U ii Wo NA SVETLO DAJE »MATICA SLOVENSKA«. UREDIL DR. FR. ILEŠIČ. V LJUBLJANI 1911. NATISNILA »NARODNA TISKARNA« V LJUBLJANI. KAZALO. Dr. Gruden Josip: Spomini na Francoze....... Dr. Kidrif Fran: Korespondenca med PreSernom In Vrazom Dr. IleSK Fran: Prispcvici k zgodovini nalSega prepnroda . Kobai Fran: O koleri na Kranjskem......... Dodatek k .Spominom nn Francoze' .... Poročilo uredništva.......... Stran. 1-28 29-48 49-60 61-158 159 160 Spomini na Francoze. Uredil in objavil: Dr. Josip Gruden. .Matica Slovenska" je pred tremi leti izdala poziv, naj se zbero in zabeležijo ljudski spomini na francoske čase. Storila je to v zavesti, da ljudsko sporočilo v marsičem izpopolnjuje suhoparne zgodovinske podatke. Dočim nam zgodovinska veda navadno podaje le medel pregled tedanje dobe, se ljudstvo nasprotno rado ustavlja pri posameznih osebah in dogodkih, jih opisuje po svojih vtiskih in s tem daje celotni zgodovinski sliki novih, živih barv in novega življenja, Žal, da se je to gradivo začelo prepozno zbirati. Tretji rod je že legel v grob, odkar je francoska nevihta vznemirjala naše pokrajine in odkar je tuje gospodstvo našemu narodnemu življenju zastavilo nove cilje. Le iz pripovedek starega deda ali babice je zvedel sedaj živeči rod o tistih burnih časih. Ni čuda, da so ljudski spomini Že marsikje izgubili ostre konture in določne poteze in se vedno bolj gube v neki legendarni temi. Spomini na turške čase se stapljajo s poročili o Francozih. Tu in tam se tudi žc pozna, da je ljudska domišljija pričela prepletati tedanje dogodke s svojimi nakraski in da se iz njih razvijajo bajne pripovedke. Vendar nabrano gradivo ne bode brez vrednosti. Marsikaj je tu živo in nazorno popisano, kar zgodovina komaj omenja. Seveda celotne slike o francoski dobi ti ljudski spomini ne nudijo. Preveč vrzeli je ostalo v krajevnih sporočilih, zlasti manjka podatkov z Notranjskega in Goriškega in tudi kar se je nabralo, se nanaša mnogo bolj na krvave boje, kakor na kulturnozgodovinske razmere. Pred vsem bi kdo zaman iskal sledov ilirske ideje med tem narodopisnim gradivom. Bil je pač le omejeni krog Vodnikovih tovarišev in učencev, ki jih je vžigala in prepojila ta ideja. Ljudstvo je čutilo samo vojne nadloge in gospodarska bremena. Zato se o njih pripoveduje največ. — Vsekakor so ti spomini znamenit donesek k zgodovini francoske dobe.') ') NajvcJ gradiva jc nabral g. Fran Slelt, cand. phil., dalje ufiteljstra črnoniAljskega okraja (gg. Krist. Engelnian, Ivan Bantan, Anton Kadnnec, Fran Dular, Anton Navratil. Andrej Šest. Rihard .MeguJar, Ivan Barle, Fran LovSin. Anton Jer$inovič, gčna. !-lermina Ciosler), M. Suhadolčev v Ljubljani, M. Mikiiž, učitelj v Logu pri Bovcu, Rudolf Vrabl, učitelj na Vranskem, Matevž Perne, žel. mojster v pok., tv. BorSüiik učitelj v pok., in dr. Ivan Lah v Ljubljani, Boji I. 1809. Opetovano so se vršili krvavi boji s Francozi na naših tleh, taiotem je došla mala francoska četa z vojaško kaso iz Kočevja, 'oljanci so napadli pri Knežji Lipi (Graflinden), pobili vojake, ■) ZapiiMil dr. Ivan !..ih. ') Sledefe pu zapisklli učiteljev črnomaljskega okraja. denar pa odnesli. Enako se je zgodilo s francoskimi ekscku-torji v Dolu pri Koslelu. Trije so bili utopljeni, devet pri Severinu usmrčenih. Gozdar Pobsl in kapelan v Starem Trgu sta organizovala upor. Razne epizode iz tega poboja je ohranil ljudski spomin. — »Med Francozi, ki so jili bili Pregrajd ujeli, je bil tudi lep, mlad oficir, opravljen v krasno uniformo s srebrnimi gumbi. Zajeli so ga bili pred cerkvijo v domači vasi PredgradcVm. Prestrašen jih je vpraševal, kaj bodo z njim napravili, ali ga nameravajo umoriti. Tresočih rok je izvlekel zlat križec iz nedrij in ga kazal razsrjeni množici rekoč: ,Ja katolik, ja katolik!' Večini ljudstva se je mladenič smilil. Odvedli so ga v neko hišo in imeli zaprtega, dokler se ni množica razšla. Zvečer, ko se je napravi a tema, pa so ga uporniki na tihem vlekli h Kolpi, mu zvezali roke in ga vrgli v vodo. Ko je vzlic temu priplaval nazaj na breg, so ga ljuti Pregrajd brez pomisleka pobili." ,V dragatuški okolici sta dva Francoza iztirjavala vojni davek. Nekaj Obršanov in Zapujcev je v dragi „Črnica" pod Cirnikom napadlo neljuba eksekutorja in ju gnalo proti cerkvici Sv. Ane v Snegopolju. Vojaka sta med potjo opetovano streljala proti svojim preganjalcem, pa se jih vendar nista mogla rešiti. V bližini cerkvice so jima bili preganjalci že tako blizu, da je eden izmed njih zagnal sekiro in nekega vojaka tako hudo ranil na mečih, da mu je meso proč viselo. V begu ni bilo več rešitve. Zato sla vojaka prosila milosti. Toda Obršani so ju neusmiljeno posekali in vrgli v neko jamo poleg cerkvice ' .Kakih 150 korakov nad potom iz Obrha v Tanč^goro nad Breznikom je zelo globoka jama, v katero so Belokranjci pometali 15 francoskih vojakov. Graščak Panovič v Turnu pri Brezniku je dal one nesrečneže, ki so še ostali živi, izvleči iz jame." ,Enaka usoda je zadela tudi francoskega sla, ki je prenašal pisma iz Novega Mesta v Metliko. Bil je vojaški kurir in je na konju predirjal svojo pot. Trije vstaši, Mecan in Ražcnk iz Gradca in Saje z Otoka so ga počakali v Primostku, ga potegnili s konja in vrgli v Lahinjo. Zaman jih jc nesrečni mož prosil, da naj ga puste pri življenju, zaman jim je zatrjeval, da ni Francoz, ampak Ljubljančan, da le prisiljen služi Francozom. Kazal jim je rožni venec, češ, da je kristjan, in klical, naj se vendar usmilijo njegove žene in sedmero otrok, ki jih ima doma, a vse ni nič pomagalo. V obupu se je prijel za mostni steber in ,po babi* hotel splezati navzgor. Toda Sajetov hlapec, ki je tam blizu kosil travo, je pritekel in mu s koso presekal prste, da je vznak padel nazaj in utonil.' Napad na Francoze v Poljanah je imel biti znamenje za splošno ljudsko pobuno. Poročila naravnost vele, da je od .Poljanske komisije* izšlo povelje, naj vsi, ki morejo rabiti orožje, gredo nad Francoze. Pogum jim je še podžigala navzočnost avstrijske armade, ki je taborila na hrvatski strani. Toda manjkalo je enotnega vodstva, zato je prišlo le do posameznih pobojev. Ko so Pojjanci opravili doma krvavo delo, so sicer drli ,na jagmo" v Črnomelj in nied potjo prisilili vse može, da so morali iti z njimi, pa že v Tanči Gori so zadeli na odpor. Ljudje so se obotavljali in so hoteli prej vprašati avstrijske komisarje, ali naj potegnejo z vstaši. Tudi drugod ni bilo bolje. Edini, ki je pri tem uporu ravnal po nekem določenem načrtu, je bil grof Lichtenberg, graščak na Smuku in Podturnu, ki je vadil svoje podložne kmete, oborožene z vilami, sekirami, kosami in drugim kmetskim orodjem. Potem je vedel svojo »črno vojsko* vrh Gorjancev Francozom nasproti. Menda se je hotel združiti z uporniki novomeškega okraja. Toda spričo mnogoštevilne francoske posadke je četi upadel pogum in vrnila se je brez boja domov. — Pozneje je prišlo do krvave praske s Francozi pri Črnomlju. Dvanajstega oktobra so uporniki napadli malo francosko četo. Vojaki so jih sicer z nekaterimi streli prepodili, vendar so se morali umakniti v Gradac. Položaj je bil izprva za Francoze zato zelo nevaren, ker je bilo v deželi le malo vojaštva. V Novem Mestu je bil neki italijanski regiment pod generalom Zucchijem, ki jc pa moral krotiti upornike svojega okraja, drugod so bile le male čete. Zato so se Francozi izprva umikali. Toda naenkrat je bilo drugače, ko je došla pomoč iz Ljubljane. Zdaj so Francozi nastopili z vso strogostjo. Uporne vasi: Predgrad, Stari Trg in Kostel so oplenili in zažgali. Ljudje pa so zbežali v gore in se v skalnatih jamah skrivali pred sovražniki. Vsakdo, ki je nosil orožje, je bil ustreljen. .Taka usoda je zadela tudi Jurija Šnelerja, kovača iz Dola, in njegovega tovariša. Pridružila sta se bila upornim Poljancem, ko so šli proti Tanči Gori. Ko z nameravanim uporom ni bilo nič, sta ostala pri nekem znancu, Štajarju, na pijači. Na povratku zadeneta pri Sv. Ani na Tanči Gori na francosko stražo, ki ju je takoj prijela in odvedla pred poveljnika. Brž se je sestal .preki sod". Kot tolmač je posredoval kapelan iz Podzemlja, ki je bil vešč francoščine in je moral hoditi s poveljnikom po deželi. Poznal je kovača Šnelerja, ker je bil nekdaj napravil cerkveno uro v Podzemlju, in ga vprašal: .Kaj počenjate tu. Jure?" — Šneler se je izgovarjal, da jc knežji lovec in gre po svoji službi, upajoč, da se s tem upraviči in reši iz zagate. Toda niso mu verjeli. Tudi kapelan je prosil zanj in za njegovega tovariša. Poveljnik pa je bil gluh za vse proSnje in je kratko razsodil: «Kdor nosi orožje, mora umreti." — Duhovnik je potem oba spravil j. Bogom. Takoj so ju prislonili k staremu, širokovejnateniu kostanju. Poveljnik je zaklical: „Oicenj!", pok pušk se je razlegal po gorah in — moža nista bila več med živimi. Pokopana sta nedaleč od cerkvice Sv. Ane. — Žena ustreljenega kovača je dobivala pozneje od avstrijske vlade 24 srebrnih goldinarjev pokojnine na leto, ker je izgubila moža, ki je šel na ukaz poljanske komisije nad Francoze in bil še poleg tega grajski kovač. Isti dan kakor upornika iz Dola, je izdihnil dušo tudi pregrajski Markič pri Velikem Kalu blizu iMočil, Ko se je vračal s Tanče üore, so ga ujeli Francozi in ker so našli v njegovem žepu malo pištolo, so ga na mestu ustrelili. Edini slučaj, da so Francozi pomilostili upornika, se je dogodil na Božjakovem. — Za nameravani upor so imeli biti kaznovani zlasti župani tistih občin, iz katerih se je bila „črna vojska* zbrala. Tudi božjakovski župan bi bil moral umreti. Toda utekel je vojakom in se skril v veliko skalno votlino pod vasjo, kamor so mu domači na skrivnem nosili hrano. Neki Smuk, posestnik v Metliki in sorodnik nesrečnega moža, je zvedel, kaj ga čaka. Ker je bil dober s francoskim poveljnikom, gre k njemu in ga prosi, naj mu stori neko uslugo. Poveljnik mu obljubi, storiti vse, kar je v njegovi moči. Ko Smuk prosi za županovo življenje, reče Francoz: .Ker sem vam že naprej obljubil, da ugodim vaši prošnji, ostanem mož beseda. Ako bi bil vedel, kaj imate v mis ih, ne bi bil obljubil ničesar, ker upornikov ne pomilostim nikdar, ampak jih s smrtjo kaznujem." , Umevno je, da je moralo zdaj vse belokranjsko prebi--J««»-' valstvo občutiti strogost vpjnega stanja. Dočim so bili Francozi : izprva obzirni in prijazni proti ljudem in so živila dobro i plačevali, so zdaj razkošno živeli na stroške ljudi in si ugrabili, kar so potrebovali. .V Božjakovem so ljudem pobrali vso kuretino in s silo jemali govedo zdaj iz tega, zdaj iz drugega hleva. Zato so gospodarji začeli živino skrivati po votlinah in jamah, ki jih je tamkaj mnogo. To pa je Francoze le še bolj razkačilo. Za vsak najmanjši pregrešek so bili ljudje strogo po vojaško kaznovani. Iz prešernosti so se dali francoski vojaki od ljudi celo na rami prenašati čez mali potok Metličico. To priliko je porabil neki kmet iz Božjakovega, da se je nad njimi nekoliko zmaščeval. Ko je stopal z vojakom na hrbtu iz potoka, se na videz opoteče, kakor da mu je izpodrsnilo in pade s svojim bremenom nazaj v vodo. Vojak je ležal spodaj, a kmet na njem. Ko sc je Francoz že dosti napil vode, se kmet dvigne in opravičuje, češ, da ni itriv nesreče, a na tihem se je veselil, da mu je tako zasolil. Posledica tega dogodka je bila, da je )oveijnik odpravil prenašanje vojakov, ker se je bal, da bi se cdo zares ne ponesrečil. V Gradcu so Francozi ljudem pobrali ves živež: meso, krompir, koruzo. V grajski kleti so točili in pili najboljša vina, ne meneč se za gospodarjev ugovor. — Posebno so se bali maščevanja Francozov Črnomaljci, ker so se blizu njih vršile krvave praske z Lichtenbergovo »črno vojsko." Prišla je tja močna vojaška posadka. Ko so se bližali mestu, so jim šli mestni župnik, župan in mnogo odličnih meščanov v izprevodu nasproti, izročili poveljniku na pozlačenem krožniku ključe od mestnih vrat in prosili milosti za prebivalstvo. Francozi niso storili Črnomaljcem nič hudega, še veseli so bili, da je prišlo mesto izlahka v njihovo oblast. Le žitnico Nemške Komende so razstrelili, misleč, da je kaka trdnjava. Meščani so pozneje na tistem, kraju postavili kapelico. — Vojaštva pa je bilo poslej v Črnomlju kakor listja in trave. Vse hiše so jih bile natlačene. Gospodinje so jim morale streči in kuhati vse, kar so zahtevali. Vendar so bili Francozi zelo previdni in so se bali zastrupljenja. Vsako jed so dali najprej gospodinji ali doma-Čenju otroku pokusiti, preden so sami jedli.