: »Želja svete Cerkve je, ne stroga zapoved, da starši dajejo otrokom imena svetnikov. Če pa starši izrecno žele dati drugo ime, naj se doda krščencu še ime kakega svetnika in se obe imeni zapišeta v krstno knjigo.« Dolžnost katoličanov je, da se ravnajo po tej odredbi. Benedikt, opat, 21. marca. Benedikt Niger, sipozn., 4. apr. Benedikt Jožef, spozn., 16. apr. Benedikta, muč., 4. jan. Benedikta, dev,, 6. maja. Benedikta, dev., muč., 8. okt. Benigen, muč., 13. febr. Benigen, muč., 1. nov. Benjamin, muč., 31. marca. Benon, škof, 26. jun, Benvard (s tov.), škof, 25. oikt. Benvenut, škof, 22. marca. Berard, muč,, 16. jan, Bernard, škof, 12. marca. Bernard, opat, 20, avg. Bernard Ofiški, spozn., 26. avg. Bernardin Foški, 27. nov. Bernardin Sienski, sp„ 20. maja. Berta, dev., 4. jul. Bertold, spozn., 29. marca. Bertram, škof, 3. jul. Bertrand, paitr. oglejski, 6. jun. Bibiiana, dev., muč., 2. dec. Birgita, vdova, 8. okt. Blaž, škof, muč., 3. febr. Blaženko glei Makarij, Bogdan glej Deodat. Bogdan glei Matiia. Bogo glej Bogomir. Bogoljub glej Teofil. Bogomil, škof, 10. jun. Bogomila, 6. jul. Bogomir (Bogo, Božo), šk.,8. npv. Boian glej Mohor. Boltežar glej Baltazar Bonaventura, škof, c. uč., 14. jul, Bonifacij, muč., 14. maia. Bonifacij, papež, 25. maia. Bonifacij, škof, muč., 5. jun. Bonifacij, ipapež, 25. okt. Boris, kralj, 2. maja. Boštjan glej Sebastijan. Božena glej Natalija. Božidar glej Teodor. Božo glej Bogomir. Branimir glej Frančišek. Branko glej Frančišek. Breda glej Friderika. Brezm. spočetje M. D., 8. dec. Brigita, dev., 1, febr. Bronislava, nuna, 7. sept. Brunon, škof, 17. maja. Brunon, spozn., 6. okt. Budislav glej Gregor. A. Abdon (in Senen), muč., 30. jul. Abraham, očak, 9. okt, Ada glej Adelhajda. Adalbert (Vojteh), škof, 23. apr. Adam (in Eva), prvi starši, 24. dec. Adela glej Adelhajda. Adelhajda, vdova, 16. dec. Adolf, škof, 11. febr. Adolf, spozn., 12. jun. Adolf, škof, 17. jun. Adrijan, muč., 8. sept. Afra, muč., 24. maja. Afra, muč., 9. avg. Agaipa, dev., muč., 5. marca. Agapit (Ljubo), muč., 18. avg. Agapit, papež, 20. sept. Agata (Doroislava), d., m., 5. febr. Agaton, papež, 16. febr. Agaton, muč., 7. dec. Agripina, dev., muč., 23. jan. Ahacij (in tov.), muč., 22. jun. Ahilej (in Nerej), muč., 12. maja. Akvilina, dev., 13. jun. Alban (Belo), muč., 21. jun. Albert, škof, muč., 8. apr. Albert Vel., isipozn., 15. nov. Albin (Belko), škof, 1. marca. Albina, dev., muč., 16. dec. Albuin fin Intfenuin), šk., 5. febr. Aleksander (Saša), škof, 23. apr. Aleksander, papež, muč., 3. maja. Aleksander Sauli, 11. okt. Ale"ksander, muč., 12. dec. Aleksandra, muč., 20. marca. Aleksandra, dev., muč., 18. maja. Aleš, spozn., 17. jul. Alferij, opat, 12. apr. Alfonz, škof, 23. jan. Alfonz Lig., škof, 2. avg. Alfonz Rodr., spozn., 30. okt. Alfred, opait, 12. jan. Alojzij Gonzaga, spozn,, 21. jun. Amadej, sipozn., 30. marca. Amalija (Ljubica), 10. jul. Amand, škof, 6. febr. Ambrož, škof, cerkv. uč., 7. dec. Ambrozij Sien., bi., 20. marca. Ana, mati Marije Device, 26. jul. Ana, prerokinja, 1. sept. Anaklet, papež, 13. jul. Ananija, muč., 25. jan. Ananija, muč,, l.dec, Anastazij, muč., 22. jan. Anastazij, papež, 27. apr. Anastazij, muč., 7. sept. Anastazija, muč., 6. febr. Anastazija, muč., 15. febr, Anastazija, dev., 14. avg. Anastazija, muč., 25. dec. Andrej (Hrabrosl.) K., šk., 4. febr. Andrej Bob6la, 21. majal. Andrej Avelin, spozn., 10. nov. Andrej, apositol, 30. nov. Angela Folinjska, vdova, 4. jan. Angela, dev., 10. maja. Angela Merici, dev., 31. maja. Angelina;, 21. jul. Angelus, spozn., 12. apr. Angelus, 30. okt. Anicet, papež, 17. apr. Antia, muč., 18. apr. Anton, pušč., 17. jan. Anton Padovanski, 13. jun. Anton M. Caharija, spozn., 5. jul. 11 Antoniia, dev., muč., 29. apr. Antonija., muč., 4. maja. Antonija, dev., 27. okt. Anitonin, škof, 10. maja. Antonin, muč,, 22. avg. Antomin, muč., 2. seipt. Antonina, muč., 1. marca. Antuza, muč., 27. avg. Anzelm, škof, cerkv. uč., 21. apr. Apolinarij, škof, muč., 23. jul. Apolonii, muč., 18. apr. Apolonija, dev., muč., 9. febr. Arkadii, muč., 12. jan. Atanazij, škof, cerkv. uč., 2. maja. Atanazija, vdova, 14. avg. Avguštin, škof, ap. angl., 28. maja. Avguštin, škof, cerkv. uč., 28. avg. Avrea (Zlata), dev., muč., 19. jul. Avrelij, škof, 12. nov. Avrelija, dev., muč., 15. «kt. B. Baldomir, spozn., 27. febr. Baltazar (Boltežar), kralj, 6. jan. Bara glej Barbara. Barbara, dev., muč., 4. dec. Barbea, muč., 29. jan. Barnaba, apostol, 11. jun. Bazilij, škof, cerkv. uč., 14. jun. Balzilisa (in Julijan), muč., 9. jan. Beatrika, muč., 29. jul. Beda (Veda), Čast., c. uč., 27. maja. Belo glej Alban. C. Caiharija, papež, 15. marca. Caharija, prerok, 6. sept. Caharija (in Elizabeta), 5. nov. Cecilija, dev., muč., 22, nov, Cefirin, papež, 26. avg. Celestin, papež, 6. marca. Celestin, papež, 19. maja. Cenon, muč., 5. apr. Ciprijan, škof, muč., 14. sept. Ciprijan (in Kornelij), m., 16. sept. Ciprijan (in Justina), m., 26. sept. Cirijak (Larg in Smaragd), muč., 8, avg. Ciril Aleksandrijska, škof, 9. febr. Ciril Jeruzalemski, škof, cerkveni uč., 18. marca. Ciril, škof, 29. marca, Ciril (in Metod), slovanski apost., 5. julija. Cirila, muč., 5. jul. Cirila, dev., muč., 28. okt. Cita, dev., 27. apr. Cvetana, Cvetka glej Flora. Cvetka glej Terezija D. Jez. Cvetko glej Florijan. D. Damaz, papež, 11. dec. Damijan (in Kozma), m., 27. sept. Daniel (Dana, Danica, Danilo), prerok, 21. jul. Daniel (in tov.), muč., 10. oikt. Danilo glej Daniel. Darij, muč., 19. dec. Darinka glej Darija ali Martina. Darovanje Marijino, 21. nov. Davorin glej Martin. Demeter, muč., 9. apr, Deodat (Bogdan), muč., 8. nov. Deziderij (Željko), škof, 23. maja. Didak Jožef, bi., 21. marca, Dinko glej Dominik. Dionizij, škof, muč., 9. okt. Dizma, desni razbojnik, 25. marca. Dobrega sveta D. Marija, 26. apr, Dominik (Vladimil), spozn., 4. avg. Dominika, muč., 6. jul. Donait, škof, muč., 7. avg, Donat, spozn., 29. okt, Dora glej Doroteja. Docoslava glej Agata. Doroteja (Dorai), d., m., 6. febr. Doroteja (in tov.), d., m., 3. seipt. Dragica glej Karel. Drago, spozn., 16. apr. Dragotin glej Karel Bor, Dula, muč., 25. marca. Dušan glej Spiridion, E. Eberhard, škof, 8. jan. Eberhard, škof, 23. jun, Eberhard, škof, 28. nov. Ecehiel, prerok, 10. apr. Edita, dev., 16. sept. Edmund, škof, 16. nov. Edmund (in tov.), muč., 1. dec. Edvard, kralj, muč., 18. marca. Edvard, kralj angl., 13. okt. Efrem, cerkv. uč., 18, jun. Egidij (Roger in Odorik), 28. jan, Egidi) od sv. Jožefa, 7, febr. Egidij (Ilij, Tilen), opat, 1. sept, Eieonora, dev., 21. febr. Elevterij, škof, muč., 20. febr. Elevterij, papež, muč., 26, maja. Elija, prerok, 20. jul. Elizabeta (Špela), kraljica, 8. jul. Elizabeta (in Caharija), 5. nov. Elizabeta, kraljica, 19. nov. Elizej, prerok, 14. jun, Ema, vdova, 19. apr. Emanuel, muč., 26. marca. Emeraim, škof, muč., 22. sept, Emerencijana, dev., muč., 23. jan. Emerik, vojvoda, spozn., 5. nov. Emigdij, škof, muč., 9. avg. Emil (Milan), muč., 22. maja. Emilija (Milica), dev., 17. avg. Emilijan (Milan), škof, 11. sept, Emilijama (Milena), dev., 5, jan. Engelbert, škof, 7, nov. Epigmeni, muč., 24. marca. Erazem, škof, muč., 2. jun. Erazma (s tov.), muč., 3. sept. Erik, kralj, 18. maja. Erna glej Erntruda, Ernest, škof, 12. jan. Erntruda (Erna), dev., 11. sept. Etbin, opat, 19. okt, Etelbert, kralj, 25, febr. Eva (in Adam), prvi starši, 24. dec. Evald, muč., 3. okt. Evarist I., papež, muč., 26. oikt. Evfemija (in tov.), d., m., 3. sept. Evfrazija, dev., 13. marca.. Evgenij, muč., 24. jan. Evgenij, papež, 8. jul. Evgenij (in Makarij), m., 20. dec. Evgenij, škof, 30. dec. Evgeniia, dev., 25. dec, Evlslija, dev., muč., 12. febr, Evstahij (in tov.), muč., 20. sept. Evstohija, dev., 13. febr. Evstohija, dev., muč., 2. nov, Evtihij, muč. iz Mezop., 14. marca. Evtihij, muč. iz Tracije, 29. sept. Evtihijan, papež, muč., 8. dec. Evzebij, muč., 6, marca. Evzebij, duh., spozn., 14. avg. Evzebij, škof, muč., 16. dec. F. Fabij, muč., 31. jul. Fabijan (in Sebastijan), m., 20. jan. Fabiola, vdova, 27. dec. Favsta. vdova, 19, dec. Favstin (in Joviita), m., 15. febr, Felicijan (in Primož), muč., 9. jun. Felicijan, škof, muč., 20. okt. Felicita, muč., 7. marca. Felicita s 7 sinovi, muč., 10. jul. Felicitai, muč., 23. nov. Feliks (Srečko), duh,, muč., 14. jan. Feliks, škof, 21. febr. Feliks Kantal., spozn,, 21. maja. Feliks (in Fortunat), 18. jun. Feliks (in Nabor), muč., 12. jul. Feliks Val., spozn., 30. nov. Ferdinand, kralj, 30. maja. Fides (Vera), dev., muč., 1. aivg. Filemon (in Apolonij), m,, 8. marca. Filip (in Jakob), apost,, 1. maja. Filip Nerij, spozn., 26. maja. Filip (Zdenko) Benicij, sp., 23. avg. Filomena, dev., 11. avg. Firmin, škof, ll.okit. Firmin, škof, muč., 25. sept, Flavijan, muč. (v Rimu), 28. jan; Flora (Cvetka, Cvetana), d., 12. jun. Flora, dev., muč,, 24. okt. Florentin, škof, 16. okt. Florentina, dev., 20. jun. Florijan (Cvetko), muč., 4. maja. Fortunat, spozn., 1. jun. Fortunait (in Feliks), 18. jun, Fortunat (in Mohor), muč., 12. jul. Frančišek (Branimir, Branko) Šaleški, škof, cerkv, uč., 29. jan. Frančišek Kle, muč,, 17. febr. Frančišek Pavi., spozn., 2. apr. Frančišek Hier., 11. maja. Frančišek Kar,, spozn., 4. jun, Frančišek Regij, spozn., 16. jun. Frančišek Šolan., spozn., 24. jul. Frančišek Kald., spozn., 13. sept. Frančišek Seraf., spozn., 4. okt. Frančišek Borgia, spozn., 10. okt. Frančišek Ksaverij, spozn., 3. dec. Frančiška Rimska, vdova, 9. marca. Frančiška Šantalska, vd., 21. avg. Friderik (Mirko, Miroslav), škof, muč., 18. jul. Fridolin, opat, 6. marca. Frumencij, škof, 27, okt. G. Gabriel od Žal. M. B., 27. febr. Gabriel, nadangel, 24. marca. Gaj (in Soter), papež, m., 22. apr. Gai, opajt, 16. okt. Gala, vdova, 5. okt, Gaspar (Gašpar), kralj, 6. jan. Gavdencij (Veseljko), škof, 25. okt. Genovefas, dev., 3. jan. Gentilij, muč., 5. sept. Gerard, muč., 8. marca. Gerard, škof, muč., 24. sept. Gerard Majela, 16. okt. Germana, dev., 15. jun. Gervazij (in Protazij), muč., 19. jun. Gizela, kraljica, opatinja, 7. maja. Godfrid (Bogomir), šikof, 8. nov. Godhard, škof, 5. maja, Gorgonij, muč., 9. sept. Gracijan, škof, 18. dec. Gregorij, papež, 13. febr. Gregorii, papež, 17, febr. Gregorij N. (Budisl.), šk., 9. marca. Gregorij Vel., papež, 12. marca. Gregorij Nacijan, škof, 9. maja. Gregorij, papež, 25. maja, Gregorij Čudodelnik, škof, 17. nov. Gregorij, papež, 28. nov. Gvido, spozn., 12. sept. Gvidon, opat, 31. marca. H. Habakuk, prerok, 15. jun. Hadrija, muč., 8. sept. Hedviga (Vika), 17. okt, Helena (Jelena, Jelka), kr., 15.apr. Helena, dev., 22. maja. Helena, mati Konst. Vel., 1. avg. Hema, vdova, 27, jun. Henrik Suzo, spozn., 2. marca, Henrik, cesar, spozn., 15. jul. Hermagor (Bojan) glej Mohor, Herman Jožef, spozn,, 7. apr. Hermenegild, muč., 13, apr, Heribert, škof, 16. marca. Hiacint, spozn., 17. avg, Hiacint (in Prot), muč., 11. sept. Hiacinta, dev., 30, jan. Hiacinta, dev., 6. febr. Hieronim Emil, spozn., 20. jul. Hieronim, cerkv. uč., 30. sept. Higin, papež, muč., 11. jan. Hilarij (Radovan), c. uč., 14. jan. Hilarij (in Tacijan), m., 16. marca. Hilarija, muč., 12. avg. Hilda, 18. novembra. Hildegarda, opatinja, 17. sept. Hipolit (in Kasijan), muč., 13. avg. Hipolit, škof, muč., 22. avg. Honorij, škof, 30. sept. Hozana, bi., 27. aprila. Hrabroslav glej Andrej. Hrizogon, muč., 24, nov. Hugolin (in tov.), muč., 13. okt. Hugon, škof, 1. apr. Hugon, škof, 10. avg, I, Ida, dev., 13. apr. Ida, grofinja, 4. sept. Ida, devica, 29. okt. Ignacij (Igo, Ognjeslav), šk., muč., 1. februarja. Ignacij Lojola, spozn., 31. jul. igo glej Ignacij. Ime Marijino, 12. sept. Ingeniun (in Albuin), šk., 5. febr. Inocencij, papež, 22. jun. Inocencij, papež, 28. jul. Irena (Miroslava), dev., 21. febr. Irena, dev., muč., 5. apr. Irena (s tov.), muč., 18. sept. Irenej, škof, 5, maja. Irenej, spozn., 28. jun, Irenej, škof, muč., 4. jul. Irenej, škof, muč., 15. dec. Irmina, dev., 24. dec. Ivan glej Janez. Ivana (Jana, Joana) Val.,vd.,4.iebr. Ivana (Orleanska), dev., 30. maja. Ivana Frančiška Šantalska, 21, avg. Ivo, spozn., 19. maja, Izabela, kraljica, 4. jan. Izabela, dev., 31. avg. Izaija, prerok, 6. jul. Izak, menih, 11, apr, Izidor, škof, muč., 2. jan. Izidor, škof, cerk. uč., 4. apr. Izidor, kmet, spozn., 15. maja. J. Jakob (Radoslav) ml,, ap„ 1. maja. Jakob st., aposrtol, 25. jul. Jakob, pušč., 6. avg. Jakob iz Marke, spozn,, 28, nov. Jana glej Ivana, Janez Zlatousti, šk., c. uč., 27. jan, Janez Miloščinar, škof, 30. jan. Janez Matajski, spozn,, 8. febr, Janez Jožef od Kr., opat, 5. marca. Janez od Boga, spozn., 8. marca, Janez Sarkander, bi., 17. marca. Janez Damaščan, c. uč., 27. marca. Janez Kapistran, sp., 28. marca. Janez Klimak, opat, 30. marca, Janez Ev. pred Lat. vrati, 6. maja. Janez Krstn. de la Salle, 15. maja. Janez Nepomučan, sp,, 16. maja. Janez de Rossi, spozn., 23. maja. Janez, paipež, muč., 27. maja. Janez Fakund, spozn., 12. jun, Janez Franc, spozn., 16. jun. Janez Krstnik, rojstvo, 24. jun,; obglavljenje, 29. avg. Janez (in Pavel), muč., 26. jun. Janez Gualbert, opat, 12. jul. Janez Kolumbin, bi., 31. jul, Janez Vianney, 9, avg. Janez Berhmaos, spozn., 13. avg. Janez Eudes, spozn., 19. avg. Janez Kancijan, spozn., 20. okt, Janez Gabriel Perb., muč., 7. nov. Janez od Križa, spozn., 24. nov. Janez Evangelist, 27. dec. Januarij, škof, muč., 19. seipt. Jedert Brab., dev., 17. marca. Jedert, dev., 15. nov. Jelena glej Helena. Jelislava glej Elizabeta. Jelka glej Helena. Jernej, apostol, 24. avg. Jernej, škof, bi,, 19. okt. Joahim, oče Marije, 16. avg. Jolanda, bi., 16. junija. Jona, prerok, 21. sept. Jordan, spozn., 15. febr. Jošt, opat, 16. jun. Jovita (in Favstin), muč., 15. febr. Jozafat Kunčevič, šk., m., 14. nov. Jožef, ženin M. D,, 19, marca. Jožef Oriol, 23. marca. Jožef Kal,, spozn., 27. avg. Jožef Kupertin, spozn., 18. sept. Juda (in Simon), apost., 28, okt. Judita, muč., 6. maja. Jukund, škof, 14. nov. Jukunda, dev., muč., 27. jul. Julij, spozn., 31. jan. Julij, papež, 12. aprila. Julij, senator, muč., 19. avg. Julij, muč., 1. jul. Julij, muč., 20. dec. Julija, dev., 22. maja. Julija, dev., muč., 10. dec, Julijan (in Basilisa), muč., 9. jan. Julijan, škof, 28. jan. (in 8. febr.). Julijan, muč., 19. febr, Julijana, vdova, 7. febr. Julijana, dev., muč., 16. febr. Julijana Falk., dev., 19. jun. Julijana, dev., muč,, 17, avg. Jurij, muč,, 24, apr, Just, škof, 28, maja, Just, muč,, 14. julija. Just, muč,, 18. okt. Just, muč., 2, novembra, Justin, muč., 14. aipr. Justina, dev., muč., 26. sept, K. Kajetan, spozn., 7, avg. Kalist, papež, muč., 14. okt. Kamil Lelijski, spozn., 18. jul, Kamil (in tov.), muč,, 25. sept. Kancijan glej Kocijan, Kandid, muč,, 3. okt. Kanut, kralj, muč., 19. jan, Karel (Dragotin) Bo«., šk., 4. nov. Karmelska Mati božja, 16. jul. Kasijan (in Hipolit), muč., 13. avg. Kastor, muč., 28. marca. Katarina Rici, dev,, 13. febr. Katarina Gen., 22. marca, Katarina Švedska, 22. marca. Katarina Si nska, dev., 30. apr. Katarina, dev,, muč., 25, nov, Kazimir, spozn., 4, marca, Kilijan, škof, 8. jul. Klara, devica, 12. avg. Klavdij, muč., 30, okt, Klavdij (in Simforijan), m., 8. nov. Klemen M. Dvorak, sp., 15. marca*. Klemen, papež, muč., 23. nov. Klet (in Marcelin), žk., m., 26. apr. Klotilda, kraljica, 3. jun. Klotild-a, dev.. muč., 23. okt. Kocijan (in tov.), muč., 31. maja. Koloman, muč., 13. okt. Konrad Plac., pušč,, 19. febr. Konrad, škof, 26. nov. Konstancija, dev., muč., 19. sept. Konstantin, muč., 29. jan. Kordula, dev,, muč., 22. okt. Kornelij (in Ciprijan), m., 16. sept. Korona, muč., 14. maja. Kozma (in Damijan), m., 27. sept. Krispin, škof, 19. nov, Krisipin, muč., 5. dec. Krisitijan, muč., 17. febr. Kristina, dev., muč,, 24. jul. Kristina, dekla, 15. dec. Krištof Milanski, 11. marca. Krištof, muč., 25. jul, Krištof, 31. oktobra. Krizant (in Darija), muč., 25. okt. Ksist glej Sikst. Kunigunda, cesarica, 3. marca. Kuitbert, škof, 20. marca. Kvirin, muč., 30. marca. L. Ladislav, kralj, 27. jun, Lambert, škof, muč,, 17. sept. Larg (Cirijak in Sm.), m., 8. avg, Lavra, nuna, 17. jun. Lavrencij (Lovro), muč., 10. avg. Lavrencij Just, škof, 5. sept, Lavretanska Mati božja, 10. dec. Lazar, škof, 17. decembra. Lea, 22. marca. Lenart glej Leonard. Leon I., papež, cerkv. uč., 11, apr. Leon IX., papež, 19. apr. Leon, škof, 22. aipr. Leon II., papež, 28, ¡un. Leon, papež, 3. julija. Leonard (Lenart), opat, 6. nov. Leonard Portom., spozn., 17. nov. Leopold Gaj., 2. apr. Leopold, vojvoda, spozn., 15. nov. Lidija, vdova, 3. avg. Lin, papež, muč., 23. avg. Ljubica glej Amalija. Ljubo glej Agapit, Ljudmila,, vdova, 16. sept. Lovro glej Lavrencij. Lucij, papež, muč., 4. marca. Lucija, dev., muč,, 13. dec, Lucijan, muč., 7. jan. Ludger, 26. marca. Ludovik Tol., škof, 19. avg. Ludovik, kralj, 25. avg. Ludovik Bent., spozn., 10. okt. Ludovika Marillac, bi., 15. marca. Luka, evangelist, 18. okt. M, Magdalena (Majda) P., d., 29. maja. Magdalena, spokornica, 22. jul, Makarij (Blaženko) A., op., 2. jan. Makarij, škof, 10. marca. Makarij (in Evgenij), muč., 20. dec. Maksencij, muč., 12. dec, Maksira, škof, muč., 29. maja. Maksima, muč., 26. marca. Maksimijan, škof, 21. febr. Maksimijan, škof, muč., 3. okt. Maksimilijan, škof, muč., 12. okt. Mamert, škof, 11. maja. Marcel, papež, muč., 16. jan. Marcela, vdova, 31. jan. Marcelijan (in Marko), m., 18. jun. Marcelin (in Klet), šk., m., 26. apr. Marij (in tov.), muč., 19. jan. Marije bi. Device godovi: Zaroka z Jožefom, 23. jan. Očiščevanje (Svečnica), 2. febr. Lurška M. B„ 11. febr. Oznanjenje M. D., 25. marca. M. B.dobrega sveta, 26. aprila. Pomočnica kristjanov, 24. maja. Obiskovanje Marijino, 2, jul. Karmelska M. B., 16. jul. Marija Snežnica, 5. avg. Vnebovzetje M. B., 15. avg. Srce Marijino, 23. avg. Rojsitvo Marije Device, 8. sept. Ime Marija, 12. sept. Marija 7 žal., petek po tihi ned., 15. sept. in 3. ned. v seipt. Rešiteljica ujetnikov, 24. sept. Roženvenska Kraljica, prvo nedeljo v oktobru in 7. okt. Materinstvo, 11. okt. Darovanje Marijino, 21. nov. Brezmadežno spočetje, 8. dec. Lavretanska M. B., 10, dec. Marija Kleofova, 9. apr. Marija, Magd. (Majda), 22. jul. Marija Magd. Pazzi, d., 29. maja. Marijan, muč., 17. jan. Marijan, spozn., 19. avg. Marijana glej Ana. Marin, muč., 26. dec. Marjeta (Marg., Meta), d., 28. jan. Marjeta Kort spok., 22. febr. Marjeta, kraljica, 10. jun. Marjeta, dev., muč., 20, jul. Marjeta Alakok, dev., 17. okt. Marko, evangelist, 25. apr. Marko (in Marcelijan), m., 18. jun. Marko (in tov.), muč., 7. sept. Marta (in tov.), muč., 19. jan. Marta, dev,, 29. jul. Martin (Davorin), škof, 11. nov. Martin, ipapež, muč., 12. nov. Martina, dev,, muč., 30. jan. Matej, apostol, 21, sept, Matija (Bogdan), apostol, 24. febr. Matilda, devica, 26. febr. ' Matilda, kraljica, 14. marca. Maver, opat, 15. jan. Mavricij (in tov.), muč., 22. sept. Medard, škof, 8. jun. Mehtilda, devica. 10. apr. Melaiiij, škof, 6. jan. Melhijad, papež, muč., 10, dec. Melhior, kralj, 6. jan. Metod (in Ciril), slov, ap., 5. jul. Mihael, nadangel, 29. setpt.; njegova prikazen, 8. maja. Miklavž glej Nikolaj, Milan glej Emilijan. Milena glej Emilijana. Milica glej Emilija. Milka glej Ljudmila. Mirko glej Friderik. Miro, škof, 8. avg. Miroslav glej Friderik. Miroslava glej Irena. Modest, škof krški, 31. marca. Mohor (in Fortunat), muč., 12. jul. Monika, vdova, 4. maja. N. Nabor (in Feliks), muč., 12. jul. Nada, 24. sept. Narcis, škof, 29. okt. Natalija (Božena), muč., 27. jul. Natalija, spozn,, 1. dec. Nazarij, muč., 12. jun. Nerej (in Ahilej), muč., 12. maja. Neža (Janja), dev., muč., 21. jan. Neža Praška, 2. marca. Neža (Montep.), dev., 20. apr. Nicefor, patriarh, 13. marca. Nikolaj (in tov.), muč., 9. jul. Nikolaj Tol., spozn., 10. sept. Nikolaj (Miklavž), škof, 6. dec, Nikomed, muč., 15. sept. Norbert, škof, 6. jun. Notburga, dev., 13. sept, O. Obglavljenje Jan. Krstn., 29, avg. Obisikanje Marijino, 2, jul. Očiščevanje Marijino, 2. febr. Odilo, oipat, 1. jan, Odon, opat, 18. nov. Odorik (Roger in Egidij), 28. jan. Ognjeslav glej Ignacij. Olga, 11. julija. Onezim, muč., 16. febr. Orest, muč., 9. nov. Oskar, škof, 3. febr. Otilija, dev., 13. dec. Otmar, opait, 16. nov. Oznanjenje Marijino, 25. marca. Ožbolt, kralj, muč., 5. avg. P. Pankracij, muč., 12. maja. Pantaleon, muč., 27. jul, Pashal, spozn., 17. maja. Pastor, spozn., 26. jul. Patricij (Patrilk), škof, 17. maTca. Pavel, prvi puščavnik, 10. jan. Pavel od Križa, spozn,, 28, apr. Pavel, škof, 7. jun. Pavel (in Janez), muč., 26. jun. Pavet (in Peter), apost., 29. jun.; njegovo spreobrnjenje, 25. jan. Pavla, vdova, 26. jan. Pavla, dev., muč., 3. jun. Pavlin, oglejski škof, 11. jan. Pavlin Nol., škof, 22. jun. Pavlina, 14. marca. Pavlina, muč., 6. jun. Pavlina, dev., 2.. dec. Pavlina, muč., 31. dec. Pelagija, muč., 23. marca, Pelagifa, spozn., 17. dec. Peregrin, spozn., 27. apr. Peregrin, spozn., 28. jul. Perpetua (in Felicita), m., 6. marca. Peter, škof, 9. jan. Peter Nol., spozn., 31. jan. Peter Dam.,' škof, c. uč., 23. febr. Peter Kanizij, 27. apr. Peter, muč., 29. apr, Peter Regalat, spozn., 13. maja. Peter Celestin, papež, 19. maja. Pe'ter (in tov.), muč., 2. jun. Peter (in Pavel), apost., 29. jun, Peter KlaveT, spozn., 9. sept. Peter-Alkantara, spozn., 19, okt. Peter Zlatoslov, cerkv. uč., 4. dec. Peter Fourier, škof, 9. dec. Petra stol (v Rimu), 18. jan. Petra stol (v Antiohiji), 22. febr. Petra vezi, 1, avg, Petronij, škof, 6. sept. Petronila, dev., 31. mafak Pij V„ papež, 5. maja. Pij I., papež, 11. jul. Placid (in tov.), muč., 5. okt. Placida, dev., 11. okt. Platon, menih, 4. aprila. Polikaro, škof, muč., 26. jan. Pomočnica kristjanov, 24. maja. Poncijan, papež, muč., 19. nov. Prakseda, dev., 21. jul. Primož (in Felicijan), muč., 9. jun. Priska, dev,, muč,, 18. jan. Prokopij, spozn., 27. febr. Prot (in Hiacint), muč,, 11. sept. Protazij (in Gervazij), m., 19. jun. Pudencijana, dev., 19. maija. Pulherija, kraljica, 7. julija. R. Radegunda, kraljica, 13. avg. Radgand glej Radegunda, Radovan giej Hilarij. Rafael, nadangel, 24. okt. Rajmund Penjaforški, 23. jan. Rajmund, spozn., 31. aivg. Rane sv. Frančiška, 17. seipt. Regina, dev., muč., 7. sept. Remigij, škof, l.okt. Rihard, kralj, 7. febr. Rihard, šikof, 3. apr. Robert, opat, 29. apr. Robert, opat, 7. jun. Roderik, muč., 13. marca. Roger (Egidij in Odorik), 28. jan. Rojstvo Marijino, 8. sept. Rok, spozn., 16. avg. Roman, opat, 28. febr. Roman, muč., 9. avg. Romana, dev., 23. febr. Romuald, opat, 7. febr. Roza Limanska, dev., 30. avg. Rozalija, dev., 4. seipt. Rozina, vdova, 13. marca. Roženv. Kr„ 7. in 1. ned. v oikt. Rudolf, muč., 17. apr. Rudolf, škof, 26. jun. Rudolf (in tov.), muč., 27. jul. Rupert, škof, 27. marca. S. Saba (Sava), muč., 12. apr. Saba, opat, 5. dec. Sabina, muč., 29. avg. Sadot, škof, (in tov.), m., 20. febr. Šaloma Mar., 22. okt. . Salvator, spozn., 18. marca. Saša glej Aleksander. Saturnin, muč., 29, nov. Savin, muč., 11. jul. Sebastijan (in Fabijan), m., 20. jan. Sekunda, dev., muč., 10. jul. Senen (in Abdon), muč., 30. jul. Serafin, spozn., 12. okt. Seržpion, škof, 21. marca. Sergij, muč., 7, okt. Servacij, škof, 13. maja. Severin, opat, 8. jan. Severin, škof, 23. okt. Severin, škof, 21. dec. Sholastika, dev., 10. febr. Sibila, dev., 17. avg. Sidonij (Zdenko), škof, 23. avg. Sigmund (Žiga), 11. maja. Siksit, papež, 28. marca. Sikst I., papež, 6. apr. Sikst II., papež, 6. avg. Silverij, papež, 20. jun. Silvester, opat, 26. nov. Silvester, papež, 31. dec. Simeon, štkof, muč., 18. febr. Simeon, muč,, 24. marca. Simeon, škof, 21. apr. Simeon, starček, 8. okt. Simforijan (in Klavdij), m., 8. nov. Simforoza, muč., 18. jul. Simon (in Juda), apost., 28. okt. Simon-otrok, muč., 24. marca. Simplicij, papež, 2. marca. Slavka (Slavko) glej Alojzij. Smaragd (Cir. in Larg.), m., 8. avg. Snežnica Marija, 5. avg. Sofronij, škof, 11. marca, Sonja glej Zofija. Sater (in Gaj), pap., m., 22. apr. Sotera, dev., muč., 10. febr, Spiridion (Dušan), otpat, 14. dec. Spočetje brezmadežno, 8. dec. Spomin sv. Pavla, 30. jun. Srečko glej Feliks. Stanislav (Stainko, Stana), 7. maja. Stanislav Kostka, spozn., 13. nov. Suzana, d., (in Tiburcij), m., 11. avg. Š. Štefan, opat, 17. apr. Štefan, papež, muč., 2. avg, Štefan, kralj ogrski, 2, sept, Štefan, prvi mučenec, 26. dec. najdenje njegovo, 3. avg. T. Tacijan (in Hilarij), m,, 15. marca. Tarbula, dev., muč., 22. apr. Tarzicij, muč., 15. avg. Tarzila, dev., 24. dec. Tekla, dev., muč., 23. sept, Telesfor, papež, muč., 5. jan. Teobald, pušč., 1. jul. Teodor (Božidar), ®pozn,, 7. jan. Teodor, muč., 15. apr. Teodor, muč,, 9. nov. Teodora, muč,, 13. marca, Teodozija, dev., 2. apr. Teofil (Bogoljub), muč., 8. jan. Teotim (in tov.), muč., 18. dec. Terezika od Deteta Jez., 3. okt. Terezija, dev., 15. okt. Tiburcij (in tov.), muč., 14. apr. Tiburcij (in Suzana), muč., 11. avg. Ticijan, škof, 3. marca. Tilen glej Egidij. Timotej, škof, 24. jan. Timotej, muč., 22. avg. Tit, škof, 4. jan. Tomaž Akv., ap., c. uč., 7. marca. Tomaž Tol., muč., 9. apr. Tomaž Vilan., škof, 22. sept. Tomaž, škof, 3. okt. Tomaiž, apostol, 21. dec. Tomaž, škof, muč., 29. dec. Trifon, muč., 10. nov. Turibij, škof, 24. marca. U. Ubald, škof, 16. maja. Udalrik glej Urh. Urban I., papež, 25. maja. Urban, škof, 7. dec. Urban, papež, 19. dec. Urh, škof, 4. julija. Uršula (in tov.), dev., m., 21. okt. Valburga, dev., 25. febr. Valentin (Zdravko), škof, 7. jan. Valenitin, muč., 14. febr. Valentina, dev., 25. jul. Valerija, muč., 5. jun. Vailerijan (in tov.), muč., 14. apr. Valerijan, spozn., 12. seipt. Vekoslav glej Alojzij. Venancij, škof, muč., 1. apr. Venancij, muč., 18. maja. Venčeslav, kralj, 28. sept. Vendelin, spozn., 20. okt, Venefrida, dev,, muč., 3. nov. Vera glej Fides. Veronika, dev., 13. jan. Veronika Jul., dev., 9. jul. Veselko glej Gavdencij. Vid, muč., 15, jun. Vigilij, škof, muč., 26. jan. Vika glej Hedviga. Viktor (Zmagoslav), spoznavalec, 26. februarja. Viktor, muč., 10. marca-Viktor, muč., 20. apr. Viktor, papež, muč,, 28. jul. Viktor, škof, 23. avg. Viktorija, dev., muč., 11. febr. Viktorija, muč., 17. nov. Viktorija, dev., 23. dec. Viktorin, muč., 25. febr. Viktorin, škof, muč., 3. nov. Vilibald, škof, 7. jul. Vilibrord, škof, 7. nov. Viljem, pušč., 10. febr. Viljem, opat, 6. apr. Viljem, škof, 8. jun. Viljem, opat, 25. jun. Vincencij (Vinko), muč., 22. jan. Vincencij Fer., spozn., 5. apr. Vincencij Pavi., spozn., 19. jul. Virgilij, muč., 13. sept. Virgilij, šikof, 27. nov. Vital, muč., 28. apr. Vital, muč,, 4. nov. Vivina, dev,, 17. dec. Vladimir, kralj, 15. jul. Vnebovzetje Marijino, 15. avg. Vojslava, dev., 27. maja. Voj>teh (Adalbert), škof, 23. apr. Volbenk (Volfgang), škof, 31. okt. Z. Zaroka Marijina, 23. jan. Zdenko glej Sidonij, Filip. Zdravko glej Valentin. Zlata glej Avrea. Zmagoslav glej Viktor. Zofija 15. maja. Zofija (in tov), miuč., 18. sept. Zofija, vdova, 30. sept. Zofronij glej Sofronij. Ž. Žalostna Mati božja, petek po tihi ned., 15. sept. in 3. ned. v sept. Željko glej Deziderij. Žiga glej Sigmund. S3 Veljavno od l.iept. 1936. poštne pristojbine ill podpisi. P ° Vi s (f tz k ¡j u iTn e? Pisma do 9 tuz. din p do T" din v kraj. prom.1 2u i - drugam 50 20 1 50 2 250 3 50 500 5 — 1000 10 - V Italijo, Grčijo, Romani,o in Turčijo 2) 40 60 80 100 20 40 60 4 6 8 10 12 itd. 60 itd. do 2 leg Navadne in po-vzetne nakaznice do franko* din din P 50 2 _ 100 3 — 300 4 — 500 5 — 1000 6 — 2000 8 — 3000 9 — 4000 10 — 5000 12 — »Za Inozemstvo tačas ukinjeno Za vplačilo s čekovno po ožnico do din din 500 2.000 5.000 10.000 50.000 100 000 nad to Za izplaiila 50 10U0 5000 5U Tiskovine do 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 do a/co tuz. din 10 inoz/ din p 50 Poslovili papirji tuz. din 10 din Vzorci tuz. din inoz. din tuz 75 3 2 3 3 3 3 din 3-— Dopisnice....... v Italijo, Grčijo, Romunijo, Turčijo..... Priporočnina...... v krajevnem prometu . . Povratnice za prip. pošiljke Ekspresnina za pis. pošiljke Reklamacije...... List za odg. (Coupon rep.) Izplačilno potrdilo .... Taksa za ocarinj. pis. pošiljk Taksa za ocarinjenje paketov din 5-— Za prenos pisem in dopisnic z zrakoplovi imamo v večjih mestih posebne (modrobele) nabiralnike, na katerih so pristojbine napisane. 1 V krajevni promet vsake pošte spada vse njeno ožje in širše dostavno poidročje, — 2 Za tiskovine v ČSR, Grčijo, Romunijo in Turčijo velja tu-zemska pristojbina. — 3 Za pakete in 50 Paketna lariia3 za tuz. (z obvestnino i din več) do teže, kg pas po vsej Jugoslaviji brez do 100 do 500 do 1000 do 5000 dinarjev vrednosti Za dostavo na dom* 4 — 9 — 5—I 6"— 10—11-— 9-— 14-— \ 2 din 14 —19-—/ vež Po zračni črti (v tuzemstvu) do 100 km 300 „ čez 300 „ do 100 „ 300 „ čez 300 „ (do 100 „ 20 < „ 300 „ Iftez 300 „ (do ' » (čez (do i „ (Sei ii- ie-— 21 — 16 — 23 — 31"-21 — 31-— 41 — 12 — I7-— 22-— 17-— 24 — 32' — 22 — 32- 4-2-- 13--18"— 23"-18-— 25"— 33 — 23"— 33"— 43'— 16'— 21-— 26 — 21 — 28'— 36-— 26"-36"— 46 — 21-— 26-— 31 — 26-— 33-— 4f— 31-— 41 — 51-— 4 din več Za vsakih 1000 Din vrednosti 1 Din več. Vred n. pisma do tuz.* din ¡din p 100 500 1000 3000 5000 6000 7000 itd. za vsakih 1000 priporoč. obvestn. dostav.« 50 *Za inoz. uklajeai Za ločenke se računa dvojna težna pristojbina. Za ekspresne pakete je pristojbina z obvestnino za din 5-50 višja. Pri po-vzeitnih paketih se prišteje še franko za povzetni znesek. vrednostna pisma, naslovljena na vojake, gojence vojaške akademije, orožnike ali pa pošinoležeče, se plača po tarifi z obvestnino. — 4 Vsakršne paketne in denarne pošiljke dostavljajo na dom tele pošte v Sloveniji: Bled (15./5. —15./9.), Celje, Ljubljana, Maribor. Vse druge dostavljajo pakete samo do 3 kg teže in 1000 din vrednosti, denarna ipisma in nakaznice do 1000 din. Računi (trgovski in obrtni): do 50 din brez kolka, nad 50 do 100 din 1 din, nad 100 do 500 din 2 din, nad 500 do 1000 din 3 din, nad 1000 din 5 din. Oporoke 10 din. Lepaki 50 par in banovinska taksa 25 par. Izpričevalo 20 din. Mojstrsko izpričevalo 60 din. Pomočniško izpričevalo 5 din. Izpričeva o osnovnih šol 5 din. Izpričevalo srednjih šol: za nižje razrede 10 din, za višje razrede 20 din. Maturitetno izpričevalo: za malo maituro 100 din, za veliko maturo 250 din. Listine o jamstvu in kavcijah 0-1% vpisan, zneska. Zadolžnice in pobotnice 0 5% vpisanega zneska, Odstopnice (cesije) 1% vpisanega zneska. Za dovolitev veselic, koncertov itd. 5 din. je listin. Pogodbe: Kupne in prodajne za premičnine 1%, za nepremičnine 4% in 2% banovinske takse, pri dražbah še 3% izvršilne takse. Zakupne (razen stanovanj in lokalov) 1%. Vloge in prošnje na oblastva 5 din; za prilogo (ako ni na njej že višje takse) 2 din; za rešitev 20 din, če vsebuje pritožbeno klavzulo. — Za dovolitev veselic, koncertov itd. 5 din. Pritožbe zoper odločbe administrativnega oblastva na višje oblastvo 20 din; pritožbe na upravno sodišče najmanj 100 din; na državni svet najmanj 200 din, sicer po skupni vrednosti zadeve 1%. Lastnik zgradbe, 1ci ne sklene zakupne pogodbe v 15 dneh po vselitvi v stanovanje ali lokal na predpisanem taksnem obrazcu ali ne izda predpisanega potrdila o plačani najemnini, zapade kazni v petkratnem znesku odpadajoče takse. Kor. Koledar 1937 Knjige za Redno i z da nj e : 1. Koledar za leto 1938. 2. Večernice: Izgnani menihi. Povest iz druge polovice 18. stoletja. Spisal Ivan Zoreč, 3. Družinski molitvenik. 4. Bajtarji, Sodobna socialna povest. Oris letošnje delavske stavke, 5. Preko morij v domovino. Potopis. Spisal Jakob Grčar. 6. Življenje svetnikov. Dvanajsti snopič. Uredil dr. Franc Jaklič. Redno izdan je: 1. Koledar za leto 1938, Drugo leto bo Koledar prineisel tudi več krajših povesti in bo poskrbel tudi za zabavo. Zope| bo imel tudi mnogo slik. Ker pa nam rajnki vzamejo iprecej prostora in moramo zaradi tega marsikaj za vse važnega odložiti, bomo odslej priobčili slike in življenjepise le tistih, za kaltere bodo domači tudi prispevali za stroške. Vsakdo, ki hoče svojca dati v Koledar, naj pošlje na Družbo v Celje kratek življenjepis in res dobro fotografijo. Odtam bo- dobil nadaljnja navodila glede prispevka za stroške. Če nimate dobrih slik svojih pokojnih, ne pošiljajte, ker sicer ni mogoče leipo narediti. Poudarjamo znova, da priobčimo le tiste, ki umrjejo od avgusta 1936 do avgusta 1937, starejših ne, — Pri zapiskih v prvem delu Koledarja se bomo ravnali po želji naših udov. Nekateri imajo rajši črte, drugi le prazen prostor. Odločili ise bomo za to, ¡kar je večini bolj prikladno. Kdor želi Koledar vezan, naj doplača 8 dim. 2. Ivan Zoreč: Izgnani menihi. Povest iz druge polovice 18. stoletja. Belih menihov četrta knjiga. StiSki samostan ob razpustu. Slovenskih Večernic 90. zvezek, — Zorčevi Beli menihi spadajo med najboljše sodobne ljudske povesti. Stična, Ju je bila svoj čas prava malti našemu dolenjskemu ljudstvu, je dobila v teh Zoirčevih povestih za svoj jubilej dostojen spomenik v slovenski lepi knjigi. Sočni jezik pa, kakor ga Zoreč piše, je za preprostega in izobraženega človeka čudovit užitek. S to knjigo se menihi končajo. Doba, ki jo ta zvezek popisuje, je zelo podobna naši: nemirna je, ■strah pred bodočnostjo visi nad vsemi, v ljudstvo prihaja nov duh, vse hoče neomejene, nejasne svobode. V samostanu vlada zadnji, dobri opat Tauffereir iz Višnje gore, med njegove menihe pa se žateze strupeni duh prosvetljene dobe. Graščalki se novih cesarskih reform, ki so kmetu v iprid, branijo. Slednjič cesar stiski samostan razpusti proti volji ljudstva, zlasti proti .volji zastavnega in modrega Trlepa. Kmetje so upali, da dobe stisko zemljo, pa ta postane državna — izpod blage opatove tpalice pridejo pod trdo žezlo avstrijske oblasti. Zadnji isamostanec se razjoka pred Žalostno stiško Materjo božjo ... Ta povest bo izmed vseh leto 1937. Knjige za doplačilo: 1. Bolgarske novele. Izbral in prevedel Tone Potokar, 2. Poljske novele. - Izbral in prevedel France Vodnik, 3. Ptički brez gnezda. Povest, Druga izdaja. Spisal Fran Milanski, Ilustriral Hinko Smrekar. 4. Čudovita pravljica o Vidu in labodu Belem ptiču. Spisal Bogomir Magajna. Ilustriral Maksim Sedej. 5. Krompir. Gospodarska knjiga. Spisal ing. Rado Šturm, štirih pač najboljša in nam najbolj pri srcu zaradi tolike podobnosti z našo dobo. Kdor želi vezane, naj doplača 8 din. 3. Družinski molitvenik. Od vseh strani dobivamo želje in prošnje, naj bi dali zopet primeren molitvenik za vse ude. Molitvenikov imamo sicer mnogo, tudi zelo dobre, toda vsi ne morejo do njih. Staršem je kalj često zelo težko, vsakemu otroku kupiti novega, svojega in povrh res dobrega. Tako ohranijo mnogi vse življenje molitvenik, iki o>j program, a vendar smo kljub visemu naporu svojih poverjenikov in lastnemu letos spet nekaj padli. Že 85 leitna zgodovina naše Družbe priča, da je bilo število*Mohorjanov vedno odvisno od skrbne organizacije in še posebno od gospodarskega položaja. Ob podobni krizi pred šestdesetimi leti je n. pr. Družba doživela podoben padec. Tudi zdaj nam poverjeniki od raznih krajev poročajo, da je zapora lesne trgovine, neuspešno kmetovanje in nedonosna živinoreja kriva padca. Tudi karta, ki jo prinaša letošnji Koledar, dokazuje, da je gospodarska kriza največ kriva našega padca. Prav zato smo letos v Koledarju ravno zboljšanju našega gospodarstva posvetili največ pozornositi. Nekateri navajajo tudi druge vzroke padca. Nekdo nam n. pr. piše: »Ljudje s knjigami niso zadovoljni, ker so pretanke in premajhne.« Tako tožijo zlasti tisti udje, ki se spominjajo še težkih in debelih knjig iz časa pred osemnajstim letom. Ne pomislijo pa, da je imela tedaj Mohorjeva družba do 80.000 udov in je zato lahko dajala še enkrat večji knjižni dar, kakor ga pa more dajati danes, ko ima nekaj nad 40.000 udov. Tudi ne mislijo na to, da je prevrat po vojski in beg iz Celovca Družbi požrl vso g.avnico, ki se je prej lepo obrestovala in omogočala izdajanje krasnih in razkošno opremljenih knjig. Svojih hiš Družba pri begu iz Celovca ni mogla vzeiti s seboj, tudi prodati jih ni bilo mogoče. Te hiše še danes zaradi zakona o zaščiti najemnikov, ki velja v Avstriji, nič ne neisejo. V Jugoslaviji je morala Družba, tedaj dejansko brez premoženja, kupiti novo hišo, graditi novo tiskarno in jo sodobno opremiti. Le čudno je, da je Družba po strahotnem pretresu po vojski sploh še vzdržala, ko je poleg vsega zgubila še vse ude na Goriškem in mnoge mnoge na Koroškem. A kljub vsemu smo še vedno največja družba po Številu udov in kljub padcu dajemo še vedno tako obsežen knjižni dar, kakor smo ga dajali v letih pred krizo, ko je bilo udov do 60.000! Pet knjig dajemo za 20 din. Vsaka knjiga vas stane cele štiri dinarje. Vzemite samo letošnjo Elektriko! Kje dobite tako knjigo za 20 din? Tu pa dobite za ta denar še štiri druge knjige! Drugo leto pa, kakor vidite, vam bomo dali pa celo šest pisanih knjig! Zopet drugi pravijo: »Knjige so preučene.« Za marsikoga najbrž res, toda med udi so tudi mnogi taki, ki bero vsak dan, ki imajo šole itd. Vsakemu moramo nekaj dati. Zato skušamo, prav po pravilih naše Družbe, skrbeti za lepo, prijetno in koristno berilo in tako zadostiti vsem umskim in srčnim potrebam vsega našega naroda. Ko je svoj čas Koledar prinašal največ povestice, so mnogi vsako leto zabavljali. Ko pa je po nasvetu vodilnih kulturnih delavcev postal vsesiplošni svetovalec in vodnik v vseh vprašanjih, spet drugi niso zado- voljni. Letois smo skušali nekoliko združiti oboje. Predvsem pa smo hoteli dati strokovnjaška navodila za zboljšanje našega gospodarstva, torej za zacelitev naše največje rane. Z velikim trudom ia dolgotrajnim prizadevanjem smo zbrali članke in svete, ki jih prebirajte in prebirajte, študirajte in o njih razpravljajte v družbi, zlasti v prosvetnih društvih, kjer ste -cesto v zadregi za program. Elektrika ni preprosta reč, a knjiga o njej je bila za vse Slovence že nujno potrebna. Za otroke, ki še ne razumejo takega branja, je knjiga prelepa in zanimiva slikanica, ki jo bodo vedno radi pre-listovali. Glede Koledarja nam pišejo spet drugi: »Zapisnik naj bo brez črt in večji.« Tej želji bi ustregli, če bi prej zanjo zvedeli. Naj bo kalendarij praktičen, čeprav ne tako lep! Nekdo s severa piše: »Večernice zadnjih let kmečkemu ljudstvu radi jezika niso všeč.« Marsikaj gotovo ni bilo takoj razumljivo. Z drugo knjigo so se ljudje tudi bogate dolenjščine privadili. Književni kritiki pa imajo vprav te knjige za jezikovno prvovrstne. Pisateljem končno ne moremo predpisovati; kar zraste, posredujemo ljudem. In naše ljudstvo danes mnogo razume! Težava je tudi v tem, da imamo dve knjigi, ki poleg Koledarja in Večernic stalno izhajata. To so Svetniki in Zgodovina. Drugo leto Zgodovine ne bo, ker pisatelj potrebuje časa za zbiranje gradiva in študij. Svetniki pa na občno željo izhajajo spet kot redna knjiga. Ko bosta te dve knjigi končani — krasna Zgodovina izide še v dveh snopičih — bo mogoče napovedati še bolj pisani knjižni program. Dokler pa izhaja to dvoje prepotrebnih del, pa knjig večjega obsega ni mogoče za vse izdajati. Pač pa bomo drugo leto dali šest knjig, da bo knjižni dar nudil tembolj različno hrano. Ta čas pa bomo važne sodobne knjige posebej zalagali. Kmalu izide v naši založbi slovenski prevod čudovite knjige Lisbethe Burger: Štirideset let babica — dolgoletne skušnje in doživljaji babice, ki ima zato pravico govoriti o svojih pogledih na življenje, zlasti na ljubezen, zakon in zakonsko srečo. Opozarjamo na to knjigo že zdaj. Še letos pa izdamo popis ruske revolucije in bojev v Sibiriji: Deviška zemlja v krvi. Taka knjiga nam je do zdaj še manjkala. Napisal jo je vojni ujetnik in poznejši prostovoljec J. Grčar. Strahote boljševizma, popisane od očividca! Izide tudi drugi zvezek Gosarjevega dela Z a nov družabni red. Ta bo posegal v konkretna gospodarsko socialna vprašanja ter bo zato zlasti vsakemu izobražencu potrebna knjiga. Imejmo za svojo versko in narodno dolžnost, da dvignemo število Mohoirjanov, Naj nas vodi še vedno geslo, ki ga je zapisal že dr. Sket: »M o -horjevih udov število je verskega in slovenskega duha merilo. Pomnimo si to in delajmo tako!« Slovenski kulturni dinar. Letos so darovali Mohorjani za naše izseljence 6060 din. Knjig smo poslali v Argentinijo, Francijo, Nemčijo, Beograd, Skoplje itd. 1515. — Tudi letos ne pozabite na to. Ko pridete po knjige, darujte vsaj dinar! Škof dr. Rožman misijonari po Ameriki in priporoča ameriškim rojakom novo, Baragovo semenišče v Ljubljani. — Na njegovi desni gre č. g. Ivan Oman, župnik pri Sv. Lovrencu v Clevelandu. Direndaj... F. S. F. Le povejmo, kakor je zares. Strgajmo si naličje z oči in pogumno poglejmo sodobni socialni »kino«, ki ga brezčutno vrti naš čas. »Le noter, le noter, gospoda!« vabi gospod »Čas« in mežika v brezbrižno množico, ki se sita kaj rada umika tej predstavi in tipa za praznimi izgovori. Čas pa le kriči in bobna in trobi, da bi odprli ušesa, ki nočejo slišati, in oči, ki nočejo videti. Odprimo jih mi in poglejmo in poslušajmo. Za oder nam je pisarna župnijskega urada in Vincencijeve družbe v predmestju. Pričetek ob osmih dopoldne. Mati: Otroci so šli brez kaplje zajtrka v šolo. Trije. Dva sta doma. Zaklenila sem jih. Pomagajte, da ne poginemo. Pisar: In mož? Ali nič ne zasluži? Mati (zajoka); Štirinajst dni je delal, sedaj mora spet čakati, da pride na vrsto. (Mati vzame nakaznico za živila in gre.) Bled otrok (vstopi in moli listek. Pisar bere): Ne morem z doma. Mali je bolim. Mož v bolnici, raka ima. Pomagajte! (Bledi deček vzame nakaznico in hiti skozi vrata.) Zaročenca: Poročila se bova. Pisar: Imata potrebne listine? Zaročenca: Nimava. Preskrbite jih vi in tako, da bo zastonj. Pisar: Ali nimate nič službe, vi, ženin? Ženin: Sem brezposeln. Pisar: Kako boste živeli? Kako z družino, če jo Bog da? Ona: Bo že kako! O n : Poroko napravite zastonj in še prstana nama kupite. Res nimava nič. Pisar: Čudne želje. Dobro, oskrbimo vse to. In potlej? Kdo vas bo redil? On in ona: Vi! Pisar: To se pravi: človeška družba sploh. Vse prijetno v zakonu je vaše, vse težko naše; kajne, tako mislite? 0 n : Delo nam preskrbite, bom pa drugače mislil. Pisar: Prav. Čez teden se zglasita, da dobimo potrebne listine. Z Bogom! Ključavničar: Gospod, imate kaj dela? Prav nič nimamo skuhati. Pisar: V kleteh so zelo zarjavele ključavnice. Preglejte in uredite! Ključavničar: Bom, takoj. (Odide v kleti. Kmalu se vrne in pove:) To ključavnico, je posebno dobra, vzamem s seboj, da jo doma popravim. Jutri jo prinesem in še vse druge namažem in uredim. Dajte mi za danes dva kovača. (Dobi kovača in gre. — Nikoli več se ni vrnil. Odnesel je kovača in še najboljšo ključavnico.) Mlada žena (zelo je bleda. V naročju dojenčka): Plačajte mi za mleko vsaj en mesec. Sama nimam hrane, poglejte me, kakšna sem. On je šel za delom, tri tedne je že. Iz Beograda mi je pisal samo to, da nima še nič dela in da hudo strada. (Odide z nakaznico za mleko.) Delavec: Poglejte moje čevlje. Delo sem dobil, bos ne morem v gramoz in blato. Imam pa čisto trdne čevlje v zastavljalnici. Poglejte listek! Pisar (pogleda in namrgodi čelo): Prijatelj, ta listek ni vaš. Na ta listek sem že dal dvajset dinarjev pomoči. Delavec: Ni res! To je moj listek, to so moji čevlji! Pisar: Poglejte to piko, ki sem jo na listek naredil jaz! Ali sleparite vi ali slepari kdo drugi, ne vem. Delavec (pomolči): No, pa kljub temu mi dajte nekaj dinarčkov. Saj veste, če nočemo živi na vrbo ali v vodo,, si moramo pomagati. Pisar; Nate in nikar več ne sleparite!. Pismonoša (položi na mizo pošto). Pisar (pregleda in vzame pismo): Stavim, da je brez podpisa. (Odpre. Res je. Vsebina na dolgo razpredena, a kratko tale: Koprivarju dajete podporo. Pijanec je. Naj se vaši pobirači za reveže ne prikažejo več k nam. Župljani.) Pisar (se nasmehne, vrže pismo v koš in mrmra): Kakor da bi jaz ne vedel, da je Ko-privar pijanec, delomrznež. Ali naj zato pet ubogih črvičkov, ki jih ima njegova lačna žena, poinečemo v jarek! — Naprej! Lepo oblečen mož (briše si oči): Žena mi je umrla. Štiri otroke imam. Vse sem dal za krsto. Prav nič nimamo jesti. Dajte nam vsaj za ta čas, da mater pokopljemo. Pisar: Moje iskreno sožalje. Kje pa stanujete? Res vas ne poznam. Mož: Smo komaj en mesec tu. Stanujemo ulica ... štev. 12. Pisar: Dobro je. Takoj uredim, da dobite vi in otroci za nekaj dni obed. Mož: Saj bom sam uredil. Kar brž mi dajte. Moram domov. Oh, moji otroci pri mrtvi mami! Groza me je. Pisar: Kar hitite domov. Za vami pošljem nakaznice. Mož: Ali ste tako brez srca? Dajte mi denar! Bom že kupil. Kaj mi bodo nakaznice! Moj Bog — še tu nič usmiljenja. (Mož jezen zaloputne duri.) Anton Martin Slomšek, ustanovitelj Družbe sv. Mohorja, začetnik slovenske narodne šole, naš prvi prosvetni delavec in naš svetniško živeči škof. Kip je izdelala Karla Bulovec v Mariboru. Pisar (pozvoni in naroči služabniku, naj gre hitro v ulico . . . štev. 12 ter pregleda, kako je s to nesrečo.) Služabnik (se vrne in razodene): V tisti ulici hiše s številko 12 sploh ni in nihče ne pozna 'tega človeka. Umrl v tisti ulici tudi ni nikdo. Žena v črnem (glasno ihti): Mož se je obesil. Obupal je. Ves teden že ni nič jedel. Kar v tla je buljil in molčal. Pisar: Siromak ti! Dobro sem ga poznal. Ali ni mogel dobiti dela? Žena: Dve leti se je pehal in smo rili, kakor smo mogli. Saj veste, čevljarji so brez dela, ko vse kupuje v štacunah. Kako krpanje je še dobil, drugega nič. Pisar: Dva otroka imate, kajne? — Tu nakaznica za živila! Drugo vse uredimo. Prepričan sem, da se mu je zmešalo. Na hodniku šum. Nabralo se je polno ljudi. Vsi želijo listke za živila. Pisar deli, deli... In še prihajajo ... Pisar toži, da ni več denarja. — Ljudje godrnjajo: »Dela nam dajte!« — In tako vrti sedanji »Č a s« svoj strašni kino dan na dan. In mi? Kdorkoli si človek, si dolžan, da se na vse kriplje trudiš, kako bi se ta strašni kino ustavil in zaprl. Kdorkoli si pa človek in še kristjan, imaš dvojno dolžnost, da se ne ustrašiš nobene žrtve za odponioč tem razmeram. »Kako?« vprašujete. Razdelimo bedne na tri skupine. V prvi so reveži, ki jih je bridka usoda življenja potisnila v siromaščino: otročiči, ki so izgubili očeta, morda še mater in so sirote, starice in starčki — vse življenje so res delali, toda majhne prihranke so hitro porabili — in so postali berači. Dokler ni izvedeno starostno zavarovanje, dotlej je dolžnost, da jih preživljamo. Res jih podpirajo občine, toda prav nikjer te ne morejo celiti vseh ran, ki jih seka revščina. — Razen teh so bolniki po revnih hišah, kjer potrebujejo pomoči; so od rojstva ubogi: kraljevi, hromi, slepi in oslepeli. Za vse te ne bo nikoli nobene tako popolne zakonodaje, da bi ne bila potrebna še posebna pomoč za lajšanje bede. Kristusova beseda: »Reveže boste vedno ime li,« velja še danes in bo veljala do sodnega dne. — Veliko lažja pa je pomoč takim revnim, če se posamezna človeška občestva, n. pr. župnije, organizirajo v posebna društva krščanske ljubezni, v Vincencijeve in Elizabetine konference. Člani takih družb si izbero ljubezen do revnih za krščansko dolžnost v posebni meri. Ti člani iščejo revne, ugotavljajo njih bedni stan, žrtvujejo in zbirajo zanje, jih tudi obiskujejo, tolažijo in skrbijo za postrežbo v bolezni. Taka društva bi morala biti prav v vsaki župniji, če smo res krščanskega duha in srca. Zakaj prva zapoved Kristusova je ljubezen. V drugo vrsto bi šteli revne, ki so nastali šele v sedanjem času. To so brezposelni vseh vrst. Še pred svetovno vojsko je bil te vrste revež — nepoznan. V sedanji dobi jih je na milijone po vsem svetu, in sicer vseh vrst: delavci, obrtniki, izobraženci: profesorji, učitelji, za pisarniško delo izobražena dekleta — trdijo, da je v Jugoslaviji samo teh brezposelnih krog 30.000! Strašna številka! Ob tem številu zasebna pomoč omaga. Za te mora skrbeti javna oblast. Tem bi se ne smele deliti podpore, marveč edinole delo. — Da, delo za vsakega primerno. Dela imamo na pretek: ceste, železnice, hudournike, reke, trebljenje planin, zidanje hiš za revne sloje itd. Brez konca je potreb. Toda delo se opravlja samo za denar. Odkod pa denar? Iz zraka ga ne sesa nobena vlada. Denar priteka v blagajne le od davka. Torej! — Ali ne bo vsak zakričal: »Kaj, še nove davke nam boste nakladali?!« Res, prehud jarem davkov nas žuli, zlasti še Slovence. O tem se je že mnogo pisalo. Toda vprašanje je: Ali smo sedaj oproščeni tega davka za brezposelne? — Povejte mi hišo, kamor ne trka roka brezposelnih. Izjema je le ta, da mnoge bogate hiše kaj trdno zapirajo vrata in bedni niti do njih ne morejo. Zato je edina pomoč v tem, da vsaka banovina za svoje razmere in potrebe dobi pravico, pobirati poseben davek za delo brezposelnim. Ta davek bi zadel vsakega, kdor kaj zasluži, toda po pravični stopnji: delavci, kmetje, uradniki, nameščenci, duhovniki bi plačevali le po višini zaslužka, in sicer mesečno, bogatini, trgovci, tovarne in velika podjetja pa bi morali prispevati obilneje. Tudi tuji kapital, ki mu slovenski delavec množi glavnico, bi moral pošteno biti v to posebe obdavčen. Ta davek bi ne bil zavržen: denar bi krožil od delavca h kmetu, v štacuno, k obrtniku, krojaču itd. — Le prežal, Lavantinski škof dr. Ivan Tomažič, pokrovitelj Družbe sv. Mohorja, ki se vneito trudi, da bi bil Slomšek proglašen za blaženega. da za tak davek še nimamo potrjenega zakona. Zakon je dravska banovina izdelala, ni pa še v Beogradu potrjen. Upajmo, da bo. Tretja skupina se zbira iz lenuhov in delomrznih ljudi. Za take jih je napravi! večinoma sodobni potent za prosjačenje. »Dela iščem,« »brezposeln sem« — ta izgovor mu odpira vsa vrata in daje pravico do večne ceste in postopanja. Kdor pa se je dela odvadil, tega je težko spet do dela pripraviti. Za take bi bila potrebna zbirališča, kjer bi delali, zaeno pa bi jih tudi vzgajali, da postanejo spet vredni člani človeške družbe. To bi ne bilo nobeno suženjstvo — bila bi potrebna streha in hrana, in z dobro vzgojo pot nazaj k delu. To bi bil samo kratek pregled v razmere in migljaji, kako pomagati. V dravski banovini se vrši mnogo javnih del: ceste, železnice. So začetki. Še več jih bo. Kljub temu je pa v teh časih prav gotovo še posebna pomoč nujna. Kdor te uboge ljudi le prezira in jih goni delat, dela jim pa ne da ali dati ne more, ne razume časa. Ljubezen je prva zapoved, je pa poleg nje tudi pravica: pravico do dostojnega življenja ima vsak. In priliko za tak« življenje mu mora dati človeška družba. Kdor pa se postavi dela noče ukloniti in beži pred delom, za take ima družba pravico, da jih k delu prisili. Samo z žrtvami bomo gradili svoj dom in si ustvarjali boljše čase. Nerga in be-raška malha množita revščino, žrtev in delo rodita blaginjo. Naše gospodarske težave. Janez Avsenek. Kdo bi popisal vse nadloge in težave malega človeka! Bodi kmet bodi delavec bodi uradnik, vsem se godi slabo, zares skoraj vsem, le redkim je udobneje postlano. Pohvaliti se ne more nihče, zato pa vsi tožijo. Po navadi so te tožbe upravičene, včasih pa pretirane in močno prepojene z zabavljanjem. Da bi jih razumeli in po pravici presodili, je dobro, da premislimo, zakaj nas tare v današnjih časih večja revščina kot v prvih letih po vojski, ki jih imamo tako radi v misli. »Kar prodajaš, je dober kup!