* Posebno značilna oseba v tistih časih je bil adlešički ž u p n i k 1 v a n D e v i 11 a. Ljudje pravijo o njem, da je bil Francoz ali pa vsaj njihov prijatelj. Znal je dobro francoski in je pogosto prijateljski občeval z novimi gospodarji. Zato avstrijski stranki ni bil priljubljen. Imeli so ga za francoskega vohuna. Ko se je pripravljal upor, so se izkušali tudi njega izncbiti. Graščinski oskrbnik Vrbančič na Pobrežju ga je nekoč povabil na obed in mu postregel z jedrni, ki so bile baje z mišico otrovane. Takoj po obedu so obšle župnika hude slabosti. Sumil je, kaj se je z njim zgodilo, takoj zajahal konja in hitel k Berbiru, domačemu zdravniku v Adlešičih. Zaklical mu je: «Pomagajte mi, otrovan sem !* Berbir nui da nato kislega mleka in še nekaj drugih zdravil, da je izbljuval zaužito jed. To ga je rešilo smrti. Čeprav je bil že ukazal, zvoniti zadnjo uro, vendar ni umrl od zastrupljenja. Prav ta Devilla je rešil pozneje krupskega barona gotove smrti. — Ko je imel izbruhniti splošni ljudski upor, je bil dal tudi njegov oskrbnik v Pobrežju, že imenovani Vrbančič, povelje za napad na Francoze, Toda ko se je stvar izjalovila, je Vrbančič zbežal preko Kolpe v hrvatsko selo jMrzljake, kjer se j>e je skrival na nekem podstrešju. Francozi so imeli krupskega barona za povzročitelja rabuke. Zato so poslali na Krupo patruljo, ki je graščaka zvezala in ga privedla v Pobrežje. Tu ga je vojaško sodišče hitro obsodilo na smrt in le še pet minut je manjkalo do izvršitve obsodbe. Kar prihitita župnik Devilla in Berbir iz Adlešič dokazovat, da ni baron hujskal ljudi k uporu, temveč njegov oskrbnik, ki je pobegnil. Tako je bil krupski graščak rešen. O župniku Devilli pripovedujejo ljudje, da je znal hudo vreme na mah ustaviti. ,Če so se prikazali oblaki in je pretila nevihta, je kar s prstom mignil proti nebu in huda ura se Je razvlekla nad župnijo." .Med ljudstvom je bil priljubljen. Toda po zmagi Avstrijcev nad Francozi je odšel s tujimi gostmi. Kakor je z njimi prišel, tako ga je tudi z njimi vred vzela noč, da ni znal nikdo, ne kdaj, ne kam. Kulturno-zgodovinske črtice. Doba francoskega gospodstva je bila prekratka, da bi bila mogla zapustili trajnih sledov v našem ljudstvu. Francoska vlada je zasnovala sicer obsežen program za preosnovo šolstva, prometa, trgovine, obrti, toda ostal je večinoma na papirju, ker so redne vojske izčrpale vse moči naroda in pogoltnile ves denar, ki se je imel porabiti v kulturne namene. Zato so slike o gospodarskem položaju tedanje dobe temne. Ljudstvo ve povedati večinoma le o neznosnih bremenih, ki so mu jih nakladali tuji gospodarji. Veliko olajšavo je donesla ljudstvu odprava tlake. Po načelu osebne svobode je odpravila francoska vlada vse tiste služnosti, ki so jih morali preje kmetje osebno ali z živino opravljati graščakom. Ljudje pravijo: Pod Francozom se je kmetu dobro godilo. Napoleon je vso tlako odpravil, češ, kaj bo kmet za gospodo trpel, gospoda naj sama dela. — Zato so graščaki obubožali. Boštanjski grof Blagaj je moral zastaviti Rakovnik, ker ni imel denarja, da bi plačal 20.000 frankov, ki so mu jih za davke naložili. Vendar je ostala še desetina. Kmetje so sicer poizkušali, se tudi te oprostiti, pa francoska vlada jo je ukazala strogo iztirjevati, ker bi bile sicer vse graščine prišle na kant. Tem težjo tlako pa so morali kmetje opravljati Francozom s priprego pri prevažanju blaga. Vsakemu posestniku so napisali ,šihte", to je: določili dneve, ob katerih jim je moral služiti s svojo živino. Treba je bilo tako naglo voziti, da so kmetom mnogokrat konji počepali na tla. Tu in tam pripovedujejo ljudje, da so pozneje za opravljeno tlako dobili odškodnino v obliki obligacij. — Tudi Šmarje in okolica je baje dobila tako odškodnino. Izročili sojo grmiški cerkvi, kjer se je napravila iz nje ustanova za reveže in poštene hfere grmiške vasi, i. dec. 1871) pripoveduje sledeče: .Iz časov francoskih vojsk pripoveduje se pri nas sledeča burka: K« je Napoleon rekel: .Ilirija vstan" ter je pod Ljubljano kot glavno mesto postavil vse, kar jc onostran Save doli do Siska in Ija do Senja, ustavljali -SO sc temu zlasti Turopoljci Priilo je med njimi in Francozi do praskanja. I-rancozjc so hteli namreč Turopoljcem njih zastavo vzeti. Turopoljskl bar-jaktar ruval in pipal se je dolgo z nekim francoskim grenadirjem za zastavo. Dolgo sta sc brez vspeha sem ter tje suvala. Nobeden ni bil drugemu kos. Francnzje in Turopoljci stali so okolo onih dveh ter čakali .boja kon C, kakor pravi slov. narodna pesem, kar se nenadoma eden Turopoljcev oglasi rekoč: „Jurič! pusti Francozu zastavu, mi jih imamo vu Lukavcu gradu jo$ trii" Barjaktar Jurič si jc te besede k srcu vzel ter je res Francozu dragovoljno zastavu prepustil, ki jo baje še denes nekdc na Francoskem kalejo." Dr. Fr. HeSič. Korespondenca med Prešernom in Vrazom. Prioböl Fr. Kidrič. Še dr, Br, Drechsler') in prof, dr, Matija Murko O trdita, da je začel korespondirati Vraz s Čopom, Kastelcem in Prešernom po svojem pr\em obisku v Ljubljani med velikimi počitnicami 1834, D. Trstenjak, L. Pintar') in J. Grafenauer ') pa se pozivajo na mesta v tobožnjem Prešernovem pismu Vrazu iz I. 1838., ki jih v ohranjenih pismih ni. Iz teh trditev bi sledilo: 1.) da pred jesenjo 1834 Vraz s čebeličarji ni imel zveze, 2.) da so se izgubila iz korespondence med Vrazom in Prešernom vsa pisma iz let 1834—36 in eno iz 1. 1838,; in ta sklep bi bil — prenagljen. Čopu je pisal Vraz že 24. januarja 1834, Pismo se doslej še ni našlo, vprašali pa je moral Vraz v njem po usodi IV. bukvic »Čbelice" in pa po oceni Murkovega slovarja, ki jo je bil menda Čop Murku obljubil: v odgovoru z dne 13.aprila 1834 pravi namreč Čop: ,!ch muss recht sehr um Vergebung bitten, dass ich Ihr werthes Schreiben vom 24. Jänner so spät beantworte. An dieser Verspätung sind zunächst schuld meine vielen . .. Geschäfte . .., dann aber auch der Umstand, daß ich Ihnen hinsichtlich des weiteren Erscheinens der Zhbeliza nichts Bestimmtes zu melden hatte ... Was die Recension des Mur-koschen Lexikons betrifft, so hatte ich allerdings vor einen Artikel über dasselbe, sowie über die philologischen Arbeiten Jarnik's, Metelko's und Dainko> für die Wiener Jahrbücher der Literatur zu machen Čop ne pošilja Vrazu niti Ka- stelčevega niti Prešernovega pozdrava, migljaj, da je bilo tudi Vrazovo pismo naslovljeno le Čopu. >) Stanko Vraz (Hnatsita knjižnica Mat. Slov. IV) 11. ») ČZN VII. 273. •) LZ XXI. 490. *) Zgodovina novejS«ga slov. slovstva I. 132, 151. ') Vrazova korcspondendja v zagrebški vseui. biblioteki; za prepis JamfI dr. F. Fancev. Za dobo med Vrazovim prvim in drugim obiskom v Ljubljani so samo Vrazova pisma Kastelcu pozitivno dokazana. Po jeseni 1834 je pošiljal Vraz Kastelcu pismo za pismom, četudi je zaman pričakoval odgovora.') Je-li pisal po 13. aprilu 1834 še tudi Čopu, ki ga je odnesel že 6. julija 1835 val Save? Nobenega migljaja ni, ki bi pomagal dati odločen odgovor! Je-li začel res dopisovati takoj po jeseni 1834 s Prešernom? Za to domnevo ne govori nobena okoliščina, vsaj dve govorita proti njej: še 22. avgusta 1836 je pokvaril Prešeren Vrazov takratni psevdonim: .lakob Cerovčan v: neki Čerovnik^); prav sprija-teljila sta se Vraz in Prešeren šele ob Vrazovem drugem obisku zadnje dni januarja 1837.') Zdi se, da je polagal Vraz v začetku veliko važnost na Kastelčevo uredniško šaržo ter se obračal po svojem prvem obisku radi tega v prvi vrsti nanj. O priliki Vrazovega drugega obiska so si obljubili Vraz, Prešeren in Kastelic vrsto uslug; Vraz Prešernu, da mu pošlje za Grüna nekaj narodnih pesmi, Vraz Kastelcu, da mu naroči pri svaku Molioriču v llovcih sodček ljutomerčana, Kastelic Vrazu, da odpremi v Zagreb njegovo pismo Gaju in pa naročnino za „Danico" in .Novine". Nobeno teh naročil pa se ni vršilo s hitrico, kakršne so se interesenti želeli. Prvi je prijel radi tega za pero Vraz in pisal v Ljubljano pismo, ki se doslej še ni našlo a se da iz Prešernovega odgovora približno rekonstruirati: Vraz je v pismu prosil, naj mu pošlje Prešeren 24 izvodov .Krsta", Kastelic pa reccpis za pošiljatev naročnine Gaju, da bi mogel urgirati „Novine" in „Danico", ki niso in niso hotele dospeti. Na koga je bilo to Vrazovo pismo naslovljeno? Ker odgovarja Prešeren, pač na Prešerna! Prvo kolikor toliko izpričano Vrazovo pismo Prešernu je torej pismo, ki ga je poslal Vraz v Ljubljano med 28. januarjem') in 4. marcem I ki/m po vsej priliki je to pismo zaietek •korespondence, Prešernov odgovor, napisan 4. in odposlan 6. marca 1837, ) pa prvo Prešernovo pismo Vrazu. Obenem s tem pismom je odposlal Prešeren Vrazu zaprošenih 24 iztisov .Krsta', katerim je dodal Kastelic 9 .popolnih izvodov" Čbelice, t. j.: 9 x 4 bukvice = 36 bukvic. Ko je bilo Prešernovo pisnjo napisano in najbrž tudi zapečačeno, je našel tudi Kastelic založeni recepis in javil 5. marca 1837 Vrazu vzroke zamude: «Das Recepisse habe ich aufgefunden. Nach Agram geht kein Postwagen, ich muüte daher über den Brief eine neue •) Vraz Kas(clcu 10. VI. 1837, LZ XXX- 496 «) PrcSeren ČeUkov&kemu. LZ II. 49 ; prim, sicer Štrekelj, 7.S\S IV. 7. •) Prim. Prijatelj. ČZN 147, 153. «) Datum Vrazovega odhoda iz Ljubljane; prim. Vraz Gaju 27.1. 1837, Gradja VI. 315 ►) L.MS, 1875, 159-60 Couvcrle maclicn, um die Leute nicht auf das Geld aufmerksam zu machen, und habe den Brief der Briefpost anvertraut." Rec^pis in pisemce je odnesel Vrazu jurist prvega leta Sertich, ki mu je izročil Kastelic za Vraza še tri popolne izvode =12 ') bukvic „Čbelice".-) Vraz je odgovoril Prešernu med 16.—26. marcem 1837 z drugim, doslej le v odlomkih slovenskega prevoda upotreb-Ijenim pismom^, ki se nahaja v Kristanovem zborniku Koryt-kove ostaline str. 388 in 393: .Hier schrieb ich Dir, lieber Freund, einen Theil der versprochenen Nationallieder ab') zwar nicht mit der Auswahl wie ich es wünschte, aber entschuldige die schwachem durch den Umstand, daß ich durch drcissig Tage am Kreutze hing, und erst gestern vom Hr. Schreiner ) herabgenomnien wurde. — Berichte aber gefälligst dem Herrn Grafen Auersperg, daß ich mit der nächsten Folge schönere Kinder unserer NationalPoesie zu senden hoffe. Ich habe Dir einige Anotaten beigefügt ;' ) sey nicht darüber böse, meinend, ich bezweifelte Deine Kenntnifs'unseres Dialektes. Du lerntest die Idiotismen unserer Gegend aus Grammatiken und Lexicis, aber leider giebt es bei uns vieles, worüber sich noch unsere Aristarchen nichts träumen ließen. Und so giebt es auch noch in Krain vieles, was mir nicht bekannt ist. — Du schriebst mir, daß sich wiederholt der Herr Graf um die Lieder erkundigte, aber es daücht mir dieselben im Laufe April einzusenden versprochen zu iiaben. Was den Herrn Cunctator Luttenberger anbelangt, habe ich alles mögliche gethan, und möge Herr Kastelic, den ich vielmal zu grüfsen bitte, versichert seyn, daß er gewiß ankommen wird: Kaj se prenese se ne odnese. — Vukotinovič hat mich gestern mit einem Brief eingeladen, ich möchte zu Ostern nach Agram kommen, um mit den jungen Iiiiren dem soiree beim alten Grafen Draškovič beizuwohnen, wo man über die Einrichtung des neuen iiiirischen Nationalinstitutes debatfiren wird.*) Mir ist leid, daß ich nicht folgen kann. — Ich danke Dir einstweilen für den K erst und die Zhbelica. Deine Übersetzung") ') 36 4- 12 48; v tem smislu je tretw razumeti Vrazovo pismo MurScu, Deta V. 154: .To Vam poSljcm 12 «belle In 6 Kerstov, kterih ( Cljelic) so ml Krajnci 4« ex (= bultvic) poslali.' ') Vrazova Icorespondencija v zagrcWSiii vscuč. biblioteki; za prepis jamči dr. F. Fancev. »i CZN Vil. 209-10, LZ XXX. 497. 452; datum: 1. c. 364-65. ') Scznamck teh pesmi glej v ČZN VII. 208 -9. ') O. F Schreiner, profesor statistike v Gradcu, pri katerem je delal Vraz semestralnl izpit; gl CZN VII. 195. 198. 202. •) Pripombe gl. v CZN Vil. 209-10. ■) V Vrazovi ostalini iega Vukotinovičevega pisma nI; gl. LZ .\XX. 363. ») NemSki prevod Mickicwiczcve: .Resygnaclja*. ki ga je prinesel .Ilivr. BlaU- z dne 3. III. 1837. hätte füglicher slovcnisch seyn können. Warum Wasser ins Meer tragen? Ich möchte Dir gerne einige Balladen schicken, wenn Du ihre Aufnahme ins lllyrische Blall erwirken wolltest. Darf ich auf eine baldige Antwort warten? Herr Sertizh sagte mir, du wärest vollendst restaurirt, das freut mich. Lebe wohl. Stanko Vr." Tcga V naglici napisanega pisma pa Vraz ni smatral za zadosten odgovor na Prešernovo pismo z dne 4. marca 1837, ampak je pisal 2. aprila 1837 prijatelju tretji list, čigar prva, doslej le v odlomkih in prevodih upotrebljena polovica ') slove: .Theurer Freund! Gleich nach Empfange Deines Schreibens V. 6. März, in welchem Du — versteht sich nur im Schcrze — unsere Kenntniü des mosh befeda bezweifelst, schrieb ich unter einiger Galle meinem Schwager,*) er möchte die verabredete Absendung des Faßchens Luttenbergers be-schleinigen. Vor beiläufig einer Woche berichtete er mir er habe schon vor Empfang meiner Mahnung das Faßchen in Begleitung eines kurzen Schreibens an Herrn v. Kafteliz einem Fuhrmanne aus Polsterau, der in einigen Tagen nach Laibach zu fahren beabsichtigte, übergeben. Ich meinte Herr v. Kaftelitz werde mir nach Empfang desselben schreiben, um mich alles weiteren Sorgens und unnützen Nachdenkens Uber diesen Gegenstand zu entheben. Da aber das bis jetzt nicht eingetretten ist, so appellire ich an Deine bewahrte Großmuth, und ersuche Dich mir gütigst zu berichten, ob dieses zögernde Sujet Luttcn-bergs bereits nach Laibach gelangt ist oder nicht? damit ich im letzteren Falle — was doch äußerst unwahrscheinlich ist — das nöthige treffen kann. — Der Güte des Herrn Sertich hab' ich bei seiner Abreise einen Brief an Dich aufgedrungen, welchem zugleich 18 Nationallieder beigeschlossen waren. Wie hat sie der Herr Übersetzer aufgenohmen, und unter welchem Nahmen, und wo beabsichtigt er sie zu verlegen? Das zu wissen würde mich interessiren. — Diesem Briefe leg' ich die weitere Folge v. 19—67 bei?') Die Ergänzung der versprochenen Anzahl wird mit meinem nächsten Schreiben folgen,') zu deßen Übersendung ich mich alsogleich nach Emfang einiger Zeilen von Dir verbinde. — Das Abschreiben der Nationallieder nimmt meine Geduld ungemein in Anspruch. Die originale Sammlung dieser Lieder besteht aus mehreren Zetteln, auf welche ich sie aus dem Munde unserer Mädchen mit Bleifeder übertrug. Manche dieser Sängerinen waren würdige Descendentinen der ersten Schönheit und der ersten Sünderin, man kann sich daher leicht bei ■) A. Grüns Werke, ed. Castle V. 16; ČZN VII. 207,214; LZ XXX. 553-4. «) iMohorif V llovdh. •) Scznamek tcli pesmi gl. v ČZN VII. 210-13. Se ni zgodilo: prim. ČZN VlI. 2t4 si. Kr. Kidrič: Korespondenca med Prc5ernoin in Vrazom. 33 weniger Fantasie, als Du besitzest, denken, daß die Kopie mit dem Originale nicht so genau übereinstimmen konnte. In der Folge hab' ich mir zwar von alteren Personnen manchcs Lied vorsingen lassen, es auf förmliche Bögen leserlich abgeschrieben, jedoch da die Worte nicht immer in das Metrum, das ich in der ersten Strophe zu erblicken vermeinte, passen wollten, so erlaubte ich mir eine kleine literarische Tyranei, und zwang sie gewaltsam hinein, behufs dessen ich einige .•Abkürzungen z. B. mojga, frota, rožca, ljubca vornehmen mußte, was bei uns niemals stattfindet, und daher auch beim Nationalliede nicht zu gestatten sey, da dasselbe nach meiner Meinung ein treues Bild des poetischen Char a kters d es Volkszweiges, in welche tu es wirklich lebt, mit allen den vollkommenen Zügen der Örtlichkeiten etc. geljen soll. Daher ließ ich auch jedem Liede seine Lokalismen, was viele nicht billigen, so z. B. wirst du in manchem Liede prišo, znö, minö in manchen priSä, zna, minA statt prišel, znal, minol treffen. Deshalb macht' ich es mir auch bei der Auswahl zur Aufgabe, das Volk als Dichter in seinen verschiedenen Situationen zu zeigen, und nahm nur insoferne auf den aesthetischen Werth Rücksicht, als es sich mit Befolgung des aufgestellten Grundsatzes vereinbaren ließe. Herr v. Kasteliz beliebe aus dem überschickten Vorrathe soviel für das V Heft der Zhbeliza — welcher die Göttin beistehen möge, damit sie bald das Licht der Welt erblicke — nehmen, als es ihm thunlich scheint.') Ich werde durch häufige Nachfragen nach demselben gepeinigt. Für die Besorgung des Briefes an Hr. Dr. v. Gaj danke ich Herrn V. Kastelitz verbindlichst.'O Weil ich die Danica et novine ilirske erst vor acht Tagen erhielt, so war ich in der Zwischenzeit um das Geld sehr besorgt, da mir der Herr v. Kasteliz berichtete daß er dasselbe «j^^rv dem rekommandierten Briefe beigeschlossen, in welchem Falle es schon oft durch die Unredlichkeit der Postbeammten, die die Briefe gewöhnlich sondiren, verlohren gegangen ist. — In dem Numero 8 der Danica d. 1. J. befindet sich ein pseudonymer Brief aus Kärnthen an Herrn Dr. v. Gay, in welchem der Verfasser ihm mit prophetischer Begeisterung zu seinem patriotischen Unternehmen Glück wünschet, und einige auf allgemeine Verständlichkeit abzweckende Veränderungen in der illyrischen Gramatik besonders ■) V Kastel^evi ostalini sc je res ohranilo ncluj prepisov po tem Vrazovem rokopisu: prim. na§ seznamel( s seznamkom, ki ga je priobčil Iv. Grafenauer, Iz Kastcifcve zapuäfine, 121. ») Pismo z dne 27. I. 1837 (Gradja VI. 314-6)? in den DckUnationsformeii in Vorsciilag bringt, was gewiß nicht unter Distel und Dornen gefallen seyn wird. Dieser GottesMann kann niemand anderer als Herr Jarnik seyn, der Styl des Aufsatzes erklärt sich Hlr ihn; überdies zweifele ich ininier, daü es dort ausser ihm einen Mann gibt, dessen Geist mächtig wäre sich über die Grilnzen und Linien, die zwischen uns Südslawen der schwache Mensch gezogen, hinaus zu setzen, und nur auf den uns von Gott eingeprägten Character, der bei allen der nühmliche ist, Rücksicht zu nehmen sich wagte. — Du könntest auch die gute Sache lllyriens um einige Stufen höher bringen, wenn du das Treiben der lllyren in einem freundschaftlichen Briefe an Herrn v. Gay oder in einem eigens für die Danica bestimmten Aufsatze öffentlich billigtest. Der Aufsatz müßte jedenfalls sehr panegyrisch sein, denn die Danica bleibt immerhin des weiblichen Geschlechtes, obgleich sie gewöhnliche Weiber überragt; Du müsstest vieles von Freiheit, Vaterland, Nationalität, Einigkeit — gemildert durch Gott und den segentriefenden Scepter des Österreichischen Kaiserhauses, einfließen lassen. Ein mit solchen Farben entworfenes Bild würde gewiß die lllyren (Kroaten, Slavonier, Dalmatiner, Serben*, bei welchen alles Herz ist, entzücken, daß sie darüber die aufgedrungenen Vorurtheile über ihre nördlicheren Brüder vergässen. Setze, lieber Freund, meinen Vorschlag ins Werk, wenn es nicht mit zu vielen Entsagungen verbunden ist. Was macht das Polnische? Deinem Wunsche in Hinsicht des Mickiewicz kann ich nicht entsprechen, zumal da ich die Überzeugung habe, daß es unter meinen Freunden Männer gibt, welche in dem Falle mehr und mit geringerem Kraftaufwande zu leisten vermögen. — Das Manuscript der überschickten Nationallieder bitte ich, nachdem sie der Herr Graf wird übersetzt haben, gütigst aufzubewahren und es mir bei Gelegenheit z. B. durch H. Sertich rückzusenden,') damit ich zum Behufe der Herausgabe derselben die zerstreuten zum Theil unleserlichen Zettel nicht wieder hervorzusuchen brauche. — Ich danke Dir vorläufig mit Worten für die überschickten K erste. Ich habe sie samt der Zhbeliza, für die ich Herrn v. Kasteliz zu danken bitte, nach Untersteuer verschickt, wo sie zweifelsohne eine gute Aufnahme finden werden." Nadaljevanje išči v LMS 1875, 163—4 in v Dčlih V. 157—8. Razen prve polovice še manjka v Bleiweisovi objavi in nje nepremišljenem posnetku v Delih: I. k besedi ,4 Stücke", LMS 1875, str. 164., vrsta 18. od zgoraj, podčrtna opomba: ,*)Könntest Du nicht inre Aufnahme ins Illyrische Blatt bewirken, mit der Bemerkung, daß sie aus dem 5. Hefte der Zhbeliza entnommen Seyen"; 2. pred podpisom dva stavka: »Lebe vielmal wohl! ') Se ni zgodilo, rokopis je dobil Korvtko; prim. ČZN VII. 230. I'f. Kidrič: Korespandenca med Preicrnom in Vrazom. 