« Kmet toži o nizkih cenah vsega, kar mu d& kmetija za prodajo, posebno živil, živine, mlečnih in mesnih izdelkov, sadja, krmil, lesa itd. Pocenilo se je vse to počasi, ne čez noč. Pa zakaj? Skoraj vsaka skupina teh predmetov ima svoje razloge za pocenitev. Skupnega vzroka ni, zato si moramo ogledati posamezne. Da se je žito vseh vrst na splošno tako pocenilo, zato je več vzrokov. Najprej so kmetje po vseh deželah za morjem začeli že med vojsko, pa tudi v prvih povojnih letih, zelo povečevati žitne poseve. Severna Amerika, Kanada, Argentina, Indija, Avstralija, Afrika so v 5 do 10 letih takoj po vojski pridelale n. pr. na milijone centov pšenice več kot pred vojsko. V vojni dobi so imenitno zaslužile, saj so v Evropi plačevali za moko vsako ceno, samo da so jo dobili. Takoj v prvih letih po vojski pa je bilo treba spopolniti zaloge tudi doma, ker so bile zaradi vojske prazne. Zato so bile cene žita zelo dobre tudi prva povojna leta. Ko pa so bile svetovne zaloge napolnjene, se je pokazalo, da svet pridela mnogo več žita, kakor ga ljudje morejo kupiti, in cene so začele padati. Pa to padanje bi se bilo že na kak način ustavilo, če se ne bi bil pojavil še nov vzrok za padec žitnih cen. Ta vzrok je bil tale: V vojski se je godilo vsem državam slabo. Predvsem jim je primanjkovalo hrane. Kupovati so jo morale v tujini, pa še tam so jo težko dobile. Ko so si polagoma zacelile svoje rane, so začele seveda misliti na to, kako bi se izognile podobni revščini v bodoči vojski — da te več ne bo, tega kmalu ni nikdo več verjel. Takih misli so postale v prvi vrsti države, ki so se v vojski slabo odrezale, to je Nemčija in Italija. Zato sta začeli z vso silo gojiti doma vse vrste žita, da bi postali popolnoma neodvisni od tujine. Vodili sta tako gospodarsko politiko, da sta na domačih trgih držali visoke cene žita. Dosegli sta na ta način hkrati dvojen namen: domačim kmetom sta ustregli in postali sta neodvisni od tujine za čas miru in tudi vojske. Kar sta delali Nemčija in Italija, so posnemale tudi druge države. Za tako gospodarsko politiko pa je nekdo moral plačati račun. In ti plačniki so bile vse tiste države, ki so že od nekdaj pridelale toliko žita, da so ga morale izvažati. Mednje spada tudi naša država. Naš izvoz je postajal vedno težji, doma je bilo žita preveč, cene so začele padati in kmetu se je začelo slabo goditi. Tako je zavladala revščina po kmečkih krajih naše države, posebno tam, kjer so bili navajeni živeti samo od prodaje žitnega pridelka. Iz Slovenije sicer ne izvažamo žita, pa vendar smo tudi prizadeti. Kmetje po Hrvatskem, po Banatu, Vojvodini, Bački in Srbiji so obubožali, zato ne morejo kupovati industrijskih predmetov tako dobre vrste in v tako velikih množinah kot bi radi. Naše industrije nimajo dobrih kupcev, zato pa naš zasebni uradnik in delavec nimata v tovarnah dobrega zaslužka. Zakaj pa so padle cene živine, mlečnih izdelkov, sadja, vina itd.? Zopet sta dva vzroka. Prvič nam škoduje sedanja državna meja. Naši naravni kupci za vse to so za mejo. Trst, Gorica, Celovec, Gradec, povsod so naše blago cenili. Sedaj pa sta Italija in Avstrija zaprli meje, ne pustita, da bi njihovi ljudje pri nas kupovali, in tako mora naš kmet gledati, kako bi prodal vse na domačem trgu. Pa če bi prodajal sam, bi še nekako šlo, toda ima nevarne tekmece v prodajalcih iz južnih krajev naše države. Tam se jim godi prav tako slabo kot nam. Hrvatje n. pr. ne morejo nikamor čez mejo z živino in prašiči; zato silijo k nam. Dalmatinci n. pr. ne morejo čez mejo s svojim vinom, sadjem in sočivjem; zato silijo k nam. Ker pa jim povzroča pridelovanje manj stroškov kot našemu kmetu —: zakaj pogoji za pridelovanje so sami po sebi ugodnejši kakor pri nas in kmetje so tam navajeni na manjše kulturne potrebe kot mi — zato lahko prodajajo pri nas ceneje kakor naši kmetje, in tako pritiskajo na cene na naših domačih trgih. Na vsakem semnju po deželi vse to živo občutimo. Kaj pa bo z lesom? Imeli smo ga zmeraj preveč, vedno smo ga morali izvažati. Vedno smo dobili zanj le toliko, kolikor so nam zanj tujoi plačevali. Zakaj nam sedaj tujci nočejo ali ne morejo več plačevati starih cen? Včasih nočejo, včasih ne morejo. To velja tudi za Italijo, ki je naš kupec po naravi in ki je tudi največ kupovala. Bili so pred desetimi leti časi, ko je bil uvoz lesa v Italijo popolnoma prost. Italijani so radi kupovali naš les, toda visokih cen plačevati niso mogli, ker so ga drugje, posebno na Ruskem, lahko kupovali ceneje. Boljševiki so zasužnjili v svojih gozdovih na tisoče ruskih delavcev in kmetov, gozdove pa so ljudem kar pobrali brez plačila; zato ni čudno, da so lahko prodajali les za vsako ceno, samo da so videli denar, ki ga jim tako manjka za oboroževanje. Prevoz iz ruskih pristanišč v italijanske luke pa se vrši po morju in je tako poceni, da prevoz našega lesa po železnici še od daleč ne more tekmovati z njim. Zato je naš les v boju z ruskim lesom prišel ob ceno. Zadnja leta pa Italijani našega lesa tudi kupovati niso hoteli. Les so jim namreč ponujale tudi druge države, ki so jim Italijani iz političnih razlogov hoteli gospodarsko pomagati. Začeli so torej izvajati tako carinsko in prevozno politiko, da so pocenili dovoz lesa iz drugih držav, posebno iz Avstrije, ne pa iz Jugoslavije. Konec leta 1935 pa se je položaj v Italiji zopet spremenil. Začele so se sankcije. Nad petdeset držav je prepovedalo trgovanje z Italijo. Italiji je kmalu začelo primanjkovati denarja za nakupe v tujini. Kupovala je le najpotrebnejše stvari za vojsl'o; les pa ne spada mednje. Rada bi ga bila siv kupovala, toda ni mogla, ker ni bilo denarja za plačevanje. Mi pa smo tako nesrečni, da trpi naša lesna trgovina, naj se obrne gospodarski razvoj tako ali tako. »Kar kupuješ, je drago!« Če je vse to, kar kmet prodaja, tako dober kup, je pa zato vse, kar mora kmet kupovati, zelo drago v primeri z vrednostjo kmečkih pridelkov. Koliko tožba, koliko zabavljanja, koliko jeze zagreše ljudje na ta račun! Prvi vzrok visokim cenam je naša davčna zakonodaja. Pri nas se branimo na vse kriplje, plačevati neposredne, to je direktne davke. Dohodnino, pridobnino, zgradarino, rentnino in kar je še direktnih davkov, vse to ljudje do mozga sovražijo. Prišli smo skoraj tako daleč, da mislimo, da je pri nas pravično pobiranje direktnih davkov vobče neizvedljivo. Država, banovina in občine pa morajo živeti in se zato pri tem odporu zoper neposredne davke zatekajo k posrednim (indirektnim) davkom. Okrog 80% vseh davkov pri nas je posrednih, samo 20% pa neposrednih. Na milijarde pobiramo posrednih davkov. Najvažnejši posredni davki so monopolske takse, ki draže sol, petrolej, bencin, tobak, vžigalice itd., dalje trošarine, ki draže sladkor, kavo, vino, pivo itd., dalje carine in trgovski davki, kakor prometni davki, ki draže obleko, stavbni material, poljedelske stroje itd. Vse to bi še prestali, če ne bi bile občine, banovina in druge javno pravne ustanove tudi prisiljene, da od leta do leta uvajajo nove posredne davke, ker nujno potrebujejo dohodkov, iz neposrednih davkov jih pa ne morejo dobiti. Da bi se pri nas davčni sistem kmalu spremenil, ne smemo upati. Ostali bomo pri posrednih davkih in imeli drago življenje. Drugi vzrok za visoke cene blagu, ki ga mora kmet kupovati, pa tiiči v naši carinski in prometni politiki. Carinsko in prometno politiko smo vodili pri nas po zelo različnih načelih. Najprej smo si prizadevali, da kolikor mogoče veliko proizvajamo v industriji. Bil je čas, ko je vsa gospodarska politika imela samo ta namen, da privabi v deželo kolikor mogoče veliko mogočnih tovarn. Toda kmalu se je ta politika spremenila in načela vprašanje, kje naj te tovarne obratujejo. Vsakdo je zastopal svojo misel, med posameznimi kraji in pokrajinami se je vnel boj, ki še danes ni končan. Pri tem pa skoraj nihče ni vprašal, kdo bo to industrijsko blago kupoval. In ker tega vprašanja nihče ni stavil in nanj tudi nihče ni odgovoril, se je kmalu pokazalo, da je naša carinska in prometna politika le enostranska, to je: gleda samo na to, da se veliko pro- izvaja, ne pa na to, da se veliko kupuje, ali z drugimi besedami: gleda samo na proizvajalca, ne pa tudi istočasno na konsumenta. Enostranski značaj naše carinske in prometne politike pa se je kmalu močno maščeval. Kar čez noč smo doživeli, da je blaga preveč, kupcev premalo. In ker je kupcev premalo, se je proizvodnja blaga morala zmanjšati in — podražiti, kajti čdm manjša je proizvodnja, tem dražja je. In tako imamo cele vrste blaga, ki je drago sa-mo zato, ker ga malo prodajo. Če pa bi bila naša carinska in prometna politika skušala krepiti tudi široke plasti konsu-mentov, bi morda danes ne imeli tako razpredene in prenasičene tovarniške proizvodnje, zato pa bi imeli veliko konsuma in nižje cene. Je pa še tretji vzrok za veliko napetost med cenami deželnih pridelkov ter obrtnega in industrijskega blaga, ki ni odvisen od našega gospodarjenja. Mi smo, kot pravijo, poljedelska država. Deželnih pridelkov, pa tudi nekaterih surovin za industrijo pridelamo veliko več kot potrebujemo. Kar je več, moramo izvažati. Cene, ki jih dosežemo pri izvozu, so nizke, toda zato odločilne tudi za domači trg. Preden namreč izvažaš, hočeš na vsak način prodati doma. Izvažaš torej šele takrat, ko so domače cene že tako nizke, da se izplača izvoz. Cene deželnih pridelkov nekaterih važnih surovin so torej nizke, ker se ravnajo po izvoznih trgih. Cene jabolk, sena, živine, lesa itd. so nizke, ker se ne ravnajo po domačem trgu, ampak po tujih, avstrijskih, nemških, italijanskih trgih. Na teh trgih seveda ni nikogar, ki bi jih držal visoko. Pri obrtnem in industrijskem blagu je pa praviloma ravno narobe. Tam se ravnajo cene po tem, koliko velja blago, ki ga pripelješ iz tujine k nam. Po navadi je pa tako blago že zunaj precej drago v primeri z domačimi cenami naših kmečkih pridelkov. Če pa pri-biješ k tej visoki ceni na tujem še voznine, carine, takse, prometne davke, potem pa še režijske stroške in dobiček, dobiš ceno v dinarjih, ki je za 50% do 100% višja od cene v tujini, včasih pa še več. Kmet dobi torej za lastne pridelke izvozne cene, za to, kar kupuje, pa mora po večini plačevati uvozne cene. To se seveda ne da spremeniti z nobeno gospodarsko politiko tako dolgo, dokler bo naše carinsko ozemlje imelo značaj »agrarne« države in dokler bo tako majhno in odvisno od tujih trgov. »Ni zaslužka!« Še tretja nadloga tare našega kmeta: ni zaslužka. Pred vojsko je bilo to bolje. Ni samo Amerika dajala pridnim rokam kruha, tudi doma se je nudila prilika za zaposlitev. Če pa je kdo hotel z doma, je imel odprta vrata v vse države, da poskusi srečo. Posebno v državah z visoko kulturo se mu ni bilo treba bati lakote, če ga je tja gnala podjetnost. Danes je drugače. Vse države, posebno one z visoko kulturo, se branijo trajnih in začasnih priseljencev. Svet je odprt samo še v nekatere zaostale države in v nekatere kolonije zapad-nih držav, tja pa človek zlepa ne gre rad; še rajši prej doma pošteno strada. To je razumljivo, kajti skušnje uče, da v takih zaostalih državah in kolonijah človek še stradat ne more, če ga tam le količkaj preganja nesreča. Zgodbe, ki jih beremo dan na dan o naših izseljencih, nam to potrjujejo. Da bi se v tem pogledu obrnilo na bolje, so za zdaj prazni upi. Ravno narobe! Vse kaže, da se bodo države še bolj zapirale priseljeniškemu dotoku. Doma pa za zdaj tudi ni nič bolje. Delavcev na kmetih in po mestih je dosti, dela pa skoraj nikjer. Javni proračuni se morajo ozirati na splošno revščino in biti skromni. Zato je v njih odločeno le malo denarja za javna dela. Državni proračun omogoča javna dela le v skromnih mejah in še to le bolj v tistih krajih naše države, ki so kulturno zaostali, zanemarja pa ostale. Dokler se to dela do pametne meje, je prav. Če pa gre to predaleč — in zdi se, da je država v tem pogledu šla res predaleč — potem seveda to ni prav in ljudje vidijo v tem krivico. To vidimo posebno pri nas v Sloveniji. Pred vojsko je državni proračun upošteval javna dela pri nas veliko bolj kot po vojski. To bridko čutimo. Bridkosti teh občutkov pa ne bi smel nihče zlorabljati, kar pa se, žal, vsak dan dogaja. S tako zlorabo ne bomo dosegli, da se nam ta krivica popravi. Banovinski in občinski proračuni ter proračuni cestnih odborov so pa revni sami po sebi.-Od njih ne moremo pričakovati velikih javnih del, čeprav tem samoupravam ne smemo odrekati dobre volje. Drugi vir zaslužka je stavbno giba-n j e. Volje za stavbno gibanje pri nas imamo dovolj. Vsakdo bi rad popravljal, zidal, pre-narejal in izboljševal. Samo denarja ni; kar ga pa je, je po večini zamrzel. Na našo veliko nesrečo se že pet let ukvarjamo z vprašanjem, kako bi denarne zavode, predvsem hranilnice in posojilnice, pripravili zopet do življenja. Pa ne najdemo odgovora, ker nočemo uvideti, da je to bolj vprašanje politične moči in politične volje in šele potem gospodarski problem. Eno pa je resnično: dokler se ne otaja denar po denarnih zavodih, tudi stavbnega gibanja v večjem obsegu ne bo in z njim vred tudi ne zaslužka za brezposelne množice na kmetih in po mestih. Tretji vir novega zaslužka je povečanje dela po tovarnah. Ta vir je že skoraj potekel. Novih tovarn je malo. Le redke se širijo, večina jih ne dela s polno paro, navadno skoraj vse obratujejo v skrčenem obsegu. Zakaj, smo povedali v prejšnjih izvajanjih. Da bi se ta vir zaslužka zopet kmetu odprl, ni pričakovati. Tovarne se v naši državi pomikajo proti jugu. V južnih krajih jih je od leta do leta več, pri nas pa ostajamo na doseženem mestu. Razlogi za ta pojav so deloma prirodni deloma pa tudi v mišljenju odločujočih čini-teljev; večkrat torej upravičeni, večkrat pa tudi ne. Novega zaslužka v večjem obsegu torej pri naših tovarnah ne smemo pričakovati. Ostane še zadnji vir zaslužka: delo po državi. Mnogo jih je že poskusilo in so dobro zadeli. Marsikomu pa je spodletelo, posebno mnogim našim dekeltom. Kaj nas uče dosedanje skušnje? Da tega vira zaslužka ne smemo omalovaževati, pa tudi ne staviti vanj Pri odkritju Baragovega spomenika v Clevelandu dne 22. ,septembra 1935. Škof dr. Rožman govori v mikrofon, za njim stoji državni guverner. Spomenik je postavljen v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, enem najlepših nasadov milijonskega Clevelanda. pretiranih upov. Zaslužek je namreč velikokrat mogoč, le velikokrat pa, vsaj v začetku, zelo pičel in zvezan z velikimi nevarnostmi. V vsakem poklicu ga počasi dobiš, da ga pa obdržiš, moraš biti spreten v svoji stroki, potrpežljiv, vztrajen, značajen, odločen, v svojem poklicu vedno na mestu. Kdor pa vseh teh lastnosti in lastnega poklica nima, bo težko uspel, tudi če premaga domotožje in podobne izseljenske bolečine. »Delavec je revež!« To, kar tare kmeta, tare tudi vse one, ki so na dnevnih, tedenskih in mesečnih zaslužkih. Posebno delavstvu je navadno odmerjen pičel zaslužek. Vzrokov za to je dosti, razumljivih vzrokov sicer, toda zato še ne opravičljivih. Zelo pogosto delavci ne znajo braniti svojih koristi. V strokovnih organizacijah ne vidijo smisla ne bistva. Ne brigajo se zanje. Zato pa se pripeti, da ne poznajo pravega prijateljstva in spodjedajo svojim tovarišem obstoj in zaposlitev. Ni jim mar za napredek v svoji stroki, ne izpopolnjujejo se; ko pa tako zaostanejo, jih spodrinejo gibčnejši, vestnejši in marljivejši. Pomanjkljiva je dalje naša zakonodaja o varstvu dela. Je šele v povojih. Zato se delavec in nameščenec le prepogosto ne moreta braniti proti neupravičenim in nedovoljenim zahtevam gospodarja, pa naj se take zahteve nanašajo na višino zaslužka, odtegljaje, socialne dajatve, delovni čas, dopuste, bolezenske, nezgodne slučaje itd. Da je naša socialna zakonodaja tako zaostala, so krive le prevelike razlike v socialnem in kulturnem položaju delavstva in uslužbenstva po raznih krajih naše države. Socialna in kulturna zaostalost delavstva in uslužbenstva proti jugu naše države dejansko onemogoča vzorno socialno zakonodajo. Kjer delavec dela 80 do 100 dni na leto in zasluži pri tem letno vsega 1200 do 1500 din, tam je socialna zakonodaja v resnici nemogoča. Če pa bi bila vpeljana, bi bila na papirju. Zato pa moramo računati z žalostnim dejstvom, da je naša socialna zakonodaja pomanjkljiva in da ta pomanjkljivost resno ogroža zadovoljivo višino zaslužka našemu delavcu in nameščencu. Največja nevarnost za zaslužke naših delavcev in nameščencev pa preti od brezposelnih. Množice brezposelnih s-o od leta do leta večje. Množi se posebno število brezposelnih, ki nimajo posebnega poklica, in brezposelnih z nedokončano višješolsko ali dokon- čano srednješolsko in srednješolski podobno izobrazbo. Ponujajo svoje delo za vsak denar. Brezposelni brez posebnega poklica delajo, če treba, tudi za samo hrano in stanovanje, brezposelni z izobrazbo pa dolge mesece zastonj. Ljudje s srednješolsko, pa tudi višješolsko izobrazbo delajo v sili že za 300 do 400 din na mesec, ne zaslužijo torej niti toliko, kolikor ima dobra služkinja plače po mestnih službah. Naval brezposelnih je strašen. Za vsako mesto jih čaka po 10 in še več. Ta položaj brezposelnih, ki ga gledamo iz dneva v dan, pa nevidno pritiska k tlom zaslužke delavcev in uslužbencev. Kdo je kriv? Ali bo bolje? Kdo je vsega tega kriv? Samo en odgovor je: Krivec ni eden, krivcev je več, krivcev je celo zelo veliko. Krivi so narodi, ki rušijo mednarodne gospodarske vezi, krive so vlade, ki zapirajo meje, kriva so javna mnenja po posameznih državah, ki podlegajo samoljubnim in sebičnim idejam, krivi so gospodarsko močni sloji, ker brezobzirno zlorabljajo zmešnjave v gospodarstvu in škodujejo gospodarsko šibkejšim, krive so često javne uprave, ker nimajo ne dosti poguma ne dosti smisla za varstvo slabejših, krivi so tisti, ki niso znali upravljati zaupanega jim tujega premoženja. Krivi pa so končno tudi tisti, ki v svojih dobrih časih niso mislili na slabe in so na ta način danes v vrstah tistih, ki jih križi in težave najbolj tarejo. Kdor torej meče krivdo na enega samega krivca, ta je v zmoti in zavaja v zmoto tudi druge. Ali se bo obrnilo na bolje? Če ne bo vojske, se bo. Zelo mnogo je znamenj po svetu, ki obetajo boljše čase. Tudi pri nas so taka znamenja. Če se pri nas še ni obrnilo na bolje, tiči vzrok v tem, da je naš glavni kupec, Italija, gospodarsko opešala, drugih kupcev za naš izvoz pa tako na hitro dobiti ne moremo. Pa tudi to bo minulo. V Angliji in njenih državah ter po ameriških državah gre že bolje. S samim čakanjem seveda ne bomo dosegli nič, treba bo, da kar po vrsti obdelamo in razmislimo vzroke sedanje naše revščine in jih spravimo s sveta. Vseh hkrati ne bomo mogli. Najtrši oreh bo pač povečanje virov zaslužka. Toda tudi s takimi nalogami so se morali baviti naši predniki in so jim tudi bili kos. Ali naj bo torej nas strah pred njimi? Pljunimo si v roke in delajmo, kjer in kar moremo! Peli so jo mam'ca moja. Lea Fatur. Ko so goriška brda in goriške gore pokrite s pomladansko lepoto, ko žari Sveta gora v poletni vročini, ko tožijo duše umrlih romarjev v jesenskem vetru in ko zimski dež pere pečine, v vsakem letnem času, vsako nedeljo se vzpenja ljubgojnska gospa na Sveto goro; leto za letom, odkar so ji ubili turški roparji moža in odvedli hčerko edinico, malo Lucijo. Za gospo hodi njeno spremstvo: dve služabnici in stari sluga. Znanci, ki jih srečujejo, se čudijo: »Kako se je usločila v teh letih visoka postava gospe, lice se ji je nagubančilo, a upa še vedno. Oh, ne zgodi se vsak dan čudež! Na tisoče otrok so že pograbili Turki in kdaj se je še kdo vrnil?« Gospa ve, kako sodijo ljudje. Pa moli še bolj goreče pred podobo milosti: »Marija, ki imaš sinčka v naročju, poglej, prazne so moje roke! Marija, ki si iskala Jezuščka tri dni z veliko žalostjo, poglej, jaz iščem hčerko že petnajst let. Poslala sem sle na Turško in na Špansko. Deseti brat Hieronim je izsledil že marsikaterega viteza, ki so ga prodali v suž-nost. Učila sem svoje dete, da je z menoj pelo tvojo slavo; ne daj, da bi pozabilo tvoje ime. Pokaži, da si pomoč kristjanov, tolažnica žalostnih .. .« Mali Šmaren je. Gospa ljubgojnska kleči pred čudodelno podobo. Po cerkvi se gnetejo romarji, ki poljubljajo stene svetišča in prepevajo: »0 Marija, o Marija, bodi naša kom-panija!« Gospa ljubgojnska dvigne glavo. Prihaja bandero za banderom, procesija za procesijo. Z Beneškega, s furlanske ravni, s Krasa in iz Primorja. Različne noše, različni jeziki. Vse poje, vse moli, vse prosi. Vonj kadila se meša z vonjem žlahtne pražiljke in vonjem prepotenih, trudnih romarjev. Ko minejo prve pobožnosti, si poiščejo romarji počitka, da se odteščajo. Zbirajo se ob zidu in gledajo v širni svet pod seboj, zbirajo se pod lipo ob vodnjaku in se umivajo. Našli so se znanci in sorodniki, ki se niso videli že več let, izprašujejo se po zdravju in po vsem, kar se po svetu godi. Med romarji postopajo pohabljenci, pojejo molitve in pripovedke ter prosijo vbogajme. Gospa ljubgojnska se pomeša med romarje in izprašuje berače: Ni slišal, ne ve nikdo za desetega brata, starega Hieronima. Že nekaj let je, kar je bil v Ljubgojni; prej se je oglasil vsako leto, ali je poslal vsaj pošto. In je obljubil, da bo poizvedoval za njeno hčerko, za malo Lucijo, ki ga je tako rada imela. Berači in romarji vedo za desetega brata Hieronima. Kdo ga ne pozna, moža, ki mora potovati in potovati kakor večni Žid, moža, ki pozna vse dežele in jezike, vse stare pesmi in prerokovanja, ki zna mali in veliki zagovor, ki zagovori gada in modrasa, ki ve vsaki bolezni zdravilo, vsaki travi in korenu pomen. Hieronim ni nikjer doma, pa ga sprejmeta tako grad kakor koča. Hieronim bi bil lahko bolj bogat kakor turški sultan, pa hodi in trpi raztrgan za duše v vicah, za grehe drugih. Ne berači ne romarji niso vedeli, kje bi bil Hieronim. Prišla je pač v to ali ono vas in mesto kaka desetnica, prišli so tudi taki, ki se izda;ajo za desetega brata, pa so samo nevedni potepuhi, Hieronima ni bilo. Morda so mu že okamenela kolena od hoje in so mu že stekle oči od žalosti, starčku ubogemul Je tudi res hudo: hodi in hodi, a stare kosti bi rade počivale. Saj tak desetnik ne umrje, temveč kar zrušijo se mu kosti. Tako odgovarjajo romarji in berači. Gospe se orosijo od solza skoraj oslepele oči. Ne more si misliti, da desetega brata ne bo več. Pa kaj so se tako razgibale gruče romarjev? »Ne govori o volku!« kliče mlad pohabljenec. In že se izmota iz gruč usločena postava starčka v zakrpanem platnenem plašču in izprani klobučini. Dolga brada mu zakriva nagubano lice, trudno pozdravlja na desno in na levo, gospodarje in berače, plemiče in kmete. Zašumi med romarji: »Poglejte obutev in plašč! Daleč je bil in trda mu je predla. Pozdravljen, Hieronim, ostani zdaj pri nas, se boš oq| ">čil, nam boš kaj povedal in z«pel.« Gospa ljubgojnska se oprime svoje služabnice; ali jo bo še poznal, ali kaj ve? Deseti brat stopi pod lipo in išče z očmi med romarji. Vzame gosli, zabrenka in zapoje: »Na Sveti gori zvon zvoni, vsi romarji mi gor gredo, tudi Marija z njimi gre, Marija rajža ino gre...« Hieronimov glas je truden, v očeh pa mu gori še ogenj pevca, ki ne poje radi kruha, poje, ker je za to poklican, in bo pel do zadnjega vzdiha. Pa zapoje o Mariji, ki je šla do krvavega morja in je našla mladega trubadurja v pisani barčici. Poje o Mariji, ki se seli z Ogrskega na Štajersko. Poje o beraču, ki so mu okamenela kolena in iztekle oči od starosti in truda. Marija mu pošlje dva angela, ki ga primeta za roko in povedeta v sveti raj, katerega Bog nam vsem skupaj daj. Starček dvigne oči v cerkev in mladostno svež mu je glas, ko pristavi: »Tisočkrat bodi češčena, o Marija, rajski cvet! Tebi enake ni nobene, take nima celi svet!« »Hieronim!« Kakor vihra je rinila gospa ljubgojnska ljudi in prijela berača za ramo: »Povej! Kje si slišal te besede? Si jih sam zložil? Ti jih je pravil kdo?« Starček izpusti gosli: »Gospa z Ljubgojne! Pomisli: Nič drugega ti ne prinašam kakor to pesem. Čudno res, da je pelo zamorsko dekle po naše — pa koliko sužnjev je iz naših krajev po Španskem!« In odgovarja nestrpni materi: »Nisem si je sam izmislil, pela jo je zamorska deklica, ki se je vozila po morju v pisani barčici.« Prsti gospe so se krčevito oprijeli koščenih beračevih ram. »Hieronim, pelji me do zamorske deklice!« »Jezus, Marija!« zavrešči med romarji. »Hieronim je našel Lucijo!« Hieronim pa se zvija: »Ali žlahtna gospa! Taka pot ni več zame in ni za vas. Skozi vojake in roparje gre, mimo brezen in po Strminah.« »In če bi šla po samem trnju in naostrenem kamenju ... Roparju in vojaku, gadu in zverini, vsem se bo smilila mati, ki išče svojo hčer. Pokličem tlačane in sosedne viteze pa pojdemo. Jahal boš in nam kazal pot. In če dobimo Lucijo, ostaneš pri nas, ubogi naš Hieronim.« Gospa se vrne v cerkev, da se zahvali. Romarji silijo v desetega brata: »Povej mi kaj za obsedeno hčer!« »Moji ženi je stopilo v kosti, ne gane se in ne krene.« »Moji živini je zavdano ali narejeno, vse mi pogine.« Hieronim odgovarja: »Na Laškem je cerkev, kjer izganjajo hudiča, pri sv. Krvi se pravi; tja moraš peljati svojo hčer. Svoji ženi nastelji pekočih kopriv. Kopiji pod hlevom in zažgi, kar najdeš; prekadi hlev z žegenpajnom.« Dolgo v noč je svetoval Hieronim romarjem. Dva dni zatem se je pomikala po cesti iz Gorice proti Trstu majhna družba oboroženih mož. V njih sredi je jezdila gospa ljubgojnska in njena služabnica. Pred jezdeci je hodil Hieronim, si iskal bližnjice in bil navadno pred jezdeci na dogovorjenem mestu. Na kanja ni hotel, saj mu je vendar sojeno, da mora hoditi, najrajši bi bil šel pač še preko morja. V Trstu je najela gospa trojambornico in kmalu jih je nesel ugoden veter proti daljni španski deželi. Hieronim je razlagal vitezom, kako bi prišli najbolj varno pod turški grad: »Stoji, prav kakor prava pesem, strmi grad visoko na pečini nad morjem. Samo od morja se pride do njega, a tam so v varnem zavetju barčice roparjev. Pod gradom na kopnem je temen gozd. Obrežje z gradom se je zasekalo ostro v morje, za tem jezikom zemlje je varen pristanek. Če pustimo tam jambornico in se nas nekaj preobleče v cigane, ki hodijo po deželi, pridemo nemara nemoteno pod grad. Tam počakamo, morda bo veslala deklica ob obrežju kakor takrat, ko sem jo slišal jaz. Od berača sem zvedel, da ne sme deklica nikdar na kopno in da pazi čuvaj na Stolpu na njeno barčico. Če bi zatrobil, bi pridrvela vsa roparska drhal v barčice in se pognala za deklico. Zato se ji moramo približati v čolnu. Če je ona tista, ki jo misli gospa, če je ona naša ljuba Lucija, se bo dala pregovoriti, da zbeži. Potem oklestimo drevo in ga oblečemo v njeno obleko ter denemo v njen čoln, deklica pa bo skočila v našega. Mi hitro na konje in če bo sreča z nami, pridemo do naše ladje, preden roparji zapazijo beg. Potem napnemo jadra in se priporočimo svetogorski Gospe.« Zgodilo se je vse tako. V skritem pristanišču je čakala jambornica, v gozdu pod gradom so se pojavili črni cigani. Pohajali so po gozdu, si pripravljali kuriva in nabirali korenine, v čolničku so se spuščali na morje in lovili ribe. Skriti pod obrežnim grmičjem so se bližali gradu. Deklice ni bilo ne prvi ne drugi dan na morje. Tretji dan proti večeru pa pride izpod gradu pisan čoln, v njem se pripelje mlada deklica. Veslala je ob bregu in se ozirala, kakor da nekaj išče. Cigan v drugem čolnu je rekel ciganki: »Gotovo so nas zapazili in ni smela iz gradu. Zdaj pa gleda za nami!« Skriti pod drevesom so opazovali deklico, ki je veslala vedno bliže k bregu in pela z zvonkim glasom špansko roparsko pesem. Nenadoma pa premeni glas in zapoje mehko in sladko: »Tisočkrat bodi češčena, o Marija, rajski cvet!« In že švigne izpod dreves ob bregu čoln in se ustavi poleg njenega. Po cigansko oblečena ženska sedi med veslači cigani. So roparji? Deklica se ni ustrašila. Saj ve, da ar-. Slovenske narodne noše na evharističnem kongresu v Clevelandu (1935). jo varuje oko z gradu in da bi se težko ukradla odtod, čeprav bi se rada, o, prerada. Po cigansko oblečena ženska gleda tako prijazno s črnimi očmi. Šla bi, deklica, šla bi z njo in se ne vrnila nikdar več. Res ji strežejo kakor kraljici, jo mažejo in kopljejo, a vse delajo le zato, da bi jo nekoč prodali čim draže. Pa kaj hoče ženska, ki jo gleda tako milo? Kaj želi? Naj hiti, da je ne odvedejo v grad! In mati, ki išče že toliko l'et svojega otroka, vpraša z drhtečim glasom: »Deklica, kdo te je naučil to pesem peti? Si jo slišala ali si si jo sama izmislila?« Ob tem glasu in besedah zdrkne zamorski deklici veslo iz rok in zardi ter strmi v neznano žensko, ki se ji zdi tako znana. Hieronim ugane, da deklica ni razumela vprašanja, da pozna samo te slovenske besede, ki jih je pela. Pa jo vpraša v španskem jeziku. Deklica se zgane in vzdihne: »Kdo je žena, ki me izprašuje? Pesmica je še edini spomin na mojo mamico, peli so mi jo, ko so me dete zibali.« Gospa Ljubgojnska razprostre roke: »Lucija, moja Lucija! — Bodi tisočkrat češčena, o presveta Mati Marija!« Mali Šmaren je privabil zopet polno romarjev na Sveto goro. V cerkvi so se ozirali romarji na dve ženski, ki sta molili z globoko sklonjeno glavo: Gospa z Lubgojne in za- morska deklica, njena hčerka! Mati jo je iz-molila in izprosila od Marije. Pod lipo pa poje in pripoveduje Hieronim. Ves je pomlajen in nič ne prosi, da bi prišla ponj dva golobčka, angela dva in ga odvedla v raj. Pripoveduje, kako so vzeli drugi večer Lucijo v svoj čoln in so deli v njenega oblečeno drevo. Dirjali so po bližnjici do ladje v skritem pristanu. Potem urno! Daj vetru platna, udari v vesla! Kako je drčala jam-bornica vso noč! Zjutraj so zapazili, da jih zasledujejo roparji. Pa jambornica gospe lub-gojnske je bila delo Lušinjanov in mornarji so bili iz Boke Kotorske. »In Marija nas je varovala, bodi tisočkrat češčena!« Hieronim se zamisli. Treba je izlili dogodek v besede, ki se bodo pele od cerkve do cerkve, od sejma do sejma, da bodo pomnili ljudje, kako je dobila mati vest o ugrabljeni hčerki, kako se ni bala, junaška mati, nevarnosti in truda, da najde in reši svojo hčer. Pa vendar ne more zapeti: »Jaz Hieronim, deseti brat,« ali »gospa z Lubgojne«. Misli Hieronim in se domisli: On postane ptičica, ki zapoje v cerkvi, gospa pa je Marija, ki Stopi z oltarja in vprašuje ptičico: »Kdo te je naučil to pesem peti?« Stoletja so minula. Porušili s.o se gradovi, spremenil se je svet. Pa še romamo radi na Sveto goro, še se klanjamo Kraljici nebes in jo pozdravljamo: »Tisočkrat bodi češčena, o Marija, rajski cvet!« pdanjO— kleti je globoki mirno in mračno. V sodu sanja vino sladko in močno. Škai je poln do vrha, ves obit, težak, tekočina bela vliva se na tlak. V vratih kletnih težkih zarožljal je ključ, v mračno je temino zasijala luč. Dviga jo in sveti gospodar krčmar, vstopi dekla močna, nosi skrivno stvar. Tekočina čista nima nič duha, menda res pritekla v dole je z gora. In odpre zdaj veho gospodar oštir, v sod iz škaia lije čisti, beli vir. Vino se vznemirja, čudi se, odkod v poznem nočnem času gost prihaja v sod. Nič ne ve, kdo krsti in kdo boter je. — Kmalu zopet veho gospodar zapre. Drugi dan pa gostje prihrumijo v klet, a krčmar zakliče radosten, razvnet: »Glejte, vas sem čakal s krstom, poštenjak! Zdaj pa si ga dobro privoščite vsak! Brez primesi vsake kapljica je ta, čista kakor sonce z jasnega neba.« Koledar 1937. 4 Vino pa si misli: Revež, nisem sam! Žal, da govoriti glasno vam ne znam! Govor gostov bil je hrupen in glasan; trtni sok še vedno bil je premočan. Gospodar veselo peti je začel, a po njem je pesem gostov krog povzel: »Trte so nalile kapljico nam spet, in od nje nikoli slajši ajdov med. Pristna in poštena kapljica je ta, kakor le gorica vinska jo nam da. Torej daj še mero dobro nam krčmar, da razvname srca radosti nam žar! Vemo, da rajvečji poštenak si ti in da tvoje vino vode se boji.« Domačin nalil je pivcem spet in spet, do!go je zdravice poslušala klet. Zadnji zazvenel je spev vesel, krepak, zunaj pa zakril je goste nočni mrak. A krčmar zvečer je radosten, bogat — kapljo svojo drago krstil še enkrat. Mož pač bil je vere, da se sred kleti krst v samotnih urah lahko ponovi. Zopet je zaškripal v težkih vratih ključ, v klet ni več nobena posijala luč. Vino v sanjah gleda v tihi gorski kraj — tam pošteno, mirno bilo je nekdaj. A odkar odpeljal proč ga je krčmar, vse noči, vsi dnevi polni so prevar. Klet stoji prostorna, kakor grob molči, ne izda nikoli, kaj se v njej godi. Sam sedi pri mizi gospodar krčmar, od skupičkov dobrih spravlja vkup denar. Težek je mošnjiček, v njem zveni srebro in krčmar ljubeče gladi ga z roko. Pod kletjo potoček nekaj šepeta, na vodici bistri zvit smehljaj igra... Ameriški kapar — nevarnost za naše sadje. Tone Flego. Zgodovina ameriškega kaparja. Ameriški kapar je zelo majhna uš, ki napada vse vrste sadnega drevja. Tako je majhna, da lahko nepoučen sadjar pri površnem ogledu misli, da ima opravka z nedolžnim škodljivcem, ki ne zasluži večje pozornosti. Vendar spada ta uš med najnevarnejše in največje škodljivce sadnega drevja. Ta uš se je naglo širila najprej po Ameriki in prišla odtod v druge zemeljske dele, povsod pa neusmiljeno uničuje sadovnjake. Kjer se ta uš udomači, jo je težko zatreti. Največ preglavic dela pri izvozu sadja in ga včasi celô popolnoma onemogoči. Zato ta uš večkrat cvetoče sadjarske kraje naravnost gospodarsko uniči. Uš so prvič našli leta 1870 v Kaliforniji, na posestvu Džemsa Lika, v dolini San José (izg. San Žožé ali po špansko San Hoze). Odtod ima tudi ime sanžoževska uš. V Ameriko so jo najbrž prinesli z lepotičnimi in drugimi rastlinami s Kitajskega. V kratkem času se je uš razširila po vseh državah ameriških Združenih držav. Odtod je prišla v Kanado, v južno Afriko, v Avstralijo, na Japonsko itd. V Evropi tega škodljivca dolgo časa nismo imeli. Zato se moramo zahvaliti v prvi vrsti obmorskim državam, ki so bile pri uvozu sadik in sadja iz okuženih držav silno previdne; dovolile so namreč uvoz sadik in plodov, na katerih ta uš lahko živi, le proti potrdilu in ponovnemu strokovnjaškemu pregledu. Vkljub tej strogi zaščiti so leta 1928 zanesle tega ne- PMtiffiSS ™|piwm s. ^||S|pr Ameriški kapar (povečan). A samec, B odrasla samica, C mlada samica, D ličinka, E ščiit odrasle samice. varnega škodljivca v Evropo znamenite madžarske drevesnice okoli Segedina, ki so tudi dopustile, da se je ta uš razmnožila. Z okuženimi sadikami so jo odtod prenesli v Avstrijo, kjer so jo našli leta 1931, pa tudi v Romunijo in Jugoslavijo. Drevesnice v Bački so blizu madžarske meje in so bile vedno v ozkih stikih z madžarskimi drevesnicami. Tako so z okuženimi sadikami iz teh drevesnic prenesli tudi k nam to golazen. Pri nas te uši niso takoj spoznali, zato so jo drevesničarji pustili v miru in z okuženim drevjem razširili po raznih krajih države. Zdaj je Jugoslavija okužena le ponekod, nevarnost pa je, da se uš razširi po vsej državi. Zato je dolžnost vsakega sadjarja, da to uš spozna. Posebno vrtnarji in drevesničarji morajo iskati to uš povsod, da jo lahko takoj v začetku uničijo. To ni v korist samo sadjarju, temveč vsemu sadnemu gospodarstvu. Kakšna je ta uš? Na lubju okuženih sadnih dreves je videti drobne sivopepelnate, včasih tudi črnkaste luskinice ali kapice. Mnogo jih je in so različno velike, pokrivajo vse drevo ali pa le dele drevesa kot hrapava ali lišajasta prevleka. Majhni ščitlci, luskinice ali kapice so ploščati, a v sredini malo izbočeni in svetlejši. Največji merijo l1^ do 2 mm. Po obliki so dvojni, in sicer nekateri okroglasti, to so ščiti samic, drugi pa podolgovati in manjši, to so ščiti samcev. Te ščite lahko privzdignemo z iglo ali drugim ostrim predmetom. Pod ščitom je majhna, kot limona rumena, ploščata uš brez nog. Ima večinoma obliko hruške, včasih pa je tudi podolgovata — to so ličinke samcev. Če uš. samo previdno privzdignemo, opazimo tenak,, dolg rilec, s katerim se uš drži lubja in sesa rastlinske sokove. Ščitasto uš moramo iskati najprej na jablanah in hruškah; te namreč najprej napade. Pri vrstah sadnega drevja s svetlejšim lubjem uš laže zapazimo, ker napadeno lubje spremeni barvo in so ščitki obrobljeni z rdečim krogom. Ko ščiti odpadejo, ostanejo na lubju še vedno, rdečkaste pege. Drevje, ki je močno napadeno, je popolnoma prekrito z ušmi, ki preidejo tudi na listje in plod. Na listju najdemo uš na spodnji strani lista, in sicer poleg žil, na plodovih pa okrog peclja in muhe ter drugih vdolbin. Ako uš odpade s plodov, ostanejo na njem vidna, po navadi rdečkasta, okrogla znamenja, v velikosti srednje velike leče- Uš preide včasih tudi že spomladi na mlade plodove, kjer živi in se razmnožuje. Tako okuženi plodovi zastajajo v rasti, koža se nagrbanči in razpoka. Okuženi plodovi nimajo trgovske vrednosti in jih ne smemo prodajati. Ameriški kapar je uš, ki je zelo podobna nekaterim domačim, malo škodljivim ušem, ki pa se zelo počasi razmnožujejo, medtem ko kapar hitro in brž pokrije vse drevo. Hitra ugotovitev pravega škodljivca je navadno mogoča le z drobnogledom. Zato je vedno priporočljivo, obrniti se na strokovnjaka. Uš prezimuje na sadnem drevju pod svojim ščitom; največ je tedaj nedoraslih samic, ki spomladi hitro dorastejo, se oplode in začno množiti. V zimskem času prenese uš z lahkoto tudi mraz do —30° C. Skoraj bolj odporna je zoper mraz kakor drevo, na katerem živi. Nekateri strokovnjaki pa trdijo, da jo mraz —34° C uniči. Ameriški kapar ne leže jajec, temveč koti žive mladiče. Odrasla samica koti dan za dnem po več tednov skupaj in more skotiti tudi do 600 mladičev. Uš je torej zelo zelo plodovita. Ko se ušica izleže, je zelo majhna in meri komaj četrtinko milimetra in je rumenkastooranžne barve. Telo ima zelo sploščeno, na njem pa po tri pare nog in tipalke. Na trebušni strani je videti zelo tenak in dolg, zvit rilček. Mlade ličinke lazijo nekaj časa po lubju. So kot majhne rumene pikice, ki se gibljejo. Kmalu se ličinka ustavi in počasi zavrta svoj rilček v drevesno skorjo. Samice se potem več ne premaknejo in ostanejo vse življenje na istem mestu. Takoj ko se je uš prisesala, se začne nad njenim telesom razvijati luskinasti ščit. Pod varstvom tega ščita sesa uš drevesni sok, raste in se večkrat prelevi. Po prvi pre-levitvi zgubi noge in deloma tudi tipalke. Ličinke samcev se razvijejo hitreje, približno v enem mesecu dorastejo popolnoma. Odrasli samci, ki so popolnoma drugačni od samic, so podobni majhnim mušicam oranžne barve, z dolgimi tipalkami in enim parom kril. Ličinke pa dorastejo šele v enem do dveh mesecih in začno takoj po oploditvi kotiti. Uš naglo raste in more imeti do jeseni že več rodov. Na višinskem, hladnejšem podnebju se razvijeta po dva rodova, v toplejšem trije, Drevesno lubje s ščitasitim ameriškim kajpairjem. v zelo ugodnih toplotnih razmerah pa dobimo celo po pet rodov. Pomislimo tole: če ima uš n. pr. štiri rodove na leto in če vsaka samica zleže po 400 ličink, od katerih je polovica samcev, potem se od ene same uši od spomladi do jeseni razvije že preko tri milijarde uši! Torej ni čudno, da uš v nekaj letih drevo popolnoma pokrije in se drevje v dveh ali treh letih posuši, ako ga pravočasno ne rešimo. Mlado drevje je večinoma uničen», že v drugem letu po okužbi. Kako se uš širi? Uš se širi z veje na vejo in preide na drugo drevo najlaže tam, kjer se veje dotikajo. A največ raznašajo škodljivca z okuženimi sadikami, cepiči in plodovi. Ta način prenašanja okužbe lahko kontroliramo in z zakonskimi uredbami zadržimo. Veliko bolj nevaren način razmnoževanja pa je prenos škodljivca po domačih živalih, pticah in tudi po človeku, ki mlade uši lahko prenese na svoji obleki. Neke vrste mravelj in pikapolonice se hranijo s temi ušmi ter jih tako tudi prenašajo. Tudi tekoča voda prenaša ličinke ter okuži svoje bregove. Med vsemi prenašalci škodljivca pa je veter najnevarnejši. Prenaša zlasti mlade uši. Radi ploskaste oblike uši in njene majhne teže jih nosi tudi zelo daleč. Močnejši vetrovi raztresajo te uši na kilometre široko naokoli. Edino visoki planinski grebeni, puščave, jezera in morja so resne meje, preko katerih uš ne more. Uš ne živi samo na sadnem drevju, temveč tudi na drugih rastlinah, n. pr. na črnem in belem trnju, vrtnicah, topolih, drenu, bukvi, brestu, lipi, vrbi, španskem bezgu itd. Na teh rastlinah more uš živeti začasno, dokler ne dobi primernejše rastline. Živi tudi na figovem drevesu, vinski trti, murvi, domačem kostanju, javoru, jelki, brezi, jesenu itd. Zatiranje te uši. Ameriškega kaparja lahko primerjamo po škodljivosti in nevarnosti s trtno ušjo, ki je svoj čas uničila vse naše lepe vinske gorice. Ameriški kapar je zlasti za nas Slovence silno nevaren. Ako bi ta uš napadla naše sadovnjake v večji meri, bi prenehala pri nas sedanja živahna trgovina s sadjem in naše sadno gospodarstvo bi trpelo neprecenljivo škodo. Poznamo mnogoštevilne sovražnike ameriškega kaparja. Prvi njegov sovražnik je drobna, tako zvana parazitna osica, ki leže svoja jajčeca na to UŠ, ali tudi kar v njeno telo. Iz njenih jajčec se razvijejo drobne ličinke, ki uš pojedo. Nato se ličinke pod kaparjevim ščitom zabubijo in dorastejo v novo osico. Dorasla osa pregrize ščit in izleze. Po teh luknjicah na ščitih ameriškega kaparja spoznamo, da ga je napadla parazitna osica. Drugi največji sovražnik ameriškega kaparja je pikapolonica; hrani se namreč z ušmi. Končno so našli tudi posebne glivice plesnobe, ki tudi uničujejo ameriškega kaparja; te glivice prekrivajo uši z belkasto plesnobo, ki uš uniči. Vsi do sedaj znani naravni sovražniki ameriškega kaparja so zelo koristni, vendar ga še nikjer niso premagali ali zadržali. Zato je drevju potrebna pravočasna in odločna človekova pomoč. Oblasti bodo sproti obveščale, kje je uš. Vsak uvoz sadik iz okuženih krajev oblast prepoveduje. Za sedaj je ozemlje med Donavo, Dravo in madžarsko mejo označeno za okuženo. Tudi v savski banovini je oblast proglasila nekaj krajev za okužene. Odtod je izvoz sadik in njih delov prepovedan. Pri nakupu sadik moramo biti previdni. Ne kupujmo sadnega in drugega drevja ali grmovja od nezanesljivih ali zakotnih drevesničarjev! Ne kupujmo drevja na trgih ali od preprodajalcev! Kupujmo ga le od takih drevesničarjev, katerim je oblast prodajo sadik dovolila. Ko prispe pošiljka sadnega drevja ali lepo-tičnega grmovja ali celo gozdnega drevja, sadike temeljito preiščimo in pregledujmo poleti njih lubje. To velja zlasti za vse sadike, ki so vzgojene v drevesnicah izven Slovenije. Na to naj pazijo še posebno meščani, ki naročajo lepotično in sadno drevje za vrtove od drugod, češ da naši drevesničarji niso dovolj vešči, kar pa je seveda le neutemeljen predsodek. Doma bi morali najprej kupovati! Kjer ugotovimo okužbo, moramo uš takoj zatreti. A kako? 1. Mlado in močneje okuženo sadno drevje moramo takoj posekati in kar na mestu z listjem vred sežgati. 2. Drevje, ki je prav malo okuženo, t. j. tisto, na katerem se nahaja le tu pa tam kakšna uš, moramo v jeseni ali spomladi pomladiti. V ta namen odžagamo glavne veje za dve tretjini dolžine. Deblo in veje moramo temeljito iz-čistiti s krtačo, katero namakamo v močno raztopino drevesnega karboiineja. 3. Ako okužbo ugotovimo v poletnem času, moramo takoj in pozneje vsaj še enkrat do jeseni drevje poškropiti z žveplenoapneno brozgo. 4. Vse zdrave sadike v okolici približno en kilometer od okuženega gnezda moramo temeljito poškropiti, in sicer pozimi z drevesnimi karbolineji, poleti pa z žveplenoapneno brozgo. V okuženih predelih se mora sadno drevje stalno ščititi. Tako drevje bo ostalo pri življenju in rodilo. Ako se zaščita sadnega drevja dobro organizira in izvaja, se morejo doseči tudi v okuženih krajih prav dobri uspehi. Najboljši primer nam je Amerika, ki je skoraj popolnoma okužena, a vendar je njeno sadjarstvo na vsem svetu najbolj razvito. Najboljša sredstva za zatiranje ameriškega kaparja s škropljenjem so: drevesni karbolinej, žveplenoapnena brozga in emulzija olja. Od vseh omenjenih sredstev so v sosednjih okuženih državah, v Avstriji in na Madžarskem, dosegli najboljše uspehe z zimskim škropljenjem sadnega drevja z drevesnim karbolinejem. V Ameriki pa so uš v začetku najbolj zatirali le z žveplenoapneno brozgo, a pozneje so začeli uporabljati emulzijo olja, ki je sedaj mnogo porabijo. Kako vse to pripraviš, vprašaj strokovnjaka. Varujmo naše dragoceno sadje pred tem najnevarnejšim škodljivcem! Dom slepih v Stari Loki, M. S. Ob cesti iz Škofje Loke v Selško dolino se razprostira sončna, proti severu zavarovana, proti jugu in zapadu pa odprta ravninica, ki položno pada od starološke župne cerkve in njenega lepega pokopališča do Selške Sore. Na ravnini zagledaš nekdanji dom pokojnega, nazadnje skoraj slepega Karla viteza pl. Strahla, ponosni grad s trdnimi gospodarskimi poslopji, krasnim parkom ter z lepimi nasadi in cvetličnimi gredicami, velikim vrtom, skozi katerega teče ljubki starološki potok, vidiš velik sadovnjak, obsežen vrt za zelenjavo, njive in sočne senožeti, ki segajo prav do Sore. Ves ta svet spada k domu naših slepcev. Kopališče ob Sori, vrbovje ob vodi, potok v grajskem vrtu, dovolj močan, da bo gnal stroje v delavnicah bodočih slepih obrtnikov, obsežne senožeti ob vrtovih, ki so primerno stavbišče za bodoče zgradbe posebnih oddelkov, obetajo, da se bo naš dom slepcev polagoma razrasel v vse potrebne veje, ki jih mora imeti tak zavod, da napravi slepega trpina za koristnega in zadovoljnega človeka. Zvoki radijskega aparata te zvabijo, da vstopiš in kreneš po malem zunanjem dvorišču med senčno smrečje v lep park, kjer kramljajo slepe ženske, ki izdelujejo ročna dela ter se smejejo in zabavajo po svoje. Po poti ob potočku na drugi strani ograjenega parka pa hodijo, zanašajoč se na svojo palico, po toplem soncu slepi moški. Na klopi sedi slepec z obširno in debelo knjigo v naročju. Njegovi nalašč za branje izšolani prsti drče po izbočenih pikah, ki razvrščene v različne skupine predstavljajo črke. To je črkopis, ki ga je za slepce sestavil že leta 1825 francoski slepec Lui Braj (Louis Braille), šestnajstletni gojenec v pariškem zavodu za slepce. Naši slepci imajo svojo knjižnico z deli naših slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so jih ročno pretiskale v Braje-vem točkopisu naše slovenske žene in dekleta. Nadaljnja pot nas vodi v dom sam, v lepi, stari, prijazni grad, kjer pridne gospodinje naših slepih varovancev, naše skrbne sestre Marijine svetinje, opravljajo svoje delo. Grad je bil prenovljen leta 1931. Ima dve nadstropji, v vseh sobah parket, povsod vodovod in električno razsvetljavo ter kapelo z ličnim Ropretovim oltarčkom presv. Rešnjega Telesa. Spodaj je velika soba in sedem kleti. Skoraj kvadratično dvorišče je na treh straneh obdano od globokih arkad na kamenitih stebri-čih. Kot nalašč za zavod slepcev je to dvorišče. Saj bo lahko za razne prireditve kot gledališka dvorana, v kateri se silno dobro sliši. Na vseh straneh okoli dvorišča so okna, za katerimi so hodniki in sobe. V prvem nadstropju je devet sob, kopalnica, lepa kuhinja s shrambami ter prostornim, zaprtim hodnikom, ki je zelo po-raben za sprehode ob slabem vremenu. V drugem nadstropju je razen hodnika enajst sob. Vse sobe so velike in zračne, nekatere prave dvorane. Posebno všeč so vsem okrogle sobe v vseh nadstropjih starega stolpa. Iz vseh sončnih in svetlih sob imaš najslikovitejši razgled na Škofjo Loko in na prijazne hribčke za njo, zlasti na precej visoki Ljubnik. Vsa vrata v gradu so okrašena z umetno izdelanim, pocinjenim starinskim okovjem. Saj je bila v tem gradu še nedavno nekdanja Strahlova galerija, največja zbirka umetnin in izdelkov umetnostne obrti v Sloveniji. Da so bili že prvi posestniki gradu vneti za umetnost, pričajo tudi zanimivi gotski portali kleti. Ni dvoma, da so grad sezidali gospodarji Škofje Loke, bavarski škofje iz Freisinga. Da je bil grad prava srednjeveška trdnjava, jasno vidimo še danes. Ohranjena sta dva obrambna vogelna stolpiča v obzidju in mogočni osrednji stolp. Pozneje postal grad zasebna last. Vendar pa so bili njegovi lastniki v škofovi službi. Navadno so bili škofovi oskrbniki in loški glavarji. V drugi polovici 15. stoletja so tu stanovali grofi Lambergi kot taki oskrbniki in loški glavarji. V 16. stoletju pa so bili tu plemiči Siegersdorfi in Raspi, ki so bili nad sto let v škofovi službi. Leta 1819 je grad kupil Friderik Strahl iz Erfurta v Nemčiji, oficir v avstrijski vojski, ki se je kot upokojenec naselil v Stari Loki. Toda že leta 1821 je umrL Njegov sin Edvard Strahl je postal slovit pravnik, politik in nežni nemški pesnik ter zbiratelj umetnin. Pridobil si je tudi dedno plemstvo. Umrl je leta 1884 in je pokopan pri sv. Krištofu v Ljubljani. Za njim je prevzel starološko posestvo njegov sin Karel vitez pl. Strahl, ki je bil poslednji svojega rodu. Tudi ta je bil odličen pravnik. Pisal pa je tudi igre, razprave o slikarjih in je napravil kataloge za grajsko zbirko umetnin. Umrl je na sveti večer 1929 ter je pokopan v Stari Loki. Njegova bogata zbirka umetnin pa se je razpršila na vse strani. Le najznamenitejše slike je sprejela Narodna galerija v svojo posest. Grad pa je kupil od Strahlovega sorodstva domačin Fran Dolenc, ki ga je prodal društvu Dom slepih v Ljubljani konec leta 1933. Dravska banovina ima v Kočevju banovin-sko šolo za šoloobvezno slepo deco, v Ljubljani pa je sedež društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1923 pod imenom Kuratorij slepcev in je imelo namen, zbirati sklad za zgradbo Doma slepih. Leta 1929 je spremenilo društvo svoje ime v Dom slepih. Društvu se je posrečilo zbrati precej velik sklad za zgradbo doma. Na pobudo slovenskega ameriškega lista »Glasa naroda« so ameriški Slovenci zbirali denarne darove za ta dom in nabrani denar poverili ljubljanski občini, ki naj ga upravlja. Ta ameriški sklad, nad 400.000 dinarjev, ki najlepše priča o ljubezni ameriških rojakov do stare domovine in o blagem srcu naših izseljencev, je prejelo naše društvo Dom slepih v Ljubljani. Druga sredstva pa je dobivalo društvo iz banovinskih in občinskih podpor ter iz članarine. Zbirale so tudi razne korporacije. Zlasti pa se je zavzela za pomoč slepcem za vladiko-vanja starološkega rojaka dr. Andreja Karlina lavantinska škofija s svojo bogato, posebej za- povedano cerkveno zbirko. Pri javnih zbirkah po ljubljanskih mestnih ulicah in trgih pa so društvu vsakokrat prihitele na pomoč vse ljubljanske ženske organizacije. Društveno premoženje je stalno naraščalo tudi po volilih raznih dobrotnikov. Največji dobrotnici našega zavoda pa sta bili pokojnici Marija Križma-nova v Ljubljani, ki je zapustila skladu Doma slepih svojo hišo na Karlovški cesti, ter znana rodoljubkinja Helena Bavdekova, ki je vse svoje posestvo na Zaloški in Šmartinski cesti volila društvu za slepe. Zgradba novega doma bi stala mnogo več, nego sta znašala oba sklada, ameriški in naš, slepci pa so vsak dan bolj ganljivo prosili, da bi čimprej dobili svoje zavetje; zato se je odbor društva neprestano trudil, da bi kupil po primerni ceni kako udobno staro zgradbo z vrtom in z gospodarskimi poslopji za dom slepcev. Po skrbnem pretehtavanju se je odbor društva naposled odločil za nakup Strahlovega gradu v Stari Loki. Čeprav je prišla društvu kraljevska banska uprava s precejšnjo podporo na pomoč, je društvo z nakupom doma zaradi težavnih denarnih razmer pri denarnih zavodih v gospodarski krizi zašlo v težke skrbi, tako da je bil dom otvorjen šele čez dve leti. Najprej so bili vanj sprejeti šoli odrasli slepci, za katere je bil prav za prav nabran in darovan ves denar. Dom slepih v Stari Loki. Prošnje za sprejem so prihajale dan za dnem. Lani je društvo dobilo inventar, ki mu ga je posodila banovinska hranilnica, uporabljala ga je prej na Stari poti v Ljubljani v bivšem azilu, kjer so imeli tudi slepi svoje pravice. Društvo je vnovčilo svoje glavne nepremičnine v Ljubljani ter s tem dobilo denar za popolno odplačilo kupljenega Doma slepih v Stari Loki. Ker dobiva iz denarnih zavodov le majhne zneske svoje glavnice, sprejema v zavod Dom slepih v Stari Loki največ le take slepce, ki dobivajo podporo od občin ali banovinske hranilnice, ali pa plačujejo zanje svojci. Doslej jih je prevzela šele 23. Tudi oddelek za narodno zdravje in socialno politiko kr. banske uprave je priskočil s svojo podporo na pomoč. Uprava računa za oskrbo vsake osebe 300 dinarjev na mesec. Glavna skrb društva je zdaj, da slepce primerno zaposli in jim lajša njihovo žalostno usodo. Ker se bodo bolje razpečavali ščetarski izdelki nego pletarski, ho gojilo odslej predvsem to panogo obrti, zlasti z mlajšimi slepci. Starejše slepe ženske pa izdelujejo najrazličnejša ročna dela. Skrbeti bo treba tudi za primerno berilo v Brajevem črkopisu; saj je na razpolago, le pomnožiti bo treba knjižnico. Hrvati so storili za svoje slepce vse, kar je bilo mogoče. Imajo svoj zavod v Zagrebu. Nad vse lepo urejen in mogočen pa je dom srbskih slepcev v Zemunu. Treba bo še mnogo ljubezni in samozata-jevanja, truda, denarne in moralne podpore vse slovenske javnosti, da bo to, kar mora biti: miren in varen dom slepcev in njihovo kulturno središče. Pregled svetovnih dogodkov. Dr. Vinko Šarabon. Več ko beremo o dogodkih preteklega leta, bolj se nam zdi, da sedimo na ognjeniku. Mednarodna politika menjava svoj obraz in svoj značaj s tako naglico, da je človeka kar groza. Kar je veljalo včeraj, ne velja več danes; same spremembe in sama presenečenja. Vse so poskusili, kar se je dalo: sklepali SO' pogodbe, si obljubljali prijateljstvo, zagotavljali ohranitev miru in kar je podobnega. Brž ko pa se je kakšna država sklicevala na moč bajonetov in topov, takoj so pogodbe utihnile, državniki so dajali olepšane, zavite izjave in vse je šlo zopet po stari poti negotovosti naprej. Najbolj se je v preteklem letu, to je od julija 1935 do julija 1936, svet zanimal za abesinsko vprašanje. Prerekanje se je nadaljevalo. Mussolini je dejal: »Zašli smo v boj in smo trdno odločeni, da ga izvojujemo do konca.« Posredovanja velesil niso imela uspeha, Italija je pričela mobilizirati in pošiljati vojake v svoji dve afriški koloniji Eritrejo in Somalijo. Videlo se je, kaj hoče. In spet je Mussolini govoril: »Imperializem je življenjska podlaga, ki stremi po duševnem in gospodarskem razširjenju.