35 Die Herren Miklofhizh, Murko et Kuihar grüßen Dich samml Herrn v. Kasteliz.«') Prešernov odgovor na Vrazovi pismi, torej Prešernovo drugo pismo Vrazu -) je zaostalo dolgo časa v Gradcu pri dr. Russu, pisal ga je pa Prešeren med 13. majem in 10. junijem 1837: Prešeren omenja namreč v pismu balado, ki .je izšla pred kratkim v »Illyr. Blatt«" in to morebiti le .Zdravilo ljubezni", ki je izšlo 13, V. 1837; 10. junija pa Vraz odgovora še ni dobil, ker ga istega dne v pismu Kastelcu urgira,*) a tudi Prešernu Vrazovo pismo Kastelcu še ni prišlo pred oči, ko je pisal Vrazu, ker še nanj ne replicira.^) Kake dni na to je dobil Prešeren v roke Vrazovo pismo Kastelcu z dne 10. junija 1837, ki ga je poslal Vraz na Prešernovo adreso; '*) a tudi tista Vrazova pisma Kastelcu. kjer se je govorilo o potrebi, da se vpošteva pri ustvarjanju enotnega slovenskega literarnega jezika tudi štajerska slovenščina,") je Prešeren po vsej priliki videl: na te stvari odgovarja Prešeren v tretjem pismu Vrazu z dne 5. julija 1837,') kjer izrecno poudarja, da piše .iz posebne milosti", češ, Vraz mu ,na zadnje pismo (= pismo med 13. V. 10. VI. 1837) še ni odgovoril." Vraz je odgovoril sedaj na obe Prešernove pismi v četrtem pismu z dne /. avgusta 1837, ki se je ohranilo v Kristanovem zborniku Korytkove ostaline in bilo doslej le v odlomkih slovenskega prevoda upotrebljeno: -) .Aus Mangel des Raumes am Schlüsse: Gratz am 1. .August 1837.*) Theurer Freund! Vorerst dank ich Dir für die Gnade, daß Du mir unaufgefordert geschrieben hast. Dein vorletztes Schreiben hätt' ich Dir alsogleich beantwortet, wenn ich nicht so tief im Naturrecht und Criminale vergraben gewesen wäre, tiberdies wüßt' ich nicht, daß der Briet so lange bei Herrn Dr. Rufs gelegen ist, weil er nicht datirt war. — Dass dem Herrn Grafen die ihm mitgetheilten Volkslieder nicht gefallen, nimmt uns mit Miklofhizh wirklich Wunder. Ich hab' daher abgelassen die weitere Folge für ihn abzuschreiben, und ersuche Dich zugleich freundschaftlichst, mir die bereits Überschickten ') Prepis je koiacijoniral ptof. dr. Fr. Ildiif. ') LMS 1877, 188-9. ČZN VII. 214-5. •) cfr. et corrigc o. p. 215^. ') Prim, niže dodatek dr. Ilcšič«. ') Prim. IZ XXX. 554. ■) L.MS 1877, 161. •) ČZN VII. 192, 193, 194. 198 - 9, 216 -7; LZ XXX. &j2-6. *) NB. Nur diesmal verzeihe mir die Rücksichtlo«igkeit meines Schreibens, Ich kunntc wirklich nicht ordentlicher und korecter schreiben, wie ich es mir vornahm, da ich die Abschickung durch den Hr. v. Rudesh zu versäumen befOrchtete. — Addressire meinen nächsten Brief an meinen Freund St. Kočebar,'Dr. et Physikus zu Windischlandsberg. (Op. Vrazova.) 36 Fr. Kidrif: Kofesponilenea med Prešernom in Vrazom. mit Beginn des Schuljahres durch Damian et Sorge rückseiiden zu wollen.') Ich hab' einige davon ohne Auswahl Herrn Scha-fafik zur Einrückung in die Museumszeitschrift mitgetheilt, welcher sich mit Freude dafür erklärte,^) wie er mich in seinem Schreiben selbst versichert, auch Herr Professor Schreiner hat auf die Übersetzung von Schulheim") das Original verlangt, welches im nächsten Hefte der Zeitschrift erscheinen soll. Ich fürchte daher nur, da im Allgemeinen der Geschmack sich auf dieselben Eigenschaften der Objecte bezieht, dass der Herr Graf, da ihm unsere Sprache mit ihren verschiedenen Provin-cialismen nicht bekant sein wird, die Lieder nicht grammatisch verstehen wird. Du schreibst mir von einer Vereinigung aller Slavischcn Dialecte in eine allgemeine Schriftsprache, mit deren Realisierung wir uns schmeicheln sollen. Ich nähre nicht diesen schönen Wunsch, und dachte nicht mal in meinen früheren .lahren, wo ich noch an manches Jugendliche — nicht Ausführbare glaubte. Noch weiter davon bin ich zu glauben, unseren südoststeirischen Dialed einst zu dieser Autokratie gehoben zu sehen. Ja um Dich vollends vom Gesagten zu überzeugen, bekenne ich offen, daß euer Krainische Volks-Dialect an Originalität dem Steirischslavischen voransteht. Ich sage, daß unser Dialect besonders an der Gränze viel Kroatische Fügungen angenommen — aber ich will dadurch nicht auch vollends die Schreibweise der krainischen Autoren billigen, weil sie für den Steirer und den Slovenen Ungarns durchaus unverdaulich ist. Mein bisjetziges Bestreben, welches vielleicht nidit vollkommen richtig — doch nicht verkehrt genannt werden kann, war nur eine Einheit in die Form der Sprache, welche ich Schreibeweise nenne, zu bringen. Dieses Bestreben fußt aber etwa nicht auf einer Caprice meines Kopfes, sondern das ist der Wunsch vieler Wolmeinenden, der aber nur noch von niemanden außer Hm. Jamik») ausgesprochen wurde. Herr Zhop, der uns unvergeßliche Mentor, hat das nähmliche Be-dürfniß gefüllt. Wol einsehend die Unzulänglichkeit der überladenden Neuerungen des Henn Metelko suchte er das Heil in der Accentuation zu finden. Jedoch da er auch dadurch bei der bestehenden Schreibeweise der Autoren keine vollkommene «) Se ni zgodilo; prim, spredaj 34'. ') V Časopisu českžlio Muzeum niso izSle; prim. ČZN Vil. 217. ») Hiazvnth v. Schulhcim, čigar prevodi slovenskih narodnih pesmi so IzSli v .Steiermark. Zeitschrift*, Neue Folge IV (Graz 1837) I. Hft. 1-8, prim. ČZN VII. 217. •) Im eru'ähnten Briefe an Freund v. Gay, der wirklich von I h m herrührt, indem er die nämlichen Ansichten mit den nämlichen Ausdrackcn enthält, wie er sie gegen mich l>eiljiufig zwei Monalhe früher in einem Briefe ausgesprochen mit dem Bemerken, er werde sie Hm. v. Gay mittheilen. (Op. Vrazova.) Eini>;keit herbeigeführt sah, weil noch immer pes, ves, sem (sum) našem, welches man aui gleiche Weise p's, v's, s'm, n a Š' m ausspricht, doch verschieden als erstere zwei mit e letztere mit i geschrieben wurden, so war er schon gesonnen, wie er mich im Jahre 1834 selbst versicherte, ganz so zu schreiben, wie man in Oberkrain spricht d. i. mit Weglassung aller Vokale, die nicht gehört werden, weil er der Meinung war man habe in ganz Slowenien diese, wie Ihr sie nennt, Halbvokale. Er forderte mich einmal, (es war in Deiner Gegenwart)') auf ihm etwas nach unserem gangbarem Dialecte vorzulesen. Ich las ihm Deinen Jjonetni venez vor. Er staunte zwar und wollte mir nicht glauben, wie schon das erste Wort ganz anders klang, wie er das Pev'z — pevez und nicht peuz aussprechen hörte. Wie ich ihn aber versicherte daß ich es nicht allein an der Wiege so gehört, sondern daß man es so in allen westlichen Comi-taten Ungarns und mit Ausnahme des an Krain grenzenden Theiles in Steiermark spricht, so stand er nicht ferner an, die Richtigkeit unserer Schreibeweise anzuerkennen. Nur Murko, sagt' er, verleitete ihn, alle Arbeiten des Herrn Dainko (der sich streng an die Aussprache des Volkes halt), als eine elende Compilation anzusehen, besonders, da ersterer ganz in die Fussstapfen der Autoren Krains getreten ist. Daß aber Murko so schrieb, war nicht die Folge seiner Überzeugung, sondern vielmehr geschah es aus Groll gegen die Koterie Dainko, welcher ihn wegen des Bochoritschischen Alphabetes hafste und durch mancherlei Intriguen die Auflegung seines Werkes zu hintertreiben suchte. Daß er die steirische Aussprache vorziehet, beweifst die Vorrede seines letzten unter seinem Nahmen bekannten Werkes.-) — Jedoch um auf den sei. Zhop zurückzukommen: — Er sagte mir, er wolle die Sache in nähere Betrachtung ziefien und bei Gelegenheit einer Recension der Werke Dainkos und .Murkos, die er, falls er sich auf einer damals bevorstehenden Reise mit Hr. Kopitar versöhnen sollte, für die Wiener-jahrbflcher vor hatte, — die Aussprache der Steirischen und Ungarischen Slowenen als die beständig consequente anrühmen, und sie seinen Krainischen Brüdern in den zweifelhaften Fallen als Richtschnur anrathen werde. Ob sich Herr Zhop mit Kopitar versöhnt und ob er darüber wirklich etwas geschrieben, werdet ihr wifsen ? ') — Ich las oft zu Hause Krainische Bücher unseren Hausleuten vor, ward aber entweder gar nicht oder nur nothdürftig verstanden. Darauf versuchte ich dieselben nach unserer Ausprache mit Beiziehung des stummen / in frota ') o velikih počitnicah 1834; prim. ČZN VII. 191 si. ') — Leopolda Volkmera . . . Fabule (no Pefmi. Spravil . .. Janez Murko. V Gradzi. 1836. •) Čop sc ni niti sprijaznil s Kopitarjem niti napisal nameravane ocene. ctc. und e, und mit Veränderung des geschriebenen / in e bei kupiz, vujiz, lahik, kratik, wie es bei uns vollaus klingt, nahm-lich mit (^), so wurde ich zu meiner Freude vollkommen verstanden — mit Ausnahme von einigen Wurzelwörlern, — die bei uns nicht gang und gebe sind z. B. perft (humus), sali (formosus) etc. Und ich zweil'le nicht daran, dass ihr unsere Bücher für das Volk benQtzen könnet, wenn ihr sie dem Volke in die Hände gäbet, denn demselben wird es gleich viel, ob es ein / oder e auslafst, zumal bei der vom Zhop vorgeschlagenen und von Dir angewandten Accentuation, wo nur die stummen Vocale unaccentuirt bleiben. Nicht so ist es bei uns, welche wir nichts verschlingen, sondern alles, wie es geschrieben wird, auszusprechen gewohnt sind, daher uns eure ungegründeten / und ausgelassenen / nicht nur nicht chokiren, sondern ein Nichtverständniis verursachen. Ihr braucht eurer Aussprache gar nichts zu vergeben, wenn ihr statt lepiga, lepimu, lepim (loc.), kupic, peviz, kratik, metuljzhik, fim etc. lepega, lepemu, lepem, kupez, pevez, metuljzhek, kratek, fem etc. schreibet, da man doch mit Ausnahme einiger Affectanten auf der Kanzel nirgends so, sondern wenn nicht lepega etc. durchaus Icpga, lepmu, lepm, kupz, peuz, metulzhk, kratk, fm etc. sprecht, wie ich msch selb.sl auf meinen Ausflügen in diever schiedenen Gegenden Sloweniens überzeugt habe. Übrigens schreibt ihr selbst bei dem nähmlichen Laute bald e bald / wie gesagt in pes, ves (omnis), poleben dober, venez, und fim, nafhip. Du hast diese Inconsequenz gar wol eingesehen und in Deinen Kerft pofebin, srezhin und Pre fh er in zu schreiben angefangen, jedoch warum schreibst du darin dober und nicht dobir? — Soviel vom ((? oder /?). Eine gleiche Anomalie herrscht bei den übrigen nicht accentuirten und zum Theile accentuirten Vokalen. L'm Dich nicht länger in dem Priesterdienste der Themis zu stören, und da es mir nicht Raum und Zeit gestatten, so will ich Dich nur an das a, wofür wir o schreiben und sprechen, im Instrumental sing. num. der männlichen in sächlichen Hauptwörter aufmerksam machen. Wenn Du Dein untrügliches Gehör bei der Aussprechung eures sbogam, f detetam, prijatlam etc. prüfest, so wird es Dir sagen, daß es nicht vollends a, aber auch nicht t) klingt, sondern beiläufig so, wie das englische o in God, Lord, world, work, go, woe etc. Die Russen haben einen än-lichen Laut z. B. im govorju, dovolju. Bog etc., aber sie halten sich bei diesen Zweifellfalle an das Kirchenslavische. Was für sie das Kirchenslavische ist, das soll für die Krainer in dieser Hinsicht billig das Steirische und Ungarische Slowenische seyn. Das sind im Allgemeinen meine Ansichten über diesen Gegenstand, und diese Meinung theilen viele meiner Steirischen Brüder, nicht nur meines Alters, sonder auch Leute, welche bei diesen Ansichten ergraut sind. Und ^u denselben wird ein jeder Vernünftige geführt, weiciier es einsieht, daß ein Volk nur durch seine Spraciie vor der gänzlichen Entsittlichung gerettet werden kann; daü es ohne Beachtung der Spraciie kein Nationalgefühl, und ohne Nationalgefühl keine Tugend als allefalls die der Dcmuth und der blinden Furcht vor Gott etc. geben kann. — Was trägt Schuld an den Schattenseiten unseres Volkes? Die Frage kannst Du Dir selbst beantworten. Mancl»e meinen zwar noch immer alles durch das Deutsche bewirken zu können. Und was ist seit Joseph geschehen? Ein Volk in fremder Sprache bilden zu wollen ist bclaufig gesagt — bessere l-"rüchte vom Weinstocke erwirken zu wollen, wenn man einen Nuss- oder Apfelzweig darauf propft. Der fremde Zweig wird entweder verdorren, oder die dem Weinstocke zum gedeihen nöthige Nahrung entziehen, dabei aber doch selbst nur karglich vegetiren. Wenn wir unser Volk heranbilden wollen, so kann es nur in der Muttersprache gedeihen, wenn wir aber unsere Kräfte nicht unnöthiger Weise zersplittern wollen, so müfsen wir vereint wirken, in die Spraciic eine Einheit bringen, wenigstens in die Formenlehre derselben. Redensarten und Worte sind für das Ganze von Wichtigkeit, und müssen daher mit gegenseitiger Liberalität geduldet und angewendet werden. Eine Vereinigung thut uns um so mehr noth, wenn wir bedenken, wie klein unsere Anzahl ist, so dass man beim sanguinischesten Kalkuli nicht eine Million zusammenbringt. Wie nothwendig daher eine Einheit! hier handelt sich um nichts mehr und nichts weniger als um das be or not be Hamlets. — Ich nuiss schlufsen. Nächstens beantworte ich Dir den übrigen Theil des Briefes, weil ich nicht, wie ich mir schmeichelte, Dich in Laibach besuchen kann. Ich bin von den Strapatzen des heurigen Jahres zu sehr erschöpft. Seit gestern bin ich wieder einiger Gedanken fähig. Vor einigen Tagen kam ich von der Statistik Prüfung nicht anders wie durchgebUlut am Leibe, und ganz leer am Kopfe. Mich kostet gewiß jede Prüfung ein Paar Jahre meines Lebens. Und doch bekomme ich immer um eine Classe weniger, als ich es nach meinem Fleiße verdiene. Da ich nie durch meine juristischen und mathematischen Kenntnisse die Welt von der Tyranei der Ungerechtigkeit und der vielen Verrechnungen befreien wollte, so verlegte ich mich nicht mit grösseren Fleiße auf die Erlernung dieser Gegenstände, als jene Leute, welche eine gute erste Claüe zu bekommen pflegen, jedoch ich war immer betrogen. Jetzt sehe ich mich genöthiget, so viel zu studieren, als jene, welche Eminenz zu bekommen pflegen, noch mehr, als viele derselben. Der Gegenstand ist nicht der meiner Liebe, ich betrüge mich dabei wissentlich, so zu sagen gezwungen um die schönste Zeit, die ich ander- wiirtig mit Wucher anlegen könnte. Herr Professor Edlaucr') sah wol ein, dass ich zu dem Gegenstand keine Freude habe, er rieth mir daher, mich wohin anders zu wenden, aber wo ich immer hin will,^ fordert man an der Linie die juridischen Zeugnifse als Pass, fch warf mich daher mit aller Verzweiflung auf die Erlernung der Obligatfacher, und glaubte durch Fleili das zu erzwingen, um was ich mit Liebe nicht zu werben vermochte. Und was war das Resultat? Ich ruinierte meine Gesundheit — und konnte mich unwohl nicht der Prüfung aus dem Naturrechte et Criminaie unterziehen. Meine um mein Wohl mütterlich besorgten Freunde glauben zwar, weil ich ihnen auf ihre Fragen nicht antworte, ich hätte die Prüfung abgelegt, aber mit schlechten Erfolg; ich benehm' ihnen nicht den Wahn. — Thue für mich bei Prefesfor Edl. dadurch etwas, dass Du die Schattenseiten, welche vielleicht seine Vermuthungen, meinen Charakter beilegen, zu verscheichen suchest, gesetzt dafs ich zur Sprache kommen soll. — Lebe wohl. Genüsse gesund den Herbst, welclien nicht fröhlich genießen kann Dein aufrichtiger Freund Stanko Vraz.* To je filološki program, ki ga je hotel uveljavili Vraz kot slovenski pisatelj! Pisan je v času, ko sta že bili pretekli skoro dve leti, kar je Vraz zaman iskal plodov svoje ilirske Muze v .Danici*.') Da je Prešeren koj odgovoril, bogve, kam bi bil krenil Vraz. Toda 2. septembra 1837 so začele izhajati v .Danici* .Djulabije', Prešeren pa je še vedno molčal in povzročil Vrazovo peto pismo z dne 19. novembra 1837, čigar začetek, doslej le deloma v prevodih odlomkov uporabljen,') slove: .Theurcr Freund! Wenn ich Dir nicht wegen Deiner Ver-deithigung (!) meines Leumundes bei Professor Edlauer verbunden wäre, so würd' ich auch dieses Schreiben als einen Act der Gnade betrachten, weil Du ') aber gedachtem Herrn die Angriffswehre in soweit abgestummpft hast, dafs er sich nach einen halbstündigem Schein-Kampfe zurückzog und mir die fünf Städte überliefs, deren ich zum ferneren") Vegetiren im Lande der Jura (nicht des Jura) unumgänglich benöthige — so mufs dieser Brief als eine moralische Pflicht dahingehen. — ') Fr. Edlaucr. profesor z« liriminalno in naravno pravo, znanec Prešernov le menda izta dol>e, l) Prim. Prijatelj. LZ XXII. 544 - 5. ') To ni čilno v Izvirniku. ') Ab ... ostali del »>escdc ni Cilen; najbržc jc daljSa beseda, morda latinska. ') Prepis je kolacijoniral prof. dr. Fr lleSič. ") V izvirniku pisma z dne 19. nov. je; .Seit dem Jahrc schreibe ich .. .*, potem je nad .dem" pripisan .v.', in to je Blclweis Izvedel v .vorigen". •) LZ XXX. 557. •) Prim. LZ XXX. ."iSS. ") ZapvskT Nauk. Tov. Im. Scvčenka LXXXVI. 113-4. «») LMS 1877, 161-3. ") LMS 1875, 166. •0 L.\\S 1875. 166-68; Džla V. 428-32: PS. ob robu v IMK XIX. 89 sl. (comple ČZN VII. 362). •') ČZN VII. 330. je poslal Kofevar po Vrazovem naročilu 15 izvodov tudi Prešernu, da jih razpeča.') In ko tudi poročilo o usodi te po-šiljatve ni hotelo in ni hotelo priti, je podregal Vraz Prešerna s sedmim listom z dne 7. septembra 1840. ') Sedaj se je končno Prešeren zganil ter odgovori 26. oktobra 1840 s petim pismom kot postskriptom Smoletovemu pismu Vrazu z dne 20, 26 VIII 1840.') Fr. Markovič sicer piše, kakor da je poslal Vraz Prešernu v tej dobi Kollarjevo .Slavy dceru". Prešeren jo pa v pismu odbijal,') in to ponavlja za Markovičem tudi Fr. IlešiČ. ') Če bi bilo to res. bi moralo eno Prešernovo pismo iz te dobe manjkati. Toda Markovič je le Prešernovo četrto in Vrazovo šesto pismo napačno razumel in zamenjal Kollarjevo .Wechselseitißkeit" s .Slavy dcero". Da Prešeren Vrazu med 19. julijem 1838 in 26. oktobrom 1840 ni pisal, se sme sklepati 7. gotovostjo iz sledečih stavkov v Šestem Vrazovem pismu: ,Že dve leti nisem prejel od tebe niti zloga. Ah, najina korespondenca je že dolgo Časa pretrgana. Kdo je temu kriv? Najbrž tvoji juridični stanovski posli." Zelo verjetno pa je, da je bilo Prešernovega molka krivo tudi tisto Gajevo pismo Ko-rytku z dne 4. decembra 1838, v katerem je prepovedal Gaj Prešernovemu prijatelju v svojem in vseh zagrebških slavistov imenu vsako bližanje.") Na Prešernovo peto pismo je ogovoril Vraz dvakrat: prvič dne 7. decembra 1840 v obliki naročila Smoletu,") ki se sme smatrati za njegovo osmo pismo Prešernu, drugič z devetim pismom z dne 15. decembra 1840.'*) Prešernov odgovor bi se bil moral ozirati na sledeče momente v Vrazovih pismih: 1. na obrambo in razlago ilirskih tendenc; 2. na usodo Vrazovega pisma Smoletu z dne 3. decembra 1840, ker je bil Smole med tem umrl; 3. na vprašanje, kaj se naj zgodi s Smoletovo zbirko narodnih pesmi, ki jo je bil poslal ta Vrazu 31. oktobra 184O;'0 4, na prošnjo, naj pripomore Prešeren narodni biblioteki v Zagrebu do Smoletovega izvoda Valvasorja; 5. na vprašanje, ali hoče plačati Prešeren .Narodne pesni ilirske" v denarju ali s .Krstom", »Vodnikom", .Matičkom" in .Varhom". Toda doslej se ni našel niti kak tak Prešernov list niti dokaz, da je res eksistiral. ») LMS 1875, 1.S8. ') LMS 1873. 168-70; DiMa V. 190-19t. n ZMS IV. 191-2. •) Stanko Vraz, Izabranc pjcsmc XXIV. ') PreScrcn In Slovanstvo. 10. •) LMS 1875, 173-4. ••) ZMS IV. m. •) LMS 1875, 170 -2; Dčla V. 198 - 203. ') Prim. ČZN VII 164. Naslednje ohranjeno pismo iz korespondence tned Prešernom in Vrazom je Prešernovo pismo z dne 29. julija 1843,') ki je Prešernov odgovor na dvoje Vrazovih pisem, ker pravi v njem Prešeren: .Na Tvoje mi diago pismo z dne 26. t. m. Ti bodi povedano, da se je mlajša .V\etkina hčerka omožila . . . Pismo iz leta 1841. objedneni s spremstvom 5 fCM sem prejel in Kasteien Tvoj dolg v znesku 2 (M plačal," Vrazovo pismo iz !. 1841. karakterizira v Prešernovem odgovoru le stavek o .spremstvu 5 fl; iz okoliščine, da Je bival Vraz med 4. aprilom in 19. majem 1841 večinoma v Ljubljani,-) se mora sklepati, da je pisal Prešernu med 19. majem in 31. decembrom, sicer bi se bil o usodi pošiljatve osebno informiral. Bolje se da rekonstruirati iz Prešernovega odgovora Vrazovo pismo z dne 26. julija 1843, ki je obsegalo po vsej priliki vsaj sledeče točke: 1. pozdrav za hčerko krčmarke „Pri Metki"; 2. vprašanje, ali je dobil Prešeren 1. 1841. Vrazovo pismo z denarjem; 3. pozdrav za dr. Chrobatha in vprašanje, je Ii prejel ta Korytkovo zbirko o običajih in navadah Kranjske, katero mu je bil vrnil s pimom z dne 24. marca 1843; ') 4. vprašanje, jeli izvršil neki gospod Tangi pri doktorju Chrobathu neko naročilo, radi katerega mu je bil pisal; 5. prošnjo, naj mu pošlje Prešeren Ko-rytkova izdanja: 2 lista narodnih noš, portret Vodnika in Čopa, dalje 4 zvezke Korytkovih .Pefmi krajnikiga naroda" in pa kopijo Ziljanke iz Korytkove zbirke; 6. prošnjo, da mu pošlje Prešeren neko rusko knjigo, ki jo naj Kastelic poišče; 7. vprašanje, kdo je Bleiweis; 8. kak izraz nezadovoljnosti z Gajem. Iz vsega pa sledi: 1. da je pisal Vraz Prešernu med I. januarjem 1841 in 21. julijem 1843 samo omenjeni dve pismi; 2. da Prešeren med 4. aprilom 1841 in 29. julijem 1843 ni pisal Vrazu nobenega pisma. Tok korespondence počenši s Prešernovim odgovorom na Vrazovo pismo z dne 15. decembra 1840 je torej po vsej priliki ta: Prešeren je odgovoril na osmo Vrazovo pismo ali med 15. decembrom 1840 in 4. aprilom 1841 pismeno (s šestim pismom) ali pa med 4. aprilom In 19. majem 1841 ustno, verjetnejša pa je zadnja eventual-nost. Med /9. majem in 31. decembrom 1841 je pisal Vraz svoje deveto, a ker ni dobil odgovora, 26. julija 1843 svoje deseto pismo, na kar je odgovoril Prešeren 29. julija 1843 s šestim (sedmim) pismom. Kot dopolnilo tega pisma je pisal Prešeren 12. decembra 1843 Vrazu sedmič (osmič) ter mu poslal obljubljeno Ziljanko. ') ') Z.MS IV. 186-7. ') Prim. Prijatelj, ČZN VII. 169, t73. ») Prim. Kres lil. 427-8; LZ .