« Že so se pričeli ostri časopisni spopadi med Italijo in Anglijo; angleške simpatije so bile vse na strani Abesinije. Kakor se je pozneje videlo, so pa Angleži te svoje simpatije premalo podprli z vojnim materialom in drugim za vojsko potrebnim blagom. Zveza narodov je ponujala Italiji velike koncesije v Abesiniji, pa Mussolini še odgovoril ni. V tistih dneh, v avgustu 1935, se je pojavilo tudi vprašanje sankcij. Če kakšna članica Zveze narodov napade drugo članico in jo Zveza označi kot napadalko, more pozvati Zveza ostale čUu.ice, naj proti napadalki nastopijo s tem, da ustavijo blagovni izvoz v to deželo, da ne kupujejo od nje itd. To je znani paragraf 16. v pravilih Zveze narodov. So pa sankcije lahko tudi zelo dvorezen meč — ko so bile pozneje uveljavljene, jih ni čutila samo Italija, temveč tudi druge države, zelo tudi naša država. Mala antanta, zborujoča na Bledu, je v italijansko-abesinskem sporu proglasila popolno nevtralnost. Seveda je pa pozneje morala tudi ona prevzeti od Zveze narodov določene sankcijske obveznosti. Predlogi so se vrstili drug za drugim. Vidimo v Ženevi polno zasedanje, vidimo odbor petih članov, trinajstih članov itd. Vsakdo je nekaj predlagal, a Italija je odklonila vsak kompromis in se tudi ni dala prestrašiti, ko je pričela Anglija zbirati vojno brodovje v Sredozemskem morju. Gotovo je dobro vedela, da Anglija ni pripravljena in da s svojim brodov-jem samo demonstrira. Ko so Mussoliniju spet nekaj nevšečnega ponudili, je rekel: »Jaz ne nabiram puščav.« In 2. oktobra je prekoračila italijanska vojska abesinsko m e-j o in spet je Mussolini govoril: »Svečana ura v zgodovini domovine je prišla. Skupaj z našo vojsko koraka 44 milijonov Italijanov.« Na pot je dal Mussolini vojakom svoje staro geslo: »Rajši en dan lev kot sto let ovca!« Glavna fronta je bila severna, iz Eritreje, stranska pa južna, iz Somalije proti Abesiniji. Tu je poveljeval general Graziani, na severu pa general de Bono, ki je bil obenem vrhovni poveljnik. Čez poldrug mesec je bil de Bono odpoklican v Italijo, na njegovo mesto je prišel načelnik italijanskega generalnega štaba B a d o g 1 i o , najsposobnejši italijanski general. Nekaj dni po pričetku operacij so vzeli Italijani Aduo ter s tem zacelili rano, ki jih je bolela od leta 1896 dalje. V sredi oktobra so vkorakali v sveto mesto Aksum, znano že iz najstarejše abesinske zgodovine, in so kmalu nato zavzeli Makale, važno trgovsko in prometno mesto. Medtem so v Ženevi soglasno proglasili Italijo za napadalko in se je 55 držav izreklo za izvedbo s a n k c i j. Dolgo so se posvetovali, ali naj bodo sankcije samo gospodarske ali tudi vojaške, pri čemer bi se zastražila italijanska obala, zaprl Sueški prekop itd. Slednjič so se odločili le za gospodarske sankcije in so še pri teh izločili petrolej, brez katerega Italija sploh nič ne more, kaj šele da bi uspešno vodila vojsko; pomislimo le na avtomobile, tanke in zrakoplove. Mussolini je bil že ob začetku vojske izjavil, da bo Italija na sankcije gospodarskega značaja odgovorila z disciplino, ravnodušnostjo in požrtvovalnostjo, da bo pa na sankcije vojaškega značaja odgovorila z vojaškimi odredbami in na vojne čine z vojnimi čini. O abesinski vojski tudi evropski vojaški krogi niso bili dobro poučeni. Mislili smo, da je abesinska armada večja kot je bila, da je dobro opremljena, da je ljubezen do domovine razen pri mohamedanih splošna, da so domači knezi ali rasi vsi vladarju poslušni itd. Pa ni bilo tako. In če smo zapisali, da je Abe-sinija nepremagljiva trdnjava, smo mislili seveda na borbo z enakimi sredstvi. Kako se boš pa boril, če nimaš zadosti topov in strojnic, če imaš zastarele puške, če nimaš skoraj prav nič zrakoplovov in če nisi v »kulturi« tako napredoval, da bi mogel spuščati strupene pline iz zrakoplovov na prebivalstvo, ki se ne more braniti! Badoglio na primer je pri prodiranju v pomladnih mesecih dal zasledo- Lah Abesincu: »Vi sploh niste kulturen narod, saj niti plinskih mask ne nosite.« vati bežečega sovražnika z zrakoplovi in ga iz majhne višine obmetavati z bombami in kositi s strojnicami; odprta mesta in sela so morala prenašati vso grozoto plinskih napadov. Italijani so vodili vojsko brezobzirno. V začetku decembra ni bilo nobenih vidnih znakov, da bo Italija vojsko v Abesiniji srečno dovršila, slišali so se celo glasovi, ki so govorili o napredovanju Abesincev in o umikanju Italijanov. Štiri mesece nato, 5. maja, so pa Italijani vkorakali v Addis A b e -b o , glavno mesto Abesinije. Kako to? Ko je prevzel Badoglio vrhovno poveljstvo, je pričel z delom po načrtu. Obiskal je vse odseke severne fronte, kjer je moralo priti do glavne odločitve, zavaroval vse prometne zveze, počakal na zadostno množino tankov, topov, zrakoplovov, streliva in živil, pustil, da so se Abesinci zaletavali v njegove postojanke in polagoma izkrvaveli. Kritiki so mu očitali .njegovo obotavljanje ter iz tega izvirajoče delne neuspehe, a on je udaril šele, ko je bilo vse pripravljeno. Tedaj je šlo pa tako hitro, da je bila vojska v glavnem končana še pred nastopom deževne dobe, ki je za take operacije tam zelo neugodna. V štirih velikih bitkah je Badoglio uničil severno abesinsko armado in vojska je bila v bistvu končana v sedmih mesecih, od oktobra 1935 do maja 1936. Medtem so bili Italijani zasedli mesto Gondar in prišli do Tanskega jezera, kjer so najvišji vrh okolice imenovali po Mussoliniju; od juga pa je zavzel Graziani mesto Harar, prišel do železnice in tako dobil zvezo s severno armado. 5. maja so Italijani zasedli Addis Abebo, odkoder se je bil nekaj dni prej cesar Hajle Selasje z železnico odpeljal v francosko somalijsko prista- nišče Džibuti; od tam se je odpeljal na angleški vojni ladji v Palestino in potem šel v London. In 5- maja ob osmih zvečer je prebral Musso-lini z balkona vladne palače množicam ljudstva Badogliovo brzojavko o padcu abesinskega glavnega mesta in govoril: »V tridesetih stoletjih svoje zgodovine je doživela Italija mnogo znamenitih ur, a sedanja je med najbolj svečanimi. Naznanjam italijanskemu narodu in vsemu svetu: Vojska je končana. Moram pa pristaviti, da je spet mir, in ta mir je rimski mir, in da dobi izraza v tejle preprosti, nepreklicni in končno veljavni besedi: Abesinija je italijanska. Z zasedbo Addis Abebe je mir že dovršeno dejstvo. Živela Italija!« Z mečem je prišel Hajle Selasje na prestol — meč ga je zapodil iz domovine ... Bridko resnico o meču naj bi imeli vsi pred očmi, zmagovalci 'in premaganci, in koliko manj gorja bi bilo na svetu! Ko se je vršila in doigravala abesinska žaloigra, so diplomati zaman iskali izhoda iz zadreg in stisk sedanjega časa. Francoz Laval in Anglež Hoare (izg. Hor) sta predložila v decembru načrt glede rešitve abesinskega vprašanja; po tem načrtu naj bi Abesinija odstopila nekaj ozemlja Italiji itd. A načrt je seveda padel v vodo. — Dalje so v decembru sklicali brodovno konferenco, ki naj bi določila jakost vojnega brodovja vodečih velesil; po dolgotrajnih pogajanjih se je konferenca razšla brez vsakega vidnega uspeha. Posebno nervozni so bili takrat Angleži. Pohod Italijanov v Abesinijo jim ni bil prav nič všeč. Pogled na zemljevid: Gibraltar — Malta — Suez — Perim — Aden nam pravi, da vsako ojačenje Italije v Sredozemskem in Rdečem morju ali tam blizu ogroža pot Anglije v Indijo, pa tudi anglo - egiptski Sudan in Egipt, kjer ima Anglija še vedno prvo besedo. Diplomati v Ženevi iščejo izhoda. Zato so si v onih dneh zagotovili Angleži za primer italijanskega napada na njih pristanišča in postojanke tam doli — pomoč sredozemskih obrobnih držav Jugoslavije, Grčije in Turčije; s Francijo so bili podoben dogovor sklenili že prej. Kako je narasla napetost med Anglijo in Italijo, nam priča tudi imenovanje E d e n a za angleškega zunanjega ministra; Eden (izg. Idn) je med največjimi nasprotniki Italije. Mislili so, da bo tedaj Anglija aktivno posegla v spor med Italijo in Abesinijo. Pa ni, ker ni bila pripravljena. Ob začetku spora so imele njene bojne ladje, zbrane v Sredozemskem morju, samo za pol ure streliva. Sedaj seveda delajo angleške tovarne s polno paro, kajti osramočenja, ki so ga doživeli od Italije, ne bodo pozabili. Anglež je čudenj skoraj nikoli ni pripravljen. Zato tudi običajno prve boje izgubi, potem se bori neodločeno, nazadnje pa le zmaga. Na koncu januarja so bili posebno hudi Japonci, in sicer na Hitlerja. Govoril je pred dijaki v Miinchenu in rekel, da je belo pleme določeno zato, da drugim vlada. Japoncem, ki bi najrajši vso Kitajsko pohrustali, tako govorjenje seveda ne more biti všeč, V februarju so bili pa spet Nemci hudi, in sicer na Ruse, Francoze in Angleže. Litvinov je v Londonu razčistil razmerje Rusije do Anglije; spremljal ga je maršal T u h a č e v s k i j. Po Litvinovem odhodu je ostal maršal še v Angliji in si o-^edal angleške tovarne in angleška oboroževalna podjetja. In ta maršal je med vodilnimi ruskimi generali! Za Litvinovom se je tudi on odpeljal v Pariz in se posvetoval z Gamelinom, prvim francoskim generalom, ter z vsemi drugimi zastopniki francoskega generalnega štaba. Nato si je ogledal francoske obrambne naprave. Ves svet je gledal tedaj na Pariz. Vedeli so, da se pripravlja pakt med Francijo in Rusijo, pakt največje politične važnosti, ki naj v obilni meri jamči za mir zbegani Evropi. In res je francoska zbornica sprejela na koncu februarja pakt z več kot dvetretjipsko večino. V Evropi govorita zmeraj dva; eden na severu Alp, eden na jugu Alp, Hitler in Musso-lini. V začetku marca se je pa oglasil tudi eden najmanj dostopnih mož mednarodne politike, Stalin. Govoril je z Američanom Howardom o vojni nevarnosti. »Po mojem mnenju imamo dve žarišči vojne nevarnosti; eno je na Daljnem vzhodu, v japonskem pasu, drugo pa v Evropi, v nemškem pasu. Težko je reči, katero je bolj grozeče; na obeh krajih tli. V primeri s temi dvemi žarišči je italijan-sko-abesinska vojska le epizoda. Za zdaj je položaj na vzhodu bolj vznemirljiv, lahko pa se hitro obrne.« Ko se je Hitler pred kratkim razgovarjal z nekim francoskim časnikarjem, je govoril sicer miroljubne besede, vendar je v nekem smislu grozil Franciji in Rusiji. Na vprašanje, kako si predstavlja Rusija nemški napad, je odgovoril Stalin: »Mi ne mejimo naravnost r.a Nemčijo, a zgodovina nam pravi, da v takšnih primerih uporabi napadalec tretjo vmesno državo, pri čemer ima običajno uspeh. Včasih porabi silo, tako leta 1914 v Belgiji, včasih si pa napadalec kako mejo »izposodi«, tako Nemci leta 1918 letsko mejo v prodiranju proti Leningradu. Mislim, da bo Nemčija že dobila kako državo, ki bo pripravljena, posoditi ji svoje meje.« Tu misli Stalin na Poljsko. Na vprašanje, kdaj se bo po njegovem mnenju vnela vojska, je dejal Stalin: »To je nemogoče povedati. More priti popolnoma nepričakovano. Saj se danes vojske ne napovedo, temveč se kar prično (Italija proti Abesiniji). Pač pa so prijatelji miru s sprejetjem francosko-ruskega pakta o medsebojni pomoči dosegli nov uspeh. Ta pogodba je velika ovira za sovražnike miru.« Nemško časopisje pa je ta pakt imenovalo »zadnji korak Francije v odvisnost«. Za francosko zbornico je prišel tudi francoski senat in sprejel pakt z veliko večino 231 glasov proti 52. Odkod in zakaj taka večina? Saj tako v francoskem parlamentu ni običajno. To je bil odgovor Hitlerju, ki je bil medtem poteptal lokarnski pakt in bil 7. in 8. marca poslal vojaštvo v nemško ozemlje v Porenju, ki po pogodbah v Versaju in v Lokarnu ni smelo biti utrjeno in ni smelo imeti nobenega vojaštva. Kakor lani, ko je Nemčija uvedla splošno vojaško dolžnost, je bilo tudi sedaj mnogo krika in vika; govorili so o sankcijah proti Nemčiji, pozvali so jo na razgovor pred svet Zveze narodov, ugotovili njeno krivdo in da je kršila pogodbe, pa slednjič vse skupaj ni bilo nič. Še obratno; Anglija in Francija sta si prišli glede Nemčije navzkriž, ker je bila Francija za oster nastop, Anglija pa ne. Slednjič sta se pobotali, glede Porenja je pa ostalo vse pri starem. Hitler je obljubljal mir in francoski minister Flandin je rekel: »Po dnevih tesnobe in strahu je mir zagotovljen.« Zgledi vlečejo. Ko so bile na koncu marca 'izmenjane v Parizu listine o francosko-ruskem paktu, so prišli na mah Turki na dan s svojo staro zahtevo po zopetni utrditvi Dar-d a n e 1, s čimer bi bilo Črno morje zaprto vojnim ladjam vseh tujih držav. Tako bi tuje ladje ne mogle noter, turške in ruske bi pa lahko zmeraj šle v Sredozemsko morje. Kajti vsi so vedeli, da stoji za Turčijo Rusija. Tudi so Turki upali, da ostali dve črnomorski državi, Romunija in Bolgarija, ne bosta nasprotovali. Zelo dober vtisk je napravila Turčija s tem, da ni postavila Zveze narodov pred dovršeno dejstvo, kakor je to naredil Hitler in mesec dni za njim Avstrija z uvedbo vojaške obveznosti, temveč da je stavila Zvezi narodov predlog za revizijo pogodbe o Dardanelah. Utemeljevala je predlog zlasti z nezadostno zaščito od strani needinih porokov pogodbe; »države poudarjajo splošno nevarnost zapletljajev, pri tem je pa Turčija na svoji najbolj ranljivi točki v največji nevarnosti.« Po prizadevanju Rusije in drugih njenih prijateljic je bilo Turčiji obljubljeno, da bo njen predlog prišel pred posebno konferenco. Ta konferenca se je sestala 23. junija v Montreju v Švici. Poleg Turčije so bile zastopane še Rusija, Bolgarija, Romunija, Grčija, Jugoslavija, Francija, Anglija, Japonska ter Avstralija kot predstavnica angleških domi-nionov. Italija ni poslala na konferenco niti opazovalca. Posvetovanja so trajala mesec dni, 20. julija je bil dogovor podpisan. Rusija in Turčija sta popolnoma uspeli in 21. julij, dan po podpisu, je bil proglašen v Turčiji za narodni praznik. Anglija je bila mnogo ugovar- Neguš govori pred Zvezo narodov. ., Vratar: »Veličanstvo, končajte vendar, že dva dni ni nikogar več tu. V jeseni pa se vrnejo, itakrat bo čas .,.« jala, a se je slednjič v vseh važnih točkah umaknila. Neki časopis je čisto prav zapisal: Zmagala je Turčija, uživala bo pa Rusija. In vse protirusko časopisje je pisalo: Rusija je prodrla v Sredozemsko morje. Po zgledu Britanskega imperija je bil proglašen v maju tudi Rimski imperij v spomin na one čase, ko je bilo rimsko cesarstvo vladar sveta. Italijanski kralj ima sedaj tudi naslov »cesar Etiopije«. Etiopija je drugo ime za Abesinijo. S koncem vojske v Abesi-niji so postale sankcije odvišne in država za državo jih je 'opustila; 15. julij je bil njih zaključni dan. Brezpredmeten je postal tudi dogovor o medsebojni pomoči, ki ga je bila sklenila Anglija z gori imenovanimi državami. Danes, ko to pišemo, se na dogovor skoraj nihče več ne spomni. In malokdo se še spomni na n e g u š a , abesinskega cesarja. Iz Londona se je napotil v Ženevo in skušal pri Zvezi narodov dobiti razumevanje za svojo stvar. Nič ni dosegel, sam je ostal. Tako je na svetu. Samo močni nekaj veljajo. In močni hočejo biti sedaj vsi. Anglija je videla, kaj pomeni nepripravljenost, in angleška vlada si je zagotovila v parlamentu izredne oboroževalne kredite. Francija je po-državila vso oboroževalno industrijo. Rusko zračno brodovje imajo za najmočnejše na svetu, 3000 najmodernejših zrakoplovov je pripravljenih že za prvo potrebo. Češkoslovaška se je proti javnim in prikritim grožnjam Nemčije zavarovala s celim trdnjavskim obročem. Betonski Obroč proti Nemčiji si je zgradila Francija in ne bo tako lahko »skočiti čezenj«, kakor se je izrazil neki vodilen nemški general. Najbolj je pa menda oborožena Nemčija. Hitlerjeva Nemčija je kakor golobček; v kljunčku ima vejico miru, v golobu je pa samo orožje. Zdi se nam kakor leseni konj, ki so ga postavili Grki pred vrata Troje, vanj pa skrili svoje najboljše junake. Že v maju je priobčil angleški minister Churhill tako velike številke o nemškem oboroževanju, da nam je ob njih branju kar sapa zastala. Na koncu junija pa prinaša angleška »Morning Post« še vse večje številke. V letu 1935 so izdali Nemci za armado, za pomorsko 'in zračno brodovje 240 milijonov funtov. Takih vsot si ne moremo predstavljati, saj je 1 funt več kakor 200 din. Dalje so Nemci najeli lani za oboroževalne namene 400 do 500 milijonov funtov. Od januarja 1933 do decembra 1935 je bilo v Nemčiji izdanih za oboroževalne namene okoli 1600 milijonov funtov. »To strašno breme,« pravi list, »bo p® mnenju nemških finančnih izvedencev samik kmalu neznosno in Hitler bo moral dosedanjo politiko opustiti, ali pa iskati rešitve v vojski. In prav tega se odlični nemški politiki boje.« Poglejmo še nekoliko po svetu okoli. O Ameriki ne moremo dosti reči. Zedinjene države so krizo premagale, in to v dobi gospodarskega presnavljanja. Filipinom, otočju v Aziji, so dali politično prostost. V zunanji politiki hočejr oiti Zedinjene države strogo nevtralne. Boj med Paragvajem in Bolivijo je zaključen, Nemčija — »golobček miru«. sporno ozemlje bo razdeljeno. Tako so sklenile lani omenjene petrolejske družbe. V Avstraliji in Afriki ni bilo razen v Abe-siniji in v Egiptu nikakšnih posebnih dogodkov. V Egiptu so bile večkrat vstaje proti angleškemu nadzorstvu, podnetene po zatrjevanju Angležev od Italije. Kralj Faud je umrl, prestol je zavzel Faruk. Iz Afrike se pripeljemo v Grčijo. V oktobru so odpravili tam republiko in oklicali kraljestvo. Pri ljudskem glasovanju je bilo 97 % vseh glasov oddanih za kralja Jurija II. — Februarske volitve v Španiji so se končale z zmago socialističnih strank. V juliju se je vnela revolucija. — V Franciji je sledil ministrskemu predsedniku Lavalu Sarraut, temu pa Blum. — Angleški kralj Jurij V. je umrl 21. januarja. Sledil mu je sin Edvard kot Edvard VIII. — Nemčija se je v juliju spravila z Avstrijo, razmerje je postalo znosno. V boju proti Cerkvi je postavil Hitler tudi vse samostane pod državno nadzorstvo. — V Ženevi se je Zveza narodov preselila v novo palačo. 50.000 zabojev protokolov itd. so prenesli tja. Toliko dela! In uspeh? — Ogri so postali nekoliko bolj tihi. — Albanija je sklenila v juniju devet pogodb z Italijo, ki podčrtavajo njeno odvisnost. V Palestini in Siriji so bili upori in štrajki. Arabci ne dovolijo nadaljnjega naseljevanja O v • ovezi GVAJC ANTON, slikar, rojen 21. avgusta 1865 v Ljubljani, umrl 3. avgusta 1935 v Mariboru. Obiskoval je rea.ko v Ljubljani in maturiral leta 1885. Njegov oče je bil priznan stavbenik in je tudi sina namenil stavbarski stroki; zato je sin leta 1886 na Dunaju študiral stavbeno tehniko. Leto nato pa je prestopil na slikarsko akademijo in jo dovršil v štirih letih. Z Gvajcem so akademijo obiskovali tudi Jurij šubic, Jože Grm in Ivain Zaje. Nato je Gvajc še dve leti obiskoval posebno slikarsko šolo profesorja Trenkwalda. Leta 1895 je postal učitelj risanja na ženskem učiteljišču v Gorici, kjer si je postavil lasten dom in začel zbirati slike. Deloval je kot predavatelj o umetnosti in risarskem pouku po Goriškem in Istri. Tudi njegovo umetniško ustvarjanje je želo laskavo priznanje na razsitavah ▼ Londonu in na Dunaju. Tudi pri bujenju in utrjevanju narodne zavesti med Goričani si je pridobil lepe zasluge. Dobro je bil znan s pesnikom Gregorčičem. Svetovna vojska pa je Gvajcu zadala hud udarec. Italijani so bili uničili vse njegove dragocene slike, bik» jih je okoli 150, groblja pa je Židov. Angleži pravijo, da ima tudi tukaj Italija svoje prste vmes. Siriji in Libanonu hočejo dati Francozi skoraj popolno samostojnost. Rusi so dali narodu nekoliko več prostosti in vpeljali nekakšen parlamentarni sistem, ki je seveda še drugačen kot v pravih demokratičnih državah. Pazno morajo biti na straži proti Japonski. Tudi na Japonskem je bila revolucija, v februarju, pa se je razburjenje kmalu poleglo. V decembru je postal predsednik Kitajske znani general C i a n g k a j -š e k. Naloga mu je, da združi kitajske sile in jih popelje v boj proti Japonski, ki trga iz kitajskega telesa kos za kosom. Tako je v sredi letošnjega julija nastopil proti provinciji Kvan-tung, kjer se mu je general Čengčitang vdal skoraj brez odpora. Jug je sedaj združen in Čiangkajšekov pogled bo šel na sever. Tam prodirajo Japonci smotrno naprej, provinca za provinco postaja »samostojna«. Že so zasedli Japonci tudi velik del tako zvane Notranje Mongolije; njena soseda tja do rusko-sibirske meje je Zunanja Mongolija; ta meri poldrug milijon kvadratnih kilometrov, ima pa samo okoli 700.000 prebivalcev. Prej je bila kitajska, od leta 1921 dalje je pa »neodvisna«; je namreč popolnoma pod ruskim vplivom, uradno se imenuje »Mongolska ljudska republika«. Znano je, da se Rusi ogibajo vsakega spora z Japonsko, a Stalin je priznal, da bi to Mongolijo branili pred Japonci tudi z orožjem. grobovi. postal tudi njegov, s tolikšnimi žrtvami ustvarjeni dom, kjer je hranil dragocene zbirke starinskih predmetov. Bežati je moral k svojemu bratu Jožetu v Pliberk na Koroškem, pomagal je tudi v bojih za slovensko Koroško. Po nesrečnem plebiscitu je leta 1919 znova bežal, topot v Slovenjgradec. Isto Leto je nastopil profesorsko mesto v Trstu, po zatonu slovenske šentjakobske šole je leta 1920 prišel na realko v Maribor, nato poučeval tam na moškem učiteljišču do svoje upokojitve. Povsod, kjer je bil, je svoj prosti čas posvečal slikarstvu. Kot akademik je risal ilustracije za Dom in svet, 1895 potresne slike za dunajsko in sofijsko propagandno društvo, oltarne podobe, krajine iz Pri-morja, z Gorenjske, Koroške in Štajerske, tihožitja, portrete v olju, akvarelu in pastelu. Razstavljal je slike v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, v Trstu, Zagrebu, Beogradu in Sofiji, 1. 1922 pa vse skupaj v Mariboru. Nekaj njegovih del ima Narodna galerija v Ljubljani. HRIBAR DRAGOTIN, tiskar, časnikar, založnik in industrialec, rojen kot sin meščanskih staršev Gvajc Anton. Hribar Dragotin. 22. oktobra 1862 v Ljubljani, umrl pravtam 10. septembra 1935. Dovršil je pet razredov srednje šole v Ljubljani ter gremialno trgovsko in višjo trgovsko šolo na Dunaju. Tiskarstva se je izučil v Ljubljani pri Blasniku, kjer je bil 1877/80 vajenec, 1884/86 pa pomočnik. Prišel je v stik z Bleiweisom, ki je tedaj urejeval Novice. Kot pisatelj je Hribar sode.oval ipri Novicah, Slovencu in od 1887 dalje pri Slovenskem Narodu, kateremu je bil odgovorni urednik. Ko je bil star 24 let, je prevzel ureditev takrat precej zavožene uprave Narodne tiskarne; tačas je leta 1888 priredil Zbirko domačih zdravil. Leta 1891 se je preselil v Celje, kjer je bil tedaj največji sedež nemškutarstva. Dobil je dovoljenje za lastno tiskarno in začel izdajati in urejevati Domovino, političen list za spodnještajerske Slovence (1890—1903), zraven pa odprl knjižno in papirno trgovino. Bii je pravi borec za gospodarsko osvoboditev slovenskega življa v Celju. Izdajal je tudi llustrovani narodni koledar (1892—1904), zalagal gospodarske spise in kot ljudski govornik od 1889 nastopal na ¡političnih zborovanjih za probujo štajerskih in koroških Slovencev. Leta 1902 se je vrnil v Ljubljano, kjer je zopet ustanovil svojo tiskarno, založbo in trgovino s papirjem. Izdajal in zalagal je šaljivi časopis Jež in Slovana, pri obeh listih sodeloval in sestavil Najnovejši naslovnik uradov, društev, tvrdk in zasebnikov Ljubljane ter Kranjske. Leta 1899 je ustanovil v Ljubljani tovarno pletenin in tkanin, ki je danes med najboljšimi v Jugoslaviji, zaposluje do 150 delavcev in izdela kaikih 80.000 tucatov nogavic in 10.000 drugih p.etenin. Razširil in moderniziral je tovarno slaščic, ki jo je leta 1876 ustanovil njegov tast Šumi. Po prevratu je Hribar zavzemal častna mesta v gospodarskem življenju. Bil je upravni svetnik Južne železnice in pomagal je ustanoviti Sindikat lokalnih železnic Slovenije. Postal je predsednik Kranjske hranilnice, ustanovitelj in predsednik Zveze indu-strijcev, ustanovitelj in častni predsednik Ljubljanske borze, predsednik podružnice Hipotekarne banke, upravni svetnik Donavsko-savske-jadranske železnice, upravni svetnik industrije Drach v Zagrebu, nadzorstveni član Narodne banke v Beogradu, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, sodeloval pa je še pri drugih gospodarskih in dobrodelnih ustanovah ter jih velikodušno podpiral. Hribar je pokazal, kako visoko lahko na^ preduje, kdor je bister, delaven in podjeten. V srečnem zakonu s svojo ženo je imel 12 otrok. Hafner Angela. Dr. Bezjak Janko. HAFNER ANGELA, učiteljica, umrla" v Kranju 13. novembra 1935. Pokojna gospodična Angela je bila vzor slovenske krščanske učiteljice. Vsa> je živela za mladino. V šoli je bila otrokom prava druga mamica, zato so se je otroci tudi tako oklepali, jo spoštovali in ljubili. Bila je res ne le učiteljica, ampak tudi vzgojiteljica. Tudi njeno iz-venšolsko delo je bilo posvečeno mladini:"otrokom v Marijinem vrtcu, odraslim, zlasti' dekletom, v društvu. Angela je bila globoko verna in je zato ostala katoliškim načelom zvesta tudi tedaj, ko so mnogi oklevali in omahovali. Preganjana in »kazensko« prestavljena je pretrpela nemalo grenkih ur, a zato ji načel niso mogli omajati. Solze mladine so rosile na njen grob. DR. BEZJAK JANKO, šolnik, dvorni svetnik in prosvetni inšpektor, rojen 15. aiprila 1862 pri Sv. Trojici v Ha'ozah, umrl 29. novembra 1935 na Po-brežju Mariboru. Gimnazijo je študiral v Ptuju in Marib' ru do 1891, univerzo v Gradcu in napravil izpit iz klasične filologije, slovenščine in nemščine ter postal doktor leta 1897. Vseskozi je bil od-ličnjak. Postal je supient na učiteljišču in gimnaziji v Mariboru. Kot profesor se je spet vrnil na učiteljišče in bil imenovan za okrajnega šolskega nadzornika za mariborski šolski okraj. Leta 1906 je prišel na II. drž. gimnazijo v Ljubljano, kjer so ga imenovali leta 1908 za začasnega vodjo in leta 1910 za ravnatelja. Že naslednje leto pa je odšel kot ravnatelj na gimnazijo v Gorici. Leta 1914 je postal deželni šolski nadzornik v Ljubljani. Po prevratu je bil imenovan za šefa prosvetnega oddelka takratne vlade za Slovenijo. Leta 1924 pa je stopil v pokoj in se nastanil v Mariboru. Zadela ga je kap, da je bil zadnjih sedem let hrom, duševno prožnost in čilost pa je ohranil do konca. Dr. Bezjak je med možmi, ki so gradili teme'je pouku in vzgoji slovenskega naroda. Že kot suplent v Mariboru se je začel podrobno baviti z vzgoje-slovjem. Njegovi strokovni spisi so zelo obsežni, prav tako članki po vzgojeslovnih listih. Napisal je več učnih knjig, zlasti iz jezikos'ovja in vzgoje-slovja. Za šolstvo si je pridobil velike zasluge kot nadzornik, deželni šolski nadzornik in prosvetni šef. Posebno za povzdigo naših srednjih šol se je mnogo trudil. Bil je veren katoličan, ki svojega prepričanja nikoli ni prikrival. GRAFENAUER FRANC, orglar, politik in narodni borec, rojen 2. decembra 1860 v Mostah pri Brdu v šmohorskem okraju na Koroškem. Učil se je očetove obrti, izdelovanja orgel in kmečkega rezbarstva. Mati je bila iz Selc, iz rodovine, kjer je bila domača umetnost prava hišna obrt, talko da so slikali končniice za panje, svete podobe in rezljali kipce. Zato je tudi Peter po očeitu in •materi podedoval veselje za umetnost. Začel je slikati kot samouk portrete v olju, zlasti pa je posnemal svetniške slike. Še kot čisto mlad fant je rad zahajal ,k materini sestri v Selca., ki je bila spretna slikarica in se s tem delom skoraj preživljala. Ko je nad 80 let stara umrla, je po njej podedoval vse njene slikarske priprave. Na priporočilo prijateljev je Žmitek odšel v Ljubljano na obrtno-strokovno šolo k profesorju Veselu ter jo v treh letih dokončal. Dvajseit let star je leta 1894 prišel na Dunaj, kjer je obiskoval umetnostno-obrtno šolo, obenem pa študiral na akademiji ter v štirih letih dovršil šolo in predpisane izpilte. Podporo je dobivali od kneza Windischgratza, ko mu je ustregel s portretom kneginje Olge. Vlelklo pa ga je po svetu, zlasti med Slovane, Leta 1898 je odšel v Petrograd ter se vpisal v šolo imperatorskega društva za pospeševanje umetnosti, V šestih mesecih je dovršil vseh pet tečajev. Nato je študiral v raznih posebnih Slikarskih šolah pri slavnih rusikih umetnikih, nalto pa na petrograjskih akademijah opravil izpite za profesorja. Rad bi za vedno ostal na Ruskem, pa se je na lovu pogreznil v močvirje in si zdravje tako zrahljal, da so mu zdravniki nujno svetovali, naj spremeni podnebje. Zato je leta 1902 iz Rusije odrinil v Prago., kamor ga je vlelklo njegovo vseslovansko navdušenje. Tam se je bliže seznanil tudi z Rihardom Jakopičem. Leta 1904 se je šolanje končalo in nastanil se je v Ljubljani. Potegoval se je za profesorsko mesto na umetnostno-obrtni šoli, a ga zaradi nemškega odpora kot sumljiv panslavist ni dobil. Po kratkem bivanju v Zadru je bil nasltavljen kot profesor risanja na državni realki v Ljubljani, leta 1933 pa radi bolehnosti upokojen. Žmitek je bil zelo mnogo-stranski slikar. Zlasti se je vnemal za prizore iz kmečkega življenja, lovske prizore in pokrajine. Tudi s svinčnikom, kredo in peresom je niaislikal nešteto diplom, razglednic in ilustracij. Šltevilo njegovih slik je nenavadno veliko, več izven slovenskih meja kot doma. Na Ruskem, Finskem in Češkoslovaškem jie ostalo nad 300 del. Nekaj slik pa imata Narodna galerija in Narodni muzej v Ljubljani. RESMAN VINKO, posestnik, industrialec in župan, rojen leta 1869 na Gorici v župniji Mošnje, umrl 30. decembra 1935 v Radovljici. Ko;.■.. Z^rtfei 'Sv. Rok F m a. oZabukovje;; ; q o/ .....Ko pri v niča...... 'celjsko Stučtehecfi : lesk .....Uugkao 9naKa 'aJrebeJno . 0^koclyan-,: • ;:';; .. oŠmarjeta dela cerkevš ~ I/ 71% 63 60 5'9 56 5'5 54 47 .¿T o/befora ^ UDJE DRUŽBE PO DEKANUAH IN ŠKOFIJAH -¿£S2k V JK PREBIVALSTVA' • oo 4'S 4'4 43 4'2 4'2 41 40 40 .39 38 3'8 č > d Temeljo t :: '. o.črapfne/A .. , • - -Preteka BŽ/t ji vrh/ (S- »'rV^ 36 3'4 3'4 3'3 3'1 3'1 29 2:9 2? 28 28 2'8 27 2"6 2'6 2'6 75 2'4 24 2321T919 f5f5T5 Število vseh Mohorjanov, ki je leta 1927 (naš prvi zemljevid!) znašalo 48.337, je kljub rahlemu napredku od leta 1935 na 1936 nazadovalo na 44.313. Ni dvoma, da je temu vzrok gospodarska kriza. V zemljevidu se to nazadovanje kajpak dobro izraža, enako tudi v »knjižnici« dekanij, kjer je Kranj dosegel 7-1 %, medtem ko se je leta 1927 bahala Radovljica z 8-2 %. Zemljevid vedoma nikomur ne dela krivice. Možno pa je seveda, da je katera župnija zaznamovana z 0-0 %, če upravi Družbe ni pravočasno javila pravilnega števila udov. Pripomnimo naj še, da obsega zemljevid le lavantinsko in ljubljansko škofijo. Ostale jugoslovanske škofije, kjer ima Družba čez tisoč udov, niso upoštevane, zaradi izrednih razmer pa je bilo tudi, nemogoče upoštevati krško in goriško škofijo. S tem pa seveda Mohorjanov onstran državnih meja nočemo zapostavljati. Njim — na Koroškem jih je še čez 2000! — kakor tudi našim izseljencem po raznih evropskih državah, v Ameriki, Afriki in Aziji, ki vzdržujejo po Mohorjevi knjigi često-krat še edino zvezo z domovino, velja naša posebna zahvala in iskren pozdrav! Katoliška Cerkev po svetu. Pavel Slapar. Katoličani smo ena družina, čeprav smo razkropljeni po vseh delih sveta. Zato nas vedno zanima, kako se godi našim bratom po svetu in kako se naša družina širi. Cerkev se širi. Cerkev neutrudno hiti z misijonskim delom. Kljub hudim časom prihajajo" od vsepovsod razveseljiva poročila o napredujočem delu misijonarjev. Žal, se še vedno bridko občuti pomanjkanje delavcev v božjem vinogradu. Zdaj dela v misijonih 10.666 duhovnikov ter 25.332 misijonskih bratov in sester iz Evrope, domačinov pa je: duhovnikov 5384 ter 156.360 Baragova stolnica v Marquetiu po požaru 3. novembra 1935. bratov in sester; skupaj je torej v misijonih 35.998 inozemskih moči in 161.744 domačih delavcev. Jugoslavija je po številu misijonskih poklicev med evropskimi državami na osmem mestu in ima v misijonih nekaj čez 1600 delavcev. Trenutno je v misijonih 351 semenišč s 15.188 gojenci. Pa vse to ne zadostuje za take velikanske množice poganov. V vzhodni Aziji pride na enega duhovnika 20,000 poganov, drugod celo do 200.000! Velike težave so s pokristjanjenjem mo-hamedancev. V našem času se vrši tih, pa hud verski boj v Afriki; tam se odločuje, ali bo ta celina ponajveč katoliška ali mohamedan-ska. Mohamedanska vera vstaja in danes ni nič manj nevarna, kakor je bila tedaj, ko so jo Turki širili z mečem. Širi jo vsak arabski trgovec, širijo jo nove šole in arabske univerze, Belcsi prinašajo v svoje kolonije evropsko tehniko, zato se danes ves svet modernizira, zenačuje in zbližuje; prinašajo pa tudi evropsko pokvarjenost, ki preproste narode odbija, da potem zasovražijo tudi evropsko krščanstvo. Zato je delo v misijonih dandanes težko. Azija vstaja in se hoče osvoboditi evropskega jarma, v Afriki odmeva geslo: Afriko Afričanom! V takih razmerah je seveda pot Kristusovih blagovestnikov često zelo trnjeva. Vendar se krščanstvo lepo širi v Ameriki, Avstraliji, Indiji, v osrednji in južni Afriki, teže pa je na Kitajskem in Japonskem. Treba bo še mnogo žrtev! Cerkev živi! Mnogo veselega smo zadnje čase doživeli v Cerkvi! O globokem verskem življenju in verski obnovi pričajo številni lanski in letošnji kongresi in katoliški shodi. Naj omenimo evharistično in mari-jansko tridnevnico v Lurdu na Francoskem od 26. do 28. aprila 1935. Ta tridnevnica je bila obenem zaključek jubilejnega leta odrešenja. Udeležili so se je mnogoštevilni narodi, tudi Slovenci. Od začetka do konca tridnevnice so se v lurški votlini neprestano noč in dan darovale sv. maše, kar se do danes še nikoli ni zgodilo. Vsa molitev je izzvenela v prošnjo za mir. V Češkoslovaški, kjer je razmerje med Cerkvijo in državo vedno bolj povoljno, je bil od 26. do 30. junija 1935 velik katoliški shod v Pragi. Prvič po tri sto letih je spet papežev odposlanec, bil je to pariški kardinal Verdier, stopil na češka tla. Po katoliškem shodu je Češkoslovaška spet dobila svojega apostolskega nuncija, ki ga že deset let ni imela. Praški nadškof Karel Kaspar pa je postal kardinal. — Od 18- do 21. julija 1935 se je vršil evharistični kongres za Francijo v Strafiburgu. Udeležilo se ga je četrt milijona katoličanov. — Mladinska delavska katoliška organizacija, ki se kratko imenuje žosisti, je 25. avgusta 1935 priredila v Bruslju mednarodni kongres, katerega se je udeležilo 100.000 mladih delavcev. Organizacija obstoji šele deset let, pa ima v Bruslju že svoj dom, izdaja 22 časopisov in številne knjige in knjižice! Ker je odločno zvesta veri in Cerkvi ter žilavo dela za verski prerod delavstva in za socialno obnovo sveta, zato od te organizacije Cerkev zelo mnogo pričakuje. — Lepo je uspel tudi mednarodni kongres Kristusa Kralja v Salzburgu od 24. do 27. oktobra 1935. Letos o binkoštih je ves katoliški svet slovesno obhajal osemdesetletnico papeža PijaXI., ki je eden najbolj velikopoteznih papežev zgodovine. Prav iste dni, o binkoštih, so v nemirni Verni ameriški Slovenci so praznovali Baragov dan dne 22, septembra 1935 v cerkvi sv. Vida v Clevelandu, ameriški slovenski prestolnici. Franciji praznovali petdesetletnico katoliške mladinske zveze. Prišlo je 8 kardinalov in 50 škofov. Papež je mladini pisal toplo očetovsko pismo in ji naročal, naj moli, se uči in mnogo dela. Kako lepe besede mladini! Velik pomen katoliškega časopisja je podčrtal Vatikan s tem, da je 12. maja 1936 v Rimu odprl svetovno razstavo katoliškega tiska, ki bo trajala do jeseni. Sodeluje 45 držav iz Evrope in Amerike ter 53 dežel iz ostalih delov sveta. Tudi Jugoslavija je zastopana, ni pa tam Rusije in Nemčije. Pri otvoritvi je papež poudarjal, kako ga žalosti in skrbi velika in splošna nevarnost boljševizma, ki hoče zastrupiti mladino, družino, šolo, tisk in ljudske množice; kriku brezbožnikov moramo odgovoriti katoličani z molitvijo: »Ostani z nami, Gospod, zakaj večeri se.« Cerkev preganjajo. A tudi preizkušnje preživljajo v nekaterih državah katoličani. V Španiji že več let traja socialna revolucija. Obubožane ljudske množice se z orožjem dvigajo tudi zoper Cerkev in samostane, ki po njih mnenju drže s sedanjim krivičnim gospodarskim redom. Res se španska duhovščina ni dovolj posvetila ljudstvu in dušnemu pastirstvu po župnijah; ljudstvo je versko zanemarjeno in nevedno, zato komunističnim obljubam tako brž verjame. V Španiji bi do teh krvavih dni ne prišlo, če bi duhovniki bolj z ljudstvom čutili, ga izobraževali, nesebično zanj delali in z njim trpeli! Po letu 1934 je bilo sicer pričakovati, da se bodo razmere zboljšale. Katoliška ljudska stranka je dobila v vladi kar pet ministrstev. Vlada je imela nalogo, da z varčevanjem reši državni proračun stalne zgube, da zmanjša brezposelnost in izvede agrarno reformo, in sicer tako, da veleposestva, ki jih lastniki ne obdelujejo sami, proti primerni odškodnini razlasti. Duša vsega dela v vladi je bil katoličan Gil Robles, ki je želel narediti Španijo za močno krščansko državo, v kateri bi bila izvedena versko-soci-alna obnova po okrožnicah zadnjih papežev. Toda lepi načrt je propadel in 1. marca 1936 so pri volitvah zmagali levičarji in dobili radi nesmiselnega volilnega zakona absolutno večino. Nova vlada je dala vsem političnim ujetnikom, med katerimi so nekateri pravi zločinci, svobodo. Prišlo je spet do nemirov, pri katerih so zopet trpele cerkve in samostani. Prišlo je celo do državljanske vojske med vlado ljudske fronte in rodoljubi, ki so hoteli Španijo rešiti boljševizma. Za zdaj obeta Španija postati veren odsev boljševiške Rusije, kar pa skuša preprečiti kapital evropskih velesil. Vhod v razstavo katoliškega tiska v Rimu. Levo sv. Frančišek Salezij, patron katoliškega tiska. Na križu papeževo geslo: Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem. Nevarnost komunizma se širi tudi v Francijo. To toliko bolj, ker je francoska politika brez načelnosti in značajnosti, kominterna pa v kalnem dobro ribari. — Težko stališče imajo katoličani v Nemčiji. Rosenberg razširja vero v nemško »pleme« in obnavlja staro nemško poganstvo. Konkordata s Cerkvijo nemška država nič ne spoštuje. Duhovnikom jemlje postopoma vpliv v javnem življenju, zatira prosvetno in kulturno delo katoličanov in omejuje celo svobodo na prižnici. Preganjanje Cerkve se namenoma ne vrši organizirano, da se država laže zagovarja. Pod različnimi pretvezami zapirajo duhovnike in katoliške laike ter razganjajo katoliške mladinske organizacije. Veliko vplivnih katoliških voditeljev si je rešilo življenje ali svobodo z begom v inozemstvo. — Nadaljuje se tudi preganjanje katoličanov v Mehiki. Ko je bil decembra leta 1934 izvoljen ministrski predsednik general Lazaro Cardenas, je sicer pustil v začetku katoličane pri miru. Ko pa je obračunal s svojimi političnimi nasprotniki, je začel novo preganjanje še bolj premeteno kot Calles. Cerkvi hoče vzeti vsako možnost, da bi izvrševala dušno pastirstvo in vzgajala mladino. V avgustu 1935 je izšel zakon o razlastitvi cerkvenega premoženja. Kaj takega se je zgodilo dosedaj samo še v Rusiji. Po tem zakonu so bilte Cerkvi v Mehiki vzete vse premičnine in nepremičnine. Cerkev ne sme imeti več ne cerkva ne župnih uradov in ne prostorov, kjer bi se mogli verniki shajati. Število duhovnikov se je skrčilo od 7000 na 350. Kar je še duhovnikov, se vsi skrivajo preoblečeni. Umori katoličanov se vršijo še vsak dan, a niso več javni. Sodnih obravnav ni. Pritožbe na sodišča so neveljavne. Vse se vrši na skrivaj in noben katoličan ne ve, kdaj pride na vrsto. Verskega pouka v šolah ni več. Med mladino se uvaja brezboštvo in spolna razuzdanost. Cerkve uporabljajo komunistične stranke v strankarske namene, a popolnoma svobodno se smejo razširjati javne hiše. Pri tem pa storijo oblastniki v Mehiki vse, da inozemstvo varajo in zatrjujejo vsemu svetu, da preganjanja katoličanov v Mehiki sploh ni. Seveda se tako velika laž ne more posrečiti. Najbolj žalostno za evropske države je to, da je Mehika obenem članica Zveze narodov. Sicer pa nas je društvo> narodov v zadnji abesinski vojski popolnoma razočaralo. Videli smo, da ne more in noče nič storiti, le dragi sestanki diplomatov po najlepših letoviščih in zabaviščih se vrstijo drug za drugim. Mir! Evropa je danes močno razkristjanjena, zelo poganska. Tudi mir v Evropi je- spet v nevarnosti. Zato sveti oče že dve leti1 pri vsakem nagovoru, bodisi v avdienci bodisi v kar- Vedno mladi, čeprav 86 letni nadškof Jeglič. dinalskem zboru, naroča, naj katoličani molijo za mir. »Mi od svoje strani,« pravi sveti oče, »kličemo miru, blagoslavljamo mir, hočemo mir, molimo za mir«. S satansko zlobo pa pišejo nekateri časopisi namenoma prav obratno o svetem očetu! Z duhovniki na deloi V hudih časih, v katerih živimo, katoličani ne smemo držati rok navzkriž in zdihovati. Kako priti Dr. Lovro Sedmih suhih let še vedno noče biti konec. Toži kmet, toži delavec, toži meščan. Vzdihujejo zaposleni, zabavljajo brezposelni. Stari in mladi, vse je slabe volje. Kdo je sploh še zadovoljen? Morda se bodo zjasnila vremena mladini? Brez dvoma ta stiska ne bo trajala večno, a ravno mladini, se zdi, je danes vedno teže priti do kruha. Šole se čedalje bolj polnijo, prilik za zaslužek pa je čedalje manj. Starši so po pravici v vedno večjih skrbeh. Delati moramo, vsak po svojih močeh in vsak v svojem poklicu. To delo se mora vršiti po načrtu. Kjer brezglavo ugibajo, tekajo sem in tja ter se prepirajo, tam je lahko veliko delovanja, a nič dela in uspeha! Le v složnem nastopu je uspeh. V binkoštnem govoru, dne 31. maja 1936, ko je sveti oče govoril škofijskim zastopnikom katoliške akcije, jim je posebno polagal na srce: »Edinost ljubezni, edinost misli, edinost delovanja, edinost svete discipline!« Načrt dela pa je dan v katoliški akciji, ki se bori za zmago kraljestva božjega na zemlji pod vodstvom škofov in duhovnikov. V tem delu smo dolžni poprijeti vsi verniki, ne samo duhovniki! Sol zemlje in sol katoliške akcije pa so duhovniki. Papež Pij XI. je 20. decembra 1935 izdal posebno okrožnico o katoliškem duhov-ništvu. Že ves čas, odkar vodi katoliško Cerkev, mu je vzgoja duhovnikov zelo pri srcu. Da bi jim preskrbel temeljito izobrazbo in vzgojo, je ukazal, da se morajo v vseh semeniščih odslej gojenci pripravljati na duhovski stan šest let. Brez strahu! Kdor opazuje svetega očeta v njegovem dt.u in načrtu, vidi, da sveti oče položaj sveta popolnoma obvlada. Mirno in trezno gradi temelje proti razdiralnim silam, ki grozijo ka-toličanstvu. Vse vernike kliče k sodelovanju. Od papeža se moramo vsi učiti vedrega zaupanja v bodočnost, zakaj to zaupanje sloni na neomajni veri v Cerkev, ki je božja ustanova in je peklenska vrata ne bodo premagala. Ta naša vera bo premagala svet! do kruha, Sušnik. Skušali jim bomo povedati, kakšen je danes položaj v posameznih stanovih, in dati nekaj praktičnih navodil, kako naj iščejo za svoje otroke prave poti do kruha. Kako je danes v posameznih stanovih? Da bomo mogli dati kolikor toliko verno sliko današnjih razmer v posameznih stanovih, si oglejmo vsakega posebej. Najprej pridejo samostojni stanovi. To so vsi dejansko neodvisni stanovi, katerih pripadniki se Naš notranji minister dr. Anton Korošec. vzdržujejo sami in niso navezani na druge, n. pr. kmetje in kar k njim spada, rokodelci, obrtniki, industrijci, trgovci, bančniki, prometniki itd. Kmečki stan. Kmet danes težko živi, a vendar živi. Cene njegovih pridelkov so prenizke, cene potrebščin pa previsoke. Bili pa so že časi, ko je dobro živel; kako se kmetu godi, je odvisno od splošnih razmer, posebej še od kraja, imetja poedinca, od njegovega znanja in značaja. Pa naj se mu godi bolje ali slabše, kmet ima vendar največ trdnih tal pod seboj in največ možnosti za čeprav skromno, a vendar samosvoje življenje. Obdelovanje zemlje zahteva vsega človeka, mnogo potu, truda in skrbi, pa tudi številno družino. Brž ko začno zemljo drobiti ali če se družina manjša, kaže kmetija znake bole-hanja in počasi celo propade, če se ta rana ne zaceli. In danes grozita kmetu obe nevarnosti! Z ene strani je gospodarska stiska marsikje tolikšna, da je kmet kar brž pripravljen ali celo prisiljen, odprodati nekaj travnikov, njiv ali gozda, z druge strani pa že dalje časa mladina beži s kmetov v mesta, zato je pomanjkanje delovnih moči na kmetih vedno večje. Kako naj bodo potem naše kmetije zdrave, tudi če so brez dolga! Treba je pomisliti, da se je še vsaka kriza nekoč nehala in zato se bo tudi sedanja; nekateri že govore o znamenjih zboljšanja. Poleg tega je kmečki stan v naši državi v taki premoči, da ga bodo tako ali tako vedno ščitili in njegove žrtve ne bodo prevelike. Kriza ne more zadeti kmečkega stanu nikdar do živega ali ga ubiti. Hujša nevarnost za kmečki stan je to, da mladina beži z doma v mesto, v tovarne ali v tujino, ker ji ne ugaja težko in naporno kmečko delo —- delo v vročini in v mrazu, od jutra do večera, poleti brez zadostnega počitka, brez udobnosti, brez uživanja, brez prostosti, brez denarja in napredovanja, kot si ga vsaj mislijo mladi ljudje; drugod, menijo, pa je vse to drugače. Kolikokrat jih ta prevara spelje z grude v nesrečo! Takega mišljenja je najprej kriva nezadostna vzgoja. Domača hiša, šola, vas ne da kmečki mladini dovolj trdnih korenin in žive ljubezni do zemlje, domačije in njenih prednosti. Še vedno je močnejše tisto plitvo javno mnenje, ki gleda na kmeta in njegovo delo z viška, in tako želja mladine, da se osamosvoji in na družabni lestvici dvigne, lahko zmaguje. Res se danes kmetu trdo godi in njegovo delo nima prave veljave. A kako je bilo med svetovno vojsko in po njej? Ali ni bil takrat kmet močno v čislih pri mestnih ljudeh, ker je imel še dovolj živeža zase in tudi za druge in ker je tudi sicer ob denarni krizi s svojim naravnim gospodarstvom trdno stal? Res so si pozneje drugi sloji zopet opomogli, medtem ko kmet danes često niti za najnujnejše potrebe nima denarja. A vendar živi kmet na svojem, pod lastno streho in brez primere svo-bodneje kakor toliko ljudi po mestih, ki se jim po zunanjem videzu dobro godi. Vobče pa položaj na kmetih pri nas ni več tako boren, kakor je bil še pred nekaj desetletji. Že zunanja podoba naših vasi po večini kaže, kako smo napredovali. Celi kraji so v zadnjih tridesetih letih čisto spremenili lice. Vidiš skoraj same zidane, z opeko krite hiše, nove hleve, nove svinjake in nova gospodarska poslopja, medtem ko je bilo prej malone vse krito s slamo in deloma še leseno. Z izobrazbo in umnim gospodarstvom so zboljšali njive, travnike, vrtove, gozdove, pašnike, živinorejo itd. Marsikje imajo vodovode, skoraj povsod elektriko, poljedelske stroje in druge tehnične pridobitve. Na ta način zahteva najtežje kmečko delo danes dosti manj časa in mnogo manj truda. Kmečko delo večinoma ni več tako naporno in duhomorno. Ni dvoma: razloček pri kmečkih opravilih nekdaj in sedaj je precejšen. Mladi ljudje tega seveda ne vidijo, če jim tega nihče ne razlaga. Ali pa poglejte spremembe pri prehrani, obleki, zabavi! Pri noši že skoraj ni nobenega razločka med mestom in vasjo, tudi v kmečkih kuhinjah je mnogokje že zelo po mestno. V tem posnemanju mestnega življa je dobršen del vzrokov za današnjo denarno stisko na deželi; na jugu, kjer se nosijo in hranijo še po starem in vse to doma pridelujejo, teh vzrokov krize ne poznajo. Koliko se je zboljšala pošta, razširil promet s kolesi in avtobusi, časopisje in radio nosi najnovejše novice v zadnjo gorsko vas, društev, veselic in kinov je tudi že povsod dovolj. Z napredkom je postalo življenje na kmetih tudi bolj čisto, bolj zdravo dn bolj udobno. Z naraščanjem šolstva in razširjenjem pro-svete se je splošna izobrazba pri nas tako dvignila, da je meja med mesti in deželo čedalje manj občutna. Številne vile zunaj mest, razvoj letovišč, širjenje športa, turistike in tujskega prometa, vse to so znaki, da življenje na prostem izven mest pridobiva na ceni in s tem pridobiva tudi podeželje sploh. Za vse to bi bilo treba odpreti ljudem oči. Zal pa šola, ki bi bila najprej za to poklicana, večkrat dela vprav nasprotno — kakor da bi namenoma hotela otroke trgati iz kmečkih poklicev. Pouk se ne naslanja dovolj na krajevne razmere in potrebe; knjige, predmeti, snov, vse je malo kmečko, prav tako kakor za mestne otroke. Tako se vaška mladina zgodaj navzame napačnih misli, kako je tuji svet imeniten, domači pa nepomemben; o lepoti in prednostih svojega kmečkega stanu pa sliši malo ali nič, zato svoje zemlje, svojih ljudi, svojih navad in izročil tudi ne vzljubi toliko, da bi se zavedno ustavljala vsakovrstnim mikom in skušnjavam od drugod. Ne manjka na kmetih, celo med učiteljstvom in dijaštvom s kmetov, takih, ki z besedo in zgledom omalovažujejo kmečko delo in življenje, ko očitno zdihujejo po življenju v mestu. Potrebno je torej predvsem, da dobi kmečko delo v očeh mladine in javnosti zopet več cene. To .se bo zgodilo, ko bodo tudi učeni, po mestno izobraženi ljudje radi kmetovali in ko bo kmečka mladina v zadostni meri deležna višje izobrazbe v strokovnih šolah, ali vsaj zadostnega stanovskega pouka v splošnih šolah. Saj so na svetu države, kjer imajo v srednjih šolah tudi pouk o kmetijstvu ali posebne oddelke za to panogo in kjer tudi takim, ki so končali visoke šole, kmečko delo ni v sramoto. Z višjo in širšo strokovno izobrazbo bi se dalo kmetijstvo v vseh panogah še zelo dvigniti, s tem bi se okrepilo in olepšalo kmečko življenje. Saj vidimo, kako bi se lahko še marsikaj zboljšalo, če pogledamo v dežele z visoko razvitim kmetijstvom, kot so Češka, Danska, Holandska, Nemčija, Švica, Francija itd. In tudi v naši državi so pogoji za napredek, zlasti v ravninah še veliki. Našim kmečkim ljudem pa danes tega prav za prav ni treba več šele pripovedovati, saj to'zvečine sami že uvidevajo, a žal so naše kmetije premajhne, da bi mogle preživljati več kot eno družino. Svojčas so zato pošiljali po možnosti vsaj po enega otroka v srednjo šolo. Dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine. Minister dr. Miha Krek, govornik narodnih taborov. Sedaj pa je to preveč ponehalo, bodisi da so stroški za mnoge previsoki, bodisi da so na kmetih učene stanove zaradi poslabšanja njihovega stanja preveč podcenjevali. Tako so nekatere srednje šole ostale skoraj brez dotoka s kmetov. To pa je zelo škoda, tako za nadarjene kmečke fante in za kmečki stan sploh kakor za javnost, zakaj s kmetov so prihajali najbolj nadarjeni, najbolj delavni in l ljudstvom čuteči izobraženci, ki so največ delali za svoj narod. Na drugi strani je dobro opozoriti, da se pojavlja marsikje po svetu težnja, da gre iz mesta na deželo, kdor le količkaj more. Kmečki stan uživa v svetu spet vedno več spoštovanja! Kmečki stan je hrbtenica države in temelj splošne blaginje. Zato: kdor je kmet, si štej to v čast, bodi stanovsko zaveden in brez nujne potrebe ne Sili drugam! Obrtniki in industrijci. O rokodelstvu ni treba mnogo besed. Res ga spodriva industrija, vendar bi se dalo v splošnem tudi tu še živeti, ko bi ne bilo krize. Sicer pa ni v vseh panogah enako. Tudi tu delo marsikje ni več tako naporno in delovni čas je skrajšan. Podobno velja za druge vrste obrti: nekatere uspevajo zadovoljivo, druge morda manj, vendar se večina kljub raznim težavam drži. Tudi rokodelce in obrtnike huda tekma z industrijo sili, da si skušajo razširiti in poglobiti svoje znanje, da se okoristijo z vsemi mogočimi modernimi pridobitvami tehnike, prometa, reklame in trgovine. Vsekakor pa tudi teh poklicev ne smemo podcenjevati ali zametavati, kot se rado dogaja; skušnja uči, da se marsikateremu srednjemu obrtniku, ki se je kmalu poslovil od šole, godi bolje kot pa marsikateremu nameščencu, celó v visoki službi, ki je dolga leta trgal hlače po šolskih klopeh, tako n. pr. zlatarjem, urarjem, mehanikom, ključavničarjem, kozmetikom itd. To velja še posebej za peke in mesarje, pri katerih so po poročilu ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo celó v krizi leta 1935 nove prijave znatno presegale odjave. Tudi pri gostilniških obratih razlika ni bila velika. Industrija obsega celo vrsto panog. Kdor ima možnost in zmožnost, naj kar izbere eno teh poti. Mora pa imeti seveda primerne, prirojene lastnosti in dovoljno mero znanja, čeprav kaka določena izobrazba ni predpisana. Začeti je treba zgodaj v mladosti, če se hočeš povzpeti do česa večjega. Navadno je treba že sprva precej gmotnih sredstev, in če teh ni, je ta pot težka ali celó nemogoča. Priznajmo: življenje industrijca ni tako lahko in preprosto, kakor si ga splošno predstavljamo. Treba je navadno napeti vse sile in porabiti vso iznajdljivost, da se pretolčeš skozi razne krize in težave. So tudi neuspehi, zgube in polomi, toda o siromakih iz vrst takih podjetnikov vsaj v javnosti ni slišati. V letu 1935 je število industrijskih podjetij pri nas v Sloveniji naraslo za 12. Tako imajo kljub krizi gospodarstveniki, bolje pridobitniki lepo bodočnost, saj se v naši državi odpira še toliko' razvojnih možnosti, ki nam jih še vedno v veliki meri jemljejo izpod rok tujci. Osamosvojitev na tem področju bi dvignila naš ugled in našo splošno blaginjo. Trgovci in prometniki. Tudi trgovstvo spada med priljubljene stanove, in po pravici, saj donaša razmeroma dober zaslužek. Res je treba neutrudno delati ter dobro preudarjati, kaj lahko pride, če hočeš