\XX. 367. •) Prešernov Album 821. Da bi Vraz iia nobenega teh dveh pisem ne bil odgovoril, je precej neverjetno. Za odgovor na vprašanje, jeli potem Prešeren zopet odgovoril in jeli sta si prijatelja v letih 1844—46 tudi dopisovala, pa manjka vsakega migljaja. Zadnje ohranjeno Prešernovo pismo z dne 5. februarja 1847, s katerim je poslal Vrazu .Poezije",') pove le toliko, da Prešeren Vrazu med 1. septembrom 1846, ko je dobil advokaturo v Kranju, in 5. februarjem 1847 ni pisal, ker mu javi svoje premeščen je še le tega dne. Da bi ga Vraz za «Poezije» ne bil zahvalil, je zopet zelo neverjetno. In to Vrazovo pismo bi bilo tem interesantnejše, ker bi vsebovalo morda Vrazov odgovor na — Narobe Katona! Kronološki red korespondence med Vrazom in Prešernom je torej sledeči: Prešeren Vrazu: Vraz Prešernu: (28. 1. - 4. III. 1837)--- 16. - 26. III. 1837 ---- 2. IV. 1837 ---- 1. VIII. 1837---- 19. .\I. 1837 ---- 10. XI 1837 - 4. VI. 1838: Wechsc seitigkeit------ 1. VIII. 1838 --- 7. IX. 1840 ---- 7. XII. 1840 ---- 15. XII. 1840 ---- (19. V. - 31. XII. 1841)-- (26. VII. 1843)-- ^---13. V. - 10. \a- 1837. ------5. VII. 1837. 4. 111. 1837. 19. Vil. 1838 26. X. 1840. ? 15. XII 1840. -4. IV. 1841? OMcvanje v Ljubljani: 4. IV,- 19. V, 1841 ^------29. VII. 184.3. ^------12. XII. 1843. - 5. n. 1847. Z gotovostjo se sme trditi, da manjkajo pisma, ki jih je pisal Vraz Prešernu med 28, januarjem in 4. marcem 1837, med 19. majem in 31. decembrom 1841 in pa dne 26. julija 1843, •) O. C. 823. Da je odgovoril Vraz Prešernu na pismi iz I. 1843,, da se je torej ta Vrazov odgovor izgubil, je precej verjetno, manj verjetno je, da bi bilo eksistiralo in se izgubilo kako Prešernovo pismo iz časa med 15. decembrom 1840 in 4. aprilom 1841, čisto neverjetno pa je, da bi si bila dopisovala Prešeren in Vraz že od 1. 1834. in bi torej manjkala vsa korespondenca iz let 1834—36. Od 4. marca 1837 pa do 15. decembra 1840 se klobčič v ohranjenih pismih nemoteno razvija, kako Prešernovo pismo iz I. 1838 torej ne manjka. Najživahnejša je bila izmenjava pisem v prvih šestih mesecih po Vrazovem drugem posetu Ljubljane, ko so bile skupaj prebite ure in skupno zasnovani načrti novima pobratimoma še v lepem spominu in ko je Prešeren še mislil, da gre njuno literarno stremljenje za istim ciljem: da se usposobi slovenski jezik za dostojno posodo vsem utrinkom poetove duše in se pritegne na ta način slovenska inteligenca v interesno sfero materinščine. Črna pičica ostane na obeh: Vraz Prešerna o svojem boju pred prestopom med čiste .Ilire" ni obveščal in proti pobratim u v tem odločilnem momentu svojega literarnega razvoja ni bil tako odkritosrčen, kakor je ta lahko zahteval. Prešeren pa se je prepustil prehitro komodnosti in odlagal celo na „filološke nazore* v Vrazovem pismu z dne 1. avgusta 1837 z odgovorom, čeravno si je moral priznavati, da pobratim odgovora nestrpno pričakuje. I ) o d a t e k. Gori omenjeni list z dne 10. junija 1837., namenjen Kastelcu, je Vraz izrecno naslovil na Prešerna: Seiner Wohlgetwrcn dem Hochgeehrten Herrn Franz Salesius v. Preschern Doctor utriusque juris, abzugeben in der Amtskanziei des Herrn Hof und Gcrichlsadvokalen Dr. v. Krobath zu Laibach. Vraz je poslal list Prešernu morda zato, da bi ga oba vzela na znanje — saj se je liital obeh — morda pa tudi zalo, da hi PreSeren malo ptko mehrere Nationaltrachten des krain. Volkes aufgenommen und einige davon sogar hat lito-graphiren lassen; wenn das wahr ist, so würden Sie mich ungemein verbinden, wen Sie mir von jeden der herausgekommenen Blatter ein Exemplar verschaffen wolten. Auch das Portrait von unseren unvergeßlichen Zhöp soll erschienen seyn; auch das wünsche ich zu besitzen (versteht sich) ohne Ihrer pecuniären Kosten. En dei pisma je priobfll dr. Ivan Prijatelj v ZMS IV., 202, vmes je izpuš^nili par besed; glasi se namreč v Uvirniku: .. dafi sie fortbestehe, und reichliche Früchte trage. Nur wünschcn wir, daß Sic eine die Panilly-rischc Literatur ... Könnten Sie mir nicht berichten, wer der Verfasser des Aufsatzes ist, der unlängst im illyr. Blatte unter dem Titel .Die Slawen" erschienen ist? Der Herr Verfasser giebt viel zu viele gute Eigenschaften den Slaven, daneben aber auch zu viel Unvortheilhaftes. Er hat wahrscheinlich aus deutschen Quellen geschöpft, wo mit Slawen: Anten, Gothen, Vandalen, Sarmathen untereinander gewürfelt findet; welche letzteren (Völkerhorden) nach den neuesten Forschungen slawischer Historicker und Ethnographen keine Slawen waren. Das Studium aller slaw. Dialecte ist unserer Jugend nicht genug anzuempfehlen. Der Verfasser wird wahrscheinlich ein junger wohlmeinender Krainer seyn, der aber auser Krainisch nichts mehr slawisch kennt, sonst würde er nicht mašovanje von mož ableiten. Ma-šovanje kommt von dem slaw. msta (Rache), mstit (zQmen). — Leben sie recht wohl. St. Vraz. s tem je objavljena korespondenca, kolikor je hrani ljubljanska licejska knjižnica kot korespondenco Vrazovo-Prešernovo. Dr. Fr. Heiit. Prispevki k zgodovini našega preporoda. Priobči dr. Fr. IleSič. I. Slovenci med hrvatsko in kranjsko deželo.') To so iztočnoštajerski Slovenci. Za njih je bil napisan abecednik, ki ga je t prof. Žitek izročil kanoniku dr. Jos. Pajku. Po vseh znakih sodim, da je ta rokopis iz predvrazove dobe. Nov dokaz je, da se je iztočni Štajer takrat smatral za (da tako rečem) posebno narodnost, ki s Kranjsko ni v bližji zvezi nego s Hrvatsko. Naj opišem malo rokopis! Naslov se glasi: ABC KNI2HICA za Slovence med hrovachko, ino krajnsko Dezhelo z-enim od obojih potrebno raslochenim Glasom nehternih Ch'rchk za volo lezhifhega, ino zaftopliveishega Pisanja, ino Branja. Na drugi strani je pod abecedo: Opomin za Vüchenike. Raslochek navadnega Glafa nehternih Ch'rchk. C, c, vfigdar ino povfodi kak krajnsko Z, z, ali nemfhko 3> h- ch, kak krajnsko Zh, ch, ali nemfhko Ifi^, tfd). — E, z-eno Chogico to oftro, kak nemfhko G, e. — E, e, pres Choge to blechecho z-odprčjtimi Vüstami. — S, f, s, viakfhni vsfigdar kak öfter Es. — Sh, fh, sh, to oftro, kak nemfhko jc^. — Z, z, ti gladek s, kak s€. — Zh, zh, to gladko, kak krajnsko sh. — aj, oj, uj, eu, eo, io, au, se imajo zrechti kak ftojjjo, Samo p'r čj, ali či se j ali i kumaj zachoje. <) Ta izraz kaže, da v dobi Vrazove mladosti Se nikalior ni bila prodrla zavest o enotnosti naroda Staj. slovenskega In kranjskega. Prim, izraz Šerfov: .Ein Kraincr kann nicht das »indische kroatische u. s. f. mit dem Krainischen verbinden.' 1 Table zlogovnicc so urejene očividno slično kakor ena vrsta abecednikov Pelbigcrjevih časov (1774—1805), gl. .O pouku slov. jezika", str. 9. Pri zvezi ,B'r" je opomba: ,P'r totih ino vechih lakfhnili stojy odzgorah ena Chogica na mefto Samgias-nika, ki se v6j kelko Ch'rchk se p'r Ch'rchkavanji (Pufhtabi-ranji) vküp v-eno Zrechenje (Sylbo) vfeti ima." Izmed besed, ki služijo zlogovanju, naj omenjani: Aga, bejlo, c^na, dejte, mooja, menka, Sooze, Bedaalti, bogaati, Fau-fhyja, G'rmlavca, Kadionca, Zlioodniki. — V stavkih Še nahajajo: Pauc, Mozhjani, Chr^jve, navuchio, Vttra kole, Ktlroilep, vrezo (= vrezal), fegno, Metionca, Zhmauc, Hmeo (= hmelj ?), mujejo (= umijejo), Latvice ino Dojionce, zvujati (= zuvijati), Tkalci, arjavo, MUrke, zmladleta, Jaushje. Vsebina stavkov, kjer se nahajajo te besede, spominja 1. dobe Rottenhannove (od 1805—1825 ali 1830). Očividno naj bi bilo do str. 27 rokopisa vse natisnjeno s tiskanimi črkami; zakaj na tej strani je opomba: .Dieß folgende mit Schriftbuchstaben". In tu nahajam besede: Meten, pflva. Sojo she pa drüge F^lle Antv'rhari. Na koncu teh stavkov (nazornega nauka o opravilih staršev) je: Vyzhanje P'r Ch'rchkavanji (: Pufhtabiranji:) ino Branji. 1. Zrechi vfakfhno Ch'rchko zastoplyvo, ino ki fe k-chasi od drUgih raflochi. 2. Raslochi dobro v-Glafi, e, e, ej, — eu, eo — i, y — u, Ü — s, z — fh, zh. 3. Sponi fe, ki tebi p'r n^htemih Zdrügimglasnikih tota Chogica ' kazhe, kera na m^fto Samglasnika ftojy, k^lko njih v-eno Zrechenje vfeti imash, kak: k'rst no. 4. Chi en Zdrügimglasnik med dvžjma Samglas-nikoma Stojy, ^ vf^mi k-prihodnem Zrechenji; gdej fta dva, tam talaj; gdč) (o t'rje ali vech, vfemi le tega zadnega k-prihodnem. 5. Vsi tisti Zdrügimglasniki, keri p'r Zach^ki ene Befede vküp Stojyjo, oftanejo tüdi v-Sredyni vküp, kak ft, fht, fhp, zhm, gl, tr, kv, nj, ino tak dale. 6. Kak je ena Befčda is vechih vküp zastavlena, tak se tüdi ima talati. 7. Gdej nad Besedo eno takfhno Str^hico ^ naj-desh, tam fe sponi, ki je Beseda fk'rchena; kak poitavim; inl. na mefto meni — h na mefto tebi; ^ — njega, ino tak dale. 8. aa, ali oo, je Znamenje nategjenega Glasa. Nato pridejo povesti, moralizujoče, kakor na pr. v enem tipu Felbirgerje dobe, tako: ,Potčrpcshlyvoft", »Vmanjost", .Krnet- (želod, tikev). Za povestmi pride nauk o številu, Vuzhitel: Videk snafh ti fhteti? Vid: Ja, Gofpod Vuzhitel. Vuzh: Pa bi n snal tudi sasnamnati kelko fi nafiitel ? Vid: Jaf bi pazh proti na kaj zherzhke delal. Vuzh: Moj lubi Videk! s tem bi tebi nebilo velko pomagano; da bi htel vediti kelko li nafhtel tak bi mogel zherzhke prefhteti al pa rejzhi drugazh ; zhres to bi ti s-zherzhkanjom fkoro telko proftöra potrebuval, kak s • (tiftimi rejzhmi kere bi fteti htel. Jaf pa bodem denef vam ene snamena pokasal, s-kerimi le enimi fi vnogo prefhtetih rejzhih sasnamnati sna, tote fojo: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 0. ino pomenijo po redi; ena, dvej, tri, Ihtiri, pet, fheft, feden, ofen, devet. Kolze samo sa fe nepomeni nizheza, pa k drugim perftavleno pomeni nar menje defet. Tote se imenujejo glavne * fhtevylke; zhi nje vkup vftavlafh, tak fnafh s-njimi od ene do ftotine od tote do jesare, od jesare do jesare jesarov, ino fhč dale fhteti, ino snamnavati, poftavim tak: (Tu učitelj napiše številke do 100.) Vid: To je refen flo dobro, no haflyvo. Vuzh: Antonek! da bi vnogo rejzhi pred feboj mel, ino bi mogel vediti kelko njih posofeb je, pa bi vedil tam njih je telko, to telko, tlfti njih mä telko, toti telko, kaj bi ftoril? Ant: Jaf bi pazh vfakfho pofebe fhtel. Vuzh: T^ bi fi ken'avo plazho saflushil, poglej tö bi ti snal s - fhtevilkami hitro porazhuniti, in tu fe bote od sdaj tudi vuzhyli, namrezh razhuniti. Jaf pa bodem vam dal enega pomozhitela k-ra-zhuni, kerega vfakfhni dobro is glave vediti more, toti je: Razhunni Pomozhitel. (Sledi poštevanka do 100 in pa latinske številke.) Vishar. Sa srekavanje ino branje. 1. Is rezhi vfakfho zhžrzhko saftoplyvo, ino zherstvo, ki fe lehko od drugih raslozhi, kak b, p, d, t, f, v. g. K g. ♦ zifre. 2. Mej pofebno pafko na e, č, na a, no ö. 3. Zhi eden sdrugimglafnik med dvejma (amglas-nikoma ftojy, ga vsemi k-prihodnem, zhi dva rafdeli nji, zhi tfirje ali vezh le sadnega k-pri-hodnem. 4. Sklejeni sdrugimglafniki, keri per sazhetki ene befejde vkup ftojyjo, oflanejo tudi na srejdi vkup, kak gl, tr, ft, dn, ti, ki, kn, nj, i. t. d. 5. Kak je ena befejda is drugih vkup saftavlena, tak fe tud rasdeli. Po gori navedenih jezičnih zgledih se bo dal dognati kraj, od koder je bil pisec doma. Vse kaže na štajersko Po-dravino med Mariborom in Središčem. II. Danjkov „furtim" Iz I. 1831. a) V literarni zapuščini Jakoba Košarja, sošolca in zcmijaka Stanku Vrazu in Fr. Miklošiču (• pri Sv. Juriju ob Sčavnici 1814, dijak v Mariboru 1824-1830, filozof v Gradcu 1830-1833, t kot sekovski knezoškofijski kaplan 1846) se nahaja seznamek 75 oseb, duhovnikov, učiteljev in (2) profesorjev, Seznamek se nanaša na slovenski del sekovske škofije, na 10 dekanij, ki so bile takrat združene pod okrožno deka-nijo mariborsko (dekanija Maribor, Marenberg, Sv. Lenart v Slov. Goricah, Jarenina, Hoče, Slivnica) in okrožno dekanijo ptujsko (dekanija Ptuj, Zavrč, Velika Nedelja, Ljutomer) ter na dekanijo Luče okrožne dekanije Deutschlandsberg. Imena krajev, ki so tiskana ležeče, sem dodal jaz po «Personalstandu der Sekular- und Regular-Geistlichkeit des Bisthums Seckau 1832" (Abgeschlossen am letzten November 1831). Evo zaznamek: Dechante. anb. »D^ip«.........Zavrč. SKeglitlf^........Ptuj. ^tom. 3ertb ........Slivnica. Wid^. Spefitrfj........Hoie. Är. £eicf)..........Sr. Lenart. Sgn. JJoft^infl........Luie. .........Maribor. g. X. WotloB.........Jarenina. 8 ®c(^oiitc Pfarrer. Unbr. Ifdjevniroeo.......Kapela pri Radgoni. «lo. a«annct ........Sv. Kril pri Ljutomeru. «eo. Xeutjdjet........5». Nikolaj pri Ljutomeru Sffttuatj..................?i) «eo. SJagnet......... Ormož. «nt. 3eli(rf)<99........Sv. Barbara pri Borlu. »1. »oifi..........Leskovec. 3o(). Sjoineingo........Margareta pri Ptuju.V HJ^il. .«ureft^ ........Sv. Unart pri Veliki NAielji. «nb. Ifrf(UlC98........Polenšak. «nt. »tempi.........5t>. Lovrenc v Slov. goricah. Jlofef ^i'ui'dieniagg.......Str. Juri ob Ščavnici. StfiuIIo.........Sv. Andraž v Slov. goricah. «nt. ftoro)ff)of........Sv. t^rban pri Ptuju. S. eafüon..........(Ptujh*) €im. iJJoraoben........(Ptujj.*) »il. lorfier.........Sv. Peter in Pavel v Ptuju. C«io. «ria.........Hajdin. ^«pI). Siuntifln........Marjeta na Pesnici. Slid), «etrcp.........Sv. Peter in Pavel pri Gamlici 3fln. 'Senebil........Arn/els. «CD. etoUub.........Sv. Juri pri Svičini (Witschein). •äWatl). tvaicf)........Oornja Sv. Kunigunda. ;lat. «tanbegger.......Kamca. ffr. ^iwtto.........Lembah. Cof»», .fiarman........Sv. Peter pri Mariboru. i^nf. SWarfotoitfdi.......Sv. Martin pri Vurbergu. öeo. Xonau.........Vurberg. 3of. «ifiag.........Barbara pri Vurbergu. Älor. aSurfo.........Sv. Rupert v Slov. Goricah. Jrr. «iurfo.........Sv. Trojica v Slov. Goricah. 30 ffarm. ') L. 1831. je bil Ivan Schwarz župnik v Fehringu. Simon Schwarz kaplan v Rlegersburgu. Ivan Schwarz kaplan v Jareninl, Martin Schwarz (18.31/32 bogoslovec 4. letnika v Gradcu, Josip Schwarz pa dekan v Mahren-bergu. Izmed teh bi priSla v poštev le jarenlnskl kaplan in marenbcrSkl dekan; ker pa je Josip Schwarz že Izza I. 1827. dekan v Marenbergu, nI lahko misliti, da bi njega bil kdo pomotoma uvrstil med župnike. Jareninski kaplan Ivan Schwarz je bil 1. 1830. ie kaplan pri Sv. Antonu v Slov. goricah, I. 1828. provizof v Ru$ah s šerfom kot kaplanom. Misliti je torej najbrž na tega Ivana Schwarza; Ivan Schwarz .Stir. Worovetz' je I. 1316/17. bil v 5. Joti v AUiriboru, ') V shematizmu je Josip Domalngo župnik pri Sv. Marjeti poleg Ptuja. Josip« je tudi v drugih shematlzmih, tako v shematlzmlh za I. 1831. In 1833. Leu 1826. In 1827. je bil U Josip Domaingo kaplan pri Sv. Marjeti, I. 1828. in 1829. pa vikar v Vurbergu. — Eduard Domaingo. korar v Borovi. 1831. vikar pri Sv. Juriju v Waldbachu, ne pride v poätev. ■) Ignacij Cassian je bil že jeseni 1826. .Curmeister und einstweiliger Benefiziat der Leebischen SUftung*, ofividno torej naslednik Antona Krempia, kl je bil .chorimartster* do 11. sepL 1826. Od 1. 1827, poienii je bil kor-meSter Cassian .emstweillger Benefiziat der Stiftung zum h. Dlsmas*; uko se imenuje Se tudi I. 1831. In 1832. Cassian torej I. 1831. prav za prav ni bil župnik! ♦) benefidjat Golobove ustanove v Ptuju. Kapläne. ®r. eomiinii.........Qrmoi. Sdjvcii.........Schwanberg (?) ') .........Sv. Anton v Slov. gorica/t. «r. »uBnmtli........Velika Nedelja. >ßet. SdjifffKBö........Sv. Barbara pri Borlu. iBl. Älementf^itich.......Zavrč.') UJiart. Ijrfierniwet^......Sv, Juri ob Sčavnid. Änt. «<^crf.........Sv. Juri ob Sčavnid. 3oi. sfriaiu........./Vu/ gr. Jjd)«ti.........Ptujska Gora. »I. «aiipotitidi........Cirkopce.>) äoEl. «Otter .........Lufe. Žot Bt^lamim.......Su/e ali Sv. Križ pri Ljutomeru ?') aSicf). «cfferl.........Ahrenfels. TOart. (»laier ........Karlau (Oradcc). •) X^om. ^uflit^itirt).......Sv. Trojica v Slov. goricah. 17 «aplfinc. Schullerer. Slnbr. idjöji. ^l. Jominif. fionarttfc^. OTatfi iSaiocu........Sv. Lenart pri Vel. Nedelji ? (üratzer Zeitung 3 5. 1832.) ®iftann...........Sv. Juti ob sčavnid? (Lapajnc, Zgod. št. Slov. 246). fiornbürfjct.........(Josip) pri Sv. Jurija na Ravnici? Setidiaa..........Koloman? (Iiza I. 1835 uOitclj po- moinik pri Sv. Juriji ob Si.) Weaöolcy..........Fran, pri Sv. Antonu (.Stanko Vraz u školama* str. 80). >) Andrej Schrev je bil 1. 1831. župnik pri Sv. Ivanu v Scliwanbergu, prej pa (1826—1830) v Eibiswaldu. Drugega Schreya I. 1831. ni bilo v se-kovski v Škofiji. Schwanberg je dekanija Sv. Petra v Sulmski dolini okrožne dckanije Deutschlandsberg v mariborskem okrožju. O Blaž Klcmcnčlč, .Stlr. Negau', jc študiral na mariborski gimnaziji od 1816-1822 (so«olec Marka Glaserja in Antona Serfa): bogoslovje jc zvrSil 1. 1828., kaplanoval jc najprej v Leskovcu, med dec. 1830. In nov. 1831. je pa prišel v Zavri, a se v shematizmu 1832 nakrat imenuje Matija, tako tudi v shematizmu 1833. Ta .Matija'-je očividno pomota shematizma. Shematizcm 1840 ima zopet Blaža Klcmenčiča, župnika v Kamci. ») Filip Vaupotič je bil tega leta kaplan v Orkovcah; I. 1826. je kaplanoval pri Veliki Nedclii, I. 1832. je bil že župnik v Cirkovcah. AUrkus Vaupotič je bil v onih letih lokalkurat pri Mari i Snežni. Blaža VaupotiČa ni bilo. MisllU je tofej gotovo na cirkovskega kap ana. ♦) Eden Jakob Šalamun je I. 1831. bil kaplan v Lučah, eden pa pri Sv. Križu poleg Ljutomera. L, 1826.—1830. je bil Jakob Šalamun .providierender Kaplan" pri Sv. Martinu v Sulmski dolini, gotovo oni, ki ga 1. 1831. nahajamo v Lučah; zakaj tisti Jakob Šalamun, ki je bil I. 1831. pri Sv. Križu, je bil tam vsaj že 1. 1826. in Se 1832., torej nepretrgano vsaj 1826-1832. Na katerega izmed teh dveh je misliti, nc morem dognati. Oni prvi Šalamun, kaplan v Lučah. je bil rojen 1799 pri Sv. Bollanku v Slov. goricah. O Nastopil je službo kurata v Kariovu 1. nov. 1831, prej Je bil kaplan Pri Sv. Parbarl v Slov. Goricah. I ivcrlitit^. «lothcl. aVoito. >Ro«inann. .Vnmmet. ^Kauni«..........Fran? (1827.;28. uiitelj pomočnik v Slivnici. 9ficbovfev. IiotretJj. lid>crit{dj Scfimcrr..........1830 učitelj pri Sv. Urbanu pri Ptuju, 1832 v Vurbcrgu (Gratzer Ztg.). 18 Brtiulnicificr. Suppimtidiitirii vunianität« '^rufctlur, ftoi. CuaB »roj. b. (loro. 3prac1)e 2 «rof. 75 '.^frfoncii. Izmed navedenih so v »Gratzer Zeitung* one dobe kot šolski prijatelji imenovani dekani: Meglič, Jereb, Leich, Fasching, Pichler, Golob; župniki: Manner, Deutscher, Selišek, Kosi, Domanjko, Čulek, Cvetko; kaplana: Klemenčič, Glaser, h katerega časa je ta seznamek? Že ime mariborskega profesorja Zupančiča svedoči, da ni sestavljen po jeseni 1. 1831.; zakaj takrat je Zupančič ostavil Maribor, premeščen v Koper. S tem se tudi zlaga činjenica, da v seznamku še ni nobenega izmed bogoslovcev, ki so 1. 1830., 31. dovršili četrti letnik bogoslovja (na pr. Muršec, Kostanjevec, Korošak, Breznik itd.). Terminus post quem non je torej poletje 1831. Bogoslovci četrtoletniki 1828/29 so v seznamku navedeni Že med kaplani (tako Črnivec Martin). Ostane nam torej razdobje 1829—1831. V tem okviru pa je najodločilneje to, da je Juri Donau v seznamku naveden že med župniki; Donau pa je bil po shematizmu, ki kaže stanje svečeništva koncem novembra 1830, kaplan v Ptuju, a I. 1831, je že župnik v Vurbergu. S tem je dognan tudi tertninus ante quem non: namreč december 1830. Seznamek je torej sestavljen med decembrom 1830 in avgustom 1831 (vprvi polovici leta 1831). C) V kak namen je bil sestavljen ta seznamek? Nahaja se seznamek v ostalini Jakoba Košarja, učenca Danjkovega, ki je v dijaških letih pi.sal, kolikor nam je ohranjenega, le v danjflci. V ostalini istega Košarja se nahaja tudi rokopis ,Dainko's Con- ferenzen Qber die in der Beilage vom P. T. Herrn Alliisch, ihm in der Verwindischung des Macbnerschen NahmenbUchleins für Landschulen aufgelasleten Verstöße"; to je vloga na vlado, s katero je zavračal Danjko nasprotnike svojega pravopisa. Rokopis našega seznamka in Danjkovih .Konferenc* v Košarjevi ostalini je očividno isti. Iz tega sklepam, da je se-znamek v zvezi z ono Danjkovo akcijo. Pa v kaki zvezi? Ko je Danjko zvedel, da se je večina referentov (Krempl, Harman, Alič, Slomšek) izrekla zoper njegov prevod Machnerjeve knjižice, je romal od župnika do župnika ter je dosegel, da se je večina duhovnikov in učiteljev slovenskega dela sekovske vladikovine s podpisi izrekla zanj; pretvezel jim je bil namreč, da lavantinski ordinarijat in celjsko okrožje odobravata njegov izdelek. Izjave na ta način za sebe pridobljenih mož Je poslal guberniju v Gradec ter jih spremljal z vlogo o neporabnosti metelčice in o prednostih njegovega pravopisa (6. junija 1831). Vloga je obsegala dva dela: »Des Peter Dajnko Detail' in (.Dajnkos) und der Mitarbeiter Konferenzen"; posnel jo je prof. Košan v Izveslju mariborske gimnazije 1890, in sicer prvi del od str. 15.