v stalni borbi in hudi tekmi, ob nestalnosti konjunkture in negotovi bodočnosti uspeti in obstati. Zlasti manjša trgovina je močno odvisna od vsakokratnih razmer. Zato je število trgovskih obratov v letu 1935 v naši banovini padlo za 974 (v letu 1934 pa za 1275), medtem ko se veletrgovina bolje drži. Splošna obubo-žanost širokih slojev, mejne zapore, zaščita kmeta, visoki davki itd. so trenutno vzrok, da se trgovini marsikje slabo godi; toda nekoč se bo in se mora zboljšati. Velika okretnost in strokovna usposobljenost, ki jo imajo trgovci in njih uslužbenci, jih drži in jih bo držala po-koncu. Če se zboljša zunanja trgovina in se izvede še socialno zavarovanje trgovstva, bo njegov položaj še trdnejši. Sicer pa že sedaj vsak posameznik z zavarovanjem lahko poskrbi za primer raznih nesreč. Denar stvo in promet sta danes tudi na slabšem kot v prejšnjih dobrih časih, vendar se že najdejo pota in sredstva, da ni prehudo. In če je hudo, občutijo to predvsem uslužbenci in stranke, to je vlagatelji. — Samostojni pridobitni ali gospodarski poklici, kolikor se da na splošno presoditi, torej niso na najslabšem. Delo v teh poklicih je temelj vsemu ostalemu napredku in je najbolj potrebno za vsakdanje življenje. Zato je prav, da si tako delo izberejo tisti, ki čutijo zanj pogum in sposobnost. Svariti je treba pred tistim, še vedno razširjenim nagnjenjem, "priti do lahkega in neodgovornega dela v raznih službah in uradih, zakaj »igrati gospoda« za tujo mizo in po tuji milosti je mogoče le v ugodnih okoliščinah in še takrat le deloma. Mnogo trdneje stojiš, če si sam svoj gospod in živiš od samostojnega, čeprav mogoče« bolj napornega dela. Ako si nadarjen, sposoben in podjeten, v takem poklicu mnogo koristiš sebi in splošnosti. Dober veščak v svoji stroki bo odprl tudi nova pota do uspeha in zaslužka. Pri tem seveda ni glavno, da hitro obogatiš, temveč da si ustvariš krepko podlago za pošten obstoj. * , » Odvisni stanovi so že po svoji ne-samostojnosti manj trdni. V ugodnih časih, v dobi splošnega prospevanja še gre; ko pa nastopijo stiske, jih občutijo ljudje v odvisnih poklicih navadno najprej in najbolj na svoji Delavci in posli. Najteže je z delavci in posli. Sicer socialno skrbstvo skuša tem slojem pomagati s posredovanjem dela (borze dela in drugo), z bolezenskim in nezgodnim zavarovanjem itd., vendar je položaj delavstva tako negotov, od danes do jutri, da si vsakdo skuša pomagati kam drugam. Toda premnogi tega ne morejo ali ne znajo in vedno bo ostalo veliko ljudi, ki bodo navezani le na delo svojih rok. Vendar je mogoče, da si z razumnostjo in trdno voljo pomagaš naprej. Spretnega, urnega in izuče-nega delavca povsod bolj cenijo kot nerodnega in neukega, in to je pri sedanjem hudem boju za obstanek važno. S pridnostjo in izobrazbo si ianko zboljšaš položaj, da postaneš pred-delavec, delovodja ali podobno, ali se s časom celo osamosvojiš, če si dovolj iznajdljiv in sposoben. Koliko imenitnih mož, ki so postali bogati in svetovno znani, je začelo s prav navadnimi deli! Tako vidimo, da si morejo vsaj Najprej delo — potlej jelo! nekateri zboljšati položaj, če so više kvalificirani. Kvalificirani delavci stoje v vseh strokah in podjetjih precej nad navad- V Slomškovih dneh v Mariboru. nim delavcem; splošna ali strokovna višja izobrazba jim daje boljši in stalnejši kruh, Napredni narodi streme za tem, da izobrazijo čim več svojih ljudi za kvalificirane delovne moči ter jih pošiljajo celo po svetu, navadna, slabo plačana dela pa prepuščajo radi drugim. Zakaj ne bi delali tudi mi tako? Podobno velja za posle. Tudi njim večja izvežbanost in izobrazba olajšata boj za obstanek. Kar se tiče iskanja dela, je razveseljivo, da zaposlenost zopet narašča. Po poročilu Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je bilo v maju leta 1936 povprečno število zavarovancev 87.428, kar pomeni v primeri z majem prejšnjega leta povečanje za 6861, v primeri z aprilom 1936 pa za 4057. Tudi povprečna delavska zavarovana mezda se je po dolgem času zopet zvišala, kar kaže na zboljšanje delovnih pogojev. Nameščenci. Izmed nameščencev so še pred vojsko javni uslužbenci, zlasti državni uradniki, veljali za nekak zavidanja vreden sloj: bili so precej dobro plačani, v službi navadno stalni in so uživali tudi sicer razne prednosti. Po vojski pa smo bili sami priča, kako se je to zelo spremenilo. Prejemki so se močno znižali, stalnost je šla rakom žvižgat, pokojnina ni več nobena prednost le tega stanu, ker jo dobe podobno drugi stanovi. Zato o tem stanu danes precej drugače mislimo: zaradi splošnega ob-ubožanja je njegov ugled močno padel. Dokler se ni pojavila splošna kriza, so ljudje iz drugih poklicev pomilovalno gledali na uradništvo; v današnji stiski je zopet drugače. V glavnem pa imajo vendarle po večini prav tisti, ki si izberejo take poti, da niso navezani zgolj na državno službo, kajti v naši pretežno poljedelski državi ni verjetno, da bi se stanje uradništva na splošno kmalu znatno zboljšalo, čeprav se vrnejo boljše razmere, v katerih si utegnejio pridobitni stanovi opomoči. Od drugih javnih nameščencev se banovinskim godi tako kakor državnim, mestni in občinski pa se zdaj čedalje bolj zenačujejo z državnimi. Kako pa je s privatnimi nameščenci v primeri z javnimi? Po vojski se je njih število izredno pomnožilo, njihov socialni ugled se je zelo dvignil in dalje časa se jim je godilo dokaj bolje kot državnim; njihova stanovska in gmotna organizacija se je tudi toliko zboljšala, da v ničemer niso zaostajali za državnimi nameščenci. Po letu 1930 pa se je položaj zasebnih nameščencev stalno slabšal: če so prej prejemki stalno naraščali, so poslej nazadovali — do leta 1935 pri moških skoraj za pri ženskah pa za 8%. A to bo spet trajalo le nekaj časa. Za res sposobne in spretne moči je v zasebnih službah torišče dela in napredovanja, pogoji za uspeh so v splošnem večji kot v državni službi. Tudi številčno razmerje se je spremenilo. Leta 1930/31 je imela banska uprava naše banovine 5747 uradnikov, Najmanjši podpisujejo prošnjo na lavantinskega škofa Tomažiča, da bi bil Slomšek proglašen za blaženega. privatnih nameščencev pa je bilo v banovini (brez trgovskih pomočnikov) že 6700. Leta 1935 je ostalo število uradnikov skoraj isto-(6139), medtem ko je bilo pri Pokojninskem zavodu za nameščence 10.546 zavarovancev, od teh iz Slovenije že 8393. V splošnem torej velja, da se samostojnim stanovom godi bolje kot nesamostojnim in zasebnim bolje kot javnim. Ali naj gremo res le za drugimi? Skušnja uči, da je na boljšem tisti, ki redno koraka vzporedno z razvojem ali pa celo pred njim. Kdor pride šele za mnogimi drugimi, temu se nič prida ne obeta. Pa — ali se ne ženemo tudi mi brez zadostnega preudarka le preradi in prepozno v isto smer kot množice drugih? Vse v srednje šole. Vse dijaštvo v srednjih in višjih šolah študira, da bi si zagotovilo čim boljše življenje. Nekdaj je bilo to razmeroma lahko doseči in po tej poti si prišel z veliko verjetnostjo do res uglednega in dobrega položaja. Medtem pa se je splošna izobrazba že tako dvignila in posplošila, da je ugled izšolanih ljudi mnogo manjši in položaj slabši kot včasih. Kaj je pomenil nekdaj doktor te ali one vrste in kako je živel! A danes? Jih je že toliko, da niso nič več nenavadnega. Cele množice drugih izobražencev raznih stopenj so se jim približale in sami se morajo neredko že kar boriti za znosno življenje. Tako se z rastočo kulturo in vedno večjim številom izšolancev množi tekmovanje na vseh področjih. Posledica tega za poedince je čedalje manjše upanje na službo, na drugi strani pa se morajo nujno omejiti v potrebah. Tok časa je tak, da žive srednji sloji v splošnem čedalje slabše in gospodarska udobnost postaja čedalje bolj prazno upanje. Mladino je treba na to pripraviti, da si ne bo slikala prihodnosti preveč rožnato. Zato naj bi vsi povprek ne silili v višje srednje šole, temveč si v večjem številu rajši izbrali bolj praktične poklice. Najrajši v državno službo! Najbolj značilno za našo lagodnosti željno dobo je splošna želja, priti v državno službo. Odkod to? Največ iz navade in komod-nosti. Še vedno vlada pri starših mnenje, da bodo otroci v tej službi najbolje preskrbljeni, in tudi mladina še živi po večini v tej zmotni veri. A to že dolgo ni več res, ker so plače državnih uslužbencev razmeroma zelo nizke, pa tudi služba je ob vsaki politični spremembi Stična, za osemdesetletnico ponoči bajno razsvetljena. v nevarnosti; zraven pa pride še velika odvisnost in vezanost. Že zasebni nameščenci imajo marsikje lažje stališče, še bolje in trdneje pa stojiš in napreduješ v samostojnih poklicih. Nekatere vabi morda v državno službo želja po časti ali oblasti, a to je le lep videz, saj so tu po večini bolj odvisni od predstojnikov kot kjerkoli drugje. Drugi se zanašajo na lahko, ' —nodno delo po pisarnah, ki pa je v resnici, če ga vestno opravljaš, dostikrat zelo naporno in zdravju škodljivo. Sploh vidimo, da iščejo v teh službah zatočišča tisti, ki bi se radi izognili trdemu, zlasti ročnemu delu, ali pa tisti, ki nimajo dovolj poguma, da bi se postavili na svoje noge. A danes ne nudi državna služba nič boljše in gotovejše preskrbe kot druge službe, nasprotno, skoraj povsod drugod se lahko bolje preskrbiš, če si sposoben in delaven. Ne v strokovne šole? Današnji razvoj, potreba in duh časa poudarja važnost strokovnih šol. Pa jih je, žal, še tako malo. V naši državi je blizu 90 % prebivalcev, ki se bavijo z gospodarsko proizvodnjo, katero naj bi pospeševala večja strokovna izobrazba, a le kakih 10% prebivalcev je v javnih službah, svobodnih poklicih, pri vojaštvu in drugod. Razmerje med obema skupinama je torej 9:1. Učencev v strokovnih šolah je okoli 90.000, v srednjih in meščanskih šolah pa okoli 140 000, torej razmerje je 9 : 14. To se pravi, da je za strokovno izobrazbo preskrbljeno sorazmerno nekako štirinajstkrat manj kakor za splošno srednjo. Ali ni to narobe svet? Kaj naj rečemo šele glede kmetijskega šolstva, pri katerem je izkazala statistika za leto 1933/34 le 38 nižjih šol s 1690 in 3 srednje šole s 393 učencil In to v tako poljedelski državi, kot je Jugoslavija! V Sloveniji je v meščanskih in srednjih šolah 17.821 učencev — število se je po vojski podvojilo. Nasproti temu pa je število učencev na strokovnih šolah zadnja leta celo padalo, zlasti pri obrtno-nadaljevalnih šolah! Posebno na slabem pa je pri nas žensko obrtno šolstvo. Celo pri visokih šolah je vidno zanemarjanje strok, ki so za razvoj narodnega gospodarstva najbolj potrebne. Tako imamo v Jugoslaviji slušateljev gospodarsko trgovinske visoke šole (v Zagrebu) le 505, živinozdrav-niške visoke šole le 542, poljedelsko gozdarskih visokih šol le 1180 itd., vseh akademikov pa je čez 15.000! Preurediti bi bilo treba torej s časom ustroj našega šolstva in zlasti še spremeniti nazore ljudi o šoli. Za prvi čas bi do neke mere mogoče najlaže pomagale meščanske šole, morda z dodatnimi tečaji kmetijske ali druge smeri. Tako bi učenci v njih dobili podlage za praktično življenje. Mnogim bodo prav prišle obrtne šole raznih vrst. Posebej omenimo grafično in hotelsko v Beogradu, usnjarsko v Visokem (Bosna), obrtne pri železniških delavnicah, razne vojaške obrtne šole itd. Vsaj po nižji gimnaziji ali meščanski šoli pa naj bi se mladina, ki ni vsestransko nadarjena, bolj zanimala za razne srednje strokovne šole. Sedaj so n. pr. pri nas trgovske (v Ljubljani, Celju, Mariboru) bolj številne in bolj obiskane kot srednje obrtne oziroma tehnične (v Ljubljani). Ali je tako prav? Posebej naj bi se dijaki obračali v še manj znane specialne šole za razne stroke, kot so tekstilna (v Kranju), mlekarska (v Škof ji Loki), gozdarska (v Mariboru), rudarska (v Celju), pomorska trgovska akademija (v Dubrovniku, Kotorju in Bakru — ta z državno mornarsko strojniško šolo), višja ženska obrtna šola (v Zagrebu in Beogradu) in dr. Zelo važne so kmetijske ali poljedelske šole (na Grmu pri Novem mestu, v Št. Juriju ob južni žel., Mariboru in Rakičanu, srednje kmetijske šole v Križevcih, Bukovu, Valjevu) in gospodinjske (v Marijanišču in dr. Krekova v Ljubljani, v Mariboru, v Svečini itd.) pa zadružna šola v Ljubljani. Tudi za razne zdravstvene šole (n. pr. za strežnice v Ljubljani in drugod) se podobno kakor za umetniške in vo- jaške šole mladina že bolj zanima, da o železniški, davkarski, poštni in drugih (v Beogradu) .ne govorimo. Take in podobne strokovne šole dajo že trdno podlago za dobro življenje. Kdor torej ni nadpovprečno nadarjen za višji gimnazijski študij ter čuti sposobnost pa nagnjenje za kakšno praktično stroko, naj bi se odločil za tako pot, ki ga bo hitreje in varneje privedla do poklica, v katerem po večini ne bo slabše živel kot njegov tovariš z maturo ali celó z univerzo, morda pa tudi bolje, a bo porabil mnogo manj časa, stroškov in naporov. Po izhojenih potih ... Prav tako je vzrok težavam nesmotrna porazdeljenost po strokah. Bodisi zaradi stare navade aH iz mode ali zaradi vzgoje ali ne-vednosti so nekatere panoge in nekateri poklici zelo na glasu, priljubljeni ali celó prenapolnjeni. Že prej smo omenili, kako je v nekaterih strokah še mnogo potreb in možnosti, medtem ko se pri drugih, na primer pri učnih poklicih, že dela gneča. O celi vrsti poklicev in še celó bolj izjemnih, ki so pa navadno najdonosnejši, ne vedo dijaki tako rekoč nič, morda še njih imena ne, a tudi če kaj vedo, ne najdejo pota do njih. Značilen primer take nesmotrne porazdelitve vidimo pri slušateljicah na vseučiliščih. V zimskem tečaju 1935/36 je bilo visokošolk pri nas na vseh univerzah 3066. Pa se jih je zgnetlo na modroslovne oddelke — kaj pravite, koliko? Precej nad polovico, t. j. 1716, na vseh ostalih šest fakultet jih pride pa 1350! Tako študira v Beogradu in Zagrebu že precej več žensk za profesorski poklic kot pa moških, medtem ko se jih pripravlja za driige stroke razmeroma malo. Da potem mnoge zlepa ne pridejo do službe, ni čudno. Le v ožji domovini in le v mestu... Nadalje so poklicne moči slabo razdeljene po krajih. Velik del našega izobraženstva se krčevito drži le Slovenije, čeprav bi marsikdo našel v drugih delih države celó boljše življenje. Srednji in preprosti sloji so v tem podjetnejši, čeprav so za to slabše pripravljeni. Mlad človek bi ne smel imeti strahu pred službovanjem izven ožje domovine. Zlasti dokler nima še družine, je še brez ovir, si lahko razširi obzorje in pridobi več izkušenj, ki mu bodo kasneje povsod dobrodošle. Dalje vse tišči v večja mesta; kdor le more, se izogne podeželju. Kdor nima posebnih razlogov za bivanje v večjem mestu, naj se ne boji bivanja na deželi, ki ima tudi svoje čare in prednosti. Sicer pa se je, kot smo videli, dežela kulturno močno dvignila in je beg inteligence, zlasti učiteljstva, v mesta le še ostanek preživele meščanske miselnosti, ki ni več pravilna. Prevelika navezanost na domače kraje kakor tudi siljenje v mesta je morda čustveno še razumljivo, a ko gre za službo, navadno ni pametno. Tudi je videti mestno življenje iz daljave dosti lepše kot je v resnici. Če bi se mladina tega zavedala in to tudi upoštevala, bi bilo dostikrat bolje zanjo. Volja je ključ! Končno, a ne nazadnje pa bi morala šola in dom vzgajati tudi bolj k samostojnost i in samozavesti, da ne bo tolik del mladine iskal le komodnih poti. Mladina naj bi se ne sramovala prijeti, vsaj začasno, za delo, ki ni ravno v njenih načrtih, vedro in pogumno naj gre tudi po kaki stranpoti, tudi preko zaprek in zamud do svojega pravega poklica. In če jo kaj vrže iz začetnega kolovoza, kar se tudi lahko zgodi, naj ne obupuje, ampak se prilagodi in si po svoje pomaga dalje. Tega duha delavnosti in požrtvovalnosti naj bi bila mladina polna, zakaj nihče ne ve, kaj jo še čaka. Kakšne globoke pretrese in stiske so prinesla samo zadnja desetletja! Naj si nikdo ne dela prevelikih nad, verjetno je, da se bo trd in oster življenjski boj še vedno nadaljeval in slabiče stri. Mladina naj ne pričakuje preveč lepih časov, lahko postane borba hujša. Bolje bo, če se čimprej zave, da ji bo treba čedalje več volje, spretnosti, iznajdljivosti in značajne trdnosti, če bo hotela obstati v naraščajoči tekmi bodočih dni. Naj se ne zanaša ne na družbo ne na javnost, marveč na svojo sposobnost in moč: le lastna krepka volja jo bo rešila. Zakaj naša živinoicja nič ne nese? Ing. Iv. Oblak. Že slišim vaš odgovor: Zato, ker je cena živini tako nizka. Res je, a to ni edini vzrok. Res je, da cena živini danes nikakor ni v pravem razmerju s cenami drugih, predvsem industrijskih produktov, katere mora kmet kupovati. Res je tudi, da je ta neskladnost cen najbolj kričeče vprašanje našega kmeta. Ali je upanje, da se bodo cene živini popravile? Mi sami ne moremo narekovati cen živini, ampak cene nam narekujejo drugi trgi, doma v državi in v inozemstvu; kajti Slovenci nismo gospodarska celota zase. Zato tudi razne akcije, ki so jih zadnji čas pri nas začeli, ne bi rodile uspeha, vsaj stalnega in znatnega ne, ako bi bile omejene samo na Slovenijo. Cene se ravnajo po starem trgovskem pravilu, t. j. po ponudbi in povpraševanju. Prevelika ponudba tlači cene, a povpraševanje dviga cene. Tako je bila n. pr. v letu 1935 ponudba zaradi slabe letine za krmo in zmanjšanega uvoza zelo velika, a povpraševanje malo: cena je padla. Letos pa je bila izredno dobra letina za krmo: Ni več tolike ponudbe in nastopilo je že povpraševanje za domač trg in deloma že za povečani izvoz: cene so se popravile. Izvoz živine pa je za nas Slovence manj pomemben, ker nimamo mnogo za izvoz sposobne živine, zlasti ne za nemški trg in tudi za avstrijskega le malo. Zunanji trgi zahtevajo le prvovrstno, debelo in težko blago, a tega mi skoraj nimam,» Sicer smo pa Slovenci na boljšem kot drugi kmetje v naši državi. Imamo namreč, hvala Bogu, že doma tako velik trg, zlasti v dobi, ko prihajajo k nam letoviščarji, da lahko vse doma porabimo in da moramo svoje trge že zalagati z živino s Hrvaškega in iz drugih krajev države. Bodimo odkritosrčni in priznajmo, da naša živinoreja že davno pred to krizo ni bila več rentabilna. Izvzeti pa moramo seveda kraje v bližini večjih mest, kjer so mleko vedno lahko dobro prodali. Takrat seveda ta nerentabilnost ni bila tako občutljiva kot je danes, ker je naš kmet radi boljših dohodkov iz drugih panog gospodarstva, n. pr. od lesa, tedaj že nekako živel in ni čutil izgube, ki jo je imel pri živini. Saj je še danes nekaj krajev v Sloveniji, kjer rede živino predvsem radi gnoja in radi mleka za lastno potrebo. Že včasih smo iskali, kakor mnogi še danes, rešitve za našo živinorejo često tam, kjer je ni. Dolžili smo, da je kriva pasma, iskali ter prebirali vse mogoče vrste, pa le nismo našli tiste, ki bi bila v naših skromnih razmerah donosna. Kor. Koledar 1937 Cene živini se torej ne bodo toliko dvignile, da bi postala naša živinoreja pri današnjem stanju v večji meri rentabilna. Izmed drugih vzrokov nerentabilnosti bi mogli mnoge prav lahko sami odstraniti, seveda ne takoj, ampak le počasi. Glavne vzroke te nerentabilnosti si hočemo ogledati. 1. Živinoreja nas mnogo stane. Slovenci imamo svoje prav posebne težave, ne samo pri živinoreji, ampak pri vsem našem kmetijskem gospodarstvu in tudi drugod. Naše kmetije so male, razkosane v male parcele. Zemlja je izčrpana, težka za obdelovanje in gosto naseljena. Bavimo se z vsemi mogočimi panogami gospodarstva. Zato ni čuda, da vse prav drago proizvajamo. Živino moramo n. pr. skoraj vsepovsod imeti vse leto v hlevu in jo tam krmiti. Koliko ceneje lahko proizvaja živino n. pr. kmet na našem jugu, kjer je živina cele dneve od zgodnje pomladi do zime zunaj na velikih pašnikih, kjer se prehrani skoraj zastonj. Največ samo tretjino leta jo morajo krmiti v hlevu. Mi takih pašnikov nimamo več, imamo samo nekaj planinskih pašnikov, toda še teh veliko premalo. Koliko laže gospodari kmet tam, kjer lahko da preko poletja živino na pašo, kot pa tam, kjer je živina vse življenje priklenjena v hlevu. Čeprav je vzdrževanje planinskih pašnikov mnogo težje, kot pa v širokih sremskih ravninah, vendar so tudi ti, čeprav pod mnogo težjimi pogoji, prava dobrota za kmečko gospodarstvo. Zato je neobhodno potrebno, da se čimveč zemljišča pritegne za planinske pašnike, pa četudi bi bilo to na škodo gozdov. Razume se pa samo ob sebi, da le v takih legah, kjer niso le gozdna tla. Ker pri nas radi pomanjkanja zemlje v splošnem ne bo mogoče živino preživljati kakor jo na jugu in zato tudi ne tako poceni, na tako preprost način in v velikem, smo prisiljeni gospodariti obratno od načina našega juga, to je čim intenzivneje: gospodariti moramo tako, da na malem prostoru pridelamo čim več. S takim gospodarstvom res nekoliko zvišamo stroške, a tembolj tudi zvišamo donos pridelka; zato je vredno žrtvovati. 2. Živino krmimo negospodarsko in nesmotrno. Naši produkcijski stroški pri živinoreji so pa zato tako dragi, ker krmimo živino zelo nesmotrno in negospodarsko. Pri nas živina komaj s petimi leti doseže težo 700 kg, namesto da bi jo dosegla že v dveh do treh letih. V tem pogledu se greši največ, skoraj vsepovsod vlada še veliko neznanje in brezbrižnost. Žival mora jesti, ako hočemo, da bo sploh živela, napredovala v teži in dajala še mleko. Vedeti moramo, koliko hranilnih snovi in kakšne žival potrebuje. Zakaj ni dovolj, da živali natrpamo samo želodec. S hrano ji moramo dati tudi dovolj hranilnih snovi, ki jih rabi za svoje življenje, za delo, meso in mleko. Poznati moramo predvsem vrednost krme, to je, koliko ima krma prebavljivih beljakovin in kolika je njena š k r o b n a vrednost. Zlasti so važne beljakovine, ker le te delajo meso in mleko. Koliko imajo poedine vrste krme teh snovi v sebi, morete zvedeti v vsaki živinorejski knjigi. Nujno potrebno je, da to vemo. Ko poznamo vrednost svoje krme, moramo vedeti, koliko je poedina žival tudi potrebuje. Krave, ki mnogo molzejo in telete, potrebujejo razmeroma več beljakovin kot krave, ki ne molzejo ali le slabo, in več kakor delovna živina. Ker so beljakovine najdragocenejše hranilo in seveda tudi najdražje, moramo z njimi prav gospodariti, dajati jih tistim živalim, ki jih nujno potrebujejo, in ne onim, ki jih toliko ne potrebujejo. Povprečna potreba živali, težke do 500 kg, znaša samo za golo življenje 25 dkg prebavljivih beljakovin in 250 dkg škrobnih vrednost i. To je tako zvana vzdrževalna krma: da žival dobi le toliko, da se vzdrži pri istem stanju, torej ne napreduje v teži in tudi ne izgubi, toda se ne giblje, ne molze in tudi ni breja. Ako žival dela, molze itd., potrebuje nekaj več, in to imenujemo produkcijsko krmo. Tako potrebuje krava za vsak liter mleka poleg gornje količine hranilnih snovi še 5 dkg prebavljivih beljakovin in 25 dkg škrobnih vrednosti. Za 10 1 mleka potrebuje torej še 50 dkg beljakovin in 250 dkg škrobnih vrednosti. Če n. pr. 500 kg težki kravi dajemo dnevno 6 kg srednje dobrega sena, 6 kg pšenične slame in 10 kg repe, smo ji dali le nekaj več kot vzdrževalno krmo. Kako naj torej tako hranjena krava molze? Ako daje več kot 1 J/2 1 mleka dnevno, mora že jemati iz svojih rezerv, ki jih je nabrala čez poletje, in krava hujša, ker lastno meso pretvarja v mleko. Velikokrat dobi živina celo manj kot je potrebno za vzdrževanje. Saj niso redki primeri, da je živina v jeseni lepša in težja kot pomladi, ko mine zima. Kakšen je na kraju račun? Vso zalogo sena, slame, repe itd. smo pokrmili, vso zimo smo rezali rezanico, sekali repo in krmili živino ter imeli morda še hlapca in deklo, ki jih je bilo treba tudi plačevati. Veliko smo izdali za živino, a uspeh? Dobili smo gnoj, ki pa je seveda zelo slab, prirastka pri živini nič, nasprotno, živina je še lažja — in nekaj litrov mleka, ki je komaj za dom. Končni račun je — velika zguba. Še več pa grešimo pri teletih kot pri že odrasli živini. Najprej moramo vedeti, kaj bomo redili in kaj prodali, ter ne kar tjavdan obdržati tele doma za rejo. Tele potrebuje za svojo rast, to je za tvorbo mesa, predvsem beljakovinasto hrano. Mleko je že po naravi najboljša hrana za teleta, saj ima dovolj beljakovin (3*2 %) in škrobne vrednosti (17 %). Edino tele more 70 % prejetih prebavljivih beljakovin spremeniti v meso, odrasla živina izkoristi komaj 20 % beljakovin za tvorbo mesa. Zato je treba živali, čim mlajše so, tem izdatneje krmiti, ker nas 1 kg prirastka na teži pri mladih živalih stane dosti manj kot pri starejših. Zato ne od-stavljajmo telet prezgodaj in dajmo jim še močnih krmil, če hočemo, da bomo dosegli v prvem letu pri telicah težo 270 do 300 kg, pri bikcih pa 400 do 500 kg. Kar se pri teletih zamudi, se ne da več lahko popraviti. Zapomnimo si: Hitra reja, najcenejša reja. Tudi dobre lastnosti, ki jih tele vobče podeduje po svojih roditeljih, se razvijejo le tedaj, če ga v mladosti dobro krmimo. Ako pa tele v mladosti zamorimo, tudi dobre lastnosti pozneje ne pridejo do izraza. Najdragocenejše hranilne snovi so torej beljakovine. Zato pa je vprašanje dobičkonosnosti naše živinoreje prav za prav vprašanje beljakovin. Kje naj dobimo cenene beljakovine? Kupovati jih najbrž povsod ne bo kazalo, vendar se bo v mnogih krajih, kjer se mleko lahko vnovči, tudi to dobro obneslo. Treba je vzeti v roke svinčnik in preračunati. Beljakovine prav lahko doma sami proizvajamo. Kaka razlika je n. pr. že med enim senom in drugim! Lucerna, pomešana tudi s travo, naj nam bo glavna krma. Ta ima že sama vse potrebne snovi v dovoljni količini tudi za krave mlekarice. Mlado, dobro seno ne zaostaja dosti za lucerno, samo da dobro uspeva. Gnojimo travnike, ker jih radi lege ali drugače ni mogoče preorati, in kosimo pravočasno! Uredimo si gnojišča, ker dušik v gnojnici in v gnoju dela v rastlinah tako dragocene beljakovine. S slamo in repo ne bomo dosegli uspeha pri živinoreji. Slamo lahko pokladajo živalim samo tam, kjer krmijo živali z močnimi krmili. Slama je samo za napolnitev želodca in ne za hrano. Redimo samo toliko živine, kolikor je moremo dobro prehraniti! 3. Naša živina je slaba, počasi raste, ni lepa. Nič manj važno vprašanje za rentabilnejšo živinorejo pa je tudi zboljšanje kakovosti naše živine. Le najboljše živali je danes mogoče dobro prodati, in to bo tembolj veljalo za bodočnost. Kako težko je danes dobiti res dobro kravo z lepimi, skladnimi telesnimi oblikami, zraven še dobro mlekarico, ali pa odličnega plemenskega bika! Zaman jih iščete po sejmih in hlevih, ne boste jih našli. Če jih pa že dobite, jih boste morali drago plačati. Zato se ne čudite, da hodijo še danes mnogi v inozemstvo kupovat dobre krave in plemenske bike, ker jih doma še nimamo. Ali ni to sramota? Boljšo in donosnejšo živino si bomo morali sami zrediti s smotrno plemensko o d -biro, ki jo izvajajo selekcijske organizacije. Oklenimo se torej teh in odbi-rajmo res najboljše živali za pleme, saj te organizacije ne zahtevajo od nas velikih denarnih žrtev, ampak samo smotrno izbiranje živali. Potrebno je predvsem mnogo zavednosti, discipline in potrpljenja, kajti uspeh tega dela ni takoj viden, ampak navadno šele čez več let. Mnogo smo že zamudili ter mnogi so nas že davno prehiteli, vendar še ni prepozno. Vprav v teh hudih časih se moramo z vso vnemo poprijeti dela in ne samo zdihovati ter se izgovarjati, češ, saj tako ni vredno truda. V bodoče bo le tisti mogel živeti, ki si bo zredil lepe in donosnejše živali in jih tudi smotrno, racionalno krmil, vsi drugi so obsojeni na vedno večjo zgubo in morajo propasti, kajti slabo živino ne bo vredno krmiti. Ne koliko živine, ampak kakšno živino imate v hlevu, to bo odločilno. 4. Naše mlekarstvo ni organizirano. V veliki meri je vzrok nerentabilnosti naše živinoreje v tem, da glavnega produkta, mleka, ne moremo dobro vnovčiti ali ga sploh ne moremo prodati. Skoraj vsa Dolenjska, Štajerska in Prekmurje ne dobi za mleko skoraj nič. Kako naj bo potem živinoreja rentabilna? Kajti rentabilnost in s tem tudi napredek živinoreje je največ odvisen ravno od vnovče-vanja mleka. Če bi naš kmet lahko prodal svoje mleko po primerni ceni, bi bilo ravno to najboljša gonilna sila za zboljšanje naše živinoreje, za boljšo odbiro in boljše krmljenje. Zato je predvsem treba rešiti to vprašanje: organizacijo našega mlekarstva. Domači trg je prenasičen, torej treba misliti na prodajo v inozemstvo. Tu bi prišlo v poštev predvsem maslo. To pa mora biti le prvovrstno, sveže in popolnoma enotno, to je tipizirano. Tega pa danes ne zmoremo. Zato ni čuda, da vse prilike za izvoz masla v Nemčijo ostanejo neizrabljene. Mimogrede naj bo povedano, da za vagon masla potrebujemo 250.000 1 mleka. Torej bi srednja naša mlekarna potrebovala skoraj leto dni, da bi to količino zbrala. Zadruge smo ustanavljali brez prave gospodarske podlage. Takrat je bilo to še prav, a danes gotovo ni. Zdaj nekatere, ki so si še pravočasno preskrbele domači trg in odjemalca, še nekako delujejo, druge komaj životarijo, tretje pa so zaprle svoje obrate in počasi likvidirajo, a vse vedno prosijo podpore. Zadnji čas je že, da se vse naše mlekarstvo reorganizira in postavi na realno gospodarsko podlago ter napravi konec naši branjariji. Ne mislimo, da je v drugih gospodarskih panogah bolje, povsod je ista bolezen: tipična slovenska branjarija in razdvojenost. Treba je je vse male gospodarske edinice, ki same zase niso znožne življenja, povezati v skupno gospodarsko enoto. Malim edinicam je treba določati področje, kaj smejo in morajo delati. Za vse gospodarstvo, predvsem za mlekarstvo in s tem tudi za živinorejo, je edina rešitev v premišljenem načrtnem gospodarstvu; kajti če bomo po starem delali še dalje, bomo sicer nekaj časa še životarili, toda sčasoma bomo v gospodarski borbi popolnoma propadli. Manjka nam le res poštenih in sposobnih ljudi, ki bi vzeli naše gospodarstvo v roke in ga vodili po dobro proučenem načrtu. Mnogo je torej vzrokov, zakaj je naša živinoreja nerentabilna. Ni torej samo nizka cena vzrok, ampak predvsem tudi naše drago proizvajanje, ki je zlasti v negospodarskem, neracionalnem krmljenju. Dalje v tem, da imamo po večini še zelo slabo živino, ki nam do-naša malo mleka, počasi napreduje in ni lepih ter skladnih oblik. Z zdihovanjem in zabavljanjem ne bo nič pomagano. Samo s smotrnim delom in napredkom ter gospodarskim organiziranjem je pričakovati uspehov. Usposobimo se torej za gospodarsko borbo in organizirajmo slovensko revščino, ker samo tako bomo v bodoče mogli napredovati. Kaj je naši izstradani zemlji najbolj potrebno? Ing. V. K. Ako svoji kravi ne daš dovolj krme, ti ne bo dala dosti mleka. Isto velja za našo zemljo: ako zemlji ne dodajaš dovoljnih množin hranilnih snovi, ti ne bo bog ve kaj rodila. Za dosego dobre žetve moramo naši zemlji gnojiti predvsem s hlevskim gnojem. Ta dovaja zemlji neobhodno potrebne redilne snovi, in sicer v glavnem dušik in kalij, dočim je množina izredno važne fosforne kisline nezadostna. To velja zlasti za gnojnico, ki vsebuje v dobro ohranjenem stanju okoli 0 4% kalija, 0'2% dušika in le 001 % fosforne kisline. Kakor je torej iz omenjenega razvidno, vsebuje gnojnica približno 20 krat manj fosforne kisline kot dušika in 40 krat manj kot kalija. Po znanem zakonu o minimumu pa dobimo vsekakor po-voljno žetev le tedaj, ako so glavne redilne snovi, kakor so dušik, kalij, fosforna kislina in apno, na razpolago v pravilnem medsebojnem razmerju. Da popravimo to neugodno razmerje glede fosforne kisline, moramo poleg naravnih gnojil dodajati zemlji še umetna fosforna gnojila. Pri izbiri umetnih fosfornih gnojil moramo samoumevno upoštevati svoj-stvo tal, kakovost in hitrost učinka umetnih gnojil in predvsem — v času splošnega pomanj- kanja denarnih sredstev — nabavno ceno gnojil. Razne vrste superfosfata (16% in 18% mineralni superfosfat, 19% kostni superfosfat) se odlikujejo predvsem pri rastlinah s kratko-rastno dobo v težkih tleh, toda se ne obnesejo v lahkih (več ali manj peščenih) tleh, ker obstoja velika nevarnost, da deževnica izpira tako zvano vodotopno fosforno kislino, kar povzroča, da izostane pričakovani uspeh žetve. V kislih (močvirnatih) tleh pa sploh izostane uspeh gnojenja s superfosfatom. Razen omenjenega pa imajo mineralni superfosfati še to slabo stran, da so v današnjih težkih prilikah za našega poljedelca mnogo predragi. Našim domačim tvornicam pa ni mogoče znižati njih cene, ker morajo nabavljati pod težkimi pogoji (nakupovanje tujih deviz itd.) potrebne surovine iz daljne severne Afrike (Alžira in Maroka). Zato moramo iz narodno gospodarskih ozirov zelo pozdraviti, da se je posrečilo pred nekaj leti odkriti v naši državi fosfatna ležišča, kojih fosfatne surovine so v prav odlični meri sposobne za proizvajanje fosfornih gnojil. Iz rjavih dalmatinskih fosfatov, ki jih kopljejo pri Erveniku (srez Benkovac), proizvaja Tovarna umetnih gnojil v Celju novo fosforno gnojilo ter ga imenuje »fosfatno žlindro«. Fosfatna žlindra vsebuje 18—20% celotne fosforne kisline, od te je več kot polovica topna v citronovi kislini in več kot ena tretjina v vodi. Kot umetno gnojilo, ki ga proizvajajo iz domačih surovin, je fosfotna žlindra ne samo mnogo cenejša kot superfosfat, temveč pred- stavlja sploh najcenejše fosforno gnojilo. Fosfatna žlindra ima zlasti to ugodnost, da se da uspešno uporabljati tudi za lahka tla, za katera — kot prej omenjeno — superfosfat ni prikladen. Isto velja za kisla (močvirnata) tla. Radi svoje kemične sestave je fosfatna žlindra odlično uporabna za vse rastline z daljšo rastno dobo. Uspehi, ki so jih naši poljedelci dosegli potom gnojenja s fosfatno žlindro, so naravnost presenetljivi. Na travnikih so nekateri posestniki dosegli za skoro 100% večji pridelek pri prvi košnji in okoli 60—80% pri otavi. Povsod tam, kjer so sipali fosfatno žlindro, se je bujno razvila detelja in sladka trava. Posestnik Mir-nik pri Arji vasi (Savinjska dolina) je dobil trikrat več hmelja na nasadu, gnojenem s fosfatno žlindro, kot na negnojenem. Podobne uspehe so dosegli tudi številni drugi hmeljarji. Naravnost sijajna poročila pa prihajajo od strani vinogradnikov. Množina vina je bila mnogo večja in kakovost znatno boljša. Tudi pri sadovnjakih in okopavinah se je fosfatna žlindra izkazala kot učinkovito gnojilo. Zlasti v kisli močvirnati zemlji Pesniške doline — kakor poroča dr. Kovačič iz Maribora—Košaki — so posestniki beležili rekordne uspehe, kar predstavlja za naše poljedelstvo izredno važen izsledek, ko se mineralni superfosfat v kislih zemljah ni posebno obnesel. Fosfatna žlindra je priporočljiva zlasti za gnojenje travnikov, deteljišč, okopavin, hmeljišč, vinogradov in sadovnjakov v izmeri od 250 do 300 kg na oral zemlje. Za odrom svetovne politike. Alojzij Kuhar. Kadar mi, navadni ljudje, beremo o poteku mednarodnega življenja v dnevnem časopisju, imamo vtis, da je življenje narodov prenapolnjeno s samimi idealnimi nagibi. Vsi zatrjujejo, da iščejo le najlepše čednosti. A vendar je na drugi strani res, da vsa ta čednostna tekma rodi mnogokrat le sovraštvo, zavist in trpljenje. Čudimo se, kako je mogoče spraviti to dvoje v sklad: plemenita prizadevanja, ki rodijo vedno le neplemenita dejanja! Odkod zlo v sostavu mednarodnega sožitja? Katere sile vobče odločujoče vplivajo na mednarodno politiko? Te sile so raznolike. Vseh ne bomo našteli. Le glavne bomo omenili. Prvi dve, to so verske in nacionalne ideje, spadajo med duhovne vrednote, tretja sila pa je gospodarskega značaja. Verske ideje. Verske ideje so najgloblja sila, ki deluje v človeški duši. So izraz človekove odvisnosti od Stvarnika, ki mu dolguje človek vse. So njegov najdragocenejši zaklad in gibalo, ki človeka žene do največjih žrtev. Zatorej ni čudno, če zapuščajo verstva globoke sledove tudi v politični zgodovini narodov. Verska go- rečnost sili k apostolstvu, sili torej čez narodne in državne meje. Verska zvestoba sili k dejanskemu uporu proti preganjalcu, ki verskega prepričanja ne spoštuje ali z nasilnimi sredstvi vsiljuje drugo vero. Prvo in drugo daje povod za nesoglasja med narodnimi občestvi, če vse to izvajajo s krivičnimi sredstvi. Verska gorečnost sama na sebi, dokler se drži predpisanih meja pravičnosti in ljubezni, bi bila v mednarodnem življenju le sredstvo mirnega napredka v plemenitosti in pravi civilizaciji. Toda vešči oblastniki in tudi brezvestni lovci za denarjem so se polastili te najbolj plemenite duševne vrednote in jo zlorabljajo v svoje zle namene. Zgodovina turškega cesarstva je prav dober dokaz za to. Koliko narodov je turško cesarstvo poteptalo in si jih zasužnjilo! Turški oblastniki so podpihovali versko nestrpnost in svoje ljudi z apostolskimi gesli o razširjevanju mohamedanske veroizpovedi podili nad druge narode, da jih iz-ropajo in njihovo bogastvo prinesejo s seboj, da so napolnili skladišča turških mogočnikov. Vsi še vemo, kakšen velikanski pomen je imelo cela stoletja turško cesarstvo v mednarodni politiki, koliko krvavih vojsik spremlja njegovo zgodovino do naše dobe, ko so se podjarmljeni in zasužnjeni narodi osvobodili z gesli o narodni svobodi in verski zaščiti. A tudi te, v osnovi plemenite želje po svobodnem verskem in narodnem udejstvo-vanju, ki so na primer prevevale balkanske nairode, ko so šli v vojske proti zatiralcu, so drugi brezvestni državniki zlorabljali, da so> z njimi dosegli svoje sebične cilje. Rusija nikdar ni v resnici imela namena, braniti krščanstvo, čeprav se je bahato postavila za varuha krščanske vere v Turčiji. A izkoristila je to lepo in na zunaj plemenito firmo, da se je mogla vmešavati v turške razmere, Turčijo polagoma razkrajati in si s tem trebiti pot do osvojitve dardanelskih ožin, ki so bile njen veliki cilj. Anglija se je pod isto firmo zaletavala v Turčijo, v resnici pa ne zaradi kristjanov, marveč da je mogla Rusijo porivati nazaj, ker se je bala, da ji bo Rusija nekoč prestrigla pot v Indijo. V Turčijo so prišle tudi Nemčija in Avstro-Ogrska, vse navidezno prežete od želje, da pomagajo vernikom do verske svobode, v dejanju pa iz golih nagonov po političnih osvajanjih in po petrolejskih bogastvih, ki so v Turčiji. Avstro-Ogrska je pod isto lepo zvenečo firmo zasedla Bosno, Hercegovino in Novi pazar, a to je storila le zaradi proti-srbske politike in iz pohlepa po Balkanu. Vse številne turške vojske v preteklem stoletju imajo med neposrednimi povodi tudi verska vprašanja. Podobno bi rekli lahko tudi o protestantizmu, ki so ga oblastniki uporabljali in zlorabljali za gole osvajalne namene. Zgodovina protestantske vere je polna kulturnih ruševin in tone v mlakah prelite človeške krvi. Poglejmo le na Irsko! Dolga stoletja se je vlekla irska žaloigra, na njo so se obešali razni politični in gospodarski interesi, povzročala je mednarodne napetosti in vojne nevarnosti. In še danes je ni konec. Še danes, se zdi, bo znova zamajala osnove političnega reda v Angleškem imperiju in s tem tudi na vsem svetu. — Zdi se tudi, da je treba na dnu vsega strahotnega razdejanja, ki ga je med ruskim narodom naredila boljševiška revolucija, iskati tudi verske sile. Židovski vodje boljševizma so se pač hoteli maščevati za vsa preganjanja, ki so jih bili deležni v tako obilni meri pod caristično in pravoslavno Rusijo njihovi predniki. Seveda verski motivi kaj kmalu utonejo v drugih nagibih, ki verska čustva samo izrabljajo, da laže pridejo do ciljev. Narodnostne ideje. Narodnostne ideje so tudi orale globoke brazde v mednarodni politiki in pomagale izoblikovati mednarodno sožitje, da je dobilo današnje oblike. Vsak narod ima po božji in naravni postavi nekatere pravice, ki so svete in torej nedotakljive. Mednje spada na primer pravica, da vsakdo govori in goji svoj materinski jezik, da se zbira v krvne in kulturne skupnosti, ki se imenujejo države in ki so naravne celice družabne razdelitve človeštva. Vsak narod ima pravico, da nemoteno goji svoje narodne svojine in varuje svojo državno neodvisnost. V starejši zgodovini narodnostni čut morda ni bil tako izrazito razvit kakor je danes. Egipčan, Grk in Rimljan so bili že nekoliko nacionalisti v sodobnem pomenu besede, toda za Rimljani je prišla doba, ko je narodnostna zavest utonila v absolutističnih režimih srednjega in modernega veka do pro-svetljene dobe in francoske revolucije, ki je narodnostni čut zopet predramila in ga napravila za eno najmočnejših pogonskih sil sodobne politične zgodovine. Takrat so državne meje čestokrat rezale po živem telesu narodnih celot. Čisto naravno se je z obuditvijo narodne samozavesti rodila tudi želja, da se istokrvni ljudje, ki govorijo isti jezik, spravijo v okvir narodnih držav. Povod za napetosti od države do države je bil s tem dan. Poglavje velikih borb se je začelo. Po večini so se končale z vojskami. Tako spremljajo graditev zedinjene narodne države Italije nešteti bojni pohodi med starimi državami, ki so branile svojo posest, in med mladimi narodnimi silami, ki so jim hotele iztrgati odrezane dele svojega narodnega telesc. Kaj so bile vojske med Avstrijo in Italijo, ki polnijo preteklo stoletje, drugega kot borba za zmago narodnostnega načela? Zedinjenje nemške narodne države se je uresničilo na bojnih poljanah. Nemške vojske z Avstrijo, Rusijo in Italijo so plod narodnostnih idej. Pa saj nam ni treba segati tako daleč nazaj v zgodovino. Vstajenje nacionalnih držav kot so Poljska, Češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija, ki so nastale na ruševinah štirih cesarstev, je bilo TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D.D. OBRATOVALIŠČI: CELJE IN HRASTNIK izdeluje in prodaja naslednje vrste fosfatnih gnojil: kostni superfosfat KM F 18/19% rudninski superfosfat 16% in 18% fosfatno žlindro 6/10/18% razen teh dobavlja tovarna: kaliamonsuperfosfat (mešanico KAS) kostno in apnenčevo moko nadalje ima stalno na zalogi: kalijevo sol 40% za gnojenje čilski soliter 16% za gnojenje Vsa navedena gnojila se prodajajo po najnižjih dnevnih cenah. Vprašanja in naročila na: Tovarno kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. ali njeno podružnico v Celju. Zlasti opozarjamo vse kmetovalce, sadjarje, hmeljarje in vinogradnike, da je fosforna kislina poleg kalija in dušika najvažnejša lirana za vse rastline. Ker pa naši domači zemlji ie od narave primanjkuje fosforja, ki ga tudi hlevski gnoj ne vsebuje v zadostni meri, moramo zemlji dovajati to važno hranilno snov v obliki fosfatnih gnojil. Priporočamo zlasti fosfatno žlindro, ki je najcenejše fosforno-kislo gnojilo! mogoče le po številnih krvavih vojskah, ki so stare meje razdejale in dale možnost, dia so se postavile nove. In če zasledujemo razvoj sodobne Nemčije ali Italije, ki si pod silnim pritiskom nacionalnih idej utirata pot med narodi, moramo priznati, da zoipet nastajajo nove napetosti, iz kaiterih morajo nujno nastati spori in krvava obračunavanja. Politična zgodovina preteklega stoletja in vseh 36 let našega stoletja kar grmi in odmeva od nacionalizmov, čistih in pravičnih, imperialističnih in osva-jalnih, ponižanih in teptanih. Seveda so se tudi narodnostnih idej polastili brezvestni voditelji človeštva, ki so v kapitalističnem duhu, ki — kakor smo rekli — duhovnih vrednot ne priznava, marveč mu je samo do blagovnega bogastva, z nacionalističnimi gesli gnali narode v borbe, v katerih so krvaveli za popolnoma druge cilje. V imenu nacionalne časti so šli v borbo za petrolej, za premog, za železo, za polastitev kolonij, za interese svetovne trgovine. Gospodarska gibala. Gospodarska gibala so v mednarodni politiki med vsemi najvažnejša. Tičejo se človeške prehrane in preskrbe z nujnimi potrebščinami za življenje. Naša sodobna kultura, ki sloni večidel na oboževanju blagovnega bogastva in materialnega udobja, je plod kapitalističnega naziranja. Blago je vse, pravi kapitalizem, duh ni nič. Sredstva, s katerimi si bogastvo pridobimo in udobje ustvarimo, so kapitalizmu vsa dobra. Nravnih ovir kapitalizem za svoje izživljanje ne prizna nobenih. Kapitalistični pohlep po bogastvu in udobju je zajel domala že vsakega posameznika in s tem povzročil strašni padec nravnega čuta, ki ga v našem družabnem življenju opažamo. Prav tako in še bolj je zajel narode in države, ki v njih poedinci vodijo usodo milijonov ljudi. Tudi v mednarodnem sožitju so kapitalistična načela postala skoraj edino veljavni zakon. Ako bi vsak narod na ozemlju, kjer prebiva in kjer si je ustanovil svojo državo, našel dovolj živeža in imel na razpolago tudi zadostne vire naravnih bogastev, da bi si mogel sleherni državljan udobno opremiti svoje življenje, bi take pogonske sile v mednarodni poli-litiki ne pomenile nič. Tudi če bi povsod vladali krščanski zakoni pravičnosti in ljubezni, ki dajejo edinstven ključ za zadovoljitev gmotnih potreb, bi te sile sožitja narodov ne motile. Toda dejansko ni tako. Živež in naravna bogastva so razdeljena tako, da pripada temu narodu nekaj, kar drugi nimajo, in narobe. Tudi takšne primere imamo, da prebivajo številčno močni narodi na nerodovitnih in praznih tleh, številčno slabi narodi pa so zasedli bogate pokrajine, ali da zdravi in bojeviti narodi živijo na neplodni zemlji, medtem ko mehkužni in slabotni razpolagajo z zemljo, ki je z bogastvom prenasičena. Zopet se dogaja, da nekateri narodi radi svoje zemljepisne lege delajo naravnost napotje drugim, večjim in bolj potrebnim, ki na primer ne morejo do morja, da bi si od tam preskrbeli živež in druge potrebščine. Tako smo postali drug od drugega odvisni, drug na drugega navezani, da si medsebojno izmenjavamo blago, ki ga za svoj obstoj potrebujemo. Toda izmenjavo je treba urediti, da se ne bomo drug v drugega zaletavali in da bomo pri vsej skrbi za živež in druge potrebščine spoštovali naravne pravice vsakega človeka in vsakega naroda. To nalogo je prevzela mednarodna politika. Glavne človeške potrebščine v današnjem gospodarstvu so živež in sredstva, da si živež kupimo, ter številne surovine, ki so človeštvu potrebne, da živež prevaža iz krajev, kjer je, v kraje, kjer ga ni, da se oblači in si svoja bivališča udobno opremi. Med poglavitne vrste živeža štejemo: žito, meso, kavo, čaj, sladkor, riž in krompir. Med drugimi potrebščinami pa so na prvih mestih: premog, petrolej, železne rude, kavčuk, volna ■in bombaž ter baker in zlato. Okrog naštetih surovin se danes suče vsa mednarodna politika. Borbi za njihovo posest veljajo dandanes skoraj vsi mednarodni spori, večinoma vse konference državnikov in končno tudi vse sodobne vojske. Morda se na to osnovno borbo obešajo tudi še druge pogonske sile, kakor verske ali nacionalne ideje, toda te so postale pod bičem kapitalističnega duha postranskega pomena. Premog. Premog je danes poglavitna pogonska sila. Premog žene tovarne, železnice in ladje ter greje stanovanja. Če bi zmanjkalo premoga, česar se svet resno boji, bi se ustavila domala vsa industrija po tovarnah in rudnikih, domala vse železnice in večina ladij ter bi ugasnila večina peči in centralnih kurjav. Vse človeštvo porabi sedaj za svoj obstoj in napredek vsako leto okrog eno in četrt milijarde ton premoga. Toda premoga ni v vsaki državi! Največ ga imajo v Zedinjenih državah Severne Amerike, v Angliji, Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Poljskem in na Japonskem. Drugod ga ali sploh ni, kakor na primer v Italiji, ali ga je premalo, kakor na primer pri nas, ki ga moramo kupovati tudi drugod. Tako nastaja potreba izmenjave premoga. Kje ga bomo kupovali, po kateri poti dovažali, koliko ga bomo potrebovali, kakšne carine zanj uvedli? Države, ki ga imajo dovolj, bodo skrbele, da ga bodo za razvoj svoje industrije čim več uporabljale in potem industrijske izdelke prodajale. Brigale se bodo tudi, da si zavarujejo drugod varne trge, kjer bodo imele stalne odjemalce. S tem nastaja že »premogovna politika«, ki jo mora imeti vsaka država, naj bo s premogom bogata ali ne. Države morejo sklepati medsebojne trgovinske pogodbe in z njimi druga drugo izpodrivati. Politična prijateljstva se bodo začela obešati na premog, pa tudi politična sovraštva. Vzemimo nekaj dejanskih primerov. Anglija velikanske množine svojega premoga, od katerega žive vsaj trije milijoni rudarskih družin, ni mogle več prodajati, ker se je na svetovnem trgu pojavila Nemčija kot konkurent. Mirna pogajanja niso dovedla do sporazuma. Začelo ise je politično sovraštvo. Anglija je začela Nemčiji nagajati na drugih področjih, jo obkoljevati na vseh straneh s političnimi sovraštvi, mobilizirala s silo in vabo male narode, da so s carino zapirali meje nemškemu premogu, Nemčija je odgovarjala: gradila je brodovje, da bi Anglijo vrgla, Taiko se je iz premogovne politike izcimilo naaprotstvo, ki je so-odločevalo, da je v svetovni vojski Anglija z vieseljem šla nad Nemčijoi in jo kot konkurenta premagala, da je izginila s svetovnih trgov. Kdo se je pri tem brigal za trpljenje milijonov delavskih družin, ki so prišle ob kruh? Ravno tako pa se je 'tudi Nemčiji zahotelo francoskih in belgijskih premogovnih rudnikov, da bi Francijo oslabila in si jo gospodarsko in politično podvrgla. Italija, ki je brez premoga, je v svetovni vojski šla z za-padnimi velesilami radi tega, ker se je bala, da ji Anglija odreče premog in jo tako izgladuje ter v neikaj mesecih požene v propad. Anglija je na mirovni konferenci vztrajno nasprotovala misli, naj Poljska dobi šlezijske premogovnike in lastno pristanišče, ker je hotela, da ostane glede dobave premoga od Anglije odvisna in torej njej poslušna tudi v političnem pogledu. Japonci zasedajo Kitaj tudi iz razloga, da tam zasedejo premogovnike in se osamosvojijo od angleške in ameriške odvisnosti. Združene države Severne Amerike so postavile načelo, ki neameriškim državam prepoveduje vmešavanje v politiko obeh Amerik, ker so se hotele zavarovati pred evropsko konkurenco na ameriških trgih. Kapitalistična ureditev našega gospodarstva pa je napetosti še povečala in način borbe posurovila. Premogovni magnati, ženoč se za čim večjim dobičkom, so se med seboj zvezali v velika združenja, ki razpolagajo z denarjem brez mejá. Kjer so opazili, da jim zaslužek uhaja, tja so zastavili nož. Stisnili so celó svoje vlade za vrat in dosegli, da je za varstvo njihovih interesov država morala tvegati mednarodne zapletljaje in celó vojske ter pognati v nesrečo ljudstva, ki dostikrat niso niti vedela, čemu trpe, dostikrat pa so jih tolažili z lepo donečimi gesli. Premogovni magnati so narekovali besede v usta državnikov, sestavljali ultimate, izdajali bojna povelja in pisali mirovne pogoje. Zaradi kapitalističnega ustroja naše družbe je premog, eno največjih naravnih bogastev, postal eno največjih prekletstev človeškega rodu. Petrolej. Petrolej je splošno ime, ki se danes uporablja za težka mineralna olja, iz katerih se poleg drugih tvarin, kakor na primer bencina, nafte, vazelina in še kakšnih trideset produktov, izdeluje tudi svetilni petrolej v ožjem pomenu besede. Petrolej v širšem pomenu si danes skuša osvojiti prvo mesto v mednarodnem gospodarstvu in tako tudi v mednarodni politiki. Petrolej je v prvi vrsti gonilna moč za razne motorje in ima pred premogom mnoge neprecenljive prednosti. Petrolej je tekočina in ga je laže prekladati in prevažati. Od vrelca teče na stotine in tisoče kilometrov sam, kar po ceveh, se sam zliva v ladje, iz njih v cisterne in tako dalje, dokler ne pride do konsumenta. Petrolej ima tudi mnogo višjo vročino, zato daje tudi večjo pogonsko silo. Pol tone petroleja lahko nadomesti eno tono premoga. Zato je razumljivo, da si je osvojil skoraj polovico svetovnega prometa, če ne več. Avtomobili vseh vrst so od njega odvisni, ravno tako tudi letala. Ladje ga vedno bolj uporabljajo, ker zadostujejo prostorno manjše zaloge za mnogo daljša potovanja. Celó železnice ga čedalje več uporabljajo, odkar je bil iznajden Dieslov motor. Lahko si predstavljamo, kaj hi se zgodilo, če bi pri današnjem ustroju svetovnega gospodarstva na mah zmanjkalo petroleja. In kaj bi se zgodilo z armadami in vojnimi bro-dovji, zlasti zračnimi brodovji, če bi ne bilo petroleja! Človeštvo porablja sedaj vsako leto okrog 70 milijonov ton petroleja samo kot gonilno moč, da ne govorimo o svetilnem petroleju in drugih pridelkih iz surovega petroleja. Samo v zadnjih dvajsetih letih je petrolej prevzel 30% sve- ragvaj in Argentina. Razume se, da so si posebno velike države prizadevale, da se polastijo vseh pe-trolejskih vrelcev, da jih druga drugi iztrgajo, ker bi s tem imele v rokah prvič dragoceno blago, s katerim bi služile denar, drugič neobhodno gonilno moč za državno obrambo in tretjič nevaren monopol, s katerim bi lahko stiskale in si politično osvajale male narode. Nastala je borba, ki se ne da z nekaj besedami opisati. Stritarjev relief, ki je bil vzidan dne 5. julija 1936 ob stoletnici njegovega rojstva v Podismreki pri Velikih Laščah. tovne paroplovbe in več kot 50 % vsega suho-zemskega prometa. Postal je osnovna potreba za vsako državno obrambo. »Zvezne velesile so plavale k zmagi na valovih petroleja,« piše v svojih spominih pokojni angleški zunanji minister lord Curzon in ves svet mu daje prav, kajti če je Nemčija podlegla po tako sijajnih vojaških uspehih, je podlegla v prvi vrsti zato, ker ni imela petroleja, da bi napajala svoja motorna vozila, medtem ko so ga nasprotniki imeli v izobilici. Ni čudno, če si potemtakem vse države z vsemi mogočimi sredstvi prizadevajo, da bi si nabavile v zadostni meri te dragocene tekočine, se glede njene preskrbe postavile na lastne noge in postale povsem neodvisne. Toda petroleja ni povsod, marveč je le na redkih točkah naše oble: v Zedinjenih državah Severne Amerike, Mehiki, Rusiji, na Poljskem, v Romuniji, Perziji, Iraku, Indiji, na nizozemskih otokih, Kitajskem in v južnoameriških državah Venezuela, Ekvator, Bolivija, Čile, Pa- Kot največja konkurenta sta nastopila Anglija in Amerika, ki sta si osvojili skoraj ves petrolej. Pozneje se je pojavila Rusija, za njo, tik pred vojsko, še Nemčija. Borba raznih ■državnih trustov je bila romantična, a strašna. Koliko krvavih vojsk, koliko krvavih revolucij ima petrolejsika borba na vesti! Vse južnoameriške revolucije zadnjih dvajsetih let, vise strahovite prekucije v Mehiki, razkosanje turškega cesarstva, vse to gre na račun petroleja in borbe za njegovo posest. V svetovni vojski je Nemčija poman-drala Romunijo, da se je pririla do petrolejskih vrelcev. Angleži so drveli skoz vso Azijo do Kavkaza, da po boljševiški revoluciji zasedejo najprej petrolejiske vrelce. Tisti brezglavi predvojni nemški načrt o Nemčiji, ki bi se raztegala od Hamburga do Bagdada, je plod skrbi za petrolej, ker bi ta pot tekla mimo mosuLskih petrolejskih polj. Nedavno zaključena ¡krvava vojska v Gran Chacu v Južni Ameriki je delo konkuirentnih petrolejskih trusiov. Pohod Japonske v Mandžurijo ie narekovala žeja po petroleju. Italija je šla v Abesinijo in jo zdrobila zaradi petroleja, ki bi ga rada tam našla. Ni večjega mednarodnega spora zadnjih tridesetih let, v katerem bi petrolej ne imel izrednega pomena. Tako bo še dolgo, dolgo ostalo, če naštejemo današnja vprašanja, ki nas sodobnike razburjajo, recimo vprašanje Dardanel, vprašanje nadvlade v Sredozemskem morju, vzemimo dalje pritisk Nemčije proti Rusiji, razkroj kitaijske veledržave, pohod Rusije skozi Kitaj do indije, vprašanje razdelitve portugalskih kolonij, revolucije v nizozemskih kolonijah, vzemimo nemire v afriških kolonijah in v Palestini, vsearaibsko gibanje, francosko-boljševiško zvezoi, poljsko-nemško prijateljstvo: povsod najdemo v ozadju skrb za petrolej, bodisi borbo za petrolejske vrelce bodisi borbo za petro-lejske trge bodisi borbo za svobodo prevažanja te dragocen® tekočine. Gorje državam, ki ga nimajo, ker morajo svojo revščino plačati s politično odvisnostjo od države, ki ga jim .prodaja. Gorje tistim, ki ga imajo, pa so preslabotne! Ta boj bojuje pohlepnost velikih držav, ki jim poveljujejo zopet le petrolejski magnati. Kapitalistični ustroj našega gospodarstva in kapitalistični duh sodobnega človeškega rodu je to borbo napravil še bolj okrutno. Ljudstvom govorijo le o vzvišenih vzrokih in jih navdušujejo za »nacionalne svoboščine«, za »zaščito narodnih manjšin«, za »prijateljstva krvi in kulture«, dejansko pa so to samo zvijače kapitalističnega duha, ki jih petrolejski magnati uporabljajo, da več zaslužijo, čeprav ljudje trpe in umirajo v vojskah, tihih ali krvavih . . . Železo. Na železu sloni danes vsa težka industrija. Od njega zavisi večinoma ves mednarodni promet in vsa prometna sredstva od kmečkega voza do največje ladje. Železo rabi vse človeštvo, tudi najbolj preprosta družina za najbolj preprosto hišno napravo, n. pr. za žebelj na leseni cokli, rabijo ga pa tudi za največji do-nebnik v Ameriki. Vsi obrtniki, od krojača z iglo v roki, žive od železa, a tudi največji in-dustrialci in posestniki rudnikov. Vsem bi roke omahnile: poljedelcu, industrijskemu delavcu, trgovcu, velekapitalistu, vojaku in mornarju, če bi železa zmanjkalo. Človeštvo porabi vsako leto za svoje potrebe 150 milijonov ton železa. Kako usodno važno je torej, da ima vsak narod lastno železno rudo in da jo v lastnih tovarnah pretvarja v razne železne izdelke. Ako rude nima in ima tovarne, mora rudo kupovati; ako ima rudo, a tovarn ne, mora rudo drugam prodajati in od tam nazaj draže kupovati železne izdelke, kakor se to, žal, nam dogaja. V tem pa je pri današnjem kapitalističnem duhu, ki pozna samo zaslužek in kot sredstvo, da do njega pride, samo surovo silo, že dovolj povoda za velika mednarodna trenja. Ali se ne zdi naravno, da velik in močan narod brez železne rude neprestano misli na to, kako bi si jo osvojil, s silo, z zvijačo, s političnimi pogodbami, političnimi pritiski, z vojskami? Ali ni narod, ki ima rudo, neprestano v nevarnosti pred kapitalističnimi in političnimi zvijačami velikih in močnih, ki se jim mora večinoma v svojo škodo pokoriti? Ali ni država, ki ima velike železne tovarne, kakor Anglija in Nemčija, vedno v strahu, kako bo preživljala milijone in milijone delavstva, ki so navezani na tovarne, če sama nima železne rude in ji preti nevarnost, da ji bo dovoz nekega dne presekan? Da bi se tega strahu znebila, misli vedno na to, kako bi prišla do rude. Ali ni država, ki ima veliko železno industrijo, ki izdeluje mnogo železnih izdelkov, neprestano v nevarnosti, da se bo v železu zadušila, če drugi konkurentni državi uspe, da ji odvzame tržišča in s tem možnost prodaje? Ti primeri zadostujejo, da se nam odpre strašen pogled v borbo, ki jo narodi vodijo zaradi železa. Nešteto krvavih sporov zadnjih sto let ima svoj vir v železu. V sedemdesetih letih minulega stoletja se je Nemčija lotila Francije ne zgolj iz nacionalističnih ozirov, kakor so takrat ljudsitvom pripovedovali, marveč da se polasti velikih železnih rudnikov v Lorenu okrog Brieya. Anglija se je odločila za vstop v svetovno vojsko na strani Francije proti Nemčiji ne radi ranjene nevtralnosti Belgije, ki je bila samo olepševalni izgovor, marveč najbolj zato, ker ji je nemška železna industrija delala konkurenco na svetovnih trgih in ogrožala obsitoj milijonov angleškega kovinarskega delavstva. Večinoma vse španske vojske so bile vojske za železo, ki ga ima ta dežela največ v Evropi. Belgija si je osvojila Kongo v Afriki, da od tam dobavlja železno rudo za svoje tovarne. Francija se ne bo nikdar spoprijaznila z Nemčijo, ker živi v vednem strahu, da bi ji Nemčija spet ne iztrgala železne rude. Anglija je pred šestimi leti pretrgala zveze s sovjetsko Rusijo, ko so Rusi povedali, da hočejo na svojih železnih rudnikih v Sibiriji zgraditi novo, obsežno železno industrijo, ki bo angleškim izdelkom zaprla rusiki trg. Velesile so v povojni dobi izvajale nešteto grdih političnih in denarnih pritiskov, posebno na male, poljedelske države, kakor smo mi, ker smo se hoteli osamosvojiti in si ustvariti svojo železno industrijo, ki bi nas osvobodila od tujine, tujini pa naš trg zaprla. V zameno za naše žito nam vsiljujejo svoje železo. Ker moramo žito prodajati, da se v njem ne zadušimo, moramo železo kupovati. Torej zopet strašno omrežje bojev in nasprotistev, ki jih plete železo. Kapitalistični ustroj svetovnega gospodarstva je to borbo seveda še poostril, ker je izločil iz nje sleherne nravne ozire. Lastniki železne industrije so se v vsaki državi med seboj povezali in ne vladajo samo brez pri-ziva nad delavstvom in nad cenami, marveč so sedli tudi za zelene vladne mize in vodijo državno politiko. Niso vedno nacionalni ali drugi »vzvišeni ideali« krivi nasprotij, ki se nenadoma pokažejo med dvema miroljubnima narodoma. Čestokrat so železarski oblastniki hoteli celo vojsko, da dvignejo cene železnih izdelkov in izpraznijo svoja skladišča. Pogosto so uprizarjali revolucije, da so mogli upornike na tihem z železom zalagati. Hoteli so vojne pohode k sosedu, da bi mu armade uničile železno industrijo. Božjo tvarino, ki bi morala biti človeštvu v blagoslov, uporabljajo ljudje sami sebi v prekletstvo! deljujejo v razne bakrene izdelke, ki jih moramo mi potem spet uvažati in drago plačevati. Zlato je postalo v našem mednarodnem gospodarstvu menjalno ali plačilno sredstvo. To mu daje vso njegovo gospodarsko in politično važnost. Zlata ruda je do 71 % svetovnega pridelka izključno v rokah Anglije, na vse ostale države sveta odpade ostalih 29 %. Največ zlata dajeta južnoafriška Unija, ki je angleški dominion, in Avstralija. Spomenik narodnega osvobojenja v Pragi. V tem poslopju so naredili Čehi Muzej spominov narodnega osvobojenja. Zbrali so vse, kar spominja na največji dogodek novejše češke zgodovine, na leto 1918. Dajali sta Češka in Slovaška, največ pa so za ta muzej prispevali češki legionarji. Od najstrašnejšega moriloega orožja do pisma, ki ga je vojak pisal domov svoji materi, vse je v tem muzeju. Kje imamo pa Slovenci kaj takega? Zlato in baker. Za zlato in baker veljajo iste besede, ki smo jih izrekli pri železu. Tudi te dve rudi sta izredno »politični« rudi in imata radi svoje plemenitosti v mednarodni politiki važen pomen. Bakra pridelajo okrog milijon in pol ton na leto, in sicer največ v Zedinjenih državah Severne Amerike (55% svetovnega pridelka), v Čile v Južni Ameriki in v belgijskem Kongu v Afriki. Tudi Japonska ga ima nekaj. Na Evropo pade samo 13% svetovnega pridelka. Med državami v Evropi, ki imajo največ bakra, je naša država s svojimi velikimi bakrenimi rudniki v Boru. Gospodarska in seveda tudi politična borba za baker je zavzela zadnje čase velik obseg, ker se je v prvi vrsti Anglija uprla monopolnemu položaju Amerike in ker so se evropske velesile z raznimi spletkami in pritiski trudile, da bi si osvojile vsaj tisti baker, ki je v Evropi. Sedaj bomo tudi razumeli enega od razlogov, zakaj smo mi v svoiji zunanji politiki navezani na Francijo. Francija je namreč lastnica borskih rudnikov in hoče zaradi te draigocene posesti tudi ostati naša prijateljica. Da se je v tem pogledu zavarovala s političnimi in trgovskimi pogodbami, je razumljivo. Da je segla tudi p» drugih sredstvih, kakor na primer po nagradah, ki jih deli važnim ljudem, se tudi samo po sebi razume. Povezala nam je roke tako, da moramo, čeravno smo z bakrom najbolj bogata država v Evropi, bakreno rudo izvažati v francoske topilnice, kjer jo pre- Sedaj bomo razumeli, zakaj je Anglija pred tridesetimi leti »iz razlogov civilizacije« in »ohranitve miru« začela z Buri v južni Afriki vojsko, zasedla njihovo neodvisno transvalsko državo ter si jih podvrgla, da je mogla zasesti najboigatejše zlate rudnike na svetu. Tudi Avstralija daje velikanske količine zlata, potemtakem nam je tudi jasno, zakaj Anglija obdaja Avstralijo s takšno skrbno obrambo, kako jo ščiti predvsem pred »rumeno nevarnostjo«, bi preti od Japonske, zakaj z velikimi žrtvami brani posest tihomorskih otokov, ki so nekaka prednja straža za Avstralijo. To je skrb za zlate rudnike! Glede zlata je svet popolnoma odvisen od Anglije. Večina zlata roma seveda v blagajne velikih svetovnih bank. Razvoj svetovnega gospodarstva pa je povzročil, da Anglija in njene kolonije proizvajajo sicer največ zlata na svetu, a da je, bodisi v obliki denarja bodisi zlatih izdelkov, več kakor polovica čistega zlata v rokah Zedinjenih držav Severne Amerike. Vsega zlata na svetu je v vrednosti 500 milijard dinarjev. Samo Amerika ga ima za okroglo 300 milijard dinarjev. Na evropske države ga odpade samo okroglo 150 milijard dinarjev. Politične odvisnosti, ki jih povzroča zlato, se torej križajo: na eni strani je Anglija največji, skoraj mono-polski proizvodnik zlatih rud, na drugi strani je Amerika največji lastnik čistega zlata. V tem trenju dveh mogočnih svetovnih sil za zlato se male državice kajpada takoj zdrobijo in zadostuje samo malenkosten pritisk zlatih magnatov, k'i sedijo po bankah in na borzah, da so najlepša prizadevanja malih držav zadušena. Če država zgubi zlato zalogo, na kateri počiva vrednost njenega papirnatega denarja, se zruši njeno gospodarstvo, razen če jo zlati bogatini podprejo s posojili ali krediti. Po>-sojila pa se dajejo le proti protiplačilu, ki ga male države plačujejo v obliki gospodarskega zasužnjenja ali v obliki »prijateljskih paktov« in vojaških zvez, torej v obliki človeških želodcev in človeške krvi. V svetovnem gospodarstvu pa se čedalje bolj opaža, da dosedanja proizvodnja zlata ne zadostuje več za kritje vseh potreb, in pojavlja se strah, kaj se bo zgodilo, ko bo zlato izčrpano. Čez štiri leta ali pet let bodo dosedanji zlati rudniki domala izčrpani. Kaj potem? Prišel bo čas, ko bodo morali narodi sveta sesti okrog okrogle mize in sporazumno skleniti, da se uporaba zlata za luksuzne predmete skrči, če ne popolnoma prepove. Pa kako bo to mogoče? Z novimi vojskami? Z revolucijami? S spremembo kapitalističnega gospodarskega reda? Vsekakor se odpirajo zelo temni pogledi v bodočnost. »Prekleta žeja po zlatu« tira človeštvo v pogubo. Oboževanje zlatega teleta pa se bo tudi v našem gospodarstvu končalo na isti način kakor v zgodbah svetega pisma; v krvi in nesrečah ... Kavčuk. Tudi kavčuk ' spada med surovine, ki so dobile mednarodno gospodarsko in politično važnost. Kavčuk potrebujemo za izdelavo raznih izdelkov »iz gumija«. Avtomobilska industrija in promet, letalstvo, nešteto obrti je odvisnih od kavčuka. Če zamašimo steklenico, ga rabimo, za obuvala ga potrebujemo, celo za obleko je postal neobhodno potreben. Domovina kavčuka je Brazilija, toda preselila se je polagoma na polotok Malaka v angleški Indiji, kjer je danes središče svetovne produkcije kavčuka. Svetovni pridelek znaša sedaj že tri četrti milijonov ton, od katerih ga daje Brazilija samo še kakih 30.000. Anglija ima torej glede kavčuka naravnost svetovni monopol v svojih rokah. Toda uporablja ga skoraj vsega (točno 70% vse svetovne produkcije) Severna Amerika, ki je torej izročena na milost in nemilost Angležev. In res so Angleži ta svoj položaj znali temeljito izrabiti v svoji svetovni politiki. Anglija je bila dolgo časa od Amerike odvisna glede petroleja, bombaža in bakra. Za vsako iz- siljevanje, ki si ga je Amerika proti Angliji dovolila, je ta takoj odgovorila s svojim kavčukom. Če se je morala Amerika skoraj na vsej črti pred angleškim gospodarskim imperializmom umakniti, je to storila največ radi kavčuka, s katerim so jo Angleži ugnali, bodisi da so uvoz kavčuka v Ameriko s carinami otežili, bodisi da so kot imetniki monopola navili tako visoke cene, da jih tudi ameriški trg ni mogel več zmagati. Danes se velesile vsestransko prizadevajo, da bi se glede kavčuka iztrgale iz angleškega objema. Edino Rusiji je uspelo, da organizira svoje pridelovanje kavčuka. Ameriški poskusi, da si osvoje brazilske nasade kavčuka in tam proizvodnjo razširijo, niso uspeli, čeprav so tamkaj povzročevali krvave revolucije. Anglija pa si hoče zagotoviti tudi nadaljnje gospostvo z velikimi napravami v Rodeziji in v Ugandi v Afriki. V svetovni politiki se ta borba nikoli ne imenuje z imenom, marveč se oblači v lepa gesla kot so: »zaščita narodnih manjšin«, »zaščita interesov«, »civiliziranje zaostalih narodov«. Bodočnost je tudi na tem področju temna, ker se bodo morali narodi organizirati, da ta neznosni monopol, ki svet strahuje, starejo. Toda s kakšnimi žrtvami in s kolikimi potoki krvi? Plačniki bodo zopet le slabejši narodi, kolonialna ljudstva in posamezniki. . . Jugoslovanski oddelek v Muzeju narodnega osvobojenja v Pragi. Največ so prispevali vanj jugoslovanski prostovoljci, ki so se skupaj s Čehi prebili skozi Sibirijo in južno Rusijo. Bombaž. Med rastlinskimi surovinami, kamor spada tudi kavčuk, dobiva v novejši dobi tudi bombaž svetovni pomen. Za izdelavo tekstilnih izdelkov zadnja desetletja volno vedno manj upoštevajo, več pa gre bombaževine, ki si je zaradi svojih velikih vrlin, zlasti zaradi svoje nižje cene, skoraj osvojila oblačilni trg. Danes, lahko rečemo, krije človeštvo svoje potrebe po predeninah komaj še za 15% iz volne, vse ostalo si pridobiva iz bombaževine, izvzemši malenkosti, ki pade na svilo in v najnovejših časih na umetno svilo, ki postaja tudi vedno bolj pomembna. Volno dobavljajo Avstralija, Nova Zelandija in južna Afrika. Samo v teh treh deželah je približno 150 milijonov ovac, ki dajejo same tretjino vsega svetovnega volnenega pridelka, to je pol milijarde kilogramov. Glede volne je torej svet odvisen od Anglije. Zatorej ni čudno, če se je uprl in iskal nadomestila za volno, ki ga je našel v bombaževim. Prednjačila je pri tem zopet Amerika, ki se je vrgla na pridelovanje bombaža ter dosegla leta 1930 skoraj 4 milijone ton bombaža, to se pravi 60% svetovnega pridelka. Za Ameriko prihaja Kitajska s 7 %, za njo pa Egipt s 6% svetovnega pridelka. Ameriški bombažni monopol je trdo legel na angleške rame. Saj se je angleška tekstilna industrija polagoma tako močno razvila, da spada med največje na svetu in je torej postala tudi največja odjemalka nepredelanega bombaža. Zgodilo se je čudo, da je imela Amerika monopol t v pridelovanju bombaža, Anglija pa monopol v porabi, ravno narobe, kot smo to videli pri kavčuku. Anglija se je hotela teh tesni znebiti in je s širokopotezno zunanjo politiko začela iskati kraje, kjer bi sama mogla pridelovati bombaž. Začela se je doba velikih mednarodnih trenj. Najprej se je Anglija vrgla na Egipt, ki je moral pod angleško nadzorstvo, za tem je padel Sudan kot žrtev istega pohlepa. Danes ima Anglija v Sudanu velike nasade bainbaža, ki jo bodo kmalu osvobodile ameriških klešč. Vsi prepiri radi Kitajske, revolucije in državljanske vojske, ki prihajajo druga za drugo in so veljale že sto tisoče in morda milijone človeških življenj, krvavi pokolji, lakote, »bokserske vojske«, ustvarjanje »interesnih con«, brodovne demonstracije, »borbe proti komunizmu« in podobno gredo večinoma tudi na račun gospodarske vojske, ki jo vodita Anglija in Amerika, ki se jima je pridružila še Japonska ter zadnje čase tudi Rusija. Žanje sevedai Japonska, ki se je polastila skoraj popolnoma kitajskega bombaž®, a kitajska država je pri tem razpadla v razvaline. Tudi anglo-italijanski spor zaradi Abe-sinij.e ima bombažno oizadje. Abesinske vode namreč napajajo angleške bombažne nasade v Sudanu. Gospodar Abesinije je torej tudi gospodar sudan-skega bombaža. V tej borbi med Anglijo in Italijo smo videli šele prvo poglavje, ki mu bodo sledila brez dvoma še nadaljnja, kajti Anglija mora voditi brezobzirno bombažno politiko, da obvaruje desetine milijonov svojih ljudi, iki živijo od tekstilnih tovarn, neizbežne lakote, ako bi se kedaj pripetilo, da bi se dovoz bombaža ustavil. Anglija razširja pridelovanje bombaža sedaj tudi na Rodezijo, Kenjo in Ugando, torej na nekdanje nemške kolonije v Afriki. Zato bomo razumeli, zakaj noče nič slišati, da bi Nemčiji te kraje vrnila. Bombaž je glavni steber njenega trdovratnega odponai. Tudi Italija se je radi svoje tekstilne industrije vrgla nad Afoe-sinijo in si jo podjarmila deloma zaradi gladu po bombažu, ki si ga mora utešiti. Kaj se bo zgodilo, ko nastopi ruski bombaž s turkestamskih nasadov na svetovnem trgu, ali vsaj na Ruskem, kjer bo tuje blago izpodrinil? Pričakovati moramo velika trenja, ki se bodo izražala v mednarodnih napetostih, mrzličnih diplomatskih konferencah in morda celó v novih vojskah, ki se bodo vnele seveda pod nedolžnimi gesli, a bodo veljale bombažu in kapitalističnemu pohlepu po njem. Tudi tukaj torej stojijo v O'zadju temne postave velikih denarnikov, ki družijo v svojih rokah mednarodno politiko, ki je zanje le v besedah: posest, monopol, denar, last, oblast. Žito. Med živežnimi pridelki ima svetovno politični značaj samo žito, medtem ko so riž, kava, čaj in sladkor politično pomembni le na manjših področjih. Kot žitna država smo morali doživeti, da so nam vsi politični prijatelji obrnili hrbet, ko bi morali pri nas kupovati žito in nas rešiti iz hude stiske. Šli so kuipoivat žitne zaloge drugam, ker so bili kapitalistični interesi drugod večji kakor pri nas. Francija našega žita ni kupovala, marveč se je oskrbovala iz Južne Amerike in Kanade, ker ji je sicer pretila nevarnost, da izgubi tamošnje trge za svoje vino in svoje luksuzne predmete. Češkoslovaška iz istih razlogov ni kupovala našega žita. Tudi njej so prekomorski trgovci, ki so kupovali na Češkem industrijske izdelke, zvezali roke, da nas je navzlic krvnemu sorodstvu in političnemu prijateljstvu v hudih prilikah morala pustiti na cedilu, čeprav je skušala to vrzel vsaj nekoliko zamašiti z drugimi nakupi v naši državi. Danes je vso Evropo s svojim žitom preplavila Amerika. Ta prideljuje boljše žito in ga laže ceneje prodaja. Z njo se ne moremo kosati. Amerika ima v svojih rokah tudi mogočna gospodarska, denarna in politična sredstva, s katerimi Evropo lahko prisili, da kupuje njeno žito. To je Ameriki tem laže, ker evropske žitne države med seboj niso edine in nastoipajo proti ameriškim žitnim trustom v razpršenih vrstah. Evropa zaradi svojega industrijskega značaja pojé skoraj vso svetovno žitno letino, kar je narodom, ki žito pridelujejo, preostane. Evropa je uvažala 17 milijonov ton pšenice, čeprav je sama z Rusijo vred pridelala 52 milijonov ton. Rusija je danes odpadla in pšenični uvoz Evrope iz Amerike, Indije in Avstralije doseže skoraj 80 milijonov. Ni čuda, da smo pod takšno konkurenco kar podlegli. Toda kaj čaka svet, kaka nova trenja, kaki novi politični zapletljaji, ko bo nastopila zopet Rusija, ki je pred vojsko izvažala 17 milijonov ton žita, in ko se bodo pokazale posledice poljedelske obnove v industrijskih državah, kakor so Avstrija, Češkoslovaška, Nemčija in Italija, ki se hočejo tudi glede žita kolikor mogoče osamosvojiti z domačo pridelavo! Takrat se bo evropski trg zaprl in ameriški ter avstralski kmetje se bodo v svojem žitu zadušili, ko ga ne bodo več mogli prodajati in ko bo nehal pritok zlata, ki se je s prodajo žita stekal v te dežele. Nastala bo borba za življenje in smrt, borba, ki bo uporabljala vsa sredstva, denarna in politična. Po našem mišljenju bo zadobila obliko nove borbe med angleškim in ruskim imperijem. Zopet bomo dobivali revolucije na obronkih Rusije, v Perziji, Afganistanu, na mejah Indije, zopet bomo doživeli nove reči v arabskih pokrajinah, napetosti okrog darda-nelskih ožin, hujskanje malih narodov proti Rusiji ali proti Angliji, nove bloke držav, ki jih bosta ta in ona zbirali in druga proti drugi pošiljali v boj. Na dnu te borbe nikakor ni strah, da bi kdaj žita zmanjkalo, marveč strah, da bi ga ne bilo preveč in da bi se tisti milijoni, ki od prodaje žita živijo, v njem ne zadušili. In vendar je Stvarnik dal človeštvu žito zaito, da si iz njega peče vsakdanji kruh. — Lahko bi govorili tudi o umetni svili, ki postaja čedalje bolj gibalo svetovnega gospodarstva, o olju, ki ga proizvajajo iz premoga in ki je za nadomestilo petroleja kot gonilna moč. Treba bi bilo pokazati še na mednarodno zapletenost kapitala, ki ne pozna ne vere ne narodnosti, ki je internacionalen in se je skoraj v večini držav polastil tudi državne oblasti, od koder vsiljuje svojo voljo vladam, ki čestokrat niso nič drugega nego plačano slepo orodje in igračice v njegovih rokah. Potem šele bi videli za omizji državnikov, ki govore o miru, pravičnosti in visokih vzorih člove-čanstva, prave postave, ljudi, ki s hladnim obrazom in s še bolj mrzlim srcem zgodovini narekujejo potek po edinem ključu, ki je zanje merodajen, da je namreč gmotno bogastvo in njega neomejeno uživanje vse na svetu in da je moč močnejšega nad slabejšim edino sredstvo, ki do njihovega cilja vodi. Temna slika naše dobe! Toda čeprav je temna, ne smemo kloniti glave, ki v duhovne vrednote verujemo. Zmaga je pri vernikih, ker je tudi resnica pri njih. Vse zablode, v katere je človeštvo zašlo, bo treba popraviti. Bolje je, da se ta kriva in nesrečna pota izravnajo z našim sodelovanjem, da bo čim manj trpljenja; kajti če se bodo brez našega truda in naših žrtev, ki jih moramo prinašati za zmago duha nad mrtvo snovjo, izravnavale same po načelih božjega reda, bo moralo biti izravnavanje boleče, kakor je boleče izžiganje zagnojene rane, ki je bila predolgo zanemarjena. MARJETKINi Bila je prva v razredu. Abesinska mesta je poznala kot svoj rojstni kraj, abesinske generale je znala našteti na pamet, slavni športniki in filmske zvezde ji niso bili tuji, vsako žival je znala opisati in povedati po njenem imenu. Bila je mali učenjak. »Od kod vse lo Marjetka zna?« so se spraševali. Ona pa se je smehljala in je nekoč zaupala svojo skrivnost mamici: »Med šolskim letom si mi dajala vsak dan po 50 par, da si kupim žemljo. Namesto že-mlje pa sem kupovala mlečno čokolado Mirim. Ej, kako je bila sladka in dobra! Pa tudi nasitila me je. Tej čokoladi so pridejane slike iz abesinske vojske, slike filmskih junakov ter športnikov, pa tudi slike živalstva. Namestila sem jih v poseben zvezek, ki ga je izdala tvrdka SKRIVNOST. Mirim. In vidiš, ko si me zadnjič poslala v trgovino po kuhinjsko čokolado, sem zahtevala znamko Mirim. In kako neizrečeno dober je bil naš puding!« Mamica je hčerko pohvalila: »Vidiš, kako dobre stvari izdelujemo Slovenci! Tudi kakao, ki ga s takim užitkom ješ, je od tvrdke Mirim. Na našem božičnem dreveščku so bile vse figure, atrape in čokoladni sladkor-čki od tvrdke Mirim. Prav tako je ona dobra mlečna čokolada, ki se je nikdar ne moreš najesti — Mlekita — izdelek naše domače tvor-nice Mirim. Izdeluje pa še Kavito, čokolado s kavnim okusom, čokolado Grenkito, ki ima grenčičast okus, ter Maslito, ki je slaščica prve vrste. Le pridna bodi in vsakomur povej, da je Mirim kraljica čokolade.« Dragim rajnim v spomin. BERGANT JANEZ. Globoko je srca prebivalcev širne moravške župnije pretresla vest, ki so jo naznanjali dne 2. marca 1936 zvonovi cerkva moravške župnije: BeTganit Janez, Ferfravov aita, oče moravške doline, je umrl. Čez dva dni smo ga spremljali na zadnji poti: tisoči ljudstva, pa tudi oblast z gospodom banom na čelu so stopali za njegovo krsto, za njegov dušni blagor pa je pre- Bergant Janez. Češarek Jože, pevalo pogrebne molitve pred njegovo krsto 14 duhovnikov. Vsi smo bili edini v sodbi: 'takega pogreba še ni bilo v Moravčah. — Njegovo življenje se je dosledno ravnalo po reku: Moli in delaj. Bergant, rojen 3. aprila 1866, je bil vse življenje odličen katoličan, član apostolstva mož in vsako prvo nedeljo v mesecu in še večkrat bil pri obhaijilni mizi. Tudi letos 1. mairca je še zdrav prejel svojega Zve-ličarja ter se še pohvalil, kako lepo da je vse opravil in da se ne bi bal stopiti pred Boga, ne vedoč, da bo še isto noč zaslišal klic Gospodov, naj pride po plačilo. Bil je predsednik katoliške akcije v župniji Moravče; njene cilje je povsod podpiral in nj«na načela povsod širil, tudi v svoji gostilni, kjer .se niso smele goditi niti najmanjše nerednocsti. Bil je skrben in neutrudljiv gospodar, posvetil je vso skrb vzgoji svoje družine in iz svojih sinov in hčera vzgojil načelne, odločne katoličane. V javnem življenju moravške doline je zavzemal odlična mesta. Vedno v prvih vrStah v boju, da bodi tudi javno življenje na temelju krščanskih načel, tudi takrat, ko je moral zaradi tega od nasprotnikov veliko trpeti, ko so ga preganjali, zapirali njegove sinove in njega samega občutno kaznovali. Njegova beseda se je glasila; »Kar sem, to ostanem do konca.« Zato pa je vse življenje užival velik ugled, k njemu smo se zatekali po različne svete, njegova beseda je mnogo ve.jaila. Reveži so zdaj v njem izgubili sv'0'jega dobrotnika. ČEŠAREK JOŽE, posestnik in trgovec z lesom, rojen leta 1870 v Nemški vasi pri Ribnici, je umrl pravtam 16. maja 1936. Bil je mož trdnega katoliškega prepričanja in je v tem vzgojil tudi svoje 'otroke. Kot razumen gospodar je vsakomur rad postregel z dobrim nasvetom. Bil je cerkveni ključar, odbornik pri več zadrugah in 35 let občinsiki odbornik. Bil je vedno zvest in vnet naročnik ka/toliških časopisov in knjig ter jih vedno z veseljem prebiral. Član Družbe je bil 40 let. DEMŠAR JANEZ iz Žirov št. 18, rojen 23. junija 1860, umrl 21. februarja 1936. Pokojni je bil izvrsten gospodar. Rad je prebiral katoliške časopise in knjige. Bil je tudi zvest Mohorjan že od leta 1876. Tako] ob prejemu knjig za leto 1935 je še plačal za letos z besedami: »Letos plačam šesit-desetič in tudi zadnjikrat.« Zelo je ljubil cvetlice in zeli, ki je vsem vedel imena in zdravi.no moč. Bil je tudi nad 50 let čebelar. DULAR JANEZ, mlinar in posestnik na Krtini pri Št. Lovrencu na Dolenjskem, je umrl 27. septembra 1935 v starosti nad 74 let. Bil je več let porotnik, predsednik šoLskega odbora in občinski odbornik občine Velika Loika. Bil je tudi mnogo let ud Mohorjeve družbe in naročnik katoliških časopisov, Znan je bil kot skrben gospodar ter tih in miren čloivek, ki se ni nikdar prepiral in tožaril. Zaradi njegovega dobrotljivega in usmiljenega srca so ga poznali posebno reveži, ki ga močno pogrešajo. FARKAŠ JANEZ, šolski ravnatelj v pokoju, rojen 22. novembra 1860 v Iljašovcih pri Sv. Križu pri Ljutomeru, je umrl 15. avgusta 1936 v Mariboru. Po dovršenih študijah na učiteljišču v Mariboru je služil nad eno desetletje v Negovi, Od tam je šel za nadučitelja v Cirkovce, po nekaj letih pa k Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, kjer je ostal skoraj četrt stoletja, do svoje upokojitve leta 1921. Tu pri Sv. Lovrencu je razširil šolo v šestrazrednico ter prizidal šolskemu poslopju stanovanja za uči-teljstvo. Za svoje zasluge je bil od šolske oblasti imenovan za šolskega ravnatelja, občina Sv. Lov- Demšar Janez, Dular Janez. Farkaš Janez. Ferjan Gabrijel. Filač Josip, Golob Jakob. renc pa ga je izvolila za častnega občana. Pokoj je užival v krogu svojh dragih. Nad vise lep in ganljiv je bil njegov pogreb. FERJAN GABRIJEL, po domače Krčmar, gostilničar in posestnik v Ribnem pri Bledu, rojen 6. marca 1873, je umrl 3. januarja 1936, Bil je vzoren gospodar, ljubezniv soprog in skrben oče, znan ne samo na Kranjskem, ampak tudi na Štajerskem in Koroškem, zlasti v zdravstvenih zadevah. Pokojnik je bil dolgo let občinski odbornik ¡ter je s svojim ugledom občini mnogo koristil. Bil je vnet naročnik katoliških časopisov, vsa leta član Mohorjeve družbe ter odločen zagovornik (katoliških načel. Sam globoko veren je tudi svoje otroke vzgojil v strogo verskem duhu ter vise dobro preskrbel. FILAč JOSIP, umrl v Slovenjgraidcu 20. avgusta 1935, je bil živa pridnost in skrbnost. S sedmimi leti je moral iti služit v Razbor pri Slovenjgradcu, pozneje je začel izdelovati harmonike in se v tej stroki čudovito povzpel, tako da so njegovi izdelki daleč zasloveli. S 56 leiti je šel iskat boljšega zaslužka v Ameriko, kjer je vsega skupaj prebil 20 leit. Dvakrat je vse svoje prihranke izgubil, pa z žilavo pridnostjo spet pridobil. Trikrat je premeril pot čez morje in si za starost prinesel prav lepo premoženje. Pa še ni mogel počivati, do zadnjega je delal harmonike. FUŽIR ANA, rojena Marolt, se je rodila dne 29. junija 1895 in umrla 27. januarja 1936. Rajnica je bila blaga žena in tovarišica svojemu možu posestniku, dobra mati štirim nedoraslim otrokom, skrbna gospodinja, najboljša sestra številnim bratom in sestram ter velika dobrotnica revežev. Fu-žirjeva hiša je pravi vzor trdne slovenske krščanske hiše, kjer je vsakdo gostoljubno sprejet in kjer je rajnica, dokler je ni položila na bolniško postelj zavratna bolezen, imela za vsakogar prijazno besedo in odprto srce. Zato je bila deležna ob smrti tolikega odkritosrčnega spoštovanja, tolike ljubezni in hvaležnosti kot malokdo, GOLOB JAKOB ali Roščarjev oče od Sv. Mihaela pri Šoštanju je umrl 23, avgusta 1935, Njegove» vsestransko zgledno življenje in nesebično delovanje mu je kaj kmalu naklonilo zaupanje ljudstva. Nad 20 let je bil skrben in delaven župan bivše občine Št. Florijan pri Šoštanju, nad 20 let tudi ključar podružne cerkve ®v. Florijana, ki jo je ljubil in oskrboval kakor lasitno hčerko. Tudi kot član šolskega odbora, poikopališčnega odbora je mnogo dosegel v občo korist. Pri ustanavljanju tukajšnje posojilnice so bili Roščarjev ata eden glav- Hren Jožef, Košmelj Janez, nih pobornikoiv te potrebne ustanove, Gonilna sila vsemu požrtvovalnemu delu mu je bila živa vernost in vzorna narodna zavest. Od leta 1892 je bil dosmrtni ud Mohorjeve družbe. Bil je tudi vzoren oče. Svoje otroke je vodil k Bogu in poštenju, ena hčerka je celo redovnica, GRADIŠAR MARIJA, rojena 6. decembra 1867, je umrla 6. aprila 1936 v Spodnjih Dupljah. Nad 40 let je bila naročnica Mohorjevih knjig. Bila je blaga žena in dobra gospodinja; zredila je 5 vrlih sinov in 2 hčeri. Pokopana je v Dupljah pri Tržiču. GUBENŠEK ANA, rojena Kotnik dne 31. julija 1883 v Starem trgu pri Ložu, je umrla 15. aprila 1936. Rodila je dvanajst otrok, od katerih sita dva umrla. Bila je dobra krščanska mati. Za vzgojo in izobrazbo svojih otrok se je mnogo trudila. Eden od njih je sodnik. Po svojem značaju je bila vedra in šegava. Za siromake, ki jo bodo zelo pogrešali, je imela vedno odprto roko. HREN JOŽEF, mizarski mojster, rojen 4. aprila 1844, je umrl 20. septembra 1935 na Gornjem Gradišču v župniji Toplice na Dolenjskem. Bil je znan po širni Dolenjski. Svojih devet otlrok je vzgojil v krščanskem duhu. Usmiljen in blagega srca je bil do revežev; včasih jim je daroval tudi zadnji dinar. Fužir Ana. Gubenšek Ana, Rad je bral kaitoliške knjige in časopise ter bil dolgo naročnik Mohorjevih knjig in Domoljuba. Do svojih učencev je bil strog, a dober. Dokler je še mogel hoditi, ni nobeno nedeljo ostal brez maše. Ob večerih so morali vsi njegovi otroci in učenci z njim moliti rožni venec. HRIBERNIK ELIZABETA, kot usmiljenka sestra Agata, rojena v Podvrhu pri Braslovčah 12. novembra 1862, je umrla v Ljubljani 2. avgusta 1935. V samostan je vstopila, z 20 leti. Letia 1910 je šla Koledar 1937. 7 kot postrežnica s slovenskimi romarji v Jeruzalem. Bila je dolgo vrsto let prednica usmiljeink v Ljubljani. Živela je v Bogu za duševni in telesni blagor ljudstva. KOŠMELJ JANEZ, biseromašnik, rojen dne 9. maja 1844 v Železnikih na Gorenjskem, umrl dne 9. oktobra 1935 v Leonišču v Ljubljani; učakal je več ko 91 let. Kaplanoval je 3 leta v Postojni, 6 let v Radovljici, 4 leta v Šenčurju pri Kranju in skoraj 4 leta na Dobrovi pri Ljubljani, Nato je postal župnik v Begunjah na Gorenjskem in tam deloval 23 let. Leta 1907 je po 40 letih zvestega in plodo-nosnega dušnopastirskega službovanja stopil v po- Kusterle Miha. Levačič Ivan. koj ter se naselil v svoji hiši v Streliški ulici v Ljubljani. Dne 3. avgusta 1927 je v polnem telesnem in duševnem zdravju na tihem bral svojo biserno mašo. Rajni prelat Kalan je nekoč rekel, da je bil Košmelj v svoijem času eden najboljših vzgojiteljev, V Postojni in Radovljici je bil obenem kaplan, kaite-het in učitelj, ker je poučeval tudi nemščino na povsem svoj način in z velikim uspehom, Tri leta pred svojo smrtjo je šel iskat zdravja v Leonišče, potem pa je tudi že zdrav kar tam ostal, tako se Imu je zavod priljubil, KOGEJ MINKA, poslovodkinja podružnice Mohorjeve knjigarne v Ljubljani, je umrla 12, jul, 1936, Rodila se je v Idriji 1, marca 1892. Bila je žive in vesele narave, vsakdo je bil rad v njeni družbi. Dovršila je triletni trgovski tečaj v Idriji, potem se izučila pri Ničmanu v Ljubljani in službovala pravtam še štiri leta. Da se izpopolni, je službovala tudi v Mariboru in na Dunaju, pozneje pa je bila zopet v Ljubljani pri Bonaču, odkoder je odšla vodit podružnico Mohorjeve knjigarne v Ljubljani. Povsod je bila zelo vestna, pridna in pošitena. Vse življenje je bila globoko verna, posebno je častila Mater božjo in preisveto Srce. V molitvi, z besedami: »Na vekomaj, amen,« je izdihnila. KUSTERLE MIHA je bil rojen 28. septembra 1857 v Podbrdu na Goriškem, V mladih letih se je izselil na Zgornje Koroško, kamor je že pred njim odšlo mnogo sorojakov, in se bavil tam z lesno trgovino. Tudi med Nemci ni pozabil svoje vere in svojega naroda ter si vzel za življenjsko družico rojakinjo Dorotejo roj. Kemperle, s katero je v sitrogo verskem in narodnem duhu vzgajal svojo številno družino. V hiši so bile zmeraj mohorske knjige in še kak nabožni list, da je imela družina poleg nemške šole tudi slovensko duševno hrano. Svojim sosedom, samim Nemcem, je bil svetovalec v mansikateri težavi, kljub temu, da sam ni mogel obiskovati niti ljudske šole, pa se je zlasti iz knjig in življenja marsikaj naučil. Iztrgal jih je iz rok raznih oderuhov in jim ustanovil posojilnico, ki jo je včlanil v slovensko Zadružno zvezo, ker je bilo nemško zadružništvo v tistih krajih še slabo organizirano. Pred vojsko ise je naselil v Celovcu, kjer je moral med vojsko in zlasti ob prevratu in v plebiscitni dobi pretrpeti z družino vred radi svojega prepričanja mnogo krivic. V Celovcu je bil kot dober poznavalec razmer in ljudi tudi član plebiscitne komisije. Pred devetimi leti mu je umrla žena, ki je pokopana na Prevaljah, kamoir se je po nesrečnem glasovanju umaknil. Zadnja leta pa je preživel pri svojem sinu v Celju, kjer je 16. maja 1936 končal svojo dela in bojev polno življenjsko pot. LEVAČIČ IVAN, cerkovnik in hišni posestnik v Murskem Središču, je bil istotam rojen in je umrl v Starosti 75 let dne 15. februarja 1936. Bil je član Družbe sv. Mohorja celih 50 let. Kot vojak je prvič dobil Mohorjeve knjige od usmiljenke v graški bolnici, da si je z njimi krajšal čas, pa so se mu tako priljubile, da je postal stalen član Družbe in j® še druge izpodbujal k naročbi. Vkljub temu, da je bilo to tam na madžarski meji zelo težavno, je le pridobival vedno več naročnikov. Pokojni je bil blagega značaja, član tretjega reda, tedensko je prejemal sv. zakramente, bil je pravi vzor krščanskega moža in plemenit oče svoji mnogoštevilni družini, Cerkovniško službo je opravljal 30 let. LUPŠE URŠULA, rojena Ferlič na Pilštanju, je umrla v svojem 76. letu dne 15. marca 1936 na svojem posestvu na Pečovniku pri Celju. Bila je svetel zgled slovenske katoliške kmečke matere. Bog ji je podelil 10 otrok, od katerih jih živi še 7; vsi do dobro preskrbljeni, Ivan je v Ljubljani ugle- Gradišar Marija. S. Elizabeta Hribernik. Kogej Minka. Müller Terezija. Novak Frančiška, Novak Cilka, den trgovec. Tudi reveži so izgubili z njo veliko dobrotniooi, ker je imela zanje vedno okrepčila in brezplačno prenočišče. Kako iso rajno mamico cenili in jo ljubili, je pokazal pogreb. Na zadnji poti na božjo njivo jo je spremila visa fara in tudi okolica. Sveži grob so posuli s pomladanskim cvetjem, MEDEN STANKO, rojen 19. aprila 1911 v Begunjah pri Cerknici, je umrl 31. januarja 1936 prav-tam. Še preden je odšel k vojakom, je čutil v sebi hud revmatizem, iki mu je zapustil srčno napako. Toda nikoli ni tožil. Bil je priden cerkveni pevec. V najlepših letih ga je Bog poklical k sebi. Ves vdan v božjo voljo je umrl ter odšel k sestrici Pavlici in bratu Milanu, ki sta ga tako hitro privabila za seboj v nebo. MULLER TEREZIJA je umrla dne 22. oktobra 1935 v Bačah ob Baškem jezeru na Koroškem — to jezero je znano po Treiberjevi pesmi »Mav čez gmajnico, mav čez izero«. Foinerova mati je bila vrla in zavedna slovenska ženav Njena hiša je bila tudi v najhujših časih vedno brez strahu za slovensko stvar. Tudi svojih pet otrok je blaga žena odigojila v strogo narodnem duhu in jih dobro preskrbela. Dolga leta je kot vdova sama dostikrat v velikih težavah vodila gospodarstvo in otroke vzgajala, ob zatonu življenja pa je bila čisto slepa. V svoji globoki vernositi pa je tudi ta križ voljno in tiho prenašala. Pa zdaj tem lepše v večnoisti Boga gleda! NOVAK FRANČIŠKA, posestnica v Kamenčah pri Braslovčah, je umrla 31. marca 1936. Bolehala je eno leto in pol na srcu. Zdravila se je pri več zdravnikih in zadnji čas ,se ji je zdravje že zboljšalo, pa jo je nenadoma zadela srčna kap in umrla je šele 43 let stara. Bila je vzorna krščanska žena in mati, velika dobrotnica revežev ter skrbna gospodinja. Sv. zakramenlte je prejemala vsak prvi petek v mesecu. Zaradi odkritosrčnosti in resne odločnosti je bila povsod priljubljena. NOVAK CILKA je bila rojena na Selški gori pri Mirni na Dolenjskem leta 1885, Po smrti staršev je gospodinjila svojemu neoženjenemu bratu. Že od mladosti je* bila naročena na Mohorjeve knjige, za katere je tudi pridno nabirala naročnike, kakor tudi za druge krščanske časopise, posebno nabožne. Bila je več let prednica tretjega reda in vnerfa članica Marijine družbe. Veliko je žrtvovala 'tudi za olepšavo župne cerkve na Mirni, kamor je zahajala, če je bilo le mogoče, redno tudi ob delavnikih k sv. maši. Kaj rada je pomagala tudi bližnjemu v potrebi in nabirala prav pridno za bratovščine. Meden Stanko. Ogrizek Franc. OZVALD MARICA, poročena Medved, bivša uradnica pri Hranilnici in posojilnici v Ribnici na Pohorju, rojena 1905 v Lehnu v znani slovenski hiši Vetužkovi, je umrla 25. oktobra 1935 kot žrtev z a vrata e bolezni. Bila je zelo vestna in natančna uradnica ter močna opora svojim Staršem. PLANTARIČ MILKA se je rodila 17. septembra 1901 v Tržišču na Dolenjskem, Ko je bila stara komaj pet let, je prišla k svojemu stricu, tedaj kaplanu, in je potem spremljala njegovo duhovniško pob od Dobrave pa do Trebnjega in Novega mesta, Lani se je posebno marljivo pripravljala na evha-ristični kongres v Ljubljani, Dne 28, junija je rekla prav vesela: »V soiboito opoldne pojdem z doma.« Kot skrbna gospodinja je hotela doma prej vse opraviti. Delala je vso noč, zjutraj zgodaj pa jo je našel brat ležečo pod podom. Padla je in si zlomila hrbtenica, Brevidena s svetimi zakramenti je izdihnila ravno opoldne in odšla namesto k evha-rističnemu kongresu v Ljubljano na večni kongres v nebesih, OGRIZEK FRANC je bil trgovec in gostilničar pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. S solznimi očmi smo zrli v grobnico na rakev njegove gospe Terezije, ki je umrla 2. jan. 1935. Na rakvi je bledel venec s trakom in napisom: »Kmalu se ti pridružim — tvoj soprog.« Dne 23. aprila 1936 je sredi dnevnih skrbi res tudi sam omaihnil in na smrit dobro pripravljen stopil pred večnega Sodnika. Prejel je plačilo za svoja dobra dela, ki je z njimi izpolnil 75 let svojega življenja. Svetel zgled verske odločnosti, kristalno čiste poštenosti in neutrudne delavnosti je z njim za vselej ugasnil ne le za slaltinske domačine, marveč za nas vse, ki smo ljubili njega, blago gospo in njun gostoljubni dom. Ozvald Marica. Plantarič Milka. T kjer je stric pred nekaj leti umrl kot kanonik novomeškega kapitlja. Nato se je Milka preselila domov. A prinesla je s seboj bolezen, ki ji je razjedala mlado življenje in je z umirajočo jesenjo tudi Milko spravila k počitku. Umrla je 24. oktobra 1935. PREVC FRANC, rojen 4. decembra 1849, je umrl 7. februarja 1936 na Studenem v župniji Selca nad Škofjo Loko. Svoj čas je mnogo delal zlasti pri gospodarskih društvih. Bil je tudi selški župan. Zadnja leta ga je bolezen prisilila, da je prepustil lepo posestvo svojemu sinu. Vedno pa se je še živo zanimal za vsa javna vprašanja, tako da je bil o vsem dodbro poučen. Lupše Uršula. Slapšak Stankai iskreno pobožna, blagega in plemenitega srca, je bila mladini najlepši vzor globoko vernega življenja, Poleg svojih poklicnih dolžnosti je posvečala svoje moči tudi vzgoji odraslih deklet, ki jih je ljubeznivo zbirala okoli sebe ter jih učila praktičnih del. Njen apostolski duh je našel mnogo dela tudi v Marijinem vrtcu, pri obiskih bolnikov in v občevanju z mladino, ki jo je znala tako prisrčno vneti za vse dobro in lepo. V delu in -trpljenju je zgodaj dozorela v bogati nebeški sad. SNOJ ANDREJ, upokojeni železniški čuvaj in posestnik, je umrl 29. marca 1936 v Lescah. Rojen leta 1857 na Brezovici pri Ljubljani je služboval «P mm Ki Prevc Firanic. Štular Franc. PRIBOŽIČ ANTONIJA, rojena 12. junija 1862 v Lokvah pri Rajhenburgu, je umrla 10. maja 1936. Bila je ena izmed najboljših mater v rajhenburšikd župniji. Po smrti svojega blagega moža Mihaela, posestnika na Razitezu pri Rajhenburgu, je živela v krogu svoje blagoslovljene družine še 16 let kot vdova. Imela je 15 otrok, izmed teh 11 sinov in 4 hčere. Dva majhna sinčka sta v nežni dobi zapustila ta svet. Izmed živih 13 otrok je Martin padel v svetovni vojski, Jurij je župnik v Zagorju, Peter stolni kaplan in katehet v Mariboru, Ana usmiljenka v Carigradu, Pepca usmiljenka v Beogradu, Franc gospodar na domu, ostali po večini že vsak na svojem, pa vsi Bogu in Cerkvi zvesti. Antonija Pribožič je bila izredna žena in mati; v cvetju življenja najlepša mladenka v vsej župniji, ni poznala v poznejših letih nobene stranpoti, ampak se je razvila v prelep vzor vsem ženam in materam. Prisrčno dovtipna in rada vesela je bila velika tudi v trpljenju, še večja v molitvi, najlepša pa v smrti, H grobu jo je spremljalo trinajst duhovnikov. RIČNIK ANTONIJA, posestnica v Orlici župnije sv. Jerneja v Ribnici na Pohorju, je umrla 7. januarja 1936 v 74. letu starosti po dolgotrajni bolezni. Bila je vzor krščanske žene in prave slovenske matere. Živela je iz vere. V njeni navzočnosti so utihnili klafači in obrefcovalci, ker jim je znala dobro odgovoriti. Pokojnica je bila v svoji mladosti zvesta cerkvena pevka. Navsezgodaj je vstajala še zadnje čase v bolezni in se z naporom vseh sil trudila k oddaljeni farni cerkvi. ROP ANTONIJA, rojena Šikeit, je umrla 23. julija 1936 v Bočni, stara 80 let. Dve leti pred smrtjo je lepo obhajala svojo zlato poroko, ki je bila praznik za vso župnijo. Bila je vzorna krščanska mati. Zapustila je moža, štiri hčere in tri sinove. SLAPŠAK STANKA, učiteljica, rojena 13. novembra 1907 v Vodicah, je umrla 24. avgusta 1935 v Ljubljami. Kot učiteljica je delovala v Škocijanu pri Mokronogu, na Raki in slednjič v Ribnici. Sama najprej nekaj časa kot bolničar v stari ljubljanski bolnici, nato pa 33 let kot kretnik pri železnici. S pridnostjo varčnostjo si je zgradil v Lescah lasten dom, kjer je v pridnem delu in branju katoliških časopisov od leta 1917 preživljal svoj zasluženi pokoj. Radi odkritega in vedrega značaja, posebno pa zaradi izredne postrežliivosti nasproti vsakomur je bil daleč naokoli spoštovan in priljubljen. Od štirih sinov, ki so ga preživeli, so trije pri železnici, najstarejši pa je duhovnik in profesor bogoslovja v Ljubljani. STERGAR JOSIP, strojni stavec, se je rodil dne 3. januarja 1880 v Novem mestu in umrl dne 25. februarja 1936 v Celju. Tiskarstva 'se je izučil v Mohorjevi tiskarni v Celovcu, kjer je služboval do leta 1903, nakar je odslužil triletni voijaški rok pri Janezih, Od vojakov se je vrnil v Celovec, nato pa po tedanji tiskarski navadi odšel za nekaj časa po svetu. Ob napovedi svetovne vojske je bil takoj vpoklican. Bojeval sie je kot podčastnik na ruski fronti in bil pri Przemyslu ujet. Po svetovni vojski se je v Mariboru izučil za strojnega stavca. Ko je Mohorjeva tiskarna leta 1920 modernizirala obrat in vpeljala stavne stroje, je Ster-garja zopet pritegnila. Pri njej je ostal do smrti, Pribožič Antonija. Ričnik Antonija. Snoj Andrej, Stergar Josip. skupaj nad 30 leit. Ves čas sicer zdrav in krepak, je nenadoma začel hirati; kljub temu je bil skoro do zadnjega pri svojem stroju, a je v nekaj tednih tako oslabel, da je kljub zdravniškemu prizadevanju omahnil, Stergar Jože je bil vesele narave in skrajno poštenega značaja. SUŠNIK ALOJZIJ, vlakovodja državnih železnic na glavnem kolodvoru v Ljubljani, rojen v Ribnici 21. junija 1888, je umrl 18. julija 1936 v Ljubljani, Bil je veren mož, dober in miren človek, zvest naročnik katoliškega tiska. ŠMARČAN JANEZ je umrl, star 74 let, v Šmartaem v Rožni dolini 27. januarja 1936. Znan je bil zaradi svoje gostoljubnosti in vesele narave daleč naokrog. Zelo rad jie pomagal ipri domači cerkvi. Zato je bil povsod priljubljen. ŠTULAR FRANC, posestnik in mlinar v Pod-brezjah na Gorenjskem, je bil rojen 11, oktobra 1874 in umrl 21. oktobra 1935. Pokojni je bil povsod priljubljen, kajti bil je zmeraj vesel. Bil je vedno dosleden in prepričan katoliški mož in navdušen Slovenec. Nad vse rad je bral katoliško čaisopisje in mohorske knjige. Svojemu domu je bil skrben oče in dober gospodar. TOMEC NEŽIKA, roj. Lužar, doma iz Šmarce pri Homcu, je umrla v Johnsitownu Pa. v Ameriki 12. februarja 1936. Bila je vzorna slovenska mati. Zapustila je številno družino. Pri ustanovitvi lista »Ave Maria«, prvega slovenskega nabožnegai mesečnika v Ameriki, sta se listu pridružila kot pridna sodelavca slovensko dekle, Nežika Lužar, preprosta slamnikarica iz New Yorka, s svojimi sicer pretproslmi, vendar ljubkimi Marijinimi pesmicami, in Andrciče Tomec, krepek slovenski fant, rudar iz Johnstowna Pa., s krepkimi navduševal- Sušnik Alojzij. Šmarčan Janez, nimd in polemičnimi članki o potrebah ameriških katoliških Slovencev. Skupnost navdiušenjai za ta list ju je kmalu zbližala tudi srčno. Dasi se do nekaj dni pred poroko nista ne videla ne poznala, ju je iprivedla ta sorodnost duš pred oltar sv. Cirila v New Yorku, kjer ju je zvezal v srečen zaikon urednik lista »Ave Maria«. Pokojnica Je bila plemenita, nežna pesniška duša, kateri je manjkala samo višja izobrazba, da bi bila razvila svoje lepe pesniške zmožnosti. Nežika in Andrej Tomec sta kot pisatelja imela precej težko stališče. Vendar sta se vkljub temu neustrašeno in z veliko požrtvovalnostjo trudila, da bi svoje omahljive rojake privedla nazaj k veri in Cerkvi svojih očetov, URGL LOVRO, kmečki sin v Čelovniku v župniji Loka ipri Zidanem mostu, je v lepi mladostni dobi 24 let zapustil dolino solz. Vsak, ki ga je poznal, je rekel: Škoda ga je, tako pridnega fanta. Po očetovi smrti je skrbno pomagal maiteri vdovi pri obširnem gospodarstvu. Mater je vselej slušal in zelo spoštoval, verske dolžnosti je vestno spolnjeval in bil lep zgled vsem mladeničem. Pri razstre-ljevanju pečine na travniku je dobil hudo rano v roko. Rana se mu ni zacelila, ampak povzročila še druge bolezni, ki so vrlega fanta spravile v zgodnii grob. WEBER FRANC, upokojeni poštni poduradnik in hišni posestnik v Mariboru, rojen 1. januarja 1869 pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, je umrl dne 6, septembra 1935. Pokojnik je bil zgled katoliškega noža vsepovsod: doma, v cerkvi, v službi, v društvih in v javnem življenju. Zaveden Slovenec že pred vojsko, ko je bilo v Mariboru to težko in nevarno, se ni ustrašil braniti svojega slovenskega prepričanja tudi pred višjimi. Ko ga je visok poštni Rop Antonija. Tomec Nežika. Urgl Lovro. Weber Franc. uradnik iz Gradca nahrulil, zalkaj s tovariši govori v uradu slovenski, se je odrezal: »Še vrabci na Strehi smejo čivkati v svojem jeziku, ki jim ga je Bog dal, mi Slovenci pa ne bi smeli? Nihče nam ne bo tega zabranil!« Kot skrben gospodar je delal in varčeval Vse dni, želeč še po svoji smrti koristiti drugim. ZAVRL VALENTIN, nadučitelj v p., se je rodil v Ljubljani 14. februarja 1864, umrl pa 24. aprila 1936 tudi v Ljubljani v 72. letu starosti. Dovršil je učiteljišče. Prvo njegovo službeno mesto je bilo v Podgraidu pri Novem mesitiu, kjer je dovršil na kmetijski šoli na Grmu kmetijski tečaj za pouk v kmetijstvu. Nato je bil premeščen v Stopiče pri Zavrl Anton. Zavrl Valentin. Novem mestu, kjer je opravljal tudi orglarsko službo. Nazadnje je bil prestavljen v Begunje, kjer je ostal do upokojitve. Tudi tu je bil organist do letla 1920. Sodeloval je pri gasilski četi v Begunjah, kjer je bil v svojem 70. letu imenovan za častnega člana. Vodil je pevsko društvo, dramatični odsek ter bil vodja tamburaškega zbora. Leta 1923 je bil upokojen. Preselil se je v Komendo, kjer je 8 let v miru užival svoj pokoj. Nato se je preselil z družino v Ljubljano. Bil je delaven mož, idealist, neomajen v svojem prepričanju, zaveden Slovenec in prežet z globokim socialnim čutom. ZAVRL ANTON, rojen 21. aprila 1858 na Veliki Gobi, spadajoč pod faro Dole pri Litiji. Bil je eden najbolj delavnih ljudi v naših hribih. Nad 16 let je bil župan; deloval je povsod kot razsoden mož. Velik pogreb je dne 30. januarja 1936 še zadnjič pokazal njegovo priljubljenost. Zapušča številno družino. Eden od sinov, Alfonz, pastiruje med Slovenci v Italiji. Pokojni je bil zvest naročnik katoliških časopisov in Mohorjeve družbe. V več kot dve leti trajajoči bolezni je pogosto prejemal angelski kruh, ZUPIN FRANČIŠKA, vdova po nadučitelju Leopoldu, roj. leta 1857 v. Čemšeniku pri Zagorju, iz Banitanove hiše, je umrla 18. oktobra 1935 v Brusnicah pri Novem mestu pri sinu Rudolfu, posestniku. Ta vzorna gospodinja in mati, ki je vzgojila sedem otrok, med njimi tudi že pokojnega Leopolda, organista in skladatelja, ter rajnega Ludovika, sodnika v Krškem, je stala zvesto ob strani svojemu možu, ki je deloval v Brusnicah dolgih 24 let. Ustanovila sta si v Velikih Brusnicah lepo domačijo in preskrbela svoje otroke. Tudi po moževi smrti leta 1911 je ostala ud Mohorjeve družbe, katere član je bil pokojni mož od njene ustanovitve, Pri pogrebu te krščanske matere so cerkveni pevci pred hišo žalosti zapeli žalostinko »Upanje mrtvih«, skladbo njenega sina Leopolda. Njeno upanje se ji je že izpolnilo. Zupin Frančiška. Kratek pregled odvetniške tarife. Priredil odvetnik dr. Franc Leskovic. Od 1. marca 1936 velja v vsej državi enotna odvetniška tarifa, ki jo jei izdalo ministrstvo pravde. Nova tarifa ima določbe le za civilno postopanje, ne pa tudi za kazensko. Tarifa je minimalna, t. j. obravnava običajne preproste posle. To poudarjata pravilnik o višini nagrad in tarifa sama. Neprikrajšana je ostala kljub novi tarifi od-vetnikova pravica, da se glede nagrad svobodno dogovori, kakoir tudi njegova pravica, da zahteva od svoje Stranke nagrado preko tarife, če je opravljeno delo znatno preseglo povprečno poslovanje. Pravilnik določa, da se od nagrade, ki gre odvetniku, 12% odbije, dokler trajajo neugodne gospodarske razmere. Izdatki v denarju in kollkovina pa so od tega izvzeti. Katero tarifno pdstavko je treba uporabiti, odločuje vrednost, ki zanjo gre. To vrednost za posamezne primere ocenjuje pravilnik. Če naštejemo najbolj pogostne primere, je ta vrednost: 1. v pravdnem postopanju — kolikoir je vreden sporni predmet, 2. v izvršilnem postopanju — kolikor je vreden celotni zahtevek, 3. ¡pri zahtevkih za dajanje vzdrževalnine in rente za prestane teleisne poškodbe — kolikor je dvakratni letni znesek, 4. pri zahtevkih za začasno vzdrževalnino — enoletni znesek, 5. pri rabokupnih sporih, to je sporih glede najema in zakupa — 800 din, če znaša odpovedni rok mesec dni; če pa znaša odpovedni rok do šest mesecev, pa 4000 din, 6. pri sporih radi izpraznitve ali motenja posesti je vrednost 4000 din, 7. pri zakonskih sporih 12.000 din, 8. pri sporih za priznanje nezakonskega očetovstva 4000 din (brez imovinskih zahtevkov), 9. pri dVomih: v zadevah, ki jih obravnava senat okrožnega sodišča — 80.000 din; pri zadevah, ki jih obravnava sodnik poedinec okrožnega sodišča — 40.000 din; pri zadevah okrajnega sodišča — 4000 din. Vsi zneski se zaokrožujejo navzgor. Pri zneskih do 1000 din se vsakih začetih 100 din jemlje za polnih 100 din, pri zneskih do 10.000 din se jemlje vsak začeti tisoč in pri zneskih do 50.000 vsakih začetih 5000 din za polni znesek. Ugovarjati ocenitvi spornega predmeta je treba pri prvi sporni razpravi. Če na eni ali drugi strani nastopata dve stranki (n. ipr. dva tožnika, dva toženca), se zvišajo pristojbine za 10%, za vsako nadaljnjo oseibo, ki še nastopa, še za 5%. Tarifa ima tri oddelke, v katerih ureja: A. poslovne nagrade, B. potne stroške in izgubo časa, C. pisarniške pristojbine. A. Poslovne nagrade. Tarifa deli posle v tri skupine. 1. V prvo skupino štejemo kratke vloge, n. pr.: sporočila sodišču, umik tožbe, odpoved pooblastila in druge izjave, (ki zadevajo samo zunanjo stran postopka. Nagrada v te:j skupini je: a) pri vrednosti do 1000 din — 2%, b) pri vrednosti preko 1000 din do 2000 din po1eg 2% od prvih 1000 din še od presežka nad 1000 din 4°/oo (4 din od tisoča), c) pri vrednotsti preko 2000 din do 30.000 din poleg onega pod b) še od presežka preko 2000 din 2°/oo [drva dinarja od tisoča). Primer: nagrada pri vrednosti 6250 din: znesek se zaokroži (= 7000 din), od prvega tisoča nagrada 2% — 20 din, od drugega tisoča 4°/on = 4 din, od ostalih 5000 din 2°/oo = 10 din; skupaj 34 din, 2. V drugo skupino štejemo advokatske posle preproste narave. Ti so: a) tožbe preproste narave: menične, posojilne, tožbe za plačilo kupnine, najemnine, zaslužka, saldo tožbe, prošnje za pogojni plačilni nalog, izločitvene tožbe in odgovori na tožbe, ugovori zoper plačilne naloge, ako se omejujejo samo na prerekanje. Pač pa spadajo v to tarifno skupino visi ugovori v opominjevalnem postopanju; b) pripravljalni Ispisi, ki vsebujejo samo nove dokazne predloge, predlogi, da se izda zamudna sodba, in predlogi za postavitev v prejšnji stan; c) večina izvršilnih in zemljiškoknjižnih predlogov ter v nepravdnem postopku predlogi za amortizacijo listin, depozitni predlogi, prijave terjatev; č) prvi naroki, drugi naroki, pri katerih ni prišlo do razpravljanja, naroki, ki so določeni za sklepanje poravnave. Nagrada je: a) pri vrednosti do vštetih 1000 din — 5%, b) pri vrednosti preko 1000 din do 2000 din poleg 5% do 1000 din še od presežka nad 1000 din - 2%, c) pri vrednosti preko 2000 din do» 12.000 din poleg gornjega (pod b) od presežka nad 2000 din še 1 Vj%, č) preko 12.000 din do 30.000 poleig tega od presežka nad 12.000 din še 1%. Primer: nagrada pri vrednosti 6250 din: znesek ise zaokroži (=: 7000); od prvega tisoča 5% = 50 din, od drugega tisoča 2°/o = 20 din, od zadnjih 5000 še l1h% = 75 din; skupaj 145 din. 3. V tretjo skupino štejemo: a) vse tožbe, ki niso navedene pod 2 a), torej vse odškodninske tožbe, služnostne, tožbe radi motenja posesiti, opoizicijlske, zakonske spore, spore radi dednih pravic; b) predloge za zavarovanje dokazov, za izdajo začasnih odredb; c) prizivne, revizijske1, rekurzne spisei; č) sporne, prizivne, revizijske razprave. Nagrada poslov v tej skupini je dvojna nagrada poslov druge skupine. Pri tem pripada za prvo uro razpravljanja celotni znesek; za vsako, če tudi le začeto nadaljnjo uro razprave pa polovica. Primer: nagrada za triurno razpravljanje pri vrednosti predmeta 6250 din je 580 din (dvojna nagrada iz druge skupine je 290, za tri ure gre dvakrat cela nagrada — za drugo in tretjo uro je po pol — 2 X 290 = 580 din). Poleg navedene poslovne nagrade pripada odvetniku po pravilniku še posebna nagrada »ipov-prečnina«, v kateri so vračunani stroški za stranska dela izven tožbe in razprav, to so predvsem: opomini pred tožbo, izstavitev poob'astila, konference in telefonski razgovori, poslovanje z denarjem, pregled zemliiških knjig, pisarniške pristojbine in obračunavanje. Ta povprečnina je: 1. v pravdnih stvareh: a) na prvi sodni stopnii (instanci) do zneska 1000 din — 40%, do zneska 10.000 din — 25°/o, preko 10.000 dm — 15%; b) na višiih stooniah (prizivno, reviriiisko sodišče) pri gori navedenih rneskih: 25, 20 in 10%; 2. v vseh drutfih Dravnih zadevah: a) na prvi stopnii: 25, 20 in 15%, b) pri višjih stopniah: 20, 15 in 10 odstotkov. Primer: skupni stroški preproste saldo tožbe za 6250 din s prvim narokom in triurno sporno razpravo; Spomenik Davorina Jenlka, skladatelja naše državne himne, v njegovi rojstni župniji v Cerkljah pri Kranju. Tožba...........145-— din I. narok..........145"— din Sporna razprava treh ur: prva ura 290'— din druga ura 145'— din tretja ura 145-— din........580-— din skupaj..........870-— din povprečnina 25% . 217-50 din skupaj..........1087-50 din manj 12% odbitek zaradi neugodnih gospodarskih razmer.......130-50 din ostane za odvetnika honorar .... 957-— din K tej vsoti je prišteti izdatke v gotovini, zlasti kolkovino. B, Potni stroški in pristojbine zaradi izgube časa. Kadar opravlja odvetnik posle 2 km izven kraja svojega sedeža, mu pripadajo: potni stroški; če traja odsotnost več kot tri ure, pristojbina za prehrano; ako mora prenočiti, prenočnina; nadalje pristojbina za zamudo časa, ki more znašati največ 100 din za uro med delovnim časom in 50 din izven delovnega časa, C, Pisarniške pristojbine. Te 'se v glavnem nagrajajo s povprečnino. Ni pa izključena s tem zahteva advokata, da od svoje stranke zahteva še nagrado za nadaljnja dela, ki lih je opravil v prid in po nalogu stranke; zlasti niso plačana is povprečnino izvensodna ustna ali pismena pogajanja, ki so zahtevala več časa in truda. Spored pri otvoritvi kmetijske razstave. Ob desetih prihod goveje živine. Ob enajstih sprejem častnih gostov. Ob dvanajstih skupno kosilo. Domače živali — brej ost. Kobila je breja povprečno 340 dni (48 tednov ali 11 mesecev), oslica je breja povprečno 365 dni (52 tednov ali 1 leto), krava je breja povprečno 285 dni (40 tednov in pol ali 9 mesecev), ovca, koza je breja povprečno 147 dni (22 tednov), svinja je breja povprečno 115 dni (17 tednov), psica je breja povprečno 63 do 65 dni (9 tednov), mačka je breja povprečno 56 do 60 dni (8 tednov), zajklja je bireja povprečno 30 dni (4 tedne in 2 dni). Kokoš vali povprečno 20 dni, gos in raca 30 dni, purica povprečno 28 dni, golobica 18 dni, ka-narčkova samica povprečno 14 dni. Avtomobilski in letalski znaki. Vsak avto ima dvojne znake: 1. domače (na pravokotni ploščici) in 2. mednarodne (na jajčasti beli ploščici). Jugoslovanski avtomobili imajo domače znake (na štirioglati ploščici zadaj) v narodnih barvah: na levi, modro barvani tretjini ploščice je rdeča številka, ki pomeni banovino, na deisni istrani ploščice je večje belo polje, na katerem je črna številka, številka avtomobila. Banovine imajo: tele številke: Beograd 1, dravska banovina 2, savska 3, vtrba-ska 4, primorska 5, drinska 6, zetska 7, dunavska 8, moravska 9, vardarska 10. Mednarodni avtomobilski znaki so na jajčastih ploSčicah. Evropske države imajo tele znake: Avstrija A, Anglija GB, Belgija B, Bolgarija BG, Češkoslovaška ČS, Danska DK, Estonska EW, Fimska SF, Francija F, Gdansk DA, Grčija GR, Irska SE, Italija I, Jugoslavija Y, Lichtenstein FL, Litva LT, Livonska LR, Luksemburg L, Madžarska H, Monaco MC, Nemčija D, Nizozemska NL, Norveška N, Poljska PL, Portugalska P, Romunija R, Rusija SU, Španija E, Švedska S, Švica CH, Turčija TR, Vatikan SCV, Diplomatski zbor CD. Za motorje veljajo isti znaki. Civilna letala imajo velike, črne napise. Prva črka pomeni mednarodni državni znak. Za njo- pride črta, za njo številka letala, ki 'se izraža s štirimi črkami, le v Avstriji in Nemčiji s številkami. Strokovnjak. Matevž: »Kako to, Jaka, da ti v loteriji vedno zgubiš, a na kvarte zmeraj dobiš?« Jaka: »Šment, kako naj dobim, ko pa mi ne dajo mešati!« Mednarodni letalski znaki nekaterih držav so tile: Avstrija A, Anglija G, Bolgarija B, Češkoslovaška OK, Francija F, Italija I, Jugoslavija YU, Madžarska H, Nemčija D, Romunija CY. Ponoči morajo imeti letala luč: spredaj in zadaj belo, na svoji desni zeleno, na svoji levi pa rdečo. Vojaška letala pa nosijo na itruipu in krilih kroge v državnih barvah, po katerih jih lahko spoznamo. Kaj je to in kje je to? Kdo tiči čez ušesa v dolgovih? (•pjBjd B>{nqojJj iu as jopjj) Majhna so vrata, pa gre lahko ves svet skozi. Kaj je to? ( 03IO) Kakšna je razlika med tem, kar je moje, in med tem, kar je tvoje? (¡UI03JIUZO.IO iubuzbu v? 'a a 3u osj^ijin 33) Katera je prva božja zapoved? ("TliBJ A 3Z jJog pp 31 oi J3JJ '»j}JJOqB( l{IUBp3A0d3Jd tel Kaj napravi vesten vojak, kadar se glasi povelje: »Prostovoljci, naprej!«? ( jojisojd p[[OAo;sojd o(buii up 'as au>jeuiQ) Kdo tudi kralju in cesarju vse izpod nosa odnese? ' (oaAUg) Zmeraj se drži drevesa, a vanj nikoli ne pride. (b(jo3(s) Čim več dobi, ttem bolj je lačen; kadar pa vse poje, umre. ( fua^o) Dva brata se sprehajata po pisani ravnini. Prvi je velik, drugi majhen. Toda mali brat nam več pove kot veliki, ( un ud vopzv^j) »Odkod kadi se, Blaž, povej!« »Miha puha tam iz vej.« Kje je gospodinja? Kaj je bilo prej na svetu: človek ali brada? (•5J3A0J0 }o>{ usijBAjsn is-td ¡3Z05J jiq al jsjj 'Epuig) Kdo je največji revež, kadar cerkev gori? (■UBzsAud al ias[ 'uuijsog i}3Ag) Kdo je na podu najbolj neumen? (■iq3S iad izjpqo 3A3jd aj ui ijsnds oujz 'ojasa^j) Koga novoporočeni pari najbolj zavidajo? (•paui Aoupaj ojouui Bd JB[aqaa 'uapai uapaui ua aj 33JUIBU OlBUlI IJEdi IU3D0J0d0iA0U !BijB[3q33) Kakšne lase so imeli stari Slovani? i'3AJS) Kdaj kose na ameriških farmah seno? (•OAB4J 31 3S0JJ J3J[ 'H0l3liN) Nima roke, nima noge, Nič ne reče, dosti ve, štiri ima rožičke, um bistri, blaži srce; svojo malo hišo nosi a če hočeš kaj postati, čez dolinice in gričke, pridno jemlji jo v roke. Važna beseda I Mnogo dobrih slovenskih ljudi tava glede važnosti in vrednosti domačega zavarovanja še vedno v popolni temi in usodnih zmotah. Le tako je namreč mogoče razumeti, da smo Slovenci zadnja leta milijone in desetine milijonov naših težko pridobljenih, s krvavimi žulji in v borbi s tegobami življenja priborjenih dinarjev lahkomiselno zaupali raznim špekulantom. Spričo obstoja domače Vzajemne zavarovalnice, ki ima pač organizirano veliko večino slovenskih gospodarjev v zavarovanju zoper požarne škode in goji prav tako tudi mnoge druge vrste zavarovanj, je naš neodpustljiv narodni in gospodarski greh, če smo ogromne denarje plačevali za laži-zava-rovanja pri raznih propadlih samopomočih. Zato povemo še enkrat: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani sprejema naslednja zavarovanja: zoper požar in strelo poslopja, premičnine, trgovsko blago itd., življenjska zavarovanja vseh vrst, kakor za slučaj smrti, za slučaj smrti in doživetja, za slučaj doživetja, za otroško doto itd., zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva, nezgodna zavarovanja za slučaj popolne invalidnosti, za slučaj prehodne invalidnosti, za slučaj smrti zaradi nezgode itd., zavarovanja avtomobilskega kaska, zavarovanja cerkvenih zvonov zoper razbitje, zavarovanja zoper vlomsko tatvino, v svojem »KARITAS«-oddelku zavaruje proti malim mesečnim prispevkom za slučaj smrti, za starostno preskrbo in za otroško doto. Vsa ta zavarovanja sklepa Vzajemna zavarovalnica bodisi po cenah, ki so za vse zavarovalnice enake, bodisi po cenah, ki omogočajo, da so zahtevki zavarovancev popolnoma varni. Vsi zavarovanci Vzajemne zavarovalnice prejemajo za malenkostno naročnino Din 1"— letno gospodarsko-prosvetni mesečnik »Našo moč«, ki jim nudi vsa potrebna navodila in pojasnila tudi glede zavarovanj. Ne rušimo slovenske gospodarske skupnosti! Vzajemna zavarovalnica je naš domač slovenski zavod, pri njej vplačani denar služi le našim koristim. Seznamek župnij, krajev, poverjenikov in udov Družbe sv. Mohorja. Seznamek smo razvrstili po škofijah in dekanijah. — Prve številke na koncu župnij in krajev pomenijo število udov leta 1936, druge številke število udov leta 1935. — Pri krajih s poštnim uradom ni pošta posebej navedena. Krška škofija. 1. Beljak. Brnca; Vrhnjak Josip, župnilk.....19 Loče: dr. Ogris Josip, župnik.....47 Sv. Lenart pri Sedmih studencih (Rekarja vas): Sadjak Andrej, župnik ..... Šteben pri Bekštanju (Malošče); Ožgan Janez, župnik........... Žila (Beljak): Lamprecht J., župnik . . . 2. Borovlje, Bilčovs (Bistrica v Rožu): Štih Jožef, župnik ..............96 Glinje (Borovlje); Wornig M., župnik . . 30 Golšovo (Žihipolje); Koschier Kristo, isoupr. 5 38 47 18 24 30 6 27 6 69 26 4 Kapla (Svetna vas): Singer Štefan, dekan 20 20 Kotmara vas: Mente K., župnik .... 17 19 Ljubelj (Podgora); dr. Mikula J., soprov. . 17 15 Sele (Borovlje); Vauti Alojz, župnik ... 61 62 Slov. Plajberk (Podgora): dir, Mikula J., župnik n................27 24 Sveče (Bistrica v Rožu); Ruprecht V., žpk, 70 70 Šmarjeta v Rožu: Trabesinger Josip, žpfc, 26 28 Št. Janž v Rožu (Svetna vas): dr. Lučovnik Ivan, župnik......................30 42 žihpolje: Koschier Kristo, župnik .... 20 18 3. Celovec. Celovec: Družba sv. Mohorja..........43 34 Sv. Duh: msgr. Podgorc Valentin ..87 HodiSe: Stare Janez, župnik ...... 47 33 Otok; Malgaj Friderik, župnik.....14 14 Škoiiče (Vrba); Nadrag Alojzij, župnik . . 8 12 Vetrinj: Klatzer Štefan....... . 6 6 4. Dobrla ves. Dobrla ves: Vastl Martin..............80 84 Apače (Galicija): Rudi J,, soprov, ... 10 10 Galicija: Rudi J., župnik.......21 21 Globasnica: Sekol Janez, župnik .... 28 25 Kamen (Tinje): Sturm Anton, župnik . . 10 10 Korte (Železna Kapla); Karničar Jožef . . 16 15 Obirsko (Železna Kapla): Zupan Ign., žpk. 22 23 Reberca; Sporn Ivan, župnik.....13 13 Škocijan v Podjunski dol.: Poljanec V., žpk. 50 60 Šteben (Šmihel pri Plib.): Kindlman J., dek. 7 12 Št. Lipš (Dobrla vas): Pollak Jos., župnik . 35 38 Št. Vid v Podjuni: Zulechner Feliks, župnik 36 49 Železna Kapla: Zechner Aleš, župnik . . 117 122 Žitara vas (Miklavževo): Weiss Val., žpk. 31 37 5. Pliberk. Kazaze (Sinčavas); Oizinger Luka, župnik 20 25 Pliberk: Koglek Jožef, kaplan .... Suha (Labud): dr. Zeichen Franc, župnik Šmihel pri Pliberku: Vintar Josip, župnik Vogrče (Pliberk): Wölfl Blaž, župnik . Žvabek (Pliberk): Uranšek Fran, župnik 6. Rožek. Drava (Podravlje); Katnig Janez . . Gozdanje (Vrba): Kuchler Martin, župnik Lipa (Podravlje): Reichmann R. . . . Logavas (Vrba): Bayer Štefan, župnik . Pečnica (Lednica): Maierhofer H., župnik Podgorje: Vuk F., župnik...... Rožek: Dobernik Josip, župnik . . . Skočidol (Podravlje): Ulbing Tomaž, župnik Št. Ilj ob Dravi (Vrba): Petrič Janez, žpk, Št, Jakob v Rožu: Šenk Franc, dekan . 7. Šmohor. Borlje (Goričane); Kukačka Jož., župnik . Brdo: Ebner Janez, župnik...... Gorje (Zilska Bistrica): Katnik Fr., župnik Melviče (Brdo): Mikula Franc, župnik . . Št. Jurij na Žili: Mošič Jakob, župnik . . Zilska Bistrica; Kuchling Anton, župnik . 20 25 126 122 14 13 92 95 25 23 30 34 5 8 7 11 5 6 10 12 25 20 20 30 20 26 30 23 23 31 84 91 8 8 24 32 7 7 11 10 7 8 21 19 8. Tinje. Medgorje (Grabštanj); Marktl Niko, župnik Podkrnos (Žrelec): Brabenec Jan., prošt , Radiše (Žrelec): Jank Ludovik, župnik . . Tinje: Benetek Anton, prošt..... 9. Velikovec, Djekše: Repnik Franc, župnik..... Gorenče (Ruda): Muri Ignacij, župnik . . Grebinjski Klošter (Grebinj): Thurner Edv. župnik............. Št. Jurij na Vinogradih (Zgornje Trušnje): Kovač Franc, župnik . ...... 10 8 7 8 43 48 26 26 6 6 25 23 25 27 3 4 Šmarieta nad Telenbergom: Schuster Otto, žuipnik ............10 10 Vovbre: Zebedin Krištof.......15 17 Število udov: 73 doisinirt., 1852 letnih = 1925 udov. Lavantinska škofija. 1. Braslovče. Braslovče: Ramšak Viktor, kaplan . . . 152 143 Gomilsko: Satler Franc, župnik .... 67 70 Marija Reka (Sv. Pavel pri Preboldu); Uranjek Martin, župni upravitelj . . . 14 17 Sv. Andraž pri Velenju (Velenje); Ocvirk Maks, župnik .......... 12 24 Sv. Jurij ob Taboru: Pečnak Jož., župniik , 129 128 Sv. Pavel pri Preboldu: Uranjek Martin . 114 111 Šmartno ob Paki: Presker Karel, dekan . 138 145 Vransko: dr. Mortl Valentini, župnik . . .137 140 2. Celje, Celje: Jurak Peter, opat....... 677 663 Gotovlje (Žalec); Vaclavik Robert, župnik 50 46 Griže: Kosi Jakob, župnik......124 125 Polzela: Pire Andrej, župnik...... 103 98 Sv. Peter v Sav. dol.: dr. Jančič Ivan, žpk. 131 123 Teharje: Vesenjak Pavel, župnik .... 121 143 Žalec: Veternik A., župnik......221 219 3. Dolnja Lendava. Beltinci: Ciglar Alojz, kaplan..........52 53 Bogojina: Honko Jožef, župnik.....21 26 Črensovci: Zadravec Matija, župnik ... 27 31 Dolnja Lendava: Halais Daniel, kaplan . . 30 29 Hotiza (Dolnja Lendaval; Berden J., kapi. 9 10 Strehovci (Dobrovnik); Bojnec Štefan ,,66 Turnišče: Jerič Ivan, župnik ...... 13 16 Velika Poljana (Črensovci): Rantaša Ant., župnik..........................24 20 4. Dravograd. črneče (Meža oib Dravi): Drvodel L., kpl. 20 23 Dravograd: Serajnik Volbenk, prošt, dek. . 21 25 Libeliče: Vogrinec Anton, župnik .... 18 20 Ojstrica (Dravograd); Kociper Rud., župnik 6 6 5. Dravsko polje. Cirkovce: Ravšl Anton, župnik.....86 103 Črna gora: Zagoršek Fr., župnik .... 55 103 Fram: Rakun Franc, župnik......106 109 Slivnica pri Mariboru: Mihalič Jos., žpk. 136 111 Št. Janž na Dravskem polju; Polak Franc, župnik.............106 103 Št. Lovrenc na Dravskem polju: Spindler Franc, župnik.......... 89 86 6. Gornjigrad. Bočna (Gornjigrad); Ki,tak Jakob, župnik . 47 54 Gornjigrad: Šlander Maks, župnik .... 92 96 Ljubno v Sav. dol.: Krančič Josip, dekan . 86 88 Luče: Mikolič Jurij, župnik............70 90 Marija Nazaret (Mozirje); P. Kerubin Tušek, župnik....................66 61 Mozirje: Kroselj Franc, župnik..... 80 80 Nova Štifta (Gornjigrad): Ferme Gotard, župnik............. 39 45 Rečica v Sav. dol.: Požar Alfonz, župnik . 161 170 Solčava: Arko Leopold, župnik .... 57 67 Sv, Frančišek (Radmirje): Vogrinec Iv., žpk. 107 104 Šmartno ob Dreti: Župni urad..... 33 47 Šmihel nad Mozirjem (Mozirje): Strmšek Franc, župnik.......... 30 34 7. Jarenina. Jarenina: Čižek Josip, župnik in dekan . 143 140 Spodnja sv. Kungota (Pesnica): Kraner Vincenc, župnik.......... 74 72 Svečina (Zg. Sv. Kungota): Časi Fr., župnik 51 52 Sv. Jakob v Slov. Goricah: Eirhatič Martin, župnik............120 113 Sv. Jurij ob Pesnici (Zg, Sv, Kungota): Zupanič Antoni, župnik.......18 15 Št.Ilj v Slov. goricah: Vračko Evald, žpk. 98 133 8. Konjice. Čadram (Oplotnica): Hohnjec Franc, župnik 74 66 Kebelj (Oplotnica): Panič Jožef, župnik . 23 26 Konjice: Tovornik F., arhidiakon .... 162 152 Loče: Žičkar Mariko, župnik............77 72 Prihova (Konjice); Kocjančič Anton, župnik 60 92 Stranice (Konjice): Žolnir Jožef, župnik . 15 15 Sv. Jernej pri Ločah (Loče): Paulič Peter, župnik.............16 17 Sv. Kunigunda na Pohorju (Zreče): Žgank Ferdinand župnik......... 43 51 Špitalič (Konjice): Goričan Janez, župnik 20 28 Zreče: Bezjaik Josip, župnik......21 38 Žiče (Loče): Tomažič Anton, župnik ... 41 39 9, Kozje. Buče: Turk Miloš, župnik............59 62 Dobje (Slivnica pri Celju): Vaupotič Franc, župnik ...................57 58 Kozje: Lunder Viktor, dekan.....50 57 Olimje (Podčetrtek): Lorbek Ivan, župnik . 16 17 Pilštanj: Rauter Jakob, župnik..........38 40 Planina pri Sevnici: Sajovic Jakob, župnik 64 68 Podčetrtek: Sternad Friderik, župnik . . 49 59 Podsreda: Zidanšek Jakob, župnik ... 25 30 Polje (Podčetrtek): Mlakar Ivan, župnik . 30 29 Prevorje (Slivnica pri Celju): Glavnik Franc, žup, uprav..........18 44 Sv. Peter pod Sv. gorami: Rančigaj Ivan, župnik .............41 41 Sv. Vid na Planini (Planina pri Sevnici): Presnik Josip, župnik................30 24 Zagorje (Pilštanj): Pribožič Jurij, župnik . 8 7 10. Laško. Dol pri Hrastniku: Medvešek Matija, žpk. 110 98 Hrastnik: Žalar Alojzij, župni upravitelj . 51 56 Jurklošter: Profesor L, Pavlic, župni upravitelj .............13 12 Laško: msgr. dr, Kruljc Franc, dekan . . . 122 123 Loka pri Zidanem mostu: Sket M., župnik 62 59 Marija Sir je (Zidani most): Kristovič Miloš, župnik.............13 13 Razbor (Loka pri Zidan, mostu): Pretnar Jožef, župnik..............17 16 Sv. Jedert (Laško): Lončarič Josip, župnik 50 50 Sv. Lenart (Laško): Babič A,, župni uprav. 20 19 Sv, Marjeta pri Rimskih toplicah (Rimiske toplice): Bohak Jakob, župnik .... 48 48 Sv. Miklavž (Laško): Čebašek Jak., župnik 30 35 Sv. Rupert nad Laškim (Sv. Jurij ob j. ž.): Jager Avguštin, župnik.......51 75 Trbovlje: Gorogranc M„ katehet . . . .287 287 Posamezniki . . . ......1 — 11. Ljutomer. Apače: Cilenšek I., župnik............35 35 Cezanjevci (Ljutomer): Ferk Mihael, župnik 28 35 Kapela (Slatina Radenci): Škofič Marko, ž. 80 103 Ljutomer; Lovrec Andrej, župnik .... 154 141 Mala Nedelja: Ostrž Franc, župnik ... 52 131 Sv, Jurij ob Ščavnici: Štuhec Franc, župnik 67 121 je naše največje zdravilišče, katerega slava sega daleč preko mej naše države. Tu dela narava s svetovno znanimi vrelci TEMPEL • STYRIA • DONAT prave čudeže pri zdravljenju bolezni želodca, črevesja, žolčnega mehurja (kamni), jeter, protina, sladkorne bolezni, srca, bolezni krvnega obtoka ter oslabelih živcev. Na stotine in stotine jih ROGAŠKA SLATINA vsako leto ozdravi. — V času od 1. maja do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra so cene globoko znižane ter uživajo uradniki posebne popuste. Možnost zdravljenja tudi v zimskem času. Sv. Križ pri Ljutomeru: Weixl Jož., dekan 220 206 Sv. Peter v Gornji Radgoni: Gaberc M., župnik.............219 316 Veržej (Križevci pri Ljuitoimeruj: Klemen-šek Anton, župnik......... 34 34 12. Marenberg. Brezno ob Dravi: Sagaj Marko, župnik . . 7 26 Kapla (Brezno ob Dravi): Lorenčič Vinko, župnik.............31 31 Marenberg: Messner Ivan, dekan .... 94 92 Muta: Breznik Janko Nep., župnik ... 54 23 Remšnik (Brezno): Župni urad.....10 14 Št. Ožbalt (Brezno ob Dravi): Krušič Jan., provizor............31 27 13. Maribor levi breg. Maribor, Stolna: Munda Vinko, stolni vikar ............. 750 750 Bogoslovje: dr. Cukala Franc, stolni dekan............. 28 32 Frančiškani: p. Landergott Valer. 314 339 Gornja sv. Kungota: Kolarič Jožef, župnik 37 18 Kamnica (Maribor): Božiček Franc, župnik 115 136 Selnica ob Dravi: Pivec Vinko, kaplan . . 46 34 Sv. Barbara v Slov. gor. (Sv. Barbara pri Mariboru): Potočnik J., župnik .... 30 35 Sv. Duh na Ostrem vrhu (Selnica ob Dravi): Holcman Vinko, župnik ...... 56 59 Sv. Križ pri Mariboru (Gornja isv. Kungota): Kren Franc, župnik........ 50 53 Sv. Marjeta ob Pesnici: Frangeš Jernej 53 50 Sv. Martin pri Vurbergu (Vurberg pri Ptuju); Lajnšič Anton, župnik....... 44 53 Sv. Peter pri Mariboru (Maribor): Tkavc Anton, župnik.......... 90 90 Posamezniki ...... . . . 3 — 14. Maribor desni breg. Devica Marija v Puščavi (Sv. Lovrenc na Pohorju); Nadrah Ignacij, župnik ... 32 34 Limbuš: Bračič Andrej, župnik..... 62 74 Ruše: Pšunder Ferdoi, župnik.....125 130 Studenci pri Mariboru: Kapucinski samostan .............. 53 54 Sv. Lovrenc na Pohorju: Oblak Iv., župnik 61 88 Sv. Magdalena v Mariboru: Stergar Anton, dekan............. 255 243 15. Mežiška dolina. Črna pri Prevaljah: Razgoiršeik V., žpk. . . 91 80 Guštanj: Barbič Mihael, župnik..........96 97 Javorje (Črna pri Prevaljah); Viternik L., župnik ............11 9 Koprivna (Črna pri Prevaljah); Hojnik J., 15 21 Kotlje: Serajnik Ivan, župnik..........32 21 Mežica: Hornbock Janez, župnik .... 154 156 Prevalje: Riepl Matej, dekan..........94 98 Št. Daniel (Prevalje); Kupčič Iv,, župnik 34 32 16. Murska Sobota. Cankova: Safošoik Jakob, kaplan ... 50 50 Gornja Lendava: Rataj A., kaplan .... 30 42 Gornji Petrovci v Prekmurju: čirič Anton, župnik ............10 10 Markovci (Šalovci); Ficzko Karek, žpk. . 2 3 Martjanci v Prekmurju; Berden And., žpk. 14 13 Murska Sobota: Horvat Štefan, katehet . 29 28 Vojkovič Jožef, kaplan......7 10 Martinišče ......................40 40 Pertoča (Rogaševci v Prekmurju); Varga Št., župnik...........14 12 Sv. Jurij v Prekmurju (Rogaševci v Prekmurju); Camplin Ivan, kaplan .... 7 7 Posamezniki .........1 — 17. Nova cerkev. Črešnjice (Vojnik): Hlastec Franc, župnik . 9 9 Dobrna pri Celju: Urleb Franjo, župnik . 58 67 Frankolovo (Vojnik); Čech Vaclav, župnik 18 24 Nova cerkev (Vojnik); Žagar Pav., dekan 42 52 Šmartno v Rožni dolini (Celje); Ozvatič Franc, župnik....................29 35 Vitanje: Musi Alojzij, župnik..........75 75 Vojnik pri Celju: Lasbacher Anton, župnik 135 159 18, Ptuj. Hajdina (Ptuj); Skuhala Vekosliav, župnik 72 76 Polenšak (Moškanjci); Poplatnik J., župnik 51 64 Ptuj — Sv. Peter in Pavel: p. A. Svet, žpk. 183 183 Ptuj — mestna župnija: Prošt. nadžupnijski urad .............102 108 Sv. Andraž v Slov. gor.: Alt Ivan, župnik 70 76 Sv. Lovrenc v Slov. gor (Juiršinci pri Ptuju); Neudauer M., župnik.......108 104 Sv. Marjeta niže Ptuja (Sv. Marjeta pri Mo- škanjcih): Šketa Ivan, župnik .... 112 104 Sv. Marko niže Ptuja (Ptuj); Groblar Ign., Sv. Urban pri Ptuju: Razbornik Iv., župnik 64 67 Vurberg pri Ptuju: Kokelj Alojzij, župnik . 50 46 19. Rogatec. Kostrivnica (Podplat); Slavič Janko, žpk. 39 44 Rogatec: Žekar Jožef, dekan..........53 50 Stoprce (Rogatec); Pichler Alojz, župnik 20 18 Sv. Ema (Pristava); Cepin Martin, župnik . 20 16 Sv. Florijan ob Boču (Rogatec); Malajner F., župnik...........11 9 Sv. Križ (Rog. Slaitina): Vajda Julij, nad- žuipnik..........................86 87 Sv. Peter na Medvedjem selu (Podplat): Pučnik Anton, župnik.......22 17 Sv. Rok ob Sotli (Rogatec): Veranič Anton, župnik ............8 — 20. Slovenska Bistrica. Črešnjevec (Slov. Bistrica): Zamuda Alojz, župnik..........................85 87 Gornja Polskava (Zgornja Polskava); Gartner Franc Ks., župnik..........38 48 Laporje: Ozimič Jožef, dekan.....73 127 Makole: Šegula Franc, župnik ..... 74 74 Poljčane: Cilenšek Alojzij, župnik ... 70 80 Slov. Bistrica: Šolinc Ivan, župnik ... 217 240 Spodnja Polskava (Pragersko); Zorko Mel- hior, župnik . . . ........ Studenice pri Poijčanah: Čede Jos., župnik Sv. Martin na Pohorju [Slovenska Bistrica): Zdolšek Alojzij, župnik...... Tinje (Slov. Bistrica); Hafner Urh, župnik . Sv, Venčeslav! Župni urad......18 91 30 10 23 90 50 26 22 20 21. Stari trg pri Slovenjgradcu. Dolič (Mislinje): Ulčnik Martin, župnik . 27 29 Pameče (Slovenjgradec): Trinkaus A., žpk. 23 19 Podgorje (Slovenjgradec): Kotnik Šimen, žuipnik ............. 30 30 Razbor (Slovenjgradec); Oblak A., župnik 23 23 Sele (Slovenjgradec); Meško Franc, dekan 17 21 Slovenjgradec: Soklič Jak., mestni župnik 80 83 Stari trg (Slovenjgradec): Župnijski urad . 32 31 Sv. Miklavž pri Slovenjgradcu (Slovenjgradec): Treiber Franc, župnik ... 16 16 Sv. Peter na Kronski gori (Meža ob Dravi); Mak Ivan, župnik........10 11 Šmartno pri Slovenjgradcu (Slovenjgradec): Nadžupnijski urad........ 54 50 Št. Ilj pod Turjakom (Mislinje); Roškar Davorin, župnik......... 95 89 Št. Janž pri Dravogradu (Meža); Mak Ivan, soproivizor ...........8 6 Št. Vid nad Valdekom (Mislinje); Pohrasky Ferdinand, župnik........ 34 32 22. Sv. Lenart v Slov. Goricah. Marija Snežila: Vršič Srečko, župnik ... 45 40 Negova (Ivanjci); Granfola Ivan, župnik . 93 84 Sv. Ana v Slov. goricah: Šeško K., župnik 97 110 Sv. Anton v Slov. goricah: Škof Fr., župnik 99 92 Sv. Benedikt v Slov. goricah: Gomilšek Fr. S al., dekan...........163 176 Sv. Bolienk v Slov. goricah: Letonja Franc, župnik ............ 27 25 Sv. Jurij v Slov. goricah: Bosina Iv., žpk. . 120 130 Sv, Lenart v Slov. goricah: Sinko Fr., žpk. 110 106 Sv. Rupert v Slov. goricah (Sv. Lenart v Slov. goricah); Kodrič Jožef, župnik , . 112 110 Sv. Trojica v Slov, gor.: P. Ladislav Pintar, župnik .......'..... 97 100 23. Šaleška dolina. Bele vode (Šoštanj); Ogulin Ivan, provizor Gornja Ponikva (Žalec); Gorišek J., žpik. Sv. Mihael pri Šoštanju (Šoštanj); Gril Pav,, župnik ,,,........, Škale (Velenje); Lupše Martin, kaplan . . Šmartno pri Velenju (Velenje): Potokar Gregorij, župnik......... Št. Ilj pri Velenju (Velenje): Schreiner Fr., župnik............. Št. Janž na Vinski gori (Velenje); Weiss Matej, župnik..........21 Zavodnje (Šoštanj); Rozman Janez, župnik 12 24. Šmarje pri Jelšah. Dramlje: Pirš Alojzij, župnik...... 35 32 Kalobje (Sv, Jurij oib južni žel.): Švegelj Peiter, župnik.......... 23 28 14 53 23 56 178 183 69 98 68 65 32 34 22 13 Ponikva ob južni žel,: Kociper Ant., žpk. 63 63 Sladka gora (Šmarje pri Jelšah): Stakne Andrej, župnik .........51 54 Slivnica pri Celju: Rabuza Jakob ... 21 18 Sv. Jurij ob j. ž.: Mikuš Val., žpk. in kan. 149 160 Sv. Štefan pri Žusmu (Šmarje pri Jelšah); Močnik Franc, župnik..........19 18 Sv. Vid pri Grobelnem (Grobelno); Kolenc Leopold, župnik......... 30 65 Šmarje pri Jelšah: Lom Franc, dekan . , 135 138 Zibika (Pristava); Jelšnik Ivan, župnik . 20 26 Žusem (Loka pri Žusmu); Palir J., župnik . 8 13 25, Velika Nedelja. 71 96 35 32 41 51 Ormož: P. Remigij Jereb, župnik .... 71 Središče ob Dravi: Klemenčič Alfoniz, žpk. 98 Svetinje (Ivanjkovci); Bratušek Fr,, dekan 32 Sv. Bolfenk na Kogu (Sv. Bolienk pri Središču); Molan Franc, župnik.....35 Sv. Lenart pri Veliki Nedelji (Velika Nedelja); Rehar Jožef, župnik.....48 Sv. Miklavž pri Ormožu: P. A.Polak, žpk, 51 Sv. Tomaž pri Ormožu: Magdič Frančišek, župnik ............138 Velika Nedelja: P. G. Cerar, župnik . . 78 103 26- Videm ob Savi. Artiče: Šketa Josip, župnik............40 39 Bizeljsko: Brvar Ignacij, župnik .... 59 71 Brežice: Klasinc Franc, župnik .... 170 180 Dobova: Logar Josip, župnik..........26 36 Kapele (Dobova); Podržaj Ciril, župnik . 25 22 Koprivnica pri Rajhenburgu: Doberšek Fr., žuipnik .................38 35 Pišece: Toplak Franc, župnik..........80 74 Rajhenburg: Križan Franc, kaplan .... 150 150 Sevnica ob Savi: Lesjak Drago, kaplan . 125 122 Videm ob Savi: Medvešek Janez, d^kan . 85 91 Zabukovje (Sevnica ob Savi); Rampre Fr., župnik .................15 21 Zdole: Šoba Alojzij, župnik............35 40 27. Vuzenica, Ribnica na Pohorju: Vrhnjak Alojz, žpk. 66 74 Sv. Anton na Pohorju (Vuhred); Krevh M., župnik . ...........21 12 Sv. Primož na Pohorju (Vuzenica); Dolinar Ivan, župni upravitelj.......16 18 Trbonje (Vuzenica); Male j Ign., župnik . . 20 26 Vuhred: Leber Ivan, župnik......41 38 Vuzenica: Hiittner Drago, dekan .... 40 45 28. Zavrče. Sv, Andraž v Halozah: Škamlec O., dekan 31 31 Sv. Barbara v Ha'ozah: Grobler Franc, žpk. 32 32 Sv. Trojica v Halozah (Podlehnik): Jazbin- šek Franc, župnik................35 26 Št. Vid pri Ptuju: P. Konštantin Ocepek, župnik.............100 106 Zavrče: Jarh Konrad, župnik..........67 50 Število udov: 412 dosm,, 16.426 letni — 16.838 udov. Ljubljanska škofija. 1. Cerknica. Babno polje (Stari trg pri Rakeku); Župni urad .............19 15 Begunje pri Cerknici: Ježek Matej, župnik 77 86 Bloke (Nova vas pri Rakeku); Švigelj Vikt., 51 43 Cerknica: Štrajhar Ivan, župnik .... 64 89 Rakek: Beričič Fr........ 90 90 55 60 88 91 141 162 Grahovo: Wester Al., delkan Planina pri Rakeku: Lovšin Ivan, župnik , Stari trg pri Ložu: Hafner Jern., župnik . Sv. Trojica nad Cerknico (Nova vas pri Rakeku): Jeraša Franc, župnik .... Sv. Vid nad Cerknico (Begunje pri Cerknici): Žužek Karel, župnik...... Unec (Rakek): Martinčič Andrej, župnik . 14 23 19 27 42 41 2. Kamnik. Dob pri Domžalah: Bešter Ivan, dekan . . 122 122 Domžale: Bernik Franc .župnik .... 124 120 Gozd (Kamnik): Selan Matija, župni upr, . 21 23 Groblje, fara Mengeš (Domžale): Misijo- nišče .............41 50 Homec (Radomlje): Govekar Fr„ župnik . 54 74 Ihan (Domžale): Kepec Janez, župnik . . 56 59 Kamnik: Caserman Ivam, kaplan .... 235 258 Komenda: Zabukovec Janez, župnik 92 95 Mekinje (Kamnik);' Čadež Viktor, župnik . 91 95 Mengeš: Sušnik Janko, župnik .... 145 154 T r z i n : Kragl Viktor..............26 21 Motnik: Rovtar Anton, župnik .... 38 34 Nevlje (Kamnik): Rihar Leop., župnik . . 41 45 Radomlje: Doktoric David 38 Rova (Radomlje): Golmajer Franc, župnik . 21 23 Sela pri Kamniku (Kamnik): Pavlic Anton, župnik .................23 28 Stranje (Stahovica): Langerholz Jan., žpk. 53 56 Šmartin v Tuhinju: Opeka Ivan, župnik . 28 28 Špitalič (Motnik): Žust Ign., župnik ... 18 15 Tunice (Kamnik): Razboršek Jakob, župnik 52 54 Vodice nad Ljubljano: Jane Peter, župnik 131 141 S k aru čin a (Št. Vid nad Ljubljano): Dežman Janko..................49 48 Vranja peč (Kamnik): Knol Adolf, župnik . 26 30 Zgornji Tuhinj (Šmartno v Tuhinju): Burnik Janez, župnik ......... . 38 39 3, Kočevje. Banjaloka (Nova sela pri Kočevju): Plot Karel, župnik . .........10 14 Fara pri Koste'u: Stare Andrej, župniik . , 50 50 Kočevje: Kaplanija.........78 132 Slovenska Sitraža......16 -- Osilnica: Klopčič Franc, župnik .... 42 56 Stara cerkev: Jamnik Ana......6 5 Spodnji log (Nemška Loka): Župni urad 8 11 4. Kranj. Besnica (Kratmj): Pokom Franc, župnik . . 41 51 Cerklje pri Kranju: Črnilec Janez, župnik . 161 163 Duplje (Križe na Gorenjskem): Vrankar Josip, župnik.......... 53 51 Gorice (Golnik): Železny Alojzij, župnik . 47 48 Jezersko: Gostiša Vinko, župnik .... 47 40 Kokra: Dimnik Martin, župnik..... 34 38 Kovor (Križe na Gor.) Hostnik A., župnik . 75 77 Kranj: Škerbec Matija, župnik..........373 370 Križe na Gorenjskem: Hartman J., župnik 172 170 Lom (Tržič): Sparhakel Karel, župni uprav. 27 37 Mavčiče (Smlednik): Mikuž Janez, župnik 84 87 Naklo: Župni urad .................69 72 Podbrezje: Vondrašek Vaclav, župnik . . 69 69 Preddvor: Sitar Valentin, župnik .... 142 148 Predoslje (Kranj): Zupane Ignacij, župnik . 92 94 Smlednik: Platiša Ivan, župnik .... 144 149 Šenčur pri Kranju: Župni urad.....110 103 Olševek (Preddvor); Lampret Karol, župnik v pokoju........21 26 H r a s t j e (Šenčutr pri Kranju); Podvinski Anton, župnik, dekan v pokoiju ... 30 30 V oglje (Šenčur pri Kranju): Rajčevič Franc, bénéficiât ..,....,. 38 38 Šmartin pri Kranju (Stražišče pri Kranju); Šareč Alojzij, župnik.......177 179 Št. Jošt (Kranj); Kokel Franc, ekspozit . . 19 17 Trboje (Smlednik); Čemažar Fr., župnik . 30 27 Trstenik (Golnik); Dr. Arnejc J., župnik . 50 51 Tržič: Vovk Anton, župnik............400 425 Velesovo (Cerklje pri Kranju); Pfajfar Fr,, župnik ........................77 76 Zapoge (Smlednik); Franke Ivan, župnik . 39 43 5. Leskovec. Boštanj: Rakovec Engelbert, župnik ... 25 30 Bučka: Frančič Janez, župnik ..... 25 22 Cerklje ob Krki: Žusit Jak., župnik in duhovni isvetnik ...............37 40 Čatež ob Savi (Brežice): Kmet Mihael . . 12 13 Kostanjevica: Golob Franc, župnik ... 73 85 Krško: Filipič Janez, župnik......162 165 Leskovec: Štrukelj Alojzij, kaplan ... 87 85 Raka: Bukovec Martin, župnik .... 46 46 Studenec pri Sevnici: Štrubelj Ivan, župnik 22 22 Sv. Duh v Velikem trnu (Krško): Župni urad 45 41 Sv. Križ ob Krki: Zupane Andrej, župnik 60 60 Škocijan pri Mokronogu: Anžič Jos., dekan 47 47 Št. Jernej na Dol.: Lesjak Anton, župnik . 62 58 Velika Dolina (Jesenice na Dol.): Gnjezda Janez, župnik .................14 6. Litija. Dobovec (Trbovlje); Pogačar J., župnik . 17 16 Dole pri Litiji: Filler Vacl., župnik ... 24 30 Hotič (Litija): Cuderman Kristijan, župnik 33 34 Janče (Litija); Župni urad............26 36 Javorje pri Litiji (Šmartno pri Litiji); Ja- vornik Tomaž, župni upravitelj ... 24 23 Kresnice: Dolinar Janez, župniik .... 21 27 Litija: Lovšin Vinko, župnik..............251 235 Prežganje (Litija); Stupica Josip, župnik . 23 30 Primskovo (Šmartno pri Litiji); Plešič A., župnik ........................30 29 Radeče pri Zidanem mostu: Lovšin Anton, župnik ........................95 98 Sava: Širaj Andrej, župnik ...... 43 33 Svibno (Radeče pri Zidanem mostu): Selan Anton, župnik..........31 37 Šmartno pri Litiji: Gornik Anton, dekan . 113 134 Štanga (Litija): Blažič Franc, župnik ... 36 34 Št. Jurij pod Kumom: Pleša Franc, župnik 17 16 Konj ši c a (Zagorje ob Savi): Pipa A., ekspozit ...........6 10 Št. Lambert (Sava pri Litiji); Ruipnik Kar., župnik................13 15 Zagorje ob Savi: Markež Franc, župnik . . 151 143 7. Ljubljana mesto. Stolna: Vindišcr Ivan, stolni vikar . . .184 190 Sv. Jakob: Barle Janez, mestni župnik . 174 187 Marijino oznanjenje: Dr. p. Angelik Toini- nec, župnik........... 474 483 Ljudska knjižnica;..... 62 67 Trnovo: Matkovič Dragotin, kaplan . . . 400 416 Nova založba........105 108 UršuMnke : Koretič Franc, spiritual 10 11 Sv. Peter: Petrič J., župnik...... 457 512 Moste: Jenko Miha, eksp..... 92 60 Splošna bolnica: Slana Ignacij, kurat ............ 68 76 Umobolnica: Orehek Mila ... 25 29 Sv. Ciril in Metod: P. Kazimir Zakrajšek, župnik ............. 190 200 Spodnja Šiška: Dr. Novak p. Modesit, žpk. 331 326 Drž. klas. gimnazija: Osana J., prof. 31 33 Mašič Pavle, višji kontrolor ... 53 57 Valant Milan......... 27 23 Državna učiteljiška šola . . . 7 6 I. drž. realna gimn : Dr. Kolarič R. 21 20 Po družnlic a Mohorjeve k n ij.i g. 199 191 8. Ljubljana okolica. Brezovica: Lavrič Andrej, župnik .... 50 70 Črnuče (Ježica pri Ljubljani): Tomelj Ant., župnik.............109 106 Devica Marija v Polju: Miiller Jan,, župnik 251 266 Dobrova: Klopčič Jotsip, župnik .... 113 105 RUDNO BILO! Pesmarica naših rudarjev. Kakor imamo po vseh rudarskih krajih godce in pevce, tako ne sme biti rudarske hiše brez rudarske pesmarice. Ta eminentna zbirka bo trajno v čast rudarjem po vseh slovanskih rudnikih! 28 zborov, 11 solo, himna, kantata, 80 strani. Naroča se pri založništvu po nakaznici Din 80'— in poštnino. — V glasbenem slovstvu še nimamo podobnega dela. Založništvo pesmarice; Maribor - Rošpoh h. št. 210, Jugoslavija, Dol pri Ljubljani: Kastelec Matija, župnik 77 75 Golo (Studenec-Ig pri Ljubljani): Tiringar Ivan, župni upravitelj . . ..... 30 31 Ig (Studenec-Ig pri Ljubljani); Klemenčič Janez, župnik.......... 75 85 Ježica pri Ljubljani: Pucelj Janez, župnik 149 156 Notranje gorice ¡Brezovica): Jalen Janez , 25 25 Polhov gradeč: Štrukelj Janez, župnik . , 71 73 Preska (Medvode): Oblak Valentin, župnik 101 98 Rudnik (Ljubljana); Zaje Karel, župnik , 52 47 Sora (Medvode): Kajdiž Valentin, župnik , 110 120 Sostro (Dol. Hrušiica pri Ljubljani): Verce Franc, župnik , . . . ......140 14j Sv.Helena (Dol pri Ljubljani): Rihar Ivan, župnik ............ 54 76 Sv. Katarina (Medvode): Pavlin And., žpk. 20 21 Šmartin pod Šmarno goro (Št. Vid nad Ljubljano): Lesar Janez, župnik ... 73 81 Št. Jakob ob Savi (Dol pri Ljubljani): Novak Jožef, župnik....... 66 61 Št. Vid nad Ljubljano: Zabret Val., župnik in dekan............ 257 424 Zavod sv. Stanislava: Belec Fr„ profesor........... . 37 39 D r a v 1 j e : Bartol Mirko, eksp. . . . 118 — Tomišelj (Studenec-Ig pri Ljubljani): Muren Josip, župnik........ 29 33 Vič: P. Teodor Tavčar, župnik .... 458 458 Želimlje (Studenec-Ig pri Ljublj.): Erjavec Ivan, župnik .......... 16 21 9. Loka. Bukovščica (Selca nad Škofjo Loko.: Honigmann Franc, župnik.....41 45 Črni vrh (Polhov gradeč): Dovč Janez, župnik ............ 30 31 Davča (Sorica): Kopitar A., eksp, ... 31 30 Dražgoše (Železniki): Hiti Franc, župnik . 33 39 Javorje (Poljane nad Škofjo Loko): Traven Štefan, župnik.......... 36 35 Leskovica (Gorenja vas): Kos Matej, žpk. 10 17 Lučine (Gorenja vas): Poljanec Ivan, žpk. 28 30 Nova Oselica (Gorenja vas); Kirar Franc, župni upravitelj.......... 25 36 Poljane nad Škoijo Loko: Tavčar M,, žpk. 148 146 Reteče (Škofja Loka); Meršolj Jan,, žpk. 83 85 Selce nad Škofjo Loko: Šušteršič Fr., žpk. 100 142 Sorica: Cunder Viljem, žup. upr.....14 11 Stara Loka (Škofja Loka): Mrak Mat,, dek. 139 127 Stara Oselica (Gorenja vas); Gogala Ivan, župnik .............5il 53 Sv. Lenart (Selca nad Škofjo Loko): Šinkovec Stanislav, župnik...... 34 29 Škofja Loka: Podbevšek Jernej, župnik . 235 265 Trata (Gorenja vas): Šavli Andrej, župnik 88 44 Zali log (Železniki): Hribar Anton, župnik . 26 34 Žabnica (Škofja Loka): Verce Jos., župnik 64 72 Železniki: Bertoncelj Valentin, župnik , , 86 84 Žiri: Žavbi Avgust, kaplan...... 158 263 10. Moravče. Blagovica (Lukovica): Štrekelj Jak,, žpk. , 38 39 Brdo (Lukovica): Slak Matija, župnik . . 87 73 Čemšenik (Medija-Izlake): Dagarin M., žpk, 51 56 Češnjice (Šmartno v Tuhinju): Vidmar Fr., župnik ............912 Izlake; Torkar Aniton, eksp............48 46 Kolovrat (Medija-Izlake): Učakar Fr., žpik. 25 28 Krašnja (Lukovica): Breceljnik Alojz, žpk. 36 34 Moravče: Ferkulj Jožef, kaplan .... 197 200 V r h p o 1 j e (Moravče): Jerše Valentin, ekspozit ....... ... 24 24 S v. T r o j i c a (Dob pri Domžalah); Mar- kič Jožef, duhovnik..............20 20 Sv. Križ (Moravče); Komlanec Anton 10 8 Peče (Moravče): Ogrizek Jakob, župnik . 22 28 Sv. Gora (Vače): Žgajnar Igniafcij, župnik . 12 18 Št. Gotard (Trojane): Vodopivec Ivan, žpk. 31 47 Št. Ožbalt (Lukovica): Podbregar Pavel, župnik.............11 7 Sv. Planina; Župni urad.......2 — Vače: Porenta Aniton, župnik.....17 27 Zlato polje (Lukovica); Kranjc Jož., župnik 10 15 11. Novo mesto. Bela cerkev na Dol.: Rebol Blaž, župnik . 11 10 Brusnice: Lunder Alojzij, župnik .... 30 24 Črmošnjice: Honigmann Franc, kaplan . . Mirna peč: Petrič Anton, kaplan .... 82 86 Novo mesto: Škrbe Stanko, vikar . . . . 188 204 Podgrad (Stopiče); Češenj Andrej, župnik . 15 13 Prečna: Šmidovnik Anton, župnik .... 40 43 Soteska: (Straža pri Novem mesitu); Vole A., župnik...........18 19 Stopiče: Žitnik Franc, župnik..........35 36 Šmarjeta pri Novem mestu: Perko Iv., žpk. 30 30 Šmihel (Novo mesto) Oražem Janez, kaplan 130 174 Kandija: Fr. Ks. M. Zaman, uprav. b. . . 14 13 Št. Peter pri Novem mestu: Stare Martin, kaplan . .......................58 40 Toplice pri Novem mestu: Erzar Franc, župnik ........I ... 41 44 Uršna sela: Kralj Fr., žpk. v p.....15 11 Vavta vas (Straža pri Novem mestu); Kres Josip, župnik....................50 52 12. Radovljica. Begunje pri Lescah: Gornik Franc, župnik 77 78 Bled: Zabret Franc, župnik ...... 160 158 Bohinjska Bela: Drolc Martin, župnik . . 83 91 Bohinjska Bistrica: Ambrožič Jož., župnik 91 104 Brezje: Resman o. Bonavcntura, župnik . 108 109 Breznica (Žirovnica); Koprivec Pet., župnik 83 97 Dobrava (Podnart): Rogelj Jožef, župnik . 51 49 Dovje (Mojstrana); Pečarič Franc, žuipnik 117 119 Gorje: Petrič Gabriel, župnik.....142 171 Jesenice na Gor.: Kastelic Anton, župnik 225 239 Kamna gorica: Zorko Franc, župnik ... 79 80 Koprivnik v Bohinju (Boh. Bistrica); Dedič Aniton, župnik ..........31 38 Koroška Bela (Javornik na Gor.): Žbontar Matevž, župnik......... 179 202 Kranjska gora: Čuk Karel, župnik . . . 104 115 Kropa: Kanduč Fr., župnik...... 55 56 Lesce; Dr. Potočnik Matej...... 1 1 Leše (Brezje); Knafelj Ivan, župnik ... 9 13 Valjavec V. Franc ........14 17 Ljubno (Podnart); Juvan Franc, župnik . 28 26 Mošnje (Radovljica); Bleiweis Fr., župnik 48 53 Ovsiše (Podnart): Ocepek Jožef, župnik , 18 19 Radovljica: Faltur Jakob, dekan .... 165 172 Rateče-Planica: Lavtižar Josip, župnik 71 73 Ribno (Bled): Kramar Janez, župnik ... 92 94 Srednja vas v Boh.: Golf Anton, župnik . 71 76 Sv. Križ nad Jesenicami (Jesenice na G.): Krasna Franc, župnik....... 40 25 Zasip (Bled); Demšar Anton, župnik . , 53 53 Posamezniki.........4 1 13. Ribnica. Dobrepolje (Videm-Dobrepolje); Presetnik Franc, kaplan..........100 110 Dolenja vas pri Ribnici: Škulj K„ župnik . 36 50 Draga pri Čabru: Lončar Franc, župnik . 10 10 Gora (Sodražica); Habjan Janez, adm. . 11 18 Loški potok: Pravhar Josip, župnik . . 121 136 Ribnica na Dol.: Skubic Ant., dekan . . 250 260 Rob na Dol,; Skobe Ignacij, župnik ... 33 38 Sodražica: Majdič Franc, župnik .. . , 169 76 Struge na Dolenjskem: Oražem Janko, žpk. 31 28 Sv. Gregor (Ortnek); Krumpestar Fr., žpk. 49 44 Škocjan pri Turjaku (Turjak); Zupančič Ivan, župnik..........21 22 Turjak: Dr. Ambrožič Franc župnik ... 14 21 Velike Lašče; Ramovš Jakob, župnik . . 98 119 Velike Poljane (Ortnek); Noč Ivan, župnik 24 25 14. Semič. Adlešiči (Črnomelj); Peček Alojzij, župnik 27 55 Črnomelj: Bitnar Pavlin, župnik ... 55 90 Dragatuš: Omahna Jakob, župnik ... 30 21 Metlika: Šiaivore Jože, kaplan.....110 110 Podzemelj (Gradec v Beli Krajini); lic Andrej, župnik ........ . 20 20 Radovica (Metlika); Jerman Ant., župnik 22 34 Semič: Nachtigal Franc, kaplan .... 66 72 Stari trg ob Kolpi: Zupančič Franc, župnik 26 40 Vinica pri Črnomlju: Miklavčič Anton, župni upravitelj......... 26 26 15. Šmarje. Javor pod Ljubljano (Dolenja Hrušica): Klimec Jernej, župnik....... 24 31 Kopanj (Grosuplje); Kogovšek Iv., župnik 57 57 Lipoglav (Šmarje-Sap): Pečarič Mart., žpk. 20 20 Polica (Višnja gora); Bambič Jošlko, župnik 47 41 Stična: P, Bolcar Benedikt, žup. upravitelj 92 103 Šmarje (Šmarje-Sap):Ravnikar Ant., žpk. 57 67 Grosuplje : Gole Anton, eksp, . . 21 21 Št. Jurij pri Šmarju (Grosuplje); Medved Anton, župnik.......... 34 36 Št, Vid pri Stični: Hladnik Janez, župnik 148 194 Višnja gora: Vidmar Fr. Ks., župnik . . 101 121 Žalna (Grosuplje); Šolar Josip, župnik 41 42 16. Trebnje. Mokronog: Bukowitz Henrik, žuipnik, d. sv. 112 112 Sv, Križ pri Litiji: Erzin Leopold, župnik 74 71 Št. Janž na Dolenjskem: Črnilec Jan., žpk. 58 74 Št, Lovrenc ob Temenici (Velika Loka); Oblak Anton, župnik....... 52 75 Št, Rupert pri Mokronogu: Flajnik Peter, župnik .....f.......110 ,127 Trebnje: Tomažič Ivan, dekan..... 76 90 Trebelno: Dolenc Janko, župnik .... 38 45 Tržišče: Supin Karel, župnik..... 44 55 Koledar 1937, 8 17. Vrhnika. Bevke (Vrhnika); Poljšak Antotn, župnik . 31 34 Borovnica: Jerina Ciril, župnik .... 82 85 Dolenji Logatec: Remškar Val., župnik . 91 90 Gorenji Logatec; Skubic Anton, župnik . 61 61 Horjul: Nastran Franc, župnik..........79 78 Hotedršica: Borštnar Janko, žuipnik ... 38 40 Podlipa (Vrhnika); Tome A., župn. uprav. 18 18 Preserje: Perčič Mihael, župnik .... 33 42 Rakitna (Borovnica); Lovšin Franc, župnik 16 16 Rovte: Zalokar Jožef, župnik..........80 85 Št. Jošt nad Vrhniko (Vrhnika); Nagode J., župnik ..........'. . 30 29 Vrhnika: Kete Janez, župnik in dekan . . 278 336 Zaplana (Vrhnika); Miihelčič Ivan, župnik 19 19 18, Žužemberk. Ajdovec (Žužemberk); Mali Gregorij, žpk. 25 21 Ambrus (Zagradec na Dolenjskem); Žavbi 25 27 Ivan, župnik......................34 Dobrnič: Omahen Ignacij, župnik ... 77 90 Hinje; Kolenc Franc, župnik.....18 20 Krka: Mevželj Janko, župnik ..... 30 27 Sela pri Šumberku (Zagradec na Dol.): Podlipnik Josip, župnik......14 17 Zagradec na Dolenjskem: Gnidovec J., žpk. 21 23 Žužemberk: Jenko Janez, kaplan . . . 105 113 Število udov: 603 dosmrtni, 20.150 letnih = 20.753. OSTALE JUGOSLOVANSKE ŠKOFIJE Apost. admin. Banata. Bačka Topola. Cerk Alojzij (P. B. Topola.) 1 Petrovgrad. Rodič Ivan Rafael, nadškof; Janko Anton, Bano Karlo, Gunčar Hiflko., Grgurič Anit., Kastelic Tereza, Klinar Jakob, Kosi Franjo, Grafenauer Zdrarv., Novak Stanko, Poljanec Staša, Poniž Rajko, Rader Franjo, Tavčar Luka, Šolske setre »Notre Dame«, Sestre milosrdnice, Šestine sv. Franje, Sestre sv. Vinka, Vencel Franjo. (P. PetrovgraicL) 19 Ruski Krstur. Malacko Janko. (P. R. Krstw;j 1 Število udov: — dosmrtnih, 21 letnih. Banjaluška škofija. Banja Luka. Samostan o. trapistov, Soče Mar., Baumkirchner Franjo, Črtalič Avgust, Sirotište sv. Bernarda (5 izt.), Prelog Martin. (P. Banja Luka.) 11 Drvar. Kraševac Ivan, Vrh Mih. (P. Drvar.) 2 Baška. Papotnik Jožef. (P. Baska.) 1 Sanski Most. Cuzi Alojzij. (P. Sanski most.) 1 Število udov; 1 dosmrtni, 15 leinih. Belgrajska nadškofija. Belgrad. Tumpej Andrej, Župnijska knjižnica, Usmiljenke drž. bolnice, Usmiljenke na Vra-čarju, Usmiljenke na Dedinju, Eler Janez, Zadnik Luka, dr. Stegenšek Janko, Molek Anton, Janežič Hugo, Serjun France, Mohar Janez, Purnat Jože, Komel Vinko, Zaje Rikard, Suhač Lojze, Kosi Mar., Mavec Maks, Pucelj Staniko, Serjanc Julka, Klepej Anton, Seliškar Franc, Zaplatar Vinko, Ušaj Mirko, Plahutnik Jože, Rozman Miroslav, Kranjc Franc, Laznik Ana, Špur France, Antonič Alojzij, Lenasi Ciril, Adamič Janez, Karbanenko Genov., Stanjko Alojzija, Škorjanc Konrad, Praunseis Fr., Otorepec Janez, Kraner Franc, Rot Jožko, Miklavčič Marija, Kunstelj Neža, Kastelec Antonija, Gobec Marija, Berlot Lojzka, Simonič Marija, Kapus Kati, Janežič Jožko, Koruza Vladimir, Obrehlt Jože, Zemljak Tončka, Strle Mohor, Svete Jože, Sole Luka, Gostečniik Janez, Grandovec Jože, Markovič Mila, Hvala Franc, Zavišek Janez, Puitkait Anton, Miože Anton, Rostohar Franic, Mrčun Anton, Šušlteršič V., Pregelj Jožko, Potočnik Lojze, Jeraj Lojze, Širca Viktor, Hanišek Minlka, Memegalja Janez, Burja Ivan, Piber Anton, Lojk Jos., Semič Mirko-, Kavčič Milutin, Kristan Vikit., Tršinar Slavko; dr. Korošec Anton, notranji minister. — U 1 a g a Tomaž (107 izt.). — Prijatelj Karel, insp. min. ¡prosv. — Vrhovec Tone. (P. Belgrad.) 186 Caribrod. Pavčič Alojzij, Bizjak Miloš. (P. Caribrod.) 2 Niš. C z u ri d a Karel, Moleg Jožef, dir. Buns Evgen, Tomašič Evgen, Šumenko Alojzij, Tončič Janko, Miklavčič Vinko, Čč. šolske sestre, Štorman Jožef, Kočevar Leop., Frič Adolf, Starman Bogomir, Tomšič Katarina, Knaflič Marija, Ivanetič Julka, Keržam Mici, Leder Zinka, Kravanja Nežka, Milkovič Ivana, Voglar Alojzij, Logar Emil, Šilec Rozalija, Lozar Franc. (P. Niš.) 23 Niška Banja. Kralj Anton. (P, Niška Banja.) 1 Paračin, Mecilotšek Rudolf, Postržin Ivan, Šajn Matija, Mecilošek Engelbert, Mecilošek Jože, Mecilošek Engelbert ml., Drimel Alojzij, Kol-man Roza, Kladnik Paivla, Gerhard Alojzij, Fuchs Oskar, Šeligo Franic, Gvardijanič I. (P. Paračin.) 13 Strelac. Muc Matija. (P. Strelac.) 1 Zaječar. Bezjak Franjo, Katolički župni ured (2 izt.). (P. Zaječar.) 3 Zemun. Žuran Jože, Ferjančič Josip. (P. Zemun.) 2 Antunovac. Kurak Josip. (P. Antunovac.) 1 Število- udov: 2 dosmrtna, 230 letnih. Djakovska škofija. Djakovo. Sagadin Karlo. (P. Djakovo.) 1 Osijek. Živko Mihajlo, župnik; P utrl h o. Henrik, kap.; Kamnikar Josip, prof.; Besetzky Robertom kanonik; Sokičič Jos., prof.; Deutschbauer Stjepain, župnik; Geci o. Kapistram, fran.; Sternad Karlo, poručnik; Nartnik Andrej, vojni duhovnik; Požlep Slavko, žipk; Pašalič o. Grgo, gvard.; Ferko o. Joakim, vikar; Lorenčič o. Ivan, kap.; Savec o. Bonaventura., Kapucinska knjižncia, Knjižnica 3. reda, Milosrdnice »Sirotište«, Milosrdnice »Vinkov Dom«, Bolničarke; Poznič Janko, knjig,; Veleberi Joža, trgov.; Brečko Jože, učitelj glasbe; dr. Pele Stjepan, prof,; Rutar Adela, Bencina Marija, Sladic Rezika, Rogar Franjo, Ogrizek Marija, Pivec Pav., Neimenovana. (P. Osijek.) 30 Slav, Brod. Božeglav Frančiška, Bat Rafael, Bait Roman, Beguš Olga, Bešter Stanko, Brence Frančiška, Delež Albin, Novak Josip, Franetič Marija, Centrih Anton, Viltužnik Dragica. (P. Slav, Brod.) 11 Vrdník, Babnik Rudolf, Vivod Leopolda, Fizem Josip, Prislan Martin, Gregorčič Rud., Anžur Ivan, Prislan Franc. (P. Vrdnik ) 7 Vinkovci. Vrh Ivan, Trost Alojzij, Smuk Ant°?- (P. Vinkovci.) 3 Kupinovo. Hudohmet Zofija. (P. Kupinovo.) 1 Število udov: 1 dosmrtni, 52 letnih. Dubrovniška škofija. Dubrovnik. Dr. M a 1 n e r i č Martin; Caric Jakob, prof.; Cotman Franjo, fin. komisar; Don Gjivanovič Niko, kan.; Don Fabris Spasoje, kan.; Srabotnak Fr., Rašica Žuro; Don Liepopoli Ante, dr. Koprivioa Nikola, b. Čekada Bernard., dr. Bučič Ivo, gimn. katehet; Jamnik Franc, Paulin Katarina, Miklauč Ivan, Don Capurso Karlo, Ogrin Stanko, Maté Rud,, Bayer Egon, Abram An t., Don Glumac Ante. — Arko p. Gabriel. (P. Dubrovnik.) 21 Metkovic. Št up ar Franc, sodni p. čin.; Kogolj Luka, višji davčni k.; Berlot J., sreski tajn, (P.Metkovič.) 3 Število udov; 1 dosmrtni, 23 letnih. Škofija Krk. Dobrinj. Šabalja Pavao, žpk. (P. Dobrinj.) 1 Krk. Dr. Srebrnič Josip, biskup; Zahija Petar, kanonik; Peterca o. Pet., gvardijan na Košljunu; Kumar Mirosl., franjevac, brat laik; Lapanja Vek., upr. car. v m.; Rajčič Olga, učiteljica; Dobršek A., trgovec; Školaris Fr. redar; Bonefačič Gajo, Srebrnič K. (P. Krk.) 10 Vrbnik. Vitezič L., sveč. (P. Vrbnik.) 1 Število udov: 1 dosmrtni, 11 letnih. Kotorska škofija. Hercegnovi, Blažek Matija, kap. I. kL; Bajear Josip, por.; Udir Josip, mora. podpolkovnik; dr. Pertot Ivo, profesor. (P. Hercegnovi.) 4 Število udov: — dosmrtnih, 3 letni, Mostarska škofija. Proložac, Jerina Marija. (P. Proložac.) 1 Rakitno. Grom Maitko. (P. Posušje.) 1 Število udov: — dosmrtnih, 2 letna. Senjska škofija. Karlobag. Fr. Gervazij Bukovšek. (P. Karlobag.) 1 Kastav. Lazič Julije, Brnčič Mate, Bolé Bolestav dr.; Košir Ante, dek. ž.; Ziganto Iv., žpk,; Ivančič Ivana, Türk Josipa, Dukič Franjica, Bači Valentin, Suster Ana. (P. Kastav.) 11 Trsat. Vjekoslav Grgič, Franjevački samostan, Knjiž. III. reda, Smerdel Mihael, Nemec Ivana, Jordan Karel, Turina Peter, Petrovič Radko, Golob Franc, Ljubic Anton, Vrani Petra, Vidrih Josip, Brumen Anton, Železnik Katarina. (P. Sušak.; 14 Turke. Obrstar Ign., župni upr. (P. Kuželj.) 1 Senj. Vogrinčič Josip, Krušič Bogomil. (P. Senj.) 2 Sušak. Perkan F., župnik. (P. Sušak.) 1 Število udov: 3 dosmrtni, 26 letnih. Skopljanska škofija. Djakovica. Rok Pak.upr.c. (P. Djakovica.) 1 Janjevo. Zakrajšek Viktor, žpk.; Pavlin Josip, Rijavec I., Keršič I., Brezovšek I. (P. Janjevo.) 5 Pozarevac. Pivk Steva. (P. Požarevac.) 1 Skoplje. Dr. Ivan Fr. Gnidovec, škof; msgr. Kordin Anton, biskup. konz.; Turk Alojzij, kaplan; Bajuk Ciril, kaplan; Janežič Žitomir, kat.; čč. ss. Dom sv. Marte, čč. ss. sanat. Vardar, čč. ss. sanat. Balkan, čč. ss. sanat. Čohadič, čč. ss, sanat. Sirotišfte, Društvo sv. Marte, Štibl Terez.; Lukežič Andrej, poslov.; Lukeš Viktorija; Novak Ivan, ppregl. f. k.; Tauc Franjo, ppregl. f. k.; Dušej Jožef, blag. monop,; Mavroh Joief, ž. p.; Dorčič Branko, upr. sem.; Kranjc Andrija, žand. podnar.; Svetec J., Rukavina Antonija, Grulišič Francka; Šinigoj Jos., žand. nar.; Zajec Anton, nar. vodn. — Dr. Matelič Anton. (p. Skoplje.) 26 Užice, Vengar Stanislav. (P. Užice.) 1 Število udov: 2 dosmrtna, 32 letnih. Splitska škofija. Povlje. Guštin Rud., pregl. f. k. (P. Povlje.) 1 Posedarje. Jaikše Ante, (P. Posedarje.) 1 Split. Adamič Karlo, prof. glasbe. — Profesor Kenda Robert. — Frater Jozafat Jagodic. — Vatio-vec A. Rajmund. (P. Split.) 4 Trogir. Mohorič Anton. — P. Ignac Knafelj. (P. Trogir.) 2 Tomislav grad. Zernec Ignacij, ptregl. fin. kontr. (P. Tomislav grad.) 1 Število udov: 1 dosmrtni, 8 letnih. ApostoL administr. Subotica. Novi Sad. Ivančič Anton. — Vindiš Štefan. — Seljak Fr. — Podbršček Fr, (2 izt.). — Štupnik Fr., Pivtk Leopold. — Engelsberger Hinko. (P. Novi Sad.) 8 Sombor. Rejc Ivan. (P. Somborj 1 Subotica. Fabčič Josip, Šltembav Alojzij. — Planine Franjo, (P. Subotica.) 3 Število udov: — dosmrtnih, 12 letnih. Šibeniška škofija. Šibenik. Fr. Rajmund Šegula, Zupane Anton, Grčar Viktor, Žlender Josip, Bizjak Ivan, Rehar Ivan, Jug Rožica, Turk Josip, ing. Lučovnik Rudolf, Žuljan Marijan, Dulibič Božo, Gregoirevčič Franc, kom. Pire Metod, Trgovačka škola, dr. Ernst Bratuša, Kržišnik Ivan, Sošič Viktor. — Bogoslovje: Munda Ivan, Domankiš Davorin, Kranjc Ivan, Kraner Alojzij, Makoter Silvester, Oražem Franc, Žižek Drago. (P. Šibenik,) 24 Nin. Dr. Trstenjak Ivo, upr. ž. (P, Nin.) 1 Število udov: — dosmrtnih, 25 letnih. Vrhbosanska nadškofija. Alipašin Most, Elijon F, (P. Alipašin Most.) 1 Bijeljina. Vrhunc Fr., sodni ur.; Treo Terezija, soproga kapetana. (P. Bijeljina.) 2 Han Kump Vitez. Cezner Duro, duhovnik. (P. Han Kump Vitez.) 1 Kladnja. Žerjav Janez. (P. Kladnja.) 1 Odžak. Mohorič Anlte, žpk. (P. Odžak.) 1 Sarajevo. Perčič Josip, kap. I. ki. — Kolman Franc, višji vojni čin. IV. ki. — Slovenski klub, Zihetrle Jožko, Pfeifar Valentin, Škorčič Franjo, Brodnik Janko, Rakar Ivan, Šeškoi Ivan, Železniik Janko, Čečnik Viktor, Horvat Alfonz, Pregelj Ivan, Marenčič Nace, Pust Peter, Mušič Franc, Medic Ana, Kačmarček Julija, Jurešič Al., Globočnik Marija. (P. Sarajevo.) 20 Teslič. Dr. Obeirman NiJco, odv. (P. Teslič.) 1 Travnik. Jenko Sofija. (P. Travnik.) 1 Tuzla. Jemc Anton, Pangeršič Iv., Mervar Jožefina, Kosjek Marija, Čadež Mihajlo. (P. Tuzla.) 5 Visoko. P. D r 1 j i č R a s t k o , Obitelj Domi-celj, Sit er man Jos., dr. Mikolji Vinko, Čeme Franc., Obitelj Čancor. (P. Visoko.) 5 Žepče. Strahinjič Julijana. (P. Žepče.) 1 Število udov: — dosmrtnih, 39 letnih. Zagrebška nadškofija. Bjelovar. Smrekar F. Lojze, vojaški kapelnik. (P. Bjelovar.) 1 Brestovac: Lječilište središnjeg ureda za osig. radnika. (P. Brestovac.) 1 Čakovec. O. Timotej Tišler, o. Mihael Troha, e. Bonvenut Habjan, Bratje laiki, Sestre sv. križa, Pirmajer Gabriel, Masič Gašpar, Glavač Ivan, Rataj Jernej, Ratar Gabrijel, Hari Josip, Vidic Matija, Hampamer Štefan, Rodič Ignac, Jeronimka Šimon, Horvat Terezija, Volk Jožef, Župnik iz Goričani, Župnik iz M. S., Murkovič Iv,, Jug Marija, Prusatz Matilda, Benčik Šltefan, Šotlič Ana, Sopčič Stanko. (P. Čakovec.) 25 Donji Kraljevec. Štimen Ivan. — Šercer Anton. — Ažura Tomaž. (P. Doji Kraljevec.) 3 Duga Resa. R o v š n i k Matija, Rovšnik Jurij; Čunko Marko, katehet; Mali Jurij, Podrekar Franc, Omahna Franc, Šunko Rudolf, Novak Jožef, Zavrl AL, Widmar Viktor, Gorjup Karel, Zamida Franc, Dolinšek Marija, Lavrič Marija, Rez Marija, Kovač Alojzija, Peltelinšek Franca. (P. Duga Resa.) 17 Hraščina. Nejak Mijo, žpk. (P. Hraščina.) 1 Ivanec, Mlinar Anton, žpk.; Slekovec J., nač. p.; Hrg Martin, trg.; Podhostnik Miha, trg.; Zavodnik F., vrtnar; Uprava lječilišta Središnog ureda za oisiguranje radnika Kleinovnik. (P. Ivanec.) 6 Karlovac. Butkovič Franjo, Povodnik Leopold, — Prof. Prosen Josip. (P. Karlovac.) 3 Koprivnica. Capara Tomo. (P. Koprivnica.) 1 Mursko Središče. Ravnikar Iv., Špoljarič Martin, Bra-čko Josip, Polnejc Anton, Horvat M. Levačič Ivan, Aleksič Fr., Rome Oskar, Krauhaker Franc, Pšeničnik Ant. (P. Mursko Središče.) 10 Gornji Mihaljevec, Tkalec Franjo, žpk. (7 izt.) (P. Gornji Mihaljevac.) 7 Nedelišče. Dogša Jože, Špiranec Mijo, Fras Matilda, Blazinarič Franjo. (P. Nedelišče*.) 4 Novi Marof. Kljun Iv., žpk. (P. Novi Marof.) 1 Pitomača. Veršnik Dušan. (P. Pditomača.) 1 Samobor. Rudolf Vj., župnik, — Čeč Franc. (P. Samobor.) 2 Štrigova. Valentič Matija, Salezijanski zavod, Lopuh Mirko, Zajnkovič Štefan, Trstenjak Josip, Šranc Toma, Muršič Rudolf, Šajnovič Franjo, Žličar Anton, Golenko Avgust, Kutnjak Pavel, Novak Karel, Kocbek Josip, Rajh Šltefan, Alt Anton. — Zadravec Franc, Gunzi Cecilija, Kerman Franc, Lovrenčič Franc, Mihalek Vid, Nemec Anton, Terčič Ludovik. (P. Štrigova.) 22 Varaždin. Makuc Jos. — Canjuga p, Anzelmo, Reberc o. Ivan, — Bajuk Hugo, prof. — Mons. Prošitenik M., Česen F., Burger J, (P. Varaždin.) 7 Virovitica. Sila Štefan, Šibila Ferdo. (P. Virovitica.) 2 Zagreb. G r e g o r i č Jože, slov. duhovnik; Msg. Barle Janko, kanonik; Domenko Niko, gen. prokurator; Bizjaik V., Itovarnar; Slomškovo prosv. društvo, dr. Klemene Jože, Težak Marko, Rijavec Josip, Šimenc Mario, Černe Vladimir, Šenoa Vera, dr. Dolinšek Rafael, Lovrek Štefan, Petrin Avgust, Mlakar Štefica, dr. Eisih Ivo, Jelavič Ang., Krznarič Marija, Čuk Peter, Sršen Imbrek, dr. Weselko O., Oven Amalija; Breznikar Ignacij, trgovec; Srčan Terezija, Pajnič Meta; Flerin Jankoi, klobučar; Skamen Jurij, Turnšek Francka, dr. Primožič A., Repovž Lojzika, Deželak Burga, Keše Marija, Mavric Marltin, Jamar Jerica, Svetel Dragica, Železnikar Ivanka, Vedrnjaik Jože, Rodman Betka, Stupica Berta, Gerkman France, Simčič Anton, Košutar Just., Tivadar Anton, Babič Zofija, Krušič Pavla; Zadnik Dragotin, trgovec; Čater Ivan, Debeljak France, Reberšek Ivana, Blažič Marija, Marolt Ivan, Jamnik Lojzka, Jančič Jerica^ Koren Lojzika, Kozole Tonka, Korošec Lina, Cvirn Ter., Bosnar Konrad, Vrtar Marica, Vršič Milka, Lubej Fanika, Centa Mici, Štrukelj Franc, Kolenc Micka, Pemič Anton, Kajič Fani, Sušnik Josip, Alatič Franjo, Volk Alojzij, Ivanuš Neža, Malgaj Ivan, Sekula Alma, Erjavec Ivan, Tkalčič Antt., Krašovec Franc, Ferjančič Adolf, dr. Jenko France, Glavina France, Hrastnik Tinka, Iskrač Amal., Kocijančič-Štrajn Angela, Jager Matija, Morela Alb., Pretnar Ivanka, Sotlar Angela, Srakar Pavla, Marine Jože, Regrat Miško, Breznik Gretka, Polh Rud., Zdolanji Jožko, Beljan Marija, Goršič Lojze, Delački Miha, Ožir Mihael, Kožer Terezija, Glas Pepca, Kostevc Ivan, Ottorepec Ivan, Orehar Jurij. — Stergar-š e k Miha, Legan Ivan, Kastelic Robert, Fatur Ivan, Čuipič Terezija, Sušelj Avguist, Sila Avgust, Lemut Franc, Podkubovšek Toni, Maček Anton, Omerzu Ivan, Štojs Franc, Pintar Viktor, Maček Matej, Štok Edvard, Levstik Josip, Repič Slavko, Kosi Josip, Fajtar Mirko, Mikelič Karel, Squarcy Ana, Czurda Josip, Baje Franc, Husu Peter, Kete Frančiška, Povšič Pepica, Ramouš Franc, Krajnčič Širno, Čuk Anton, Jančič Jakob, Težak Matevž, Židan Albert, Gaberšek Ivan, Mihevc. Franc, Bre-gar Roman, Černe Josip, Rusjan Franjo, Jugovič Matej, Zabavnik Ferdo, Hrovat Silverij, Švara A., Praznik Anton, Krajšek Julio, Čelik Viktor, Stojan Franc, Seražin Fr, — T o n e j c Ivan, Gselman Jakob, Korče Franc, Hostnik Edo, Ilovar Franc, Prezelj Albin, Zalesjak Franica, Legat Franc, Počivavšek Franc, Pire Jerica. — K i k 1 L u d o v., Senker Karlo, Senker Franjo. — Poisavec Mijo, župnik; Okički Franjo, trgovec. — Zgorelec Jos., Ukmar Št., Srša Mat., Mlinaric Anton, Herič Josip, major Kavšek Iv., Žnideršič Tcreza, Toplišek Nežka, Kovač P. St|ankor dr. Iilešič Fr., Vidrajs Anica, Koželj Ivanka. (P. Zagreb.) 173 Število udov: 7 dosmrtnih, 277 letnih. RAZNE DRŽAVE Avstrija. Donawitz; Glastoveclvan, kovač; Varšek Ferdinand, Košir Franc, Simič Janez, ' Waidhofer Katarina. 5 Graz. Čitalnica; Buder Chrysostomus, lazairist; R. Fr. Bogomir Osojnik. 3 Knittelfeld: Br. Ägydiius Jakob. 1 Wien, Pirnat Bernard, ¿r. Picigas Leopold, Gabler Antonija, Kafka N., Nendorfer F., Tanšek Marija, Barth Katarina, Kopač Marija, Volk Jakob, Vresk Ivana, Sirlek Ma-ija, Gregorič Jos. 12 Schillingsdori: Šmavc Franc. 1 Štervilo udov: 3 dosmrtni, 19 letnih. Češkoslovaška. Hradec. ing. Gorše Ivan. 1 Praha. Dr. Murko M,- dr. Herič Fr., pod-ravnatelj; Skrbinšek Josip, prof.; Gala Ludovik, inf, naddeikan. 4 Proštejov. Dimec Anton, 1 Schönwald u Telnice: Fratina Štefan. 1 Število udov: 1 dosmrtni, 6 letnih. Francija. Aumetz. Švelc Anton, izseljen, duhovnik; Žbogar Anton, Zavodnik Franc, Kalan Lovrenc, Mohorč Ivan, Ferjuc Andrej, Gorišek Jurij, Vončina Peter, Balič Štefan, Kožar Rudolf, Cenčič Alojzij, Stanič Justina, Stanič Alojzij, Gubenšek Ivan, Jurjevčič Ferdinand, Hojak Jožef, Durcig Vladimir, Peternel Jožef, Colja Emil, Leban Miha, Pregelj Ant., Porteko Mih., Svetličič Andrej, Jurič Ivan. 24 Coligny: Mezarič M. 1 Ham s. Varsberg. Turšič Ferdinand. 1 Lens. Pajer Ferdinand. 1 Lievin. Zupančič Val. (4 izt.), Hočevar A„ Letnar Martin, Znidaršič Fran, Saje Ivan, Dacar Ivan, Dobelsek Marija, Dolinar Pongrac, Draksler Val., Gomilar Franc, Gregorčič Martin, Hajsinger Martin, Kolenc Rudolf, Korbar Martin, Per Franc, Potisek Lvan, Simonič Franc, Knjižnica Bruay, Rotar Franc, Povše Anlton, Tovornik Anton, Sebič Marija, Zibret Rozalija, Pestotnik Rotija, Potočnik Terez., M ožina Terezija, Muster Kristina, Stopar Pavla, Razložnik Angela, Breznik Franja, Filipič Ana, Jakfič Jožefa, Pirš Amalija, Zatler Ivana, Baloh Val., Hribar F., Korinšek Jožef, Cvetežan Val. 41 Merlebach. Jugoslovanska katoliška misija (12 iztisov), Rugelj Ivan, Rugelj Stanko, Mkkuš Matko, Jakič Franc, Grčar Alojzij, MolMara Alojzij, Jugoslovanska knjižnica Merlebach, Jugoslovanska knjižnica Habsterdick. 20 Tournan en Bice; Ferenčak Margarite. 1 Vico. Lang Jakob. 1 Paris. Kolednik Ferdinand. 1 Število udov: — dosmrtnih, 91 letnih. H o 1 a n d i j a. Rumpen Limburg. Kužnik Martin. 1 Število udov: — doismrtnih, 1 letni, Nemčija. Dortmund. Britovšek Franc, Supan Martin, Strekar Franc, Trebušak Jožef. 4 Essen. Mlinaric Anton, Knez Vinko. 2 Gladbeck. Društvo sv. Barbare, Temsundern Božidar, konz, svetnik; Kovač Ivan, Jazbec Ivan, Jurečič Franc, Urh Jernej, Gorše Jožefa, 7 Hamborn. Malis Marija, Gol ar Terezija, Sket Marija, Widovšek Fortunat, Višnar Jakob, Kočar Marija, Koštomaj Marija. 7 Herne. Društvo sv. Barbare. 1 Število udov: — dosmrtnih, 21 letnih. Poljska. Mogila. Kuhar o. Robert. 1 Število udov: — dosmrtnih, 1 letni. AMERIKA Združene države (U.S.A.). New York, Glas Naroda (26 izt.), Masle Frank, Radoš Mar., Lipušček Josip, Rački Mi, Bajac Katarina, Petkovšek John, Perko Emilija, Putcej Jos., Kotnik Mary, Chabut Andy, Bogataj Andrej, Debevec Frank, Mrs. Clemens Mary. 40 San Francisco. (Calif.) Bartol John, Izobražev. klub Slovenia, Govednik Katarina, Judnich Ana, Stariha John, Stariha Joseph, Bižal Mihael, Ne-manieh Barbara, Lekšan Sofia, Turk Francis, Lovšin Jakob, Tavčar Alojzij, Kolbezen John, Govednik Alojzija. 14 Leadville, (Colo.) J.M.Trunk (3 izv.), Kaplan Anton, Klun Mary, Ponikvar Anton, Rus Neža, Rus Martin, Želeiznikar John, Zaic Mary. — Los Angeles. (Col.) Cuznar Jakob. — Buena Vista. (Col.) Finik John. — Salida. (Colo.) Drobnik Katarina. — Pueblo, (Col.) Rev. Zupan Ciril (5 izt,), Anzich Al„ Erjavec Janez, Kaplan Ivana, Mehle Mary, Meglen P epa, Novak Matija, Perko Anton, Roje Janez, Spilar Josip, Thomas Jurij, Verbič Franca. — Mortis. (111.) Rev. Plaznik J. — Indianapolis. (Ind.) Gerbeck Jos., Konečnik Frank, Cesnik Martin, Dugar Mike, Zevnik Urs., Hvalica Mary, Praprotnik John, Radeš Frank. — Fredonia. (Kan.) Bambich Jenny. — Houghton. (Mich.) Rev. Rezek Anton. — Soudan. (Min.) Nemanich George. — Rice. (Min.) Rev. Trobec John. — Saint Michael. (Min.) Retv. Miks A. — Butte, (Mont.) Rev. Pirnat Mihael, Mihelič Terezija. — Pitsbourgh. (Pa.) Golobic John, Rev. Kebe Maitija, Rogina John, Klobučar Peter, Tomec Viljem, Spišič Frank, Gorišek Agnes, Neči-mer Frances, Sraka Frances, Baznik Anton, Bohar Mihael, Stajdohar John, Valenčič Frances, Bašel Josip, Kunič Mat., Bohorič Jos., Hudak Franik, Kroteč Josip, Pavlaikovič Mat., Vidina George, Flajnilk John, Sadar Ant., Kompare Alojzij, Vidina Joe, Stampehar George, Jaketič Mihael, Veselič George, Rozemberger John, Rozemberger Joe, Kržan John, Gani p Peter, Amtlogar Martin. — Portland. (Or.)Subic Geo. — Puyallup. (Walh.) Malnerich Math. 84 Chicago. (111.) Knjige so naročili po Knjigarni Amer. Slovenca v Chicagi: Iz Milwaukee, Wisconsin; Androijna John, Jeraj Mary, Richter Florijan, Schneider Frank. — Iz West Allis, Wisconsin; Birce Louise, Sem John, Medle Fanny, Veršnik Mary, Kegel Ana, Kozleuchar Anton, Jenko Jakob, Gladek Luka, — Iz Eveleth, Minnesota; Kastelic Johana, Lovšin Mary, Baize! Frank, Strlekar Anton Kržišnik Luka. — Iz Soudan, Minnesota; Rus AL, Težak Marko, Ahčin Štefan, Zupančič George, — Iz Johnstowna, Pennyslvanía; Zupan Fran, Med-vešek An't., Klučevšek Math. (2 izv.), Požun A. — Iz posameznih krajev; Novak John, Perme Frank, Jaksha Ana, Darovic Alois, Stepanich Agnes, Bal-kovec Frank, Anžlovar Jožefa, Petrick F., Babič Ignac, Sister Stanislava, Pogachnik Mary, Perušek Jos., Perovšek Frank (3 izv.), Omerza M., Prevolšek John, Devjak Aaton, Zgonc Anton, Krek John, Rossman Caroline, Spendal Mary, ' Baznik John, Mrak Mary, Nemanich Anton, Markel Rose, Bulich Mary, Petkovšek Jakob, Boytz K,, Maskon M., Mlakar Ang., Mate John, Lipersick Jennie, Rolich T., Smith Martin, Snežič Maria, Horvath Martin, Kalan Valentine, Udovich John, Anzelc A., Berus Ang. (2 izv,), Kozel A. — Iz South Chicago, Illinois; Konda Mary, Špan Eva, Miller Martin, Tomažich Julia, Puheik Jennie, Oblak Jois., Knjigarna Ameri-kanski Slovenec (18 izv.), Mochnig David. 94 Joliet, (111.) Rev. Plevnik John (2 izt,), Rev. Hiti Matija, Rev. Kuzma George, Klepec Jožef, Šolske sestre sv. Frančiška, Avsec Frančiška, Bluth Marko st„ Dormik Frances, Flajnik George, Golobic Mary, Hočevar Mihael, Klemenčič Jožef, Lavrič Frančiška, Muren Louis, Mustar Johana, Mutz John, Papesh Franlk, Papič John, Pire Jernej, Plut Aleš, Rogina Ana, Rus Jožef, Skulova družina, Slapničar Jožef, Starašinič John, Sterniša Alojzij, Stiglič Frank, Verdnik Julijana, Zalar Jožef, Zelez-nikar Louis, Zmajč Martin, Zupančič Frank, Rev. Šolar Vencel. 34 North Chicago. (111.) Rev. B u t a 1 a M. J., Sestre sv. Benedikta, Šolska knjižnica, Cerkveni pevski zbor, Društvo presv, imena, Društvo krščanskih žen in mater, Mladinski odsek presv. imena, Drašler Josip, Opeka Stanko, Stritar Anton, Madrič Ant,, Rock A,, Umek Ter., Heraver John, Musič Lovr., Košir Andr,, Ivanetic Math., Grom Ign., Kržič Mary, Možina Antonija, Kern Ivana, Petrič Jennie, Petrovčič Josip, Sraka Frances, Kozina Frank, Marijina družba. 26 Lemont. (111.) Glavnik Salezij (5 izt.). 5 South Chicago. (111.) Rev. Murn Anselm, OFM, župnik; Rev. Petric Pij, OFM, kaplan; Ven, fr. Serafín Vene, OFM; Jakše Anton, trgovec. 4 Elinwood. (Kans.) Rev. A. P. Podgoršek. Calumet. (Mich.) Rev. Šprajcar Peter (2 izit,), Štukel Jožef, Brozovich John R., Mischica Jurij, Scheringer Jožef st., Šterk Ana, Plautz Jož, 8 Highland Park. (Mich.) Svete p. A u g u š t i n OFM., Marinšek p.Marcel OFM., Butala Katarina, Zumič Katarina, Nagel Frank, Pavlich Frank, Judnič Josip, Srebrnak Louis, Chopp Ana. 9 Buhl, (Min.) Malley E. 1 Chisholm, (Min.) Schiffrer, Rev. John E., župnik; Bovitz John, Lamulth John, Petrich Jos., Zamernik Ignac. 5 Ely. (Min.) Peshel Josip J. (2 izt.), Zbašnik Anton, glavni tajnik JSKJ.; Gnidica John, Ostrin John, Vertin Matija, Sever Josip, Hutar Margar., Šprajcer Katarina, Slogar Katarina, Šerjak Josip, Gradišar Anton, Ognič Štefan, Koprivnik Andrej, Mayerle Ana, Mam Valentin, Pechek Frank, Sla-bodnik Marija, Banovec Štefan, Skala Josip. 21 Gilbert. (Min.) Rt. Rev. Msgr. Bil ban M., Ulčar Frank, Brimšek John, Skul Helen, Marolt Matija, Tušar Frank, Peiternel Frank. 7 Greaney. (Min.) Kasun Josip, Sedey F. A., Zgaynor Josip, Starich Anton. 4 Lindsay, (Nebr.) Rev, dr. Zaplotnik JrL., dek. 1 Brooklyn. (N. Y.) S k r a b e Joseph, Anžlovar Anthon, Storin Anthon, Corel Matija, Cesark Alois, Čik Mary, Felician Joiseph, Petek Pavla, Nakersit Pavel, Trček Angela, Arko Mimi, Svetlin Johan, Curl Math. 13 New York. (N.Y.) Gabren j a p. Edward, Keršmanc Fanny, Jeglič John, Grill Marija, Češko Katinka, Vojska Franlk, Zabret Minka, Remec Cec., Gostič Marija, Danič Marija, Premu Anton, Vesel Jak., Bruner Johanna, Ferk Katie, Kerč Marija, Čagram Marija. 16 Cleveland. (Ohio.) Beg Frank, Rev, Medin Jos., Krantz Anton, Podpečnik Jos., Okolish Anton, Hitie Jos., Žagar George, Zalar John, Sterle Frank, Ošaben Anton, Repar Louis. — Grd i na Jože, Slovenska knjigarna (35 izt.), Rev. B, J. Ponikvar, Jager Matija, Ameriška Domovina, Glasilo K. S. K. J,, Grdina Anton, Lausxhe Frank, Zorman Ivan, Grdina Jožefa, Knaus Jernej, Gornik Ivana, Tutin John, Gobec Helena, Flajnik Matija, Novak Anton, dr. Kern Fran J., Pire Frank, Bizjak Simon, Potokar John, Petruška Zora, Setnikar Mihael, Kolar Joh., Mestek Margareta, Vrtovšnik Frančiška, Zdešar A,, Švigelj Alojzij, Zobec Neža, Hočevar Karel, Kuhar George, Kollander Avgust, Modic Marija, Jaksetič Anton, Oberstar Ivanka, Gregorič Rudolf, Pintar Jakob, Tomič Rozi, Opalek Neža, Mavsar John., Čitalnica v Colinwoodu, Drempetič Marija, Opaškar Elizabeta, Kotnik Jožefa, Čelesnik Johana, Hrovat Jožef, Lavrič Primož, Lokar John, Šebenik Valent., Novak Leopoldi, Peterlin John, Sajovic Frank, Bogovič Marija, Stepic Jožefa, Poje Frank, Perme Frances, Zagodnik Anton, Pire Frančiška, Peček Justina, Zdešar Terezija, Kosten France, Hrvaitin George, Primožič Frances, Somrak Helena, Prime Terezija, Rev. Blaiič John, Rev. Golob M. J,, Belec Frank, Penko Mary. — Rt. Rev. J. J. O m a n , Fr. Michael Oman, Vem. Frank Baraga, Rev. Aloysius Baznik, Rev. Julius Slapšak, Adler Marija, Bizjak Peter, Blatnik Frank, Cotman Helena, Čampa Vera, Gliha Anton, Gliha Frank, Gliha Frank, Globokar Anton, Godec Frank, Habjan Frank, Jerič Marija, Kenig Jožef, Kmet Jernej, Kočevar Jož., Kozumplik George, Kužnik Frank, Lindič Josephine, Mauer Ana, Miklaucic Anton, Miserko August, Novak Fr,, Novak Mary, Perko Agnes, Perko John, Perko Mary, Petche Mary, Sadair Joseph, Slak Andrew, Slamnik Agnes, Strekal Mary, Škufca Alojzija, Škufca Joseph, Šušteršič John, Urbančič Jeira, Urbančič John, Valenčič Anton, Winter John, Zrimšek Joseph, Yane Ana, Vrček Alojzija in še 4 izvode. — Ivančič Frank, Smrekar Marija. — Right Rev. Vitus Hribar, Anž'in Mihael, Fer-jančič Johane, Kovačič Frank, Možina Angela, p Panohiur George, Perko John, Princ Mary, Sedej Terezija, Prostor Mary, Skebe Charleis, Walland Frank, Ižanec Louis, Markovič Anton, Rädel L„ Leskovec Ana, Terček John, Bradač Mary, Yonitez Marijan, Terpin Emest. 186 Jonstown. (Pa.) Rev. Snoj Benigen, p. Hijacint Podgoršek, p. Gabriel Estolk, Brenčič Irvana, Čekada Ter., Draikler Ivana, Gorenec Jernej, Hren Anton, In tih ar Jožef, Juh Jožef, Klajder Mary, Kopriva Fr., Krajec Franc, Lužar Marija, Meie Franc, Mivec Janez, Nemanič Jožef, Pečjak Berta, Pristavec Marija, Rovan-šek Mihael, Samec Marija, Selan Franc, Tegelj, Marija, Tomec Andrej, 24 Wilkes Barre, (Pa.) M o s s © r Anton, Za -gore Anton, Resnik Franc. 3 Rock Springs. (Wyom.) G n i d o v e c Albin, Koritnik Anton, Mrak Frančiška, Potočnik Terez., Tomšič Jožef. — Kržišnik Angela. 6 Sheboygan. (Wise.) Karsnik Mary. 1 Število udov: 5 dosmrtnih, 602 letna. ARGENTINA Buenos Aiers. (Argentina.) Lakner Franc, Kastelic Josip, Hladnik Janez, Pernišek Ludovik, Pahor Ivan, Zidar Martin, Noč Anton, Glavič Jož., Štrancar Anton, Kobetič Jurij, Kunič Janez, Podlo-gar Anton, Furlan Franc, Jekše Katica, Koradia Romana, Senica Margareta, Krpan Rafaela, Fujs Anita, Kek Lojzka, Krševan Marija, Deško vzgoje-vaiišče »Lipa«, Klobučar Franc, Remec Jožef, Rozina Lojze, Turk Jakob, Perenič Franc, Komočar Miha, Štarus Ivan, Žugelj Anton, Petelin Jožef, Škabar Jožef, Kodelja Jurij, Moravec Ant., Bandelj Anton, Jugoslovansko izšeljeniško društvo »Tabor«, Slovenska knjižnica, Furlan Ivanka,, Rebek Grozd., Kodirič Ludovik, Kavrečič Justin, Barle Lojze, Vrabec Andrej, Zarvratnik Leopold, Adamich Luis, Drašček Albert, arhitekt Sulčič Viktor, Novinc Jas., Faganel Franc, Bartol Franc, Čuk Jožef, Pavlin Karel, Oltroša Štefan, Mislej Dominik, dr. Veljano-viča Iva, Berginc Marija. — Naglich Miguel, Magerl Ivan. — Jančič Farni. 59 število udov: — dosmrtnih, 59 letnih. BRAZILIJA, EGIPET, MAROKO, PALESTINA Sao Paulo. (Braz.) Suiselj Stefano. 1 Aleksandrija. P. Kerubin Begelj. — Breginc W. P. Kerubin Begelj, Čč. šolske sestre, Cijan Horten-zija, Kaučič Ana, Gleščič Frančiška, Zaje Franc, Zizmund Marija, Toplikar Itvana, Silic Pavla, Tušar Marija, Simšič Frančiška, Lavrin Antonija, Kran.je 119 Ema, Lipovž Viktorija, Jerkič Antonija, Novak Mar., Siinigoj Pepina, Slov. katol. društ. (13 izv,). 32 Kairo, P. E u g e n S t a n e t, čč. šolske sestre, Slovensko društvo (60 izt.). 62 Marrakech. (Medina.) Langeršek Jean. 1 Jeruzalem. (Palestina.) P. Adolf čadež (2 izt.), 2 Število udov: 3 dosmrtni, 95 letnih. Imenik novih dosmrtnih udov. Do konca junija 1936 so vstopili kot dosmrtni udje in plačali pristopnino v Matico: 3406 Kotnik Ciril, uradnik poslaništva v Rimu .........din 500-— 3407 Bašca Kristina, Preddvor . . . din 500-_ din 1000-— Imenik umrlih dosmrtnih udov. Naznanjeni so nam tile dosmrtni člani, ki so zaspali v Gospodu ter se priporočajo v molitev: 1021 Paul Mihael, Rožek. 1022 Robljek Janez, Leše, 1023 Osolnik Fr., eiksp., Izlake. 1024 Krže Janez, Bloke. 1025 Arh Lulka, prof., Št. Vid nad Ljubljano. 1026 Zavrl Val., šolski upr. v p., Ljubljana, 1027 Časi Franc, kanonik, Maribor. 1028 Troba Kari, zasebnik, Maribor. 1029 Supan Ignacij, učitelj, Brežice. 1030 Tome Martin, Semič. 1031 Fornezzi Josip, Ribnica na Pohorju. 1032 Petrič Janko, župnik, Sv. Peter, v Ljubljani. Pregled udov Družbe sv. Mohorja 1936, Škofije in dežele Šteje udov do-^mrt. letnih vkup od 1 več 1935 manj Krška škofija. . . . 73 1.852 1.925 m Lavantinska škofija 412 16.426 16.833 1241 Ljubljanska škofija 603 ¿0 150 20.753 1454 Ostale jugosl. škof. 19 775 794 232 Razne države. . . . 3 139 142 10 Amerika....... 5 661 666 127 Afrika........ 3 95 98 5 Zbirka kult. dinar . 303 303 150 Naknadno I prijavljeni .... 6 1 841 1.847] 1831 Skupaj . 1.124 42.242 43.366 J 1 21 >3 1 5060 manj 947 Najlepše razvedrilo po vsakdanjem delu je nedvomno lepa knjiga: uči, bodri, tolaži in zabava Vas ob vsaki priliki. Iz bogatega izbora knjig Družbe sv. Mohorja si lahko temeljito izpopolnite Vašo knjižnico. Na koncu letošnjega Koledarja objavlja naša založba vise knjige, ki jih ima v zalogi. Tam najdete poučne in zabavne knjige najrazličnejše vsebine. Mohorjani jih dobe po udninskih cenah, ki so zelo nizke. Kdor želi to ali ono knjigo za izpopolniteiv knjižnice, naj sporoči to založnici, ki mu bo knjigo takoj dostavila. Kdor pa si želi nabaviti večjo množino knjig in ne more hkrati vse kupnine plačati, mu bo dovolila Mohorjeva družba tudi odplačevanje na obroke. Vse dopise naslovite: DRUŽBA SV. MOHORJA V CELJU Sejmi. Dnevi pomenijo vobče letne in živinske sejme; če so sejmi samo za blago ali samo za živino, je to posebej poudarjeno. Okraj Brežice. Brežice; 14. februarja (Valentinov), ponedeljek po sv. Florijanu (Florijanov), 13. junija (Antonov), 10. avgusta (Lovrentčev), 6. novembra (Lenartov), 19. decembra (božični); svinjski vsako soboto, od-nosno dan prej, ako je v soboto praznik. Tržni dnevi vsako soboto in sredo v tednu, če je ta dan praznik, dan prej, v velikem 'tednu pa na petek. — Dobova: 31. januarja. 25. aprila, 10. julija in 9. decembra; kramarski ter za govedo in ikonje 26, marca in 13. septembra. — Golobinjek: 14. septembra. — Kapela: 17, januarja, 10. marca, 17. apr., 7. junija, 17. avgusta in 17. septembra. — Koprivna — Veliki Dol: Za govedo, ovce in koze 25. januarja, 3. marca in 13. julija. — Pišece: 19. februarja, 8. julija, 6. olktobra in 3. novembra; ¡za govedo 1. avgusta. — Planina: 11. januarja, 1. marca, 12. maja, 15. junija, 13. julija, 3. septembra, 15. oktobra, 3. decembra. —• Pleterje; 15. marca, 15. julija in 15. septembra. — Trg Podsreda: Za govedo, ovce in koze 24. junija, 21. septembra, 18. oktobra in 19. novembra. — Rajhenburg: 29. januarja, veliki četrtek, ponedeljek po 6. nedelji po veliki noči (ponedeljek pred binkošti), ponedeljek po prazniku sv, Petra in Pavla, 26. avgusta in 10. oktobra. — Sevnica: Živinsiki 14. februarja, ponedeljek po peti nedelji v postu ((pred cvetno nedeljo), 22. junija, tretja sreda po veliki noči, 16. avgusta, 6, decembra m 21. oktobra; kramarski 14. februarja, ponedeljek pred cvetno nedeljo in tretjo sredo po vieliki noči; tržni dnevi vsako sobotoi — Stara gora (občina Podsreda); Za govedo, ovce in ko*ze ter kramarski sejm v soboto pred tiho nedeljo in sobot« pred binkostmi. — Videm: Za govedo 21. Ij|anuarja, 20. februarja, 1. aprila, 21. maja, 3. avgusta, 26. okt. in 16. decembra. — Zabukovje: 3. aprila, 18. julija, 20. septembra in 6. novembra. — Zdole: 24. aprila »Jurjev sejm«. — Žigarski vrh: Za govedo 21. marca, 13. junija in 1. septembra. — Če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši sejm naslednji delavnik. Okraj Celje. Braslovče: Ponedeljek pred sv. Matijem, cvetni petek, ponedeljek pred sv. Matevžem in ponedeljek pred sv, Martinom, — Celje: Živinski in kramarski prvo soboto sredi posta, 21, oktobra in 30. novembra; za prašiče vsajko sredo in soboto. Tržni dnevi vsako sredo in soboto. — Dobrna: Ponedeljek po svečnici, kvatrni četrtek v septembru in 6. decembra (Miklavžev). — Dramlje: 2. aprila in 22. oktobra, — Frankolovo: 17. marca in kvatrno soboto v septembru. — Sv. Jurij pri Celju — trg: 12. marca, 24. aprila, 4. maja, ponedeljek po poletnih kvatrih, 22. junija, ponedeljek po jesenskih kvatrih in 28. oktobra. — Sv. Jurij pri Celju — oklolica: 2. januarja, 10. februarja, 12. avgusta, 19. novembra in 10. decembra. — Sv. Jurij ob Taboru: 10. marca in 21, novembra, — Kalobje. 3. februarja, ponedeljek po velikem Šmarnu. — Sv. Lovrenc pri Prožinu: Ponedeljek po angelski nedelji, sobota po Brezmadežnem spočetju Device Marije. — Nova cerkev: Ponedeljek po sv. Treh kraljih, četrtek po veliki noči, ponedeljek po sv. Rešnjem Telesu in 6. novembra. — Sv. Ožbalt: 21. marca. — Sv, Pavel pri Preboldu: Za živino 3. aprila, 6. septembra in 4. novembra. — Petrovče: 17. januarja, 4. marca, 2. julija in 14, septembra. — Pernovo: 21. marca (sv. Benedikt). —• Svetina: 25, maja, ponedeljek po Mariji Snežni 5. avgulsta. — Teharje: 21. januarja, 22. februarja, dan po oznanjenju Marije Device 25. marca, 12. maja, 26. julija, 12. oktobra, 24. novembra in 19. decembra. — Vojnik: Ponedeljek pred svečnico, ponedeljek po beli nedelji, dan sv. Janeza Nepo-muka, dan sv. Urha, 7. septembra ter dan sv. Lu-keža. — Vransko: Dan sv. Kunigunde, druga sreda po veliki noči, dan sv. Mihaela in dan sv. Leopolda. —• Žalec: Dan sv. Valentina 14. februarja, dam sv. Antona 13. junija, dan sv. Jakoba 25. julija, dan sv. Janeza 29. avgusta, dan sv. Frančiška 4. oktobra in dan sv. Lucije 13. decembra. — Če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši sejm naslednji delavnik. . Okraj Črnomelj. Črnomelj: Torek po prvi kvatrni nedelji, torek v velikem tednu, torek po binkoštni kvatnni nedelji, torek po sv. Petru in Pavlu, torek po kva-trni nedelji v septembru, torek po sv. Simonu in Judi, torek po kvatmi nedelji v adventu, prvi četrtek v januarju, prvi četrtek v februarju, prvi četrtek v maju, prvi četrtek v avg., prvi četrtek v septembru, — Gradec; 21. januarja, 11. marca, 13, maja, 8, julija, 9. septembra, 25. novembra (če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši delavnik prej). — Metlika; Prvi torek po sv. Treh kraljih, po svečnici, po ®v. Matiji, po sv. Jožefu, po beli nedelji, po binkoštih, po sv. Alojziju, poi sv. Marjeti, po vnebovzetju Device Marije, po sv. Mihaelu, po sv. Martinu, po sv. Miklavžu. — Planina: 1. maja, ponedeljek po angelski nedelji. — Semič; Kramarski in za živino 14. februarja, 26. aprila, 15. junija, 24. Julija in 12. oktobra; samo za živino 15. marca, — Stari trg pri Poljanah; 18. marca in 13. aprila. — Vinica: Kramarski in za živino ponedeljek po spreobrnjenju sv. Pavla, ponedeljek po tihi nedelji, drugi ponedeljek po beli nedelji, ponedeljek po vnebo-hodu, ponedeljek po isv, Margareti in ponedeljek poi Imenu Marijinem; samo za blago ponedeljek po sv. Alojziju in ponedeljek po prvi adventni nedelji (če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši naslednji delavnik). Okraj Dolnja Lendava. Beltinci: 20. januarja, 24. (v prestopnem letu 25.) februarja, 25. aprila, 15. julija, 5. novembra ter 27. julija. — Bogojina: 15. februarja, 20. marca, 19. maja, 20. julija, 4. septembra in 16. novembra. — Črenšovci: Za živino 14, marca; kramarski in živinski ponedeljek po 3. maju, ponied. po 14. septembru in 20. oktobra. — Dobrovnik: Za živino torek pred veliko nočjo; k ram a tisk i in za živino prvi ponedeljek po Telovem, na praznik sv. Jakoba in 20. septembra. — Dokležovje: 18. junija in 21. avgusta. — Lendava: 25. januarja, 16. februarja, 27. marca, 17. aprila, 15. junija, 28. julija, 28. avgusta, 28. septembra, 28. oktobra in 18. decembra; tržni dan s prašiči vsak torek, Ako pade veliki sejm na torek, tedaj se vrši sejm za prašiče naslednji dan. — Turnišče: Četrtek pred cvetno nedeijo, drugi ponedeljek po veliki noči, 12, junija, četrtek pred binkoštti, četrtek pred vel. Šmarnom, 9. septembra (na drugi dan po malem Šmarnu) in 4. oktobra; tržni dan s prašiči vsak četrtek. — Če je označeni dan nedelja ali praznik, se vrši sejm naslednji delavnik. Okraj Gornji grad. Gornji grad; Za govedo, ovce in koze ter kramarski 4. maja in 28. oktobra. — Ljubno; Kramarski 19. marca, na Konštancijevo nedeljo konec avgusta in 19. novembra, za živino in kramarski 1. maja in 24. junija. — Mozirje; 22. januarja, 24. aprila, bin-koštni itorek, 15, junija, 16. avgusta, ponedeljek pred malo Gotspojnico, 18. oktobra. — Radmirje: Kramarski na binkošti, 21. julija, 2, decembra in 3. decembra. — Rečica ob Savinji; 17. marca in 6. novembra. — Šmartno ob Paki; 22. marca in 11. novembra. — Če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši sejm naslednji delavnik. Okraj Kamnik. Blagovica; 25. januarja in 20. avgusta, — Dob: 14. februarja, 15. junija, 10. avgusta in 28. decembra. — Domžale; 4. januarja, 4. maja, 26. julija in 25. novembra; tržni dan vsako soboto. — Kamnik: Kramarski in za živino vsak drugi torek v januarju, marcu, juniju, avgustu, oktobru in decembru; samo za živino vsak drugi torek v februarju, aprilu, maju, juliju, septembru in novembru; tržni dan vsak torek in soboto. — Krašnja: 5, avgusta in 21. decembra. — Lukovica: 3. februarja, 26. marca, 27. aprila, 9. septembra in 18. oktobra. — Mengeš: 9. februarja, 17. marca, 25. maja, 5. julija, 29. septembra, 6. novembra in 13. decembra. — Moravče: 24. februarja, na veliki ponedeljek, 16. maja, 21. junija, torek po sv. Jerneju in 11. novembra. — Mot-nik: 12. februarja, tretji ponedeljek v postu, 22. apr„ 2, junija, v sredo po roženvenlski nedelji v oktobru. — Skaručina; 15. aprila, 1, septembra in 28. oktobra, — Št, Gotard: petek pred cvetno nedeljo, 5. maja, 25. maja, 2. julija in 11. novembra. — Tuhinj: 20. februarja, 3. aprila, 12. julija in 21. septembra. — Če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši sejm naslednji delavnik. Okraj Kočevje. Dolenja vas: 16. avgusta na dan farnega žegna-nja, — Kočevje: 20. januarja, 20. marca, 4. maja, 15. junija, 25. julija, 24. avgusta, 16. oktobra, 30. novembra in 31. decembra, — Kočevska reka: 16. maja in 2. julija. — Koprivnik: 12. maja. — Loški potok: 3. februarja, 4. aprila, 7. junija, prvi ponedeljek po malem Šmarnu, — Mala gora: 25. maja in 30. junija; — Mozelj: 25. aprila, 20. maja in 30. junija. — Ribnica: 2. januarja, ponedeljek po beli nedelji, 24. junija, ponedeljek po 2. avgustu, 21. septembra. — Sodražica: 22. januarja, četrtek pred sv. Gregorjem, četrtek pred sv. Janezom Nepomukom, 22. julija, 2. septembra, četrtek pred ,sv. Terezijo. — Stara cerkev: 5, aprila in 1. junija. — Stari log: 20. aprila in 10. marca. — Trava: 1. maja, ponedeljek po 4. juliju in 10. avgusta. — Turjak; Na dan sv. Gregorja in 30. novembra. — Videm — Dobrepolje: 17. januarja, 1. maja, 31, avgusta in 5. decembra. — Velike Lašče: Ponedeljek pred sv. Matijem, četrtek pred binkoštmi, 21. jiunija, 16. avgusta, 9. septembra in 6. novembra. —r Vrhovec: Četrti ponedeljek po veliki noči, 5. avgusta. — Zdenska vas: Ponedeljek po tihi nedelji, 13. junija, 17. julija, sredo po ro-ženvenski nedelji. — Če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši sejm naslednji delavnik. Okraj Konjice. Konjice: 5. januarja, 9. februarja, 1. marca, veliki četrtek, križevo sredo, 24. junlija, 31. julija, 31. avgusta, ponedeljek po sv. Mihaelu, 4, novembra, 3. decembra. — Loče: 23. februarja, ponedeljek po itihi nedelji, binkoštni torek, 13. junija, 13. julija, 15. oktobra, 24. novembra. — Oplotnica: 3. marca, 25. aprila, 15. junija, ponedeljek po škapulirski nedelji, 16. avgusta, drugi ponedeljek po roženvenski nedelji, 11. novembra. — Vitanje: Sredpotstno sredo, 25. maja, 20, julija, 14. septembra, 2. novembra, 27. decembra. — Zreče: 30. junija, ponedeljek po prvi nedelji v septembru. — Če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši sejm naslednji delavnik. Prepričanje gospe Ivanke. Dobra ali zanikrna gospodinja se najlažje spozna po njenem perilu. Vsaka gospodinja ima dandanes lahko lepo belo, pa trdno perilo. Seve ga mora prati le s terpentinovim milom Zlatorog, ki ima: 1. veliko izdatnost, 2. nedo-sežno čistilno moč, 3. daje obilno gosto belo peno in 4. deluje obzirno in hitro. ovoTERPENTIN0V0 MILO Okraj Kranj. Cerklje; 17. januarja, petek pred cvetna nedeljo, 16. avgusta in 21. oktobra. — Hotemaže; Petek pred cvetno nedeljo, 13. junij,a (samo za blago). — Hotovlje; 25. aprila in 16. avgusta (samo za blago). — Jezero: Prvi ponedeljek po mali Gosipojnici (sama za blago). — Kranj: Živinski in kramarski prvi ponedeljek v mescih: maju, septembru, oktobru, novembru in decembru. Ako pade na te dni praznik ali v mescu novembru vetrnih duš dan, se vrši sejm prihodnji ponedeljek. Tržni dan je vsak dan za drva, sadje ter vsa živila, razen mesa in kruha. Vsak ponedeljek tržni dan za živila, kruh in meiso ter naravne pridelke in kmetijske potrebščine. — Poljane: 4. maja in 11. novembra. -— Škofja Loka: 3. februarja, 17. marca, 24. aprila, 24, junija, 16. avgusta, 29, iseptembra in 25, novembra. Če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši sejm delavnik prej. Tržni dan je vsako soboto. Če je ita dan praznik, je tržni dan prejšnji delavnik. — Tržič: Samo za blago: prvo soboto po 20, marcu, prvo soboto po 16. maju, prvo soboto po 4. oktobru ter 30. novembra. Tržni dan vsako sredo in soboto, — Železniki: 17. januarja, torek po veliki noči, 10. avgusta in 30. novembra (samo za blago). Oikraj Krško., Boštanj: Kramarski ter za govedo in prašiče soboto po pustu, 31. maja, soboto po sv. Urhu (julija) iin petek ipo nedelji imena Marijinega. — Bru-nik: Petek pred cvetno nedeljo, 13. junija. — Bučka: 24. februarja, 25. aprila, ponedejek pred 24. junijem, ponedeljek pred 24. septembrom, 11. novembra. — Bušeča vas: Torek ipo prvi poveliko-nočni nedelji, torek po binkoštih, 9, septembra in 12. novembra, — Drnovo: Za govedo, prašiče in konje ter kramarski 12. marca, 24. junija in 29. septembra. — Št. Janž: Za govedo torek po prvem kvatrne-m tednu, ponedeljek po 24. juniju in torek v tretjem ikvatrnem tednu. — Št. Jernej: Ponedeljek po kvatrni nedelji v maju, na dan sv. Jerneja, ponedeljek po vernih dušah, četrtek po svečnici in 12. aprila, — Sv. Jurij pod Kumom: Za govedo 25. aprila in 24. junija. — Kostanjevica na Krki: Kramarski ter za govedo in prašiče 17. januarja, ponedeljek po tihi nedelji, 31. maja, ponedeljek po sv. Jakoibu, ponedeljek po sv. Mihaelu in kvatrni ponedeljek v adventu. — Krško: Za govedo in prašiče prvo sredo v mesecih: januarju, aprilu, juniju, avgustu in decembru. Za govedo in prašiče ter kramarski 3. februarja-, 18, marca, 4. maja, 4. julija, soboto pred angelsko nedeljo, ponedeljek po sv. Luku in 25. novembra. — Leskovec: Kramarski ter za govedo, prašiče in 'konje ponedeljek pred sv. Jurijem, 26. julija in 14, avgusta. — Mokronog: Za govedo in prašiče prvi četrtek v mescu. Kramarski ter za govedo in prašiče soboto ipred tiho nedeljo, soboto pred sv. Jernejem, na dan sv. Simona in Jude, 9. decembra, soboto po prazniku Srca Jezusovega in tretjo soboto v septembru. — Radeče: 25. januarja, ponedeljek v postu, ponedeljek pred sv. Jurijem, 9. avgusta, 1. 'septembra, 11. oktobra, ponedeljek po sv. Martinu, 27. decembra, 25. maja, 17. julija in 27. junija. — Raka: Kramarski ter za govedo in svinje 10. marca in 19. novembra. — Št. Rupert: 12. marca, soboto pred 8. septembrom, 27. aprila, 27. oktobra in četrtek pred binkoštmi. — Slanč vrh: Za govedo ponedeljek po sv. Urhu (4, julija). — Studenec; Na dan sv, Matije, na dan sv. Marka, ponedeljek pred -sv, Janezom Krstnikom, ponedeljek pred sv. Mihaelom, na dan sv. Martina, 31. marca, 16. maja, 8. avgulsta in 30. oktobra. — Škocjan: Vsak kvatrni četrtek, 15, aprila in 15. julija. — Topolovec: Za govedo dan pred malim Šmarnom. — Trebelno: Za govedo soboto po veliki noči. — Veliki Cirnik: Prvi petek v postu, — Veliko Mraševo: 24. marca in 12. septembra. — Vesela gora: 12. marca, 27, aprila, 27. oktobra, četrtek pred binkoštmi, soboto pred 8. septembrom. — Tižišče: Ponedeljek po vnebohodu, — Če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši sejm naslednji delavnik. Okraj L a š k o. Do!; 10, marca, 25. aprila, 31. julija in 3. oktobra, — Jurklošter: 1. februarja, 1. julija, 4, oktobra in 13. novembra. — Laško: 24. februarja, veliki četrtek, binkoštni torek, 24. junija, 24. avgusta, 21. septembra,. 11, novembra in 21. decembra. — Sv. Lenart: Cvetno soboto, 5. julija, 16. septembra in 4. novembra. — Loka pri Zidanem mostu: 13. marca, 22. maja, četrtek po Telovem, 5. avgusta, ponedeljek poi imenu Marijinem in 17, oktobra. — Šmar-jeta: 21. marca, 15. julija., 7. septembra in 9. oktobra. — Trbovlje: 3. februarja, 17. marca, 18. oktobra in 5. decembra. — Če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši .sejm naslednji dan, Okraj Litija. Brezovo: Četrtek po veliki noči, soboto po sv. Urhu, četrtek po mali Gospojnici. — Kotredež: Na dan sv. Još ta. — Krka: Ponedeljek po .sv. Treh kraljih, 1. marca, 16. maja in 5. avgusta. — Št, Lambert: 14. februarja. — Litija: Ponedeljek po sred-postni nedelji, 4. maja, poned. po sv. Reišnjem Tel., ponedeljek po sv. Mihaelu, ponedeljek po sv. Nikolaju. Samo za živiooi: zadnji ponedeljek v januarju, 13. julija in 22. avgusta. — Martinja vas: Ponedeljek pred sv. Miklavžem. — Mišji dol: 13. decembra, — Podbukovje: Ponedeljek po beli nedelji in 27. septembra. — Polšnik: 9. aprila, 25. maja in 6. julija. — Radohova vas: 2. januarja, pustni ponedeljek, 18. oktobra, binkoštni torek. — Stična: Veliki četrtek, ponedeljek po vnebohodu, 20. avgusta in 25. novembra. — Šmartno pri Litiji (Javorje); Torek po tihi nedelji, 24. avgusta, 7. januarja, torek po sv. Valentinu, torek po kresu, ponedeljek po 25. juliju, torek po 8, septembru, ponedeljek po 11. novembru. — Tirna: 1. maja. — Vače pri Litiji: Ponedeljek po beli nedelji, torek po drugi kvatrni nedelji, 16. avgulsta in 30. novembra, — Št. Vid pri Stični: Sredo po veliki noči, 15. junija, ponedeljek po 8. septembru, drugi ponedeljek po sv. Mihaelu, sobota pred .sv, Martinom, — Veliki Gaber: 30, aprila, 4. julija, 26. avgusta in 30. oktobra. — Višnja gora: 21. januarja, ponedeljek pred pustno nedeljo, ponedeljek po prvi kvatrni nedelji, ponedeljek po cvetni nedelji, ponedeljek po drugi kvatrni nedelji, 24. junija, 26. julija, ponedeljek po tretji kvatrni nedelji, 1. septembra, ponedeljek po vseh svetih, ponedeljek po četrti kvatrni nedelji. — Zagorje ob Savi: 9. februarja, četrtek pred cvetno nedeljo, 12. maja, 30. junija, 29. avgusta, 3. novembra, 31. decembra, prvi ponedeljek v junijiu, 3. avgusta, torek po roženvenski nedelji, 2, decembra. — Žubna: 24. februarja in 21, oktobra. — Če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši sejm naslednji dan. Okraj Ljubljana. Čušperk: 11. marca in 5. septembra. — Grosuplje: 25. aprila in 29. septembra. — Ig: 27. februarja, 20. marca, drugi ponedeljek po beli nedelji, četrtek po binkoštih. — Št. Jurij: Za živino prvo soboto v aprilu in 9. aprila. — Ljubljana (mesto); Vsako prvo in tretjo sredo vsakega meisca za živino; če je v sredo praznik, se vrši dan prej; vsako sredo in soboto tržni dan. — Šmarje: Torek po sv. Florijanu (4. maja) in 16. avgusta. — Vrhnika: Za živino torek po veliki noči, ponedeljek po sv. Trojici, 28. julija in 6. novembra, za blago prvi ponedeljek v postu, ponedeljek pred vnebohodom in 27. decembra; tržni dnevi vlsaik četrtek. — Če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši sejm naslednji delavnik. Okraj Ljutomer, Cven: 7. septembra. — Sv. Duh: 24. avgusta in 13. decembra. — Gornja Radgona: 3. februarja, 25. maja, 10. avgusta in 15. novembra. — Sv, Jurij ob Ščavnici: 3. februarja, 25. aprila, 21. novembra. —• Sv. Križ; Ponedeljek po tihi nedelji, 3. maja, 26. julija in 6. novembra. — Ljutomer; Za živino 8, januarja, 9. aprila, 11. junija, 9. julija, 13. avgusta in 12. novembra; kramarski in živinski 19. februarja, 20. marca, 21. maja (tudi konjski), 17. septembra, 17. decembra; samo konjski in živinski 8. oktobra. — Mala Nedelja: Četrtek pred nedeljo presv. Trojice in 21. oktobra. — Negova: Samo za blago 8. septembra. — Sv, Peter: 17. januarja, 29. junija (samo za blago), 30. junija in 21. septembra, — Veržej: 6. maja, 29. septembra, 30. novembra. Okraj Logatec. Begunje: 18. marca in 8. oktobra. — Cerknica; 24. februarja, četrti ponedeljek po veliki noči, 26. julija, 2. novembra. — Dolenji Logatec: 12. marca, 24. oktobra, 3. januarja. — Gorenji Logatec: 7. februarja, petek po vnebohodu, ponedeljek po roženvenski nedelji v oktobru in 13. decembra. — Gornja Planina: 24. aprila, 12. junija in 30. novembra. — Grahovo: 9. februarja, 22. marca, 17. aprila in 15. novembra. — Sv. Helena v Rovtah: Ponedeljek po tihi nedelji, torek po roženvenski nedelji. — Lož: 19. februarja, 15. marca, 4. maja, 10. junija, 16. avgusta, 28. oktobra in 5. decembra. — Nadlesk: 28. marca, 20. septembra in 15. oktobra, — Nova vas: 1. marca, 24. maja, 22. avgusta in 29. septembra. — Rakek: 30. januarja, 8. marca, 2. apr., 18. maja, 30. junija, 12. julija, 12. avgusta, 16. septembra, 16. oktobra, 29. novembra in 29. decembra, — Rovte: Tihi ponedeljek, 24. junija, 10. avgusta in 29. septembra. — Stari trg: Za živino 28. marca, 20. septembra in 15. oktobra. — Unec: 17. januarja, prvi ponedeljek v marcu, — Sv. Vid: 18. marca, 8. oktobra, ponedeljek po sv. Gregorju, ponedeljek po Sv. Vidu in ponedeljek po sv. Jerneju. — Vrh: Ponedeljek po tretji nedelji po veliki noči, 27. julija in 9, septembra. — Žerovnica: Ponedeljek po sv. Treh kraljih, 14. februarja, sreda pred binkoštmi, 20. julija, 7, septembra in 15. decembra. —1 Žiri: Sreda po veliki noči, na dan sv. Antona (13. jiunija), sredpostno sredo, na dan sv. Uirha (4. julija) in sv. Uršule (21. oktobra). — Če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši sejm naslednji delavnik. Okraj Maribor (levi dravski breg). Jurski dol: 22. aprila, — Sv. Lenart v Slov. gor.: 24. junija, 6. novembra, ponedeljek po beli nedelji, 2. avgusta, 20. januarja, 5. septembra, 19, maja, 4. oktobra in 25. marca. — Maribor (mesto): Vsak drugi, četrti in peti torek v mescu za živino; če je ta dan praznik, se vrši dan prej. Vsak petek za prašiče in drobnico;;^ če je praznik, dan prej. Ako je v četrtek božič, se vrši v sredo. Vsako sredo in soboto tržni dan. — Marija Snežna na Velki: 20. maja (samo za blago), 6. avgusta. — Selnica ob Dravi: Kramarski prvo nedeljo po 22. juliju in prvo nedeljo po vernih dušah; v gradu Viltovž — Slemen; veliki ponedeljek in nedeljo Marijinega obiskovanja; pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu: križevo nedeljo, binlkoštno nedeljo, prvo nedeljo po binkoštih in angelsko nedeljo. — Ščavnica: 17. julija, samo za živino 14. septembra. — Sv. Trojica v Slov. goricah: 20. marca, ponedeljek po sv. Trojici, 28. avgusta, ponedeljek po tretji kvatrni nedelji, — Če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši sejm naslednji delavnik. Okraj Maribor (desni dravski breg),. Fram: Kramarski 26. julija, v nedeljo po 26. juliju, dan sv. Rešnjega Telesa in ob letni cerkveni prcMavi, — Sv. Marjeta na Dravskem polju: Kramarski nedeljo po sv. Marjeiti v juliju. — Poljčane: Ponedeljek po kvatrni nedelji v postu, ponedeljek po cvetni nedelji, ponedeljek po Križevem, soboto pred sv. Janezom Krstnikom, 10. julija, 29. avgusta, soboto po roženvenski nedelji in 15. novembra. — Prepolje: Kramarski nedeljo pa sv. Uršuli v oktobru. — Rače: Kramarski, na binkoštmi ponedeljek. — Ruše: Kramarski soboto in nedeljo po Marijinem rojstvu, nedeljo pred cvetno in prvo nedeljo po Telovem. — Slivnica: Kramarski 25. marca, 8. septembra in 8. decembra. — Slov. Bistrica: Živinski 17. januarja, 11. marca in 15. decembra; živinski in kramarski na cvetni pete/k, 24. februarja, 4. maja (sv. Fiorijan), 4. junija, 25, julija (sv. Jakob), 24. avg. (sv. Jernej), 24. septembra, 28. oktobra (sv, Simon) in 23, novembra (sv. Klemen). Če je ta dan nedelja ali praznik, ise vrši sejm naslednji delavnik. — Stu-denice pri Poljčanah: 25. januarja, četrti ponedeljek po veliki noiči in 13. decembra. Okraj Murska Sobota. Cankova: Ponedeljek po cvetni nedelji, ponedeljek po nedelji sv. Trojice, 24. septembra in 11. novembra. — Gornja Lendava: Živinski in kramarski 28. marca, 21. junija, 29. septembra in 30, novembra. — Hodoš; 10. marca, 5. julija, 19, avgusta in 5. oktobra. — Križevci: Za prašiče vsako prvo soboto v mescu, ako je ta dani praznik, se vrši prejšnjo soboto; za govedo in ikramarfski 16. aprila, 4. junija in 27. oktobra. — Martjanci: Za govedo in kramarski 23. maja, 6. avgusta in 27. oktobra. — Murska Sobota: Za govedo in konje prvi ponedeljek januarja, prvi ponedeljek aprila, prvi ponedeljek junija., prvi ponedeljek septembra in prvi ponedeljek novembra, Za govedo, konje in kramar-ski prvi ponedeljek februarja, prvi ponedeljek marca, prvi ponedeljek maja, ipirvi ponedeljek julija, 24. avgusta, 15. oktobra in 6. decembra. — Prosenjakovci: Za govedo in kramarski 15. marca, 16. julija, 2. septembra in 28. novembra. — Puconci: Za govedo in kramarski 28, maja, 10. julija, 10. septembra in 10. novembra. — Rakičan: Za govedo 26. marca, torek pred binkoštmi, 2, julija, 16, avgusta in 8. oktobra. — Če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši sejm naslednji delavnik. Okraj Novo mesto. al Črmošnjice: Dan sv. Matije, 24. junija in 12. septembra. — Kandija: Četrtek po 15. vsakega meseca, oziroma 15., ako je četrtek ¡in delavnik. — Lukovk: 16. maja (dan sv. Janeza), prvi ¡ponedeljek po sv. Jakobu (25. julija). — Št. Lovrenc: 10. avgusta in 23. novembra. — Mirna: 24, junija in 2. novembra. —- Mirna peč: Ponedeljek po sv. Jožefu v marcu, 31. maja, 30. junija, 29. septembra (dan sv. Mihaela) in 29. decembra. — Novo mesto: Torek po sv. Antonu v januarju, torek pred sv. Jurijem v aprilu, torek po sv. Jerneju v avgustu, torek po sv. Lu-kežu v oktobru, torek po prvi adventni nedelji, vsak prvi ponedeljek v mescu. Če pade svetnik na torek, se vrši sejem tisti torek. — Smuk: 10. marca. — Šmihel — Stopiče: Za živino vsak četrtek po 15. vsakega v mescu. — Toplice: Četrtek ;po sv. Matiji (24. februarja), četrtek po sv. Florijanu (4. maja), 27. julija, 14. avgusta, četrtek po roženvenski nedelji. — Tiebnje: 13. junija, 13. julija, 16. avgusta. — Velika Loka: 8. marca, 21. junija, 30. avgusta, 16. decembra, 12. maja in 25. julija. — Velik© Brusnice: Delavnik pred svetim Jožefom, soboto pred kvatrno nedeljo v septembru (za živino). — Zagradec: Soboto pred brfo nedeljo, dan pred malim Šmarnom (7. septembra). — Žužemberk; 3. februarja, 17. marca, 24. aprila, dan po vnebohodu, 9. junija, četrtek po sv. Urhu v juliju, 9. aivgiusta, 14. septembra, 28. oktobra, 6. decembra in soboto pred cvetno nedeljo. Okraj P r e v a 1 j e. Sv. Anton na Pohorju: Kramarski 13. junija ter prvo nedeljo po 13. juniju. — Črna: Prvi ponedeljek po sv. Florijanu (v maju), 5. avgusta na dan svetega Ožbalta, 21. oktobra na dan sv. Uršule» Ako je na te dni praznik ali nedelja, Se vrši naslednji prvi ponedeljek. —• Dravograd; 20. marca, 2. avgusta, 15. junija in 21. septembra; samo za živino 9. maja in 3, novembra. — Guštanj: Kramarski 17. januarja, sredpostno ali tiho nedeljo; kramarski in živinski 24. aprila, 24. jiunija, 1. septembra, 18. oktobra in 25. novembra. — Kapla: 7. julija in 13. oktobra. Kotlje: 25. maja in 13. julija. — Marenberg: Ponedeljek pred cvetno nedeljo, binkoštni tanek, 31. julija, 29. septembra, 11. novembra in četrti ponedeljek. po božiču; samo za živino 1. marca in 21. junija. — Mežica: 25. julija in 4. decembra. — Muta: 14, marca, 1, maja, 17, julija, 29. avgusta in 28. oktobra. — Prevalje: za živino četrtek pred sv. Urbanom in četrtek pred sv. Hieronimom, če pade ta na praznik, pa prihodnji četrtek; tržni dnevi vsako soboto. — Vuhred: za živino 19. marca in 4. septembra; kramarski 10. avgusta. — Vuzenica: Prvo postno soboto, 25, aprila, 4, julija, 16. avgusta, 10, oktobra in 6. decembra. Okraj Ptuj. Sv. Andraž v Slov. goricah: 13. junija in 30. novembra. — Sv. Barbara v Halozah: Kramarski 19. marca in v nedeljo po prazniku sv. Barbare. Tržni dnevi vsako nedeljo. — Sv. Bolfenk: 30. junija in 2. septembra. — Breg pri Ptuju: Drugi ponedeljek v maju, 6. junija, drugi ponedeljek v juliju, 26. avgusta, drugi ponedeljek v septembru. — Koračice: 21, junija, 29. avgusta, 28. oktobra in 2. decembra. — Sv. Lovrenc na Dravskem polju: 12. marca, 27. junija, 10. avgusta in 29. septembra. — Sv. Lovrenc v Slov. goricah: Sredo pred vnebohodom, 31. julija in soboto pred roženvensko nedeljo, — Ormož: Za živino in kramarski na cvetni petek; za živino, konje in kramarski prvi ponedeljek po Jakobovem, 25. julija in na Martinovo 11. novembra; za živino vsak prvi ponedeljek v januarju, feibruarjiu, marcu, maju, juniju, juliju, septembru, oktobru in decembru; za prašiče vsak torek (če je praznik, odpade). — Ptuj (mesto): Za konje in živino vsak prvi in tretji torek v mescu, za parkljarje vsako sredo; tržni dan ivsak petek; letni kramarski 23. aprila, 5. avgusta in 25. novembra. — Ptujska gora: Kramarski 19. marca, šesto nedeljo po veliki noči, 2. julija, 15. in 16. avgusta ter 8. septembra. — Središče: Kramarski 17. marca, 12, maja, 24. avgusta in 5. novembra; za prašiče dnugi in četrti ponedeljek v mescu. — Sv. Tomaž: 21. junija, 29. avgusta, 28. oktobra in 3. decembra. — Če je ta dan nedelja ali praznik, ise rvrši sejm naslednji delavnik. Okraj Radovljica. Bitnje: 26. julija. — Bohinjska Bistrica: Živinski 1. maja in 18. oktobra; kramarski 24. junija, 6. decembra in vsako prvo nedeljo v oktobru. — Bohinjska Bela: Kramarski na dan sv. Marjete. — Bohinjska Srednja vas: Kramarski 11. novembra in 4. maja. — Dovje—Mojstrana: Kramarski 20. januarja, tretjo nedeljo po veliki noči, prvo nedeljo v avgustu, 29. septembra in 23, novembra. — Gorje: STARŠEM! Ako vam je do sreče in zadovoljstva v hiši, morate — čim opazite na kalkem članu družine bledo s t obraza, pomanjkanje volje do jedi, nervoznost, pogost glavobol, brez s panje, h i it r o razdražiji-vost in utrujenost — takoj vedeti, da so to posledice slabokrvnoisti, a preprečiti morate še 'težja obolenja, ako takoj začnete okrepčevati njihovo kri z zdravilnimi železnimi preparati, od katerih eden je najbolj poznan ter preizkušen od tisočev in tisočev zdravnikov in zasebnikov z največjimi uspehi, in ta je »ENERGIN« za krepitev krvi, živcev in teka (apetilta). Zdravniki trde, da je za opomoglost otrok doivolj 3 male, za odrasle 3 velike žlice na dan, »Energin« čvrsti kri, pospešuje tek in krepi vse telo, »Energin« je prijetnega okusa ter ga radi uživajo otroci in odrasli. Dobiva se v vseh lekarnah in stane 1 pollitrska steklenica 35 dinarjev. Reg. S. B, 4788/32. Živinski na cvetni petek in 11. novembra; kramarski nedeljo po sv. Juriju in roženvensko nedeljo. — Jesenice; Kramarski 14. februarja, 19, marca, 4. maja, 3, decembra, binkoštni ponedeljek, prvi ponedeljek v mescu oktobru ter na Savi na dan sv. Petra in Pavla; živinski in kramarski 6. novembra. — Kamna gorica: 10. avgusta in 4. decembra. — Koroška Bela: Kramarski prvo nedeljo pa velikem Šmarnu. — Kranjska gora: Kramarski 20. marca in drugi ponedeljek v oktobru. — Kropa; Kramarski nedeljo po sv. Marjeti (13. julija), prvo nedeljo po sv. Lenartu (6. novembra), na veliki četrtek, nedeljo po sv. Lukežu (18. oktobra) ter na dan sv. Barbare (4. decembra;). — Lesce: Živinski 24, februarja, 13. junija, 16. avgusta, 29. septembra, 21. oktobra in velikonočni torek. — Podkoren: Drugo nedeljo oktobra. — Radovljica: Živinlski in kramarski 12, marca, 24. aprila, binkoštni torek, 26. julija, 28. oktobra in 13. decembra. — Rateče: Kramarski tretjo nedeljo v oktobru. — Ribno: Kramarski prvo nedeljo po sv. Jakobu in prvo nedeljo po sv. Simonu. Okraj S 1 o v e n j g r a d e c. Št. IIj pod Turjakom: 20. aprila, 2, julija, soboto pred angelsko nedeljo. — Št. Ilj pri Velenju: Ponedeljek ipo tihi nedelji, 4. avgusta in 21. septembra. — Št. Janž pri Dravogradu 15. aprila, 13. junija in ponedeljek po imenu Marijinem. — Sv. Lenart pri Št. Ilju pod Turjakom: Pustni ponedeljek, 1. junija in 13. oktobra. — Slovenjgradec: 25. januarja (spreobrnjenje sv. Pavla), 12. maja (sv. Pankracij), 10. av-gulsta (sv. Lovrenc), 19. novembra (sv, Elizabeta); samo za živino vsako dirugo soboto v postu ter vsak prvi ponedeljek v septembru in oktobru. — Šoštanj: Četrtek pred pustom, velikonočni torek, 22. junija, 12. julija, 22. septembra, ponedeljek pred sv. Katarino. — Velenje: Četrtek po pepelnici, 1. maja, ponedeljek pred binkoštmi, 18. julija, 24. avgusta in 24. oktobra, — Če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši sejni naslednji delavnik. oktobra in 19. novembra. — Ponikva: 14. februarja, četrti ponedeljek po veliki noči in soboto pred sv. Martinom. — Pristava: Torek po binkoštih in 17. oktobra. — Rogatec: Kramarski in živinski 21. marca, 12. julija in 30. novembra, — Sedlarjevo: 16. februarja. — Slivnica: Prvi četrtek po binkoštih, 7. oktobra in 22. julija. — Šmarje pri Jelšah: Ponedeljek po sv. Treh kraljih, ponedeljek po veliki noči, ponedeljek po imenu Marijinem, 20. marca, 21, junija, 17, avgulsta, 4, decembra. — Stara Sveta gora: Soboto pred tiho nedeljo, binkoštno isoboto. — Tinsko: Petnajsti dan po binlkoštih, 2, julija, ponedeljek po angelski nedelji. — Sv. Vid pri Gro-belnem: 14. marca, 17. junija in 20. septembra, — Zagorje: 31. julija. M e d j i m u r j e (Čakovec). Čakovec: Cvetni ponedeljek, 29. junija, 3. avgusta in 25. novembra. — Draškovec: Sredo po Jurjeivem, 7. in 16. avgusta ter 11. novembra. — Sv, Helena pri Čakovcu: 18. avgusta in 22. septembra, — Kotoriba: 9. marca, 27. junija, 30. septembra in 30. novembra. — Mursko Središče: 1. maja, 20. avgusta in 26. oktobra. — Nedeljišče: 15, junija, ponedeljek po angelski nedelji. — Prelog: Binkoštni torek, ponedeljek po Jakobovem. — Rac—Kaniža: 16. maja, 24. junija, 10. avgusta, sredo po beli nedelji, — Štrigova: 19. marca (sv. Jožefa dan), 22. julija, 30. septembra in 4. decembra, — Sv. Rok pri Čakovcu: na Rokovo in Mihaelovo. Čitatelje vljudno prosimo, naj nam siporoče spremembe glede sejmov. KNJIGE PAPIR prodaja Nova založba. r. z. z o. z- v Ljubljani Kongresni trg 19 (poleg Nunske cerkve) Nova založba je zadružno podjetje. Nova založba zalaga knjige slov. pisateljev. Nova založba prodaja vse knjige: šolske, poučne, leposlovne, molitvenike. Nova založba ima na izbero papir vsake vrste, vse papirne izdelke, nalivna peresa, risalna orodja, sploh vse, kar rabi dom, šola in pisarna. Nova založba ima bogat izbor kristalnih izdelkov, Marijinih kipcev, primernih za darila. Nova založba prodaja na drobno in na debelo. Nova založba daje prodajalcem na deželi primerne popuste. Pridite in oglejte sil Za Miklavža! Za Božič! Za godove! , Okraj Šmarje pri Jelšah. Dobje: Belo soboto, 16. julija, sredo pred imenom Marijinem in 25. novembra. — Sv. Filip v Ve-račah: 14. januarja, 22. februarja, 1. maja, 25, maja, 17. julija, 29. avgulsta in 16. oktobra. — Sv. gora pri Sv. Petru pod Sv. gorami: 4. avgusta in 7, septembra. — Koprivnica: 25. januarja, 3. marca in 13. julija. — Kostrivnica: 10. marca, 25. aprila, 15. junija, ponedeljek po sv. Jakobu, soboto pred roženvensko nedeljo. — Kozje: Kramarski in živinski 24. februarja, 26. aprila, 13. junija in 25. julija. — Loka pri Žusmu: 13. aprila, 20. julija, 25. avgusta in 12, septembra. — Lemberg: Ponedeljek po sredpolstni sredi, cvetni petek, 12. maja, dan pred sv, Rešnjim Telesom, ponedeljek po Urhovem, 5. avgusta, 25. oktobra in 25. novembra. — Lesično: Ponedeljek po vseh svetih. — Sv. Nikolaj v Polju: 8. maja in 6. decembra. — Sv. Peter pod Sv. gorami: 5. februarja, 6. marca, 23. maja, 4. avgusta, 7. septembra, 21. oktobra, 11. novembra in 13. decembra. — Pilštanj: 9. februarja, 8. marca, 16. maja, 9. junija, ponedeljek po Rokovem, 29. septembra, ponedeljek po vlseh syetih ter 31. julija. — Podčetrtek: 1. julija, 1. oktobra, 17. marca, veliki torek, 10. avgusta in 21. novembra. — Podsreda: 24. junija, 21. septembra, 18. Tvornica suhih, oljnatih in lakastih barv ČUK FRANC CELJE DOMŽALE Tekoči račun pri Ljudski posojilnici v Celju Poštni čekovni račun št. 16.147 Telefon 162 Priporoča svoje lastne prvovrstne izdelke: zemeljske, kemične, oljnate in lakaste barve, barvo in lak za pode, parketni vosek, zajamčeno čisti firnež, terpentin, brunolin, gorilni špirit, čopiče vseh vrst, karbolinej, prašno in strojno olje, steklarski in mizarski klej. Gobe. Mavec. iiilili BBlIBIlBliBIliliiiiii ilaksnCr immade*ije, da las „Seveda, to si gotovo niste mislili, ker veste da imam danes veliko pranje perila. Poprej sem na takdan pa tudi komaj moglaitiz doma." „Ah tako — Vi imate zdaj pomoč?" „In še kako vestno. Sicer pa, tu stoji na prodajalni mizi, dobro in zvesto Schichtovo terpentinovo milo. Ono tako olajša pranje perila, da Vam ne morem povedati. Poleg tega postane perilo tako belo in čisto ter dobi prijeten duh po mladem smrekovem gozdu." „Veste kaj? To milo bom odtlej tudi jaz uporabljala!'4 £CHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO .. .Tn za namakanje ZeTfika hvala glgllliiillBlglBlBlSlBlglBlBlBlBlHlalB ■ Mg I IK Vam nudi brezplačno vse nasvete za potovanja, posebno glede popustov. S ® ^^ • ® Prodaja vse vozn* karte za tu- in inozemstvo po originalnih cenah brez B I Maribor pribitka. — Kupuje in proda;a vse valute (šilinge, dolarje, franke itd.) I Aleksandrovac. 35 ter potovalne čeke po najboljših dnevnih cenah. — Podružnice: Celje, ■ Tel. 21-22 in 21-29 Rog. Slatina, Gornja Radgona, Št. IIj, Dravograd, Maribor glavni kolodvor. B (Hotel Meran) - Tujskoprometna zveza za bivšo Mariborsko Oblast. - Najbo je in najceneje potuješ potom Putnikall Zdravljenje prekomerne debelosti. Vzrok odebelenja je največkrat uživanje pre- ekstraktov zdravilnega rastlinstva, odstranjujejo obilne in nesmotreno sestavljene hrane ob ne- brez najmanjše neprijetnosti vse pojave in zna- zadostni zaposlitvi mišičevja. Pri moških najde- ke čezmerne debelosti. Mladeniško sveže se to- mo vzrok odebelenja tudi še često v preobilnem rej počutite, ako uporabljate Slatinske tablete uživanju alkoholnih pijač, pri ženskah pa se za hujšanje, ker izgine odvisna maščoba s tre- pojavlja zlasti po prekoračenem 25. letu starosti. buha, s stegen, izpod brade, vratu in skratka Sredstev proti preobilni debelosti ne manj- povsod, kjer je doslej kazila zunanjost, pa tudi ka. Takšna so n. pr. izdatno gibanje mišičevja, iz notranjih organov. Nenormalna teža prične šport, mehanična sredstva (masaža), elektrika, padati, telo postane vitko in lahko in daje v pri- parne kopeli itd. Vendar pa vemo, da imajo te dobljeni novi prožnosti zopet veselje do živ- metode vsaka tudi svojo slabo stran, škodljiva ljenja. Slatinske tablete se dobe v vseh lekarnah pretiravanja in celo nevarnosti za zdravje. in stane 50 tablet Din 24"—, 100 tablet Din 39'— Slatinske tablete za hujšanje, ki so sestavljene in 20 tablet Din 69-—. iz zdravilnih mineralnih soli in neškodljivih R. S. br. 27494/28. XII. 1934. Manufakturna In modna trgovina r,§m Franc Dobovičnib Ur .Celje, Gosposka IS. j |;||llllllll!lllllllllllllllilllllll!tllilllllllll[lllllllllllllllllll!lllliilllllllilllill!lllil^ Nove vloge mo^eJ° v'a?atei?! vsak cas dvigniti! Okoli 3900 novih vlagateljev je do konca septembra 1936 naložilo že preko 42,000.000 dinarjev pri MESTNI MILNICI MBIMN5NI Za vse vloge jamči mestna občina ljubljanska. 31485353482323534853534853239148485323484853234853484853235302005348539048484802024853000200535353484823485353234853482353 48535353532323532323232348234823482323 SKRB ZA SVOJCE - NAJVEČJA SKRB Z delom dobrega gospodarja, z zaslužkom skrbnega družinskega očeta se preživlja vsa družina. Dokler on dela in služi, je vse v redu. Ko ga pa ugrabi nenadna smrt, ostane družina brez sredstev v bedi in pomanjkanju. Zakaj? Zato, ker oče ni pravočasno poskrbel za svojo družino, ker se ni zavaroval za slučaj, smrti! Vsak skrben oče se zavaruje v korist svoje družine. Ločitev od žene in otrok mu je lažja, če jih zapušča v zavesti, da je zanje storil vse, kar je mogel. Oče, ki mu ni mar, kaj bo z družino po njegovi smrti, ni vreden imena »oče«. Vsaj za kritje pogrebnih stroškov bi moral poskrbeti! MOŽJE, OČETJEI Če še niste poskrbeli za svojce, storite to takoj, še danes, ker jutri bo mogoče že prepozno! Zavarujte sebe in svoje domače pri KARITAS, ki ima tri vrste zavarovanj: 1. posmrtnino, 2. doto, 3. starostno preskrbo. Zavarovanje KARITAS je dostopno vsem. Najmanjši mesečni prispevek je 5 Din, Kdor težko plačuje prispevke, je zavarovanja najbolj potreben! — Vsa pojasnila o zavarovanju KARITAS dobite brezplačno pri: KARITAS KARITAS Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice Maribor, Orožnova ulica štev. 8 Najbolje in najvarneje naložite denar pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM tf LJUBLJANI registrov, zadruga z neomejeno zavezo - TAVČARJEVA (SODNA) ULICA St. 1. Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju; večje stalne vloge po dogovoru. — Stanje vlog 35,000.000 din. - Rezerve 1,300.000 din. - Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso brez prekinjenja obre-stovanja. Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite na teko-Blagajniške ure- čem računu pod najugodnejšimi pogoji. Ob delavnikih od 8—12^2 in od 3—41/2, ob sobotah in dnevih pred prazniki samo od 8—121/2. Telefon 284? Brzojavke: Kmetskidom Rač. pošt. hran. št. 14.257 Žiro rač.: Narodna banka Podružnici v Kamniku in Mariboru Telefon 245 CELJE se priporoča za: ZA KRESIJG Splošno kleparstvo // Vodovodne instalacije // Strelovodne naprave Izolacije streh s „Conco" izdelki Kritje streh, zvonikov itd. // Avtomatične sesalke za hišne vodovode in za pojačanje vodnega pritiska Solidno delo // Zmerne cene ZA REDNE SLOVENČEVE NAROČNIKE NEZGODNA PODPORA 10.000 DIN = BERITE NAŠE LISTE IN OGLAŠUJTE V NJIH! = NA ZAHTEVO VAM JIH POŠILJAJO 8 DNI BREZPLAČNO NA OGLED = NASLOV ZA NAROČILA IN VSE INFORMACIJE: LJUBLJANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA = SLOVENEC SLOT. DOM PONEDELJSKI SLOVENEC RAFAEL SALMIČ CELJE, NARODNI DOM Najstarejša narodna tvrdka Vam nudi poročne prstane, ure, zlatnino, srebrnino, optiko, jedilni pribor itd. v največji izbiri in po najnižjih cenah Ustanovljen o leta 1899 Jinton ¿Petek Priporoča se Manufahturna in modna trgovina ......... ' ii ■ i CELJE - Prešernova ulica 21 Priznana trgovina nizkih ceni Mi bomo -vedno cenejši! HOTEL EUROPO TECJE Prvovrstni hotel z najboljšo kavarno in restavracijo II Priznano najfinejša štajerska vina PRI HRIPI, INFLUENCI, PREHLADU se navadno priporoča tudi masaža. Za masažo je »ALGA« izvrstna; pri hripi, influenci in prehladu namočite del robčka z Algo in rahlo masirajte bolniku prsi, ledje, roke, noge, vrat in čelo. Masaža x Algo ublažuje bolečine ter krepi in osveži bolnika. Po masiranju nastopi miren in zdrav spanec. Alga se dobiva povsod in stane steklenica 12 dinarjev. Vsem društvom, občinskim upravam, trgovcem in posameznikom se za izdelavo različnih tiskovin priporoča MOHORJEVA TISKARNA reg. zadruga z o. z. o Celju CELJSKA MESTNA HRANILNICA Za hranilne vloge jamči poleg premoženja i7in„0 CELJE Trg Kralja Aleksandra hranilnice še mesto Celje 2 vsem premoženjem in z vso davčno močjo Vloge se izplačujejo neomejeno (v lastni palači pri kolodvoru) Koledar 1937. Ako znate varčevati Ako znate računati Ako znate primerjati Ako hočete biti dobro postreženi potem kupujte razno manufakturno blago edino le v priznano solidni manulahturni trgovini Valentin Hladin Celje Prešernova ulica 14 Nagrobne spomenike in vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela izvršuje J o S k o iz marmorja in umetnega kamna Mulej kamnosek Krško po'eg bolnice Pelo solidno! Cene nizke! JAKOB KOS / kotlarstvo MARIBOR Glavni trg itev. 4 prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor kotle za kuhanje žganja in perila ter krme za svinje. — Krzopanlniki (Alfa) b pripravo za kuhanje žganja. Škropilnice za vinograde. Stroji za sladoled — Avto-genično varenje itd. — Cene zelo nizke 1 Prepričajte se sami! Mulavec Zaloga ur, zlatnine in srebrnlne ter optičnih predmetov Vsakovrstno slato kupujem po najvišji ceni! Jakob MARIBOR Kralja Petra trg 1 Vsa o to široko spadajoča dela isvt šujem t ttno solidno in poceni! Športne maje „Triglav" iz čiste volne, z lepo barvastimi črtami za dame, komad od Din HO' — naprej. Iste iz angleške preje od Din30 — naprej Navadne veste barvasto črtane od od Din Id'— naprej po velikosti. Vse pleteno bla^o iz lastne pletarn^ Ekspertna hiša = luna = Maribor, samo na Glavnem trpu 2d Razpošlljalna vseh vrst psrja, ke nič 10 oiščeno, 1 _fcgT od iS" - naprej. Zahtevajte ceni, in vloree, katere preimefe „ , ne ocgovana se zamenja ali vrne denar! fcriiw «° - "S Irt-S 2 Ji s»: a a-2 ® -X o t? AJ-f-5 Zato je redna vsakodnevna uporaba prijetne _ močne švedske tinkture »ELSA« (švedske kapljice) S:: lekarnarja Fellerja izredno koristna, ker ustvarja poleg tega, da olajša in pospešuje prebavo, dober tek in doprinaša k rednemu delovanju prebavnih organov, a je obenem zelo okusna, fino aromatična pijača, ki ostavlja v želodcu občutek prijetne sve-žosti, vplivajoča s tem tudi na splošno razpoloženje in delovno sposobnost. — 2 steklenici Din 50-—, 4 steklenice Din 92-— z zavojnino in poštnino vred pri lekarnarju Eugen V. Fellerju, Stubica Donja št. 589, Sav. ban. Odobreno po ministr. socialne politike In nar. zdravja Sp. it. 509 z dne 24. III. 1932. Fellerjevo Elsa ribje olje, pristno, prijetnega okušal Krepi vsakogar, posebno slabotne žene in otroke. Bleda dekleta postanejo sveža in rožnata. Tudi slabotne žene ga rade pijejo. Povzroči porast teže in zdrav izgled. Velika steklenica Din 20-—. Elsa kina železno vino za slabokrvne in ble-dične osebe, potrebne okrepčila. Steklenica 16-50 Din. Železni liker (Hegaferrin) 19-80 Din. Elsa-prašek za zobe 6-60 Din, dr. Heiderjev prašek za zobe v škatlah 6-60 Din, v vrečicah 4-40 Din. . _ Hega-sladkorčki za prsa in proti kašlju 8-80 Din, Kaiserjeve karamele po 5 in 12 Din. Prava sredstva za zdravje in'dom Elsa-kapljice za zobe 7-70 Din. Najmočnejši francoski vinski cvet, izvirna »Radicum«-znamka, velika steklenica 19-80 Din. Mazilo proti ozeblinam 11-— Din. Mazilo za rane 11-— Din. Prašek proti golši 11-— Din. Mazilo za otroke 11-— Din. Jelisava kafrne kroglice 4-50 Din. Rumova esenca 5-30 Din in 19-80 Din, kineški čaj od 2-50 Din naprej. Prava metoda za negovanje nog Zoper kurja očesa, žulje itd. Vam pomaga brez bolečin, brez noža, brez nevarnosti zastrupljenja krvi, hitro in zanesljivo delujoči Fellerjev Elsa turistovski obliž. Mali karton Din 4'40, veliki Din 6-60. Elsa-prašek za posipanje zoper potenje telesa in nog. Škatla z rešetko 7-70 Din. Elsa prašek za -j.. g, nožno kopel 6-60 Din. "©oŠ Elsa-prašek zoper golazen usmrčuje zanesljivo in hitro vso golazen. Velika doza 17-60 Din. Briz- 0 ¡e galnica za pokončavanje golazni 25-— Din. Tink- S o-^ tura proti stenicam 17-60 Din. -g §" _ Strup zoper miši in podgane, »F 1 o x«-zrnje, -a" 5 8-80 Din. -9 S Naftalin del od 1-50 Din, kafra od 3 Din naprej. JS.gJS Elsa hranilni prašek za živino kot močan do- M g c datek dnevni hrani za konje, govedo, ovce, prašiče in perutnino. Karton 8'— Din. Mazilo za konje ^no 19-80 Din. Kreolin 10-— Din. g ^ Zavojnina in poštnina posebej, a najceneje. Čim več hkrati naročite, tem več prihranite na poštnini. Če se ti preparati prilagajo Elsafluidu, Q 0jg se poštnina prihrani. — Naročila naslavljajte raz- M ločno na: Lekarna EUGEN V. FELLER, «j „-3 Stnbira Donja št. 58», Savska banovina ■• 0S 3 ^ tfi s OJC . M «>2 os t-;— o "S g* g zr (D - ^"Eo £ «s a- ^s 03"P* . ® K Pohištvo, tapetništvo, posteljnina, iinolej, preproge, zavese in tkanine za pohištvo. Izdelovar je pcsteljnih cdej in iič- g ____1- ^jMaaaft^ AM 3zzrsi!ssri~sns r. novan, narioor trebščin. / Dobavlja na veliko in malo po ■■■■■■■■■■■i Vetrinjska ulica 7 najnižjih cenah. / Brez konkurence. Telefon 2905 Koroika cesta 8 Vaše broširane knjige znižajo vrednost Vaše knjižnice. Knjiga, ki Vam je draga, mora imeti tudi dostojno zunanjost. Za nizko ceno Vam zveže broširane knjige, revije, časopise in razne ilustracije Knjigoveznica Mohorjeve tiskarne v Celja. Naročila po pošti izvršuje točno in v najkrajšem času. 1 Novo zdravilo proti revmatizmu. Tri leta sem trpel revmatične bolečine, ki so se mi stalno ponavljale v sklepu desnega kolena v zvezi z otekanjem ter revmatične bolečine v desni rami in gornjem delu roke. Bolezen je radi tega tako močno napredovala, ker ji v začetnem stadiju nisem posvečal nikake pažnje. Bolečine so v začetku bolezni trajale navadno samo nekaj dni, pa so nato prenehale, tako da sem mislil, da je že vsaka nevarnost minila. Toda to je bila samo prevara. Bolezen se je po gotovem času zopet ponovila in se potem vse pogosteje pojavljala, trajala vedno dalje čaša, dokler ni končno postala stalna in se razširila na vse dele telesa. Dolgo sem trpel na tej bolezni, poskušal vsa mogoča sredstva, toda brez uspeha, dokler nisem izvedel za novo zdravilo pod imenom »Nibol« tablete. Te tablete proizvaja lekarna Mr. Ba-hovca v Ljubljani, ki tudi vsled svojih ostalih proizvodov uživa najboljši glas v tu- in inozemstvu. Kupil sem v lekarni za 20 Din malo stekleni-čico z 20 »Nibol« tabletami in jemal trikrat dnevno po dve »Nibol« tableti, pa so bolečine takoj prenehale. Z masiranjem z »Nibol« mastjo in oviranjem obolelih kolen je izginila po nadaljnjih šestih dnevih tudi oteklina. Danes sem nonolnoma ozdravljen, ali kakor hitro čutim kak prehlad ali trganje, kar se navadno zeodi snomladi ali jeseni, vzamem takoj dve »Nibok tableti, da tako nreprečim ponovno obolenje. Seda i imam »Nibol« tablete vedno_ doma. da z niimi nrenrečim ponovno obolenje, in sicer veliko stekleničico s 40 tabletami za 34 Din. Z nsophnm jih nrmrabl ram tudi pri hrini slavo-in zoboboln ter jih vsakomur radi njihovega zdravilnega delovanje najtopleje nrinoročam. Franc Kralj. Manufahturna, modna in bonfehcijsha trgovina F. I. Gor i car Ljubljana Sv. Petra c. 29 priporoča svojo veliko zalogo blaga za moške in ženske obleke, za plašče In suknje. Vse vrste blaga za nevestine opreme Pletenine in trikotaža. Damska ln otroška konfekcija po najnižjih cenah. Pri večjih nakupih primeren popust. Kadar potrebujete te vrste blago, spomnite se na našo solidno tvrdko ter se sklicujte na na« Mohorjev inserat. Državno priznano uiiliiže Kovač, Maribor, Gosposka ulica 46 Trgovski tečaji. — Začetek v septembru. Posebni tečaji za strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo, trg. računstvo, korespondenco, slovenščin o, hrvaščino, nemščino, lepopisje. Strojepisna dela. — Razmnoževanja. - Kopiranje načrtov. - Prevodi v vse jezike. — Reklamna in propagandna dela. Javna strojepisna soba: Na razpolago so pisalni stroji« tndi s pisavo v cirilici, stroj s 46 cm dolgim vozom in računski stroji. Prvo jugoslaveasko transportno d. d. SCHENKER & Co. MARIBOR Telefon št. 20-44 in 23-03. Pavel Heričko lončar in peiar Maribor, Tattenbachova ul. Nizke cene! Nizke cene! ČATEŠKE TOPLICE KTimi: Najbolj vroči (54-5° C) radioaktivni vr e I e c v Dravski banovini. Zahtevajte veliki brezplačni CENIK! Dobra Roskopf ura . . Din 40- — Ista v boljši izdelavi . „ 60- -Tina tenka nra z reliefnimi številkami . . „ 120- — 2—5 let garancij»! Dobra bndilka z 1 zvon. l>in 45-— Ista, prima kvalitete . „ 65'— „ z 2 zvoncema, prima „ 76- A. KIFFMANN špecijalist samo za boljše ure Maribor št. 4. Dobro in poceni platno, svilo, sukno itd. dobite v I. Trpinovem Tekstilnem bazarju Maribor, Vefrinjska ul. 15 Krekova posojilnica r. z. zo.z, v Mjii-ii> CELJE TELEFON 135 OERNESTGERTCO MEDICAH SVECAR MARIBOR Gosposka ulica 13 priporoča svoje prvovrstne cerkvene ia krstne sveče. Velika zaloga medu ter najfinejšega medenega peciva. L. Mikuš Ljubljana i i Dežniki Mestni trg 15 Telefon 22S2 na malo in na veliko! Ustanovljeno 1SM THIERRY-jev BALZAM EDINO PRISTEN samo z zakonom zavarovanim znakom »ZELENA NUNA« in imenom »THIERRY«! Uporablja se pri motnjah prebave, hlipkanju, kolcanjn, želodčnih bolečinah, pomanjkanju teka, želodčnih krčih, črevesnih boleznih in driski. Nadalje pri oslabelosti, onemoglosti, nezavesti, proti zobobolu, pri boleznih ust in grla za grgranje in kot sredstvo pri bolečinah in trganju v udih. Oglas po uver. min. nar. zdravlja in soc. pol. S. br. 12947 od 7. VI. 1934 THIERRY-jevo CENTIFOLIJSKO MAZILO To jezavarovana znamka edino pristnega THIERRY - BALZAMA. Varujte se ponarejenja! (MAST za rane) EDINO PRISTNO samo z zakonom zavarovanim znakom križa z ovito kačo in rožo centifolije. THIERRY-jeva MAST s centifolijo ublažuje bolečine, izvleče iz ran nesnago, pospešuje zdravljenje rane, ublažuje obolenja ter se toplo priporoča pri različnih ranah, ker je raz-kuževalno sredstvo, poznano v tu- in inozemstvu. ,'ïi, 33. C,-4 mzsï fe O — -r- eni IS> z 31 ;H I» = -< g § Z » S3 § u rn s ■P- 3C ss bi 'S 5 g 5 IV) g p co Thierryjevi zdravilni izdelki (Thierryjev balzam in centi-folijska mast) se dobivajo v lekarnah, in sicer: balzam: mala steklenica Din lO—, velika steklenica Din 50-—; centifolij-ska mast Din 12-—. Kjer jih ne dobite z zgoraj omenjenimi zavarovanimi znaki, jih naročite naravnost od: Lekarne „Angel varuh" Adolfa pl. Thierry-ja nasl. PREGRADA štev. 29 (via Zagreb), Savska banovina. C ena za Thierry - Balzam skupaj z ovojnino in poštnino: 6 steklenic Din 60-—, velika specijalna steklenica Din 55'—. Cena za centifolijsko mast skupaj z ovojnino in poštnino: 4 lončki Din 48-—, 6 lončkov Din 66-—. — Pri večjih naročilih znaten popust! — Denar se pošlje vnaprej, sicer se pošlje po povzetju. — Veliki cenik, poučno brošuro in koledar 1937 pošljem na zahtevo brezplačno. Oglas po uyer. min. nar. zdravlja in soc. pol. S. br. 12948 od 7. VI. 1934. To je zavarovana znanka edino pristne THIERRY-jeve centifolijske masti. Varujte se ponarejen j«! Brzojavni naslov: THIERRY, PREGRADA Svoj denar nalagate najbolje in najvarneje pri SPODNIKŠTA JKRSKI LJUDSKI POSOJILNICI = registrovani zadrugi z neomejeno zavezo ■ V MARIBORU Gosposka, ulica 23 Obrestuje hranilne vloge vedno po najugodnejši obrestni meri! LJUDSKA SAMOPOMOČ reg. pomožna blagajna, Maribor, Grajski trg št. 7 Poštni ček. račun 10.526 in 14.954 GI3VI10 POVerJeillŠttfO: Telefon 2131 LJUBLJANA, Tyrieva cesta št. 34 Zavaruje za pogrebnino vse zdrave osebe od 17. do 70. leta do največ Dia 10.000-—, za doto vse mladoletne od 1. do 16. leta do največ Din 25.000-—. Izplavala do danes nad 25 milijonov dinarjev na pogrebninah in podporah. — Zahtevajte brez-obvezno in zastonj pristopne izjave. Zaupniki se sprejemajo za vsak kraj Dravske banovine. Rezervni fond: nad 5 milijonov dinarjev Ustanovljena leta 1927. I. jugosl. tovarna tehtnic in ključavničarska delavnica ter konces. podjetje za instalacijo vodovodov IVAN REBEK celde dobavlja razne tehtnice, izvršuje vsa v ključavničarsko stroko spadajoča dela, kakor štedilnike, ograje, obhajilne mize itd. Brzojavke: Rebek Celje Telefon 167 Ustanovljena 1894 Nalagaj prihranke v: HRANILNICO DRAVSKE BANOVINE (prej Kranjska hranilnica) Ljubljana (prej Južnoštajerska hranilnica) Celje Za obveze zavodov jamči vsa Dravska bano- MafibOr rina z vsem premoženjem in davčno močjo. Zahtevajte takoj veliki ilustrirani cenik in vzorce, katere dobite zastonj! Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar. Ogromna izbira, zelo nizke cene'! ZDRAVJE hersan „RADIOSAN" Zagreb, Dukljaninova ulica 1 s pomočjo zdravilnih lastnosti rastlin z uporabo »Hersan čaja«, sestavljenega iz posebno zdravilnih rastlin po receptu doktorja R. W. Pearson a , šefa zdravnika v Bengaliji (Angleška Indija). Po dolgoletni praksi je dognana učinkovitost »Hersan čaja«, in to z gotovim uspehom pri obolenjih kot: poapnenje žil, motnje krvnega obtoka, bolečine pri mesečnem perilu, migrena, revmatizem, obolenje ledvic in jeter, želodčne motnje, za-strupljenje, zaprtost, giht, črevesne bolezni, hemeroidi, splošno in prenaglo debelenje. — »HERSAN ČAJ« SE DOBIVA V VSEH LEKARNAH. — Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: Reg. Š. br. 14.001/35. „JACA RPV-ŽIVCEI APFTtT Otrokom trikrat na dan po i malo žličko, odrasli m trikrat na dan po 1 veliko žlico. ENERGIN se dobi v vseh lekarnah: 1 steklenica (pol litra) Din 35'—. Po pošti pošlje 3 stekl. ENERGINA I)in 110'— Laboratorij ALGA, Sušak 6 stekl. ENERGINA Din 220'— (in 1 povrh) 12 stekl. ENERGINA Din 440-— (in 2 povrh) ENERGIN v steklenicah po četrt litra za člane bolniških blagajn Reg Sp. br. 4787 od 23. III. 1932. REVMATIČNIM se vedno priporoča masiranje. Za masažo je najboljša ALGA se dobiva povsod in stane 1 steiklenica 12 dinarjev. Izdelek Laboratorij „ALGA", Sušak Hubertus terpentinovo milo f Vaše perilo perite le s sredstvi, ki mu ne škodujejo. To sta „HUBERTUS" milo in „PERION" pralni prašek. — Naša domača izdelka! * SEZNAM KNJIG ZALOŽBE DRUŽBE SV. MOHORJA V CELJU Knjige nabožne vsebine Avguština Avrelija: Izpovedi, v platno......... v polusnje........ v usnje . . ,....... Ehrlich dr. L.: Katoliška Cerkev. Trije zvezki vkup .... v polplatno................. v platno . ... '.............. Jeglič dr. A. B,: Mesija. S slikami ......... Jeglič dr. A. B.: V boj za temelje krščanske vere!..... — V boj za krščanske resnice in čednosti)..... — V boj za krščansko življenje!......... 1—3. zvezek vkup, v platno......... Kaipar - Oblak; Vtiski iz Konnersreatha ....... Kocijančič Št.: Kristusovo življenje in smrt. Druga izdaja. V dva dela vkup............... v dva dela, v polplatnu............. v dva dela, v polusnju............. Lampe dr. Fr.: Jeruzalemski romar. S pod. Oba zvezka vkup Lampe-Krek: Zgodbe sv. pisma. S podobami. I. del: Stari zakon (1.—9. zvezekj; II. del: Novi zakon (10.—18. zvezek); polusnje z rdečo obrezo, vsak del zase .... v usnje, z rdečo obrezo............. preprosto v polplatno............. preprosto v polusnje ali v platno......... posamezni zvezki 1.—18., vsak .......... Lesar Anton: Prilike p. Bonaventure......... Lesar dr. J os.: Apostoli Gospodovi I. in II. del, vsak del zase oba dela vkup............... Podgorc V.: Razlaganje cerkvenega leta ali Slovenski Goffine (516 strani)................. Rogač-Torkar: Življenje svetnikov in svetnic. Stara, popravljena, druga izdaja, I. in II. del, 2192 strani, vsak del zase v polplatno................. ▼ polusnje ................. Seigerschmied J. M.: Pamet in vera. I„ II. in III. del, skupai Skuhala J.: Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. S pod. Slomšek A M.: Pastirski listi............ Stolz-Majar: Križana usmiljenost ali Življenje sv. Elizabete . Smuc J.: Nebeška krona. Druga izdaja......... Zore-Jaklič: V tem znamenju boš zmagali — Življenje svetnikov. Nova izdaja. S podobami. I.—9. zvezek, vsak zase............ 10. zvezek.........'........ II. zvezek.............. , , , , I. del {1.—5. zvezek) ... ......... II. del (6.—10. zvezek) ............ Nai kruh (evharistični govori) (kartoniran)....... Ceoe za ude Cene za ncud* broi. vez. broš. vez. — 75— _ 100— — 108— — 144— — 150— - 200-— 9 — — 12 — — — 18-— — 24— — 21 — — 28 — 9— 24— 12 — 32-— 3— 9— 4— 12— 3— 9— 4— 12— 3— 9— 4— 12— — 21 — _ 28— 15— 12-— 20— 9 — 12 — _ jO*— 51 — _ 1o — 68 — 6 — 18 — 8— 24— 135-— 180— 180-— — 240— _ 63 — _ 84— _ 69— _ 92-— — 4— — 6— 12— 8-— 16— 3— 9— 4— 12— — 18— — 24— 9 — 21 — 12— 28— 12— _ 16— ___ — 27— _ 36— — 33— — 44— 18 — 30 — 24— 40— 6— 15— 8— 20— 3— 12— 4-— 16 — 6— 12— 8 — 16-— 6— 15— 8— 20— 6— 18— 8-— 24— 6— _ 8 — _ 15— — 20— _ 6 — _ 8 — _ — 57— _ 76-— — 57— — 76-— 9-— 12 — Cene za ude Cene za neuds Molitveniki rd. obr. zl. obr. rd. obr. zl. obr. Finžgar F, S.: Vere mi daj, Gospodi V platnu....... 20-— 27— 28— 36— 33— — 44— — 42— — 56-— 27— 24— 36-— Rozman: Slava Gospodu) (z velikimi črkami)....... 18— 27— 24— 36 — 27— 24— 36 — 20— 30— 28— 40-— Karlin: Priprava na smrt............... 18— 27— 24-— 36-— Košar: Nebeška hrana, I. del, drugi natisk......... 18— 27— 24 — 36-— — Nebeška hrana, II. del, prvi natisk......... 18— 27— 24-— 36-— Pire: Šmarnice .................. 20— 30-— 28— 40— broširan izvod................ 12-— — 16 — — Pristov: Presveto Srce Jezusovo............ 18-— 27— 24-— 36 — Skupoli: Duhovni boj................ 18— 27— 24-— 36 — Škufca: Šmarnice (1886)............. 18— 27— 24'— 36 — Hockenmayer: Sveta spoved............. 12— 21— 16 — 28-— 21— 16 — 28-— Meschler: Trije temeljni nauki............. 12— 21— 16 — 28-— Podgorc: Evangeljska zakladnica............ 12— 21— 16-— 28 — 21 — 16-— 28-— 12— 21— 16"— 28-— Slomšek A. M.: Krščansko devištvo. 2. izdaia....... 12— 21— 16-— 28-— Volčič: Šmarnice naše ljube Gospe presv. Srca (1892) . . . . 12-— "" — 1 fr- — 12— 21— ió-— 28-— Žgur: Marija Devica Majnikova kraljica......... 12— 21 — 16-— 28-— 30— 28— 40-— — 42— — 56— — Praznik presv. Rešnjega Telesa.......... 9— 12— 12-— 16— 6— _ 8— _ 22-50 24— 30 — broširan izvod , . . . •......... 12— _ 16-— _ Malo opravilo na čast blaženi Devici Mariji........ 20 — — 27— — Oficij za rajne (broširan izvod) 4-50 — 6-— — Pesmarice in pesmi hrot. 15-— broi, 20 — Anžič A.: Slovenska pesmarica za ljudsko petje. (Besedilo) . 21 — 28-— Aljaž Jakob: Slovenska pesmarica. 1. in 2. zvezek. Tretji na- 18— 16— 24-— 1. in 2. zvezek vkup............... — 33-— _ 44— Lukman dr. Fr. Ks.: Majnik poje. Partitura 9— _ 12— _ Vsi glasovi.................. 3-— — 4-— — 12— 4— 16— Pogačnik Jože: Sin'e ozare (pesmi)........... — 15— — 20— Turšič Leopold: Tiho veselje (pesmi).......... 12-— 18— 16,— 24— Kunčič Mirko: Mlada njiva (samo vez.) — 27— — 36-— Jožef Baša-Miroslav-Novak: Prekmurske pesmi....... 12— — 16 — — Razno Krašovec Fr.: Slovenska zemlja v podobah (album slik) . . 60— 75— 80-— 100-— Za materinski dan Meško Ksaver: Mati (igrokaz):............. 3— — 4— ■ — Slovstvena knjižnica Žigon dr. A.: France Prešeren............. 18— 24— 24-— 32— — Prešernova čitanka.............. 18— 24— 24 — 32 — 1. in 2. zvezek skupaj............. 30 — 42— 40— 56— Detelovi zbrani spisi I. (3. zvezek slovstvene knjižnice) . . 84— 100— 84— 100— » » » II. (4. zvezek slovstvene knjižnice) . . . 54— 88-— 54-— 88— Znanstvo A, Znanstvena knjižnica Pitamic dr. Leonid: Država.............. v polplatno.................. v platno................... — Slovarček k Državi................. Jehart dr. Anton: Iz Kaire v Bagdad. I. in II. po......21 I. in II. zvezek vkup vezana (polusnje)........ Ušeničnik dr. A.: Knjiga o življenju ..........21 Kelemina: Bajke in pripovedke . . . , ........36 Gosar dr. Andrej: Za nov družabni red 1. del.......99' — Za nov družabni red, II. del, 1., 2., 3. in 4. snopič ... .30 Veber dr. Franc: Knjiga o Bogu............81' Lukman dr. Fr.: Martyres Christi (Kristusovi mučenci) ... .57 Dr. Viktor Korošec in dr. Gregor Krek: Zgodovina in sistem rimskega zasebnega prava, L del, 1. snopič . . . . 75 B. Ostala znanstvena dela Dr. J. Pole: Kraljestvo Ilirija............. Schnee weis dr. E.: Grundriß des Volksglaubens und Volksbrauchs der Serbokroaten........... Brecelj dr. A.: Čuda in tajne življenja. S slikami..... Cene za ude broš. vez. Cene za neude brofi. vez. 66-— — 88-— — 75-81'- 30-51-33--48--111-- 93--69"- 4-28- 28-48-132-40-108-76-- 100— 108"— 40— 68— 44— 64— 148— 124— 92— — 87— 100-— 116-— 10-— 20— 10-— 93--12- 108-8- 20— 124 — 16— Sodobna vprašanja Dr. Andrej Gosar: Kolektivizem?............12-— 18- Zemljepis 16-_ 24-- 12- 21— 16 — 28— 9- 18-— 12— 24— 18-— — 24-— . * . 6— 12-— 8— 16— knjiga — 96-— — 128— . . 12— 18— 16— 24-— Bohinjec-Dobida-Kranjec: Naše morje ...... Karlin dr. A.: V Kelmorajnl S slikami '...... Lavtižar J.: Pri severnih Slovanih. S slikami . . . Stare J.: Kitajci in Japonci. S slikami...... Trunk J. M.: Amerika in Amerikanci. Bogato ilustr, Vrhovec Ivan: Avstralija in nje otoki. S slikami . . Pouk in zabava Andrée Leopold: Elektrika..............18—- 27— Pengov Fr.: Podobe iz narave. Z izvirnimi slikami. 2. zvezek 6-— _ Sket dr. J.: »Kres«, VI. letnik 1886 ......................15— 24-- Vodopivec J.: Da se poznamo ........... - 3-__9— Remec M.: Kuharica................21-__30'- Mladika »Mladika«, letnik 1924—1926, vsak zase..................75— 105-- vezan v platno................. ..115— letnik 1928—1936, vsak zase............84— 114— vezan v platno................. ..124— Življenjepisi Hrovat p. Fl.: Franc Pire..............................6— 12— Jaklič dr. Fr.: Friderik Baraga ............18— 27— Kovačič dr. F,: Slomšek I...............15-— 24— — Slomšek II.................15-— 24 — I. in II. del skupaj vezan...........— 42-— Medved dr, A.: Anton Martin Slomšek..........12— 18— Pirnat M.: Juri baron Vega..............3-— — Vončina dr. L.: Friderik Baraga . ....................6— 12 24' 8-20' 4' 28- — 36— — 32— — 12— — 40-— 75-84- 8--24--20-20- _ 12-— 8— 16— 16-— 4-— 8- 105-115-114-124"- 16— 36— 32-— 32 — 56 — 24-— Koledarji za neud* broi. Tez. broi. T«. Koledar l, 1902, 1903, 1011, 1915, 1919, 1920, 1921, 1923 . . . 6 — — 8-- _ 1924, 1927, 1931, 1932, 1933, 1935 po....... 6- _ 8— _ za leto 1925, 1936 in 1937 ........... 12-— — 16-— - Šolske knjige in slovarji Breznik dr, Anton: Slovenska slovnica za srednje šole, 4. izd. _ 38— — 38— Koštial: Brus knjižne slovenščine........... 6-— _ 8— — Krošl Anton: Zgodovina trgovine — 44— — 44— Poljanec dr. L.: Prirodopis živalstva ......... — 60— — 60— Podkrajšek H.: Obrtni slovar............ — 45— — 60— ! Bartel-Janežič: Deutsch-slovenisches Handwörterbuch, 5. izd. — 60— — 80— Sket-Podboj: Slovenisches Sprach- and Übungsbuch. 8. izdaja — 30— — 40— — Slovarček (Taschen-Wörterbuch). II. izdaja..... — 19-50 — 26— Holeček P.: Izbor nemškega beriva za šolo in dom I. . . . 24— 33-— 32— 44-— Mohorjeva knjižnica 1. Remec Alojzij: Užitkarji ............. fr- 12— 8— 16— 2. Platon-Sovre: Sokratov zagovor........... IS-— 21 — 20-— 28— ! 3. Kotnik dr. Fran: Storije.............. — 21— — 28— 18-— 16-— 24— 5. Tolstoj: Knez Serebrjani ............. 21 — 30-— 28— 40-— 1 6. Jaklič: Zadnja na grmadi............. 15— 24-— 20-— 32— 7. Vadnjal: Otoški postržek............. 9— 18— 12-— 24-- ; 15— 24— 20— 32-— 18— 16— 24-— ! 10. Pregelj Ivan: Božji mejniki............. 9— 15-— 12— 20-— 11. Niccodemi D.: Učiteljica.............. 6— 12-— 8— 16-— 15— 24-— 20— 32 — 24 — 20— 32 — 9— 15-— 12— 20— 15. Maleiič Matija: Kruh............... 21— 30 — 28— 40— i 16. Steska: Slovenska umetnost I............ 24— 33 — 32— 44 — 17. Lagerlöf: Kristusove legende 15— 21-— 20— 28— [ 18, Bertelli: Jurček - Kozamurček ........... 12— 18*— 16— 24 — 19. Lichtenberger-O.: Moj mali Hlaček.......... — 18— — 24-— 20. Pirjevec: Slovenski možje............. 30— 39-— 40— 52-— 21. Orczy: Za Cezarja................ 21— 30 — 28— 40-— 22. Malešič: Živa voda................ 15— 21— 20— 28-— 33-— 36— 44— 18 — 16— 24-— 25. Kranjec S.: Kako smo se zedinili........... 6— 12-— 8— 16-— 26, Jalen Janez: Ovčar Marko ............ 21 — 30 — 28— 40-— 27. Pregelj I.: Peter Markoyic............. 15— 24-— 20— 32— 12— 21-— 16— 28— 29. Riha - Bradač: Palček .............. 12— 18-— 16— 24— 24 — 20— 32-— 31. Brieux: Rdeča suknja .............. 15-— 24— 20— 32— 1 32. A. Albanov: Med življenjem in smrtjo ........ 27— 36— 36— 48-— 33. Magajna: Primorske novele ............ 12-— 21 — 16-— 28— j 34. Brecelj: Knjiga o zdravju............. 30— 39— 40— 52 — \ 35. Scoville: V samotah pragozda ........... 18-— 27— 24— 36-— 36, Skolaster - Kmetova: V oblasti čarodejev....... 27-— 39— 36-— 52— 37. Bolhar Alojzij: Mati............... — 21— — 28— 38. Seljak France: Kamnarjer Jurij........... 21-— 33— 28— 44— 39. Bordeaux - Hafner: Zametene stopinje........ 27-— 39— 36— 52— 40. Bridges: Jetnik y gorah meseca........... 15— 24-— 20— 32— 21— 30-— 28-— 40-— 42. Grafenauer jeva M.: Iz duhovnega življenja družine . . pošlo 43. Trdi orehi in veseli smehi............ 15— 24— 20— 32-— 44. Terseglav: Med nebom in zemljo.......... 15— 24— 20— 32— 45. Josip Brinar: Kosmatin.............. 15-— 24— 20-— 32— Cene za ude Cene za neade bro5. vez. broi. ▼•». 46. Jalen Janez: Bratje..............................15— 21-— 20— 28— 47. Dragaš: Otrok v predšolski dobi ....................33— 42 — 44— 56— 48. Magajna: Gornje mesto............................27-— 39'— 36-— 52-— 49. Janez Rožencvet: Pravljice ............12-— 21-— 16-— 28-— 50. Dorfler - Pucelj: Krivični vinar......................39-— 51— 52— 68— 51. Magajna: Bratje in sestre..........................18-— 27— 24-— 36— 52. Eastman - Holeček: Ohijesa ........................21-— 30— 28-— 40— 53. L. E.-J. P.: Irska................................15 — 24— 20— 32— 54. Minclov - Vdovič: Ko so hrasti Šumeli................30-— 42— 4U— 56— 55. Bevk: Veliki Tomaž..............................21— 33— 28-— 44-— 56. Kunaver: V prepadih..............................18— 27-— 24— 36— 57. Zupan: Kako Lenka Prešernova svojega brata, pesnika, popisuje ..................12-— 18-— 16-— 24-— 58. Dorller - Pucelj: Mutasti greh......................(pošlo) 59. Husova Mara: Njene službe....................12— 21-— 16-— 28'— 60. Deželic - Golobic: Kragulj..........................21— 30— 28— 40— 61. Moderndorier: Korošce uganke in popevke ...... 9-— 15— 12— 20— Ta knjiga se dobi tudi kartonirana..........— 12-— — 16-— 62. Acker - Kotnik: Ljubezen in dolžnost................12-— 18'— 16"— 24-— 63. Bučar Ivan: Cez sleno.................21— 30-— 28-— 40— 64. LovrenčiC Joža: Pastir Z belo ptico ................12— 21— 16-— 28— 65. Magajna B.: Gramčarji..............12-— 18-— 16— 24— 66. Steie France: Cerkveno slikarstvo....................21— 30-— 28-— 40— 67. Petelin - Krošl: Pregled občne zgodovine I., stari vek . . 9-— — 12-— — — Pregled občne zgodovine 11., srednji vek......15— — 20— — III. (novi vek do 1792)......................9 — — 12— — IV. del (nadaljevanje in konec)........21-— — 28"— — visi štirje deli skupaj vezani v eno knjigo .... — 66-— — 88-— 68. Meško: Henrik gobavi vnez........................15-— 21— 20— 28— 69. Lichtenberger - Kuret: Hlačkova sestrica..............18— 27— 24— 36— 70. Hofmannsthal - Župančič:. Slehernik..................21— 30— 28— 40— 71. Ulaga Drago: Knjiga o športu......................33— 42— 44— 56— 72. Kocbeck - šašelj: Slovenski pregovori................21— 30— 28— 40— 73. Šedivf Jan.: Oris zgodovine Jugoslovanov............30 — 42— 40-— 56— 74. Bevk Fr.: Huda ura..............................16-50 22— 2550 34— 75. Weiser-Pucelj: Vatomika.............6 — 12 — 8— 16— 76. Scoville-Holeček: Za Inkovim smaragdom ............18 — 27— 24-— 36— 77. Rožencvet: Pravljice za lahkomiselne ljudi............21-— 30— 28-— 40— 78. Šimec dr. M.: Zdravstveni nasveti za družino in dom . 15'— 24-— 20"— 32-— 79. Dr. Logar in dr. Slivnik: Naši zobje..................21 — 30— 28— 40— 80. Haluschka-Poznič-Pogačnik: Sin dveh očetov .....33-— 45-— <14-— fin-— 81. Meško Ksaver: Pasijon..............12-— 18— 16"— 24— 82. Habberrt on-Vdovič: Helenina otroka..................18— 27— 24— 36— 83. Stodola-Smolej: Kralj Svetopolk...........9— 15— 12-— 20— 84. Velikonja Narte: Naš pes............................18— 27— 24-— 36— 85. Willa Cater-Anžič: Škof Nove Mehike..................27-— 36— 36"— 48— 86. Podobirski: Iz svetovne vojske...........9— 15— 12-— 20-— 87. Dickens-Župančič: Oliver Twist......................72-— 90— 96*— 120 — 88. Hey-Funtek: Sto basni za otroke..........18— ?7- 24-- 36- Leposlovje — povesti (Slovenske Veternice) Bevk: Stražni ognji ................12— 21-— 16-— 28— Cigler Janez: Deteljica. Četrta izdaja.........6— 12-— 8-— 16— Detela dr. Fr.: Hudi časi, S slikami...........6-— 12-— 8-— 16-— — Vest in zakon.................9— 18-— 12— 24— — Takšni so — Begunka........................9— 18-— 12-— 24— Finžgar F. S.: Strici.................6— 12— 8— 16— Jaklič Fr.: V graščinskem jarmu ...........6-— 12-— 8-— 16-— — Peklena svoboda ..............6-— 12-— 8-— 16-— Kostanjevec J,: Življenja trnjeva pot..........6-— 12-— 8-— 16-— Cene za ude Cene za neude broš. vez. broi. ▼ez. Krek dr. Janez Ev.: Izbrani spisi. II. zvezek, 1. in 2. snopič ter 4. zvezek, vsak po............. 27— 33— 36— 44— II, zvezek, 1. in 2. snopič, skupaj vezana .... 69— _ 92— Lah Ivan: Uporniki ............. 9— 18— 12— 24— Lesar A.: Perpetua. Tretja izdaja....... 6- 12— 8— 16— Malešič Matija: Izobčenci , ......... 18— _ 24— Ozvald dr. K,: Za vsak dan. 1. zvezek...... 3— 9"— 4— 12— 15— 12— 20— Plestenjak Janez: Lovrač.............. 9— 18— 12 — 24— Pregelj dr. Ivan: Peter Pavel Glavar ... ... 3- 9— 4— 12— 21 — 16— 28— Sket dr. J.: Miklova Zala ........ 6- 12— 8— 16— Slemenik: Izdajavec. Zgod, povest iz turških časov. 2. izdaja 6— 12— 8— 16— Slemenik Valentin: Križem sveta. Druga izdaja .... _ 12— — 16— Šorli dr. I.: Sorodstvo v prvem člena....... 3— 9— 4— 12— Velikonja Narte: Višarska polena...... 12— 18— 16— 24— Verne Jules: Carski seL I. in II. del, vsak zase . 6— 12— 8— 16— | I. in II. del skupaj vezan...... .... _ 21— _ 28— 12— 8— 16— ! Vuk Ivan (Starogorski): Zorislava ...... ... 6— 12-— 8— 16— Wieseman - Zupančič: Fabijola. Tretja izdaja...... 9— 15— 12— 20— 12— 8— 16— i Zbašnik dr. Franc: Boj za pravico ....... 9— 15-— 12— 20— — (Malograjski): Pisana mati . ...... _ 15-— — 20- ! — — Za srečo 9- 15-— 12— 20— Zoreč: Domačija ob Temenici....... 9- 15— 12— 20— 21— 16— 28— 1 — StiSki svobodnjak 12— 21— 16— 28— — Stiski tlačan ........ 12- 21 — 16— 28— Mati božja dobrega sveta. Povest iz časov turških bojev iz XVI. stoletja. Druga izdaja............. 6— 12— 8— 16— 41. zvezek: Življenje svetega očeta, papeža Leona XIII., pesmi, povesti, zgodovinske kratkočasnice in drugo...... _ 12— — 16— 42. zvezek: Na krivem potu. (Povest.) Potopisne črtice iz Italije. Kakšni so strahovi. (Humoreska) in drugo . . . . 6— 12— 8— 16— 49. zvezek: Vas Kot. (Povest, spisal Žaljski.) Zaklad. (Povest, ! spisal A. Koder.) Pesmi, itd............. 6— 12— 8— 16— 51. zvezek: Dr. Jože! Muršec. (Življenjepis, spisal J. G. Vrba- nov.) Strašen božični večer. (Povest, spis. Žaljski) in drugo 6— 12— 8— 16— 52. zvezek: Nehvaležen sin. (Povest, spisal Malograjski.) Krivica in dobrota. (Igra v 3 dejanjih) in drugo..... 6— 12— 8— 16— 53. zvezek: Bog ga je nstiSai. (Resnična dogodba, spisal Milo- vršnik.) Ne vdajmo sel (Humoreska) in drugo...... 6— 12— 8— 16— 55. zvezek: Miklova Lipa. (Zgodovinska povest, spisal Malo- grajski.) Rotijin Blaže. (Povest) in drugo....... 6— 12— 8— 16— 57. zvezek: Pošteni ljudje. (Povest, J. Kostanjevec.) Nesrečnež. (Povert, dr Anton Med"ed.l Razne povesti in drugo . . . 6— 12— 8— 16— 59. zvezek: Kovač in njegov sin. IPovest, I. M. Dovič.) Kako je Jaka kupoval koze. (Šaljiva dogodba) in drugo . . . . 6— 12— 8— 16— 61. zvezek: Novo življenje. (Detela.) V samoti. (Cankar) . . , , 12-— 18— 16— 24— 64. zvezek: TrebuSnik na slovanskem jugu. (J. Mlakar.) Druge povesti in pesmi . ................ 6— 12— 8— 16— 68. zvezek: Novo življenje. (Povest J. Kostanjevec.) Gozdar- jevi spomini. (J. Kostanjevec.) Razne druge povesti, . 6— 12— 8— 16— 72. zvezek: Krščen denar. (Povest, dr. I, Šorli.) Sejmski tatje. (Fr. Milčinski.) Polje, (Črtica, I. Dornik)....... . 3— 9— 4'— 12— Razne povesti. (Vsebina: Fr. S. Tratnik: Konec povesti; J, Kostanjevec: Oče in sin; P. Bohinjec: Glagoljaš Štipko; Lea Fatur: Zvonjenje v gozdu pri Ptuju; Živalske pravljice) , . 6 — 12— 8— 16— Naravoslovje — poljedelstvo — živinoreja Cene za uda Ceaa za n«oda broi. vez. broi. T*z. Čer ne Fr.: Živinoreja. S slikami............. 63-— 75"— 84— Dular Fr.: Domači živinozdravnik, S slikami........ 27-— 33-— 36- Erjavec Fr.: Domače in tuje živali v podobah. 2. zvezek Ptice (1. zvezek je pošel)...........9-— 18-— 12- Humek: Boj sadnim škodljivcem! S slikami........9-— 18-— 12- Lakmayer Fr.: Umni čebelar. S slikami.........12-— 21— 16'- Povše Franc: Umni kmetovalec. S slikami. 2. in 3. zvezek (1. zvezek je pošel), vsak zase...........9-— — 12-— Razinger: Kokošjereja. S podobami...........3'— 9— 4- Rohrman - Dular: Gospodarski nauki. S slikami......12-— 21-— 16-- Simonič ing. P.: Splošno poljedelstvo. S slikami...... 63-— 75— 84- Šnšteršič ing. Mirko: Naš lov........... , . 39-— 51 — 52- — Naš gozd................. . 21— 30 — 28- T*rk J.: Travništvo. S slikami. 1. zvezek......... 6-— 12-— 8— 2. zvezek.................. 9-— 15— 12- 1. in 2. zvezek vkup vezano v platno........ — 25-50 — 100-44- 24-24-28- 12-28-100-68-40-16-20-34-- Zgodovina Aadrejka Rudolf: Slovenski iantje v Bosni in Hercegovini leta 1878 ...............■ • — 42— Gruden dr. Josip: Zgodovina slovenskega naroda. S slikami, 1.—4. zvezek, vsak zase.............12*— — 5. zvezek (samo broš.).............18— — 6. zvezek (samo broš.).............21»— — I.—6. zvezek, skupaj v platno vezano................— 123-— Mal dr. J.: Zgodovina slovenskega naroda. S slikami. (Nadaljevanje dr. Grudnove Zgodovine slovenskega naroda). 7. in 8. zvezek, vsak............15— 21— 9. in 10. zvezek, vsak..............9-— — II. in 12, zvezek, vsak.............12-— — 13. m 14. zvezek, vsak..............9'— — Kranjec S.: Zgodovina Srbov.............12-— 21— — Dodatek h knjigi Zgodovine Srbov.........3— — Križanič dr. Ivan: Zgodovina sv. katoliške Cerkve. I., II. in III. del vkup.................21— 36— Petelin - Krošl: Pregled občne zgodovine I. (stari vek) .... 9-- — _ Pregled občne zgodovine II. (srednji vek) ... 15— — — Pregled občne zgodovine III. (novi vek do 1792) . 9— — — IV. del (nadaljevanje in konec)........21-— —■ Vsi štirje deli skupaj vezani v eno knjigo ..... — 66"— Stare J.: Občna zgodovina, 14. in 15. zvezek (vsi drugi so pošli), vsak zase ....................6 — Šedivy J.: Oris zgodovine Jugoslovanov..................30— 42— — 56 — 16-24-28- 20-12-16- 12--16--4-- 8--40-- 164— 28— 28— 28— 48— 12— — 20— — 12— — 28— — 56— Cvetje iz domačih in tujih logov Dr. I. Pregelj: Simon Gregorčič, Izbrane pesmi Dr. A. Slodnjak - Fr. Levstik: Martin Krpan A. Sovre: Horatius Flaccus: De arta poetica Dr. M. Rupel: Josip Jurčič: Jurij Kozjak . . Dr. J. Grafenauer: Valentin Vodnik: Izbrano delo Dr. A. Pirjevec: Matija Čop: Izbrana dela . . Dr. Ivan Pregelj: Simon Jenko: Izbrano delo . Dr. Franc Grivec: Žitja Konstantina in Metodija Vilko Novak: Izbor prekmurske književnosti France Koblar: Josip Jurčič: Deseti brat . Dr. R. Kolarič: Janez Cigler: Sreča v nesreči J. Šolair: F. S. Finžgar: Študent naj bo ... O pesništvu 9— 18— 12— 24— 3— 9— 4— 12— 7-50 13-50 10-— 18-— 9— 18-— 12 — 24— 9— 18-— 12-— 24— 9-— 15-— 12-— 20— 9-— 18-— 12-— 24-— 9 — 18-— 12-— 24— 9 — 18-— 12-— 24-— 18-— 27-— 24"— 36-— 9 — 18-— 12-— 24 — Cene z a ude Cene za neude broš. vez. broš. vez. 27— 36— 36— 48— 18— 27— 24— 36— 3— 21— 4— 28— 30— 39— 40— 52— 33— 42— 44— 56— 21 — 30— 28 — 40— 15— 24— 20 — 32— Zdravstvo Podgorc V.: Kneipp Domači zdravnik Dr. Debevec France: Jetika ........... Dr. H. Vedenik: Kako ti ohranimo ljubo zdravje. Trije zvezki, vsak zase ............... vsi trije skupaj vezani......... Dr. A. Brecelj: Knjiga o zdravju........... Dr. B. Dragaš: Otrok v predšolski dobi ...... Dr. Logar in dr. Slivnik: Naši zobje......... Dr. M. Šimec: Zdravstveni nasveti za družino in dom . . . , . v Mladinske knjige Brinar Josip: Lisica Zvitorepka .... .....6"— 12-— 8'— 16-— Meško Ksaver: Mladim srcem, 2. in 3. zvezek po . . . . 6-— 15-— 8-— 20-— Kotnik dr. Fran: Storij«...............— 21-— — 28— Vadnjal: Otoški postržek ..........................9— 18— 12— 24— Bertelli: Jurček Kozamurček......................12 — 18-— 16 — 24— Lichtenberger: Moj mali Hlaček . ............— 18-— — 24-— — Hlačkova sestrica............................18— 27-— 24 — 36 — Riha Bradač: Palček ............. , 12— 18-— 16— 24— Scoville: V samotah pragozda ........................18-— 27-— 24-— 36— — Za Inkovim smaragdom . .....................18— 27-— 24-— 36— Skolaster: V oblasti čarodejev......... , 27— 39-— 36— 52— Bridges: Jetnik v Gorah meseca........................15-— 24-— 20-— 32>— Trdi orehi in veseli smehi'............................15-— 24— 20-— 32-— Brinar: Kosmatin ..................15— 24-— 20— 3>- Rožencvet: Pravljice.............12— 21— 16— 28— — Pravljice za lahkomiselne ljudi....... . 21— 30— 28 — 40— Eastman: Ohijesa................................21— 30— 28— 40-— Moderndorfer: Koroške uganke in popevke . 9*— 15— 12-— 20— kartonirana .................................— 12-— __16"_ Weiser-Pucelj: Vatomika .......................6— 12-— 8-— 16-— Lovrenčič: Pastir z belo ptico....... ... 12-— 21-— 16-— 28"— Parapat: Robinzon..............................9-— 15— 12— 20— Verne: Carski sel, I. in II. del, vsak zase ... 6-— 12-— 8-__16-_ I. in II. del, skupaj vezana ...........— 21'____28-— Kunčič Mirko: Mlada njiva (Pesmi)...... .... — 27-____36-_ Dickens-Županeič: Oliver Twist........................72-— 90-__96"_ 120 — Hey-Funtek: Sto basni za otroke............18— 27-__24-__36-_ Habberton-Vdovič: Helenina otroka......................18— 27— 24-__36-_ Veilikomja Narte: Naš pes..............................18-— 27— 24-__36— Preč. župne urade vljudno opozarjamo na »Družinsko knjižico«, ki naj bi jo imela vsaka družina, ker si tako prihrani mnogo stroškov, potov in skrbi. Broš. izvod 5 Din, v usnje vez. 25 Din. V »Seznamu knjig«.so omenjene vse knjige, ki jih še imamo v zalogi. Starejših knjig, ki jih ni v tem seznamu, ni več. Posebno opozarjamo na »Mohorjevo knjižnico«, zbirko najrazličnejših knjig, ter na ceneno ljudsko zbirko »Cvetje iz domačih in tujih logov«. Vsa naročila izvršujemo takoj. Neznanim naročnikom pošiljamo knjige po povzetju ali pa proti predplačilu.— Udje Družbe sv. Mohorja dobe knjige po udninskih cenah. — Za naročilo zadostuje dopisnica, na kateri nam sporočite, katere knjige želite in ali naj bodo vezane ali broširane. P. n. ude Družbe sv. Mohorja iz Ljubljane vljudno opozarjamo, da dobe knjige naše založbe po udninskih cenah tudi v podružnici Mohorjeve knjigarne v Ljubljahi, Miklošičeva cesta 19 (palača Vzajemne zavarovalnice pri glavnem kolodvoru).