-18., drugi del kratko na str. 18. Košarjev rokopis obsega samo prvi del, a ima naslov drugega dela, torej .Konferenzen". Očividno je ta Košarjev rokopis sestavljen pred 6. junijem 1831 kol nekaka priprava za končno vlogo. In baš tako je priprava za ono končno vlogo z dne 6. junija 1831 tudi naš .seznamek, pisan od iste roke. Kaže nam torej očividno imena onih mož, ki jih je Danjko hotel pridobiti (ali pridobil?) zase. To je torej organizacija čet, s katerimi je Danjko .furtim" zmagal.') Vredno je tudi pogledati, koga vse ni v seznamku. Izmed dekanov slovenskih dekanij manjkata: dekan Jos. Schwarz, dekan marenberški, in dekan Mihael Jaklin, dekan ljutomerski. Iz marenberške dekanije ni v seznamku niti enega duhovnika, manjkata pa tudi oba ljutomerska kaplana, namreč Matija Großkopf in Jos. Kotzmut, vobče izmed 16 duhovnikov te dekanije 10. *) KoSan si v arhivu graSkega ordinarjata ni prepisal Imen (Istih, ki so dali Danjku podpis, pač pa se spominja, da je na vlogi videl .lepo vrsto duhovnikov in učiteljev*. ») Za dve izmed Ich župnij, namreč za Cirkovce in Ptujsko 0«ro sta Imenovana kaplana Vavpotič In Čeh. Župniki. Okrožna dekanija mariborska: Število iupnij oz. lokal ij 10 Dekanija Maribor..... Dekanija Marenberg.....9 Dekanija Sv. Lenart v Slov. Goricah.........8 Dekanija Jarenina......7 Dekanija Hoče........6 Dekanija Slivn ica......7 Število manjkajofih župnikov 3 9 6 5 4 5 (3) 47 32 (30) Okrožna dekanija Ptuj: Število število župnij oz. , manjkaj) Danjko navaja 18. dec.l Tudi šerf navaja 18. dec. iii to je po Kroncsu pravi datum. o koleri na Kranjskem.') Poljudna razprava. Scstasil Franc Kobal. Že nekaj let iiaiti v poletnem in jesenskem času dnevniki skoro dan na dan zopet donašajo vesti, da se je kolera nenadoma pojavila zdaj tu zdaj tam, v velik strah ne samo tamošnjega prebivalstva, ampak tudi sosednjih pokrajin. Nas južne Avstrijce te vesti izvečine niso vznemirjale, ker smo se zaradi oddaljenosti od okuženih in ogroženih krajev čutili precej vame. Kajti večinoma je razsajala kolera po širnem ruskem car-stvu ali pa po balkanskih državah. Drugače pa je bilo prošlega 1910. leta, ko je kolera nenadoma prestopila severovzhodne avstrijske meje in se je pojavila celo v osrčju naše države ter pretila, da potrka tudi na naša domača vrata. Tedaj je ob čas-niških vesteh marsikomu v strahu zatrepetalo srce: videl je že, kako mu izpod domačega krova odnašajo mrliča za mrličem, kako mu ud za udom izumira rodbina in družina. In ta njegov strah so le še bolj utrjevali oblastveni oklici, govoreči o tem, da seveda ni izključeno, da se kolera pojavi tudi v naših krajih, in podajajoči kratka navodila, kako se treba v slučaju njenega izbruha ravnati. Pa naj so tudi ti oblastveni oklici zatrjevali, da se dandanes kolere ni več tako zelo bali in da so oblastva ukrenila vse, kar jo more zabraniti, omejevati in udušiti, ljudstvo svojega strahu vendarle ni pustilo docela. Kajti nepouče-nost o bistvu kolere in o modernih uspešnih sredstvih proti njej je vedno še tolika, da ljudje rajši verjamejo besedam starih ljudi, ki so doživeli prejšnje njene moritve, nego pa oblastim, ki .vse to le kar tako govore". Je pač taka, da je ljudem v mozgu ostalo še dokaj strahu iz prošlih let, ko je kolera v istini kruto divjala tudi po naših krajih. — Nič drugače ni bilo letos, ko se je kolera plazila ob zapadni in južni meji naše domovine in pretila, da vsak hip zarohni tudi po naših gorah in poljanah. ■) Za prijazno pregledovanje rokopisa na tem mestu presrčno zahvaljujem gospoda dr. Demetra Bleiweisa viteza TrstcniSkega. Pis. In tako, mislimo, nc bo napačno, ako ob tej priliki pogledamo, kako je kolera svoje dni gospodarila po naši ožji domovini Kranjski. Ker pa se je v pravo umevanje položaja treba po možnosti ozirati na vse odločujoče činitelje, se v tej razpravi ne bodemo smeli omejevati na suho podajanje številk njenih žrtev, ampak se bodemo morali ozirati tudi na mnenja, ki so tedaj vladala glede bistva te bolezni, na včasih kaj zelo smešna varstvena in zdravilna sredstva, kakršna so rodila tista izvečine povsem neutemeljena, na prosto izumljena mnenja, na vsako-časne zdravstvene razmere i. t. d. i. t. d. Na ta način bodemo to šibo božjo ob roki tiskanih in deloma pisanih virov na njenih potih po naši domovini spremljali od prvega njenega pojava pa do danes. Da ta zgodba ne bode presuhoparna, bodemo vpletli tudi marsikateri smešen dogodek, kakor ga nam sporočajo naši viri.') Upamo, da bodemo s tem spisom, ki pa nikakor ne aspirira na predikat dovršenosti, ustregli tem bolj, ker se o zgodovini kolere na Kranjskem doslej še ni pisalo. Ker nesmiselnosti, ki so jih glede kolere počenjali naši predniki, ni mogoče dodobra presojati, ako sami ne vemo, kako je pravzaprav z našim ljudskim strahom, s kolero, nam ne preostaja nič drugega, nego da pogledamo, kaj je o koleri zanesljivega dognala moderna zdravilska veda. Tako si bomo za pogled v prošlost razbistrili oči, poučili se pa bomo tudi o tem zdaj tako perečem vprašanju. Moderna veda govori o koleri tako-le: Kolera je huda bolezen, ker jih izmed sto za njo obolelih ponavadi umre 40—50. Loti se samo človeka, nikdar ') Viri: Kolera. Potrebno poduzhenje sa kmčta, kako naj fam (cbc in Ivoje ljudi te ftrafhne bolesni obvaruje V vprafhanjih in odgovorih. V Ljubljani, 1831. Nalifnil Eger; - Dr. l-lor. Sent i mer (U Kranja): .Die Cholera heilbar!- Quedlinburg & Leipzig 1836; — ür. Raim. Melzer (zdr. v Ljubljani): .Die asiat. Brecliruhr as Volkskrankheif, Wien 1856; — Dr. W. Kowatch, Stadtphysikus und .^/lagislra^srat (v Ljubljani): .Denkschrift des Laibacher Stadtphysikates betreffend die sanitären ÜbcIstÄndc der I.andcs-hauptstadt Laibach und Vorschläge zur diesbezüglichen raschen u. billigen Abhilfe an die zufolge Gemeinderatlissitzung vom 18. Juni 1875 einberufene Sanitäts-F-nquete'; — Dr. Keesbachcr: .Gesundheit in Krain% 1883; — Dr. Franz Zupane: .Krain und seine öffentl. Gesundheit vom Jahre 1881 — Ind. 1890 (1893); — dr. K. Vesela, zdravnika iz Postojne, proänja na deželno vlado za podelitev mesta c. kr. dež. zdravstvenega svetnika iz L 18-59.; rokopis v muz. arhivu; — tiskan letak iz I. 1836.: Franz Graf von Hohenwart: .Vorschläge zur Heilung der wüthenden Cholera-Anfälle*; — .11 lyrisches Blatt" letniki 1830. 31, 32, 37, 49; .Laibacher Zeitung* letniki 1831, 32, 36, 37, .19, 50, 55.66, 86; — .Novice* letniki 1847, 49. 5^1, 55, 73; — .Mittheilungen des hist. Vereins* letnika 1853 in 67; -.Besednik* 1872; - .Slov. Narod*. 1886; — .Laib. Wochenblatt*. 1886. Živali. Za človeka pa je tem nevarnejša, ker je nalezljiva. Tistega, ki jo je nalezel, najprej nekaj dni mud huda driska. Telo se začne prazniti z neznansko hitrostjo, blato in izmečki so čimdalje redkejši, zvodeneli, riževi vodi ali redkemu močniku podobni. Bolnika se poloti neznosna žeja, ki je pa ne more ugasiti, ker gre neprestano vse od njega in ker svojpot bljuva. Ker gre toliko tekočine od njega, mu jame telo upadati, da se v kratkem času kar izsuši; poteze mu postanejo šiljaste, glas je hripav, poti se bolnik čim dalje manj, čim dalje manj je slin in jokati se ne more, ker ni solz: vse je izsušeno. Telesna toplota je manjša in manjša, žila skoro nič več ne bije, ni dolgo, ko zastane popolnoma. In tedaj pristopi k bolniku bela žena smrl. — Še huje je, ako iz telesa ne gredo tista riževi vodi podobna izločila; v tem slučaju imamo opraviti s takozv. »suho kolero" (Cholera sicca), ki pa se pojavi le poredkoma. — Ni pa v vsakem slučaju tako hudo, kakor smo opisali zgoraj. Mogoče je namreč tudi, da se kolera pojavi edinole v obliki hude driske ali pa v obliki driske, združene z bljuvanjem, pa brez drugih spremljajočih pojavov. V tem slučaju okrevajo bolniki ponavadi že v par dneh. So pa tudi težji slučaji (n. pr. gori omenjeni slučaj suhe kolere), ko umro bolniki v nekaj urah, ne da bi jih sploh bila napadla huda driska. Umro namreč za zastrupljenjem. — Marsikdo okreva, tudi če ga je napadla huda kolera: pojenjavajo driske in bljuvanja, bolniku zopet začne krepkeje biti žila, zopet se začne potiti, zopet se mu pravilno zbirajo sline in dane so mu solze. Včasih pa se sredi takšnega zboljšavanja bolezen nenadoma prevrže na slabo: tresti ga začne mrzlica ali pa hudo oboli na ledvicah in umre. Kolera (njeno ime izvajajo nekateri iz grške besed y/Avi = žolč, drugi iz hebrejske besede Chohl ra = huda bolezeri) svojega pravega domov ja nima v Evropi, marveč v Aziji, in sicer v Vzhodni Indiji, zlasti ob ustju reke Ganges. Iz tega svojega domovanja pa prihaja nenasitna ta morilka — prav kakor so nekdaj Turki hodili v naše kraje morit in plenit — v Evropo, da si tam nažanje svojo mrtvaško žetev. Noč jo prinese, noč jo odnese, ne hodi po velikih cestah, ne vozi se po rekah, danes je tukaj, jutri tam, ali koderkoli je ustavila svoj korak, odmeva za njo jok in stok, povsodi je za seboj pustila najžalostnejše sledove: cele vrste svežih grobov. V svoji domovini Indiji mori in davi že izza davnih časov, v vzhodno Evropo pa je prvič prišla šele 1821. leta, in sicer po tej-le poti: zapustivši svoje domovje, je preko Perzije in Astrahana krenila proti Volgi; ob tej orjaški reki pa se je ustavila. Drugič se je odpravila na pot v Evropo I. 1826.: najprej je porazsajala po Bengaliji, potem pa jo je (1829) iznova udarila proti Volgi, jo prekoračila in se kot nepričakovan in vse preje nego ljub gost nenadoma javila prebivalcem Moskve. Ko se je tam nekoliko oddahnila, se je spustila prvič, v kolikor je to znano zgodovini, nad zapadno Evropo: preko vse evropske Rusije je prišla v Avstrijo in Nemčijo, od tod pa je prestopila na angleški otok in na Francosko, odkoder se je s potniki vred črez ocean pripeljala v Ameriko. Očitno se ji je morala Evropa na tem njenem potovanju zelo prikupiti, kajti odsilimal jo je posečala ob vsaki priliki in nepriliki in jo poseča še današnje dni, včaših celo v družbi slabejše svoje sestre, kuge, z malimi izjemami se držeč prvotnega svojega pota: preko Rusije. Zgodovina trdi, da je kolera prvič prišla v Evropo 1821. odnosno 1829. leta. Pismouki pa so trdili drugače: da se je v Evropi zglašala že pred več tisoč leti. To svojo trditev, ki so jo zabeležile tudi naše »Novice" (1855), so opirali na besede sv. pisma Eccl. 37, 33 in pa 31, 33, kjer se kolera opisuje kot posledica nezmernosti: .In multis enim escis erit infirmitas et aviditas appropinquabit usque ad choleram", in pa na Ciprijanovo pismo kristjanom iz 3. stoletja po Kr., v katerem tolaži plahe in zbegane in jim priporoča srčnost kot najboljše sredstvo proti hudi bolezni, ki je tista leta kruto morila po rimski državi in se I. 252. pojavila tudi v Kartagini. Dolgih 15 let je davila Rimljane in divjala tako grozno, da so ljudje v silnem strahu bežali od bolnikov in od mrtvecev, ki so v celih kupih nepokopani ležali po cestah in ulicah in razširjali neznosen in smrtonosen smrad. Popis tedaj med Rimljani razsajajoče bolezni pa se bistveno krije s popisom kolere, kakor smo ga poda i zgoraj. — Malavašič in Bleiweis nista mogla prav verjeti, da bi bilo v zgoraj omenjenih slučajih misliti na pravo ali azijsko kolero. Treba namreč vedeti, da razločujemo dve vrsti kolere: kolero, ki ima svoje pravo domovanje v Aziji in se zato imenuje azijska ali prava kolera (cholera asiatica) — govorili smo o njej zgoraj — in pa kolero, ki ima svoje domovanje pri nas in se zato imenuje domača kolera (cholera nostras). Ta poslednja izdaleka ni tako nevarna, kakor je njena azijska sestra. Nastopa pa v obliki hude z bljuvanjem združene driske, kakršna se po naših krajih tako pogostoma pojavlja v poletnem času med odrastlimi kakor tudi med dojenčki. Domača kolera pomori razmeroma le majhen odstotek obolelih. — Malavašič je torej bil mnenja, da je tista leta le prav hudo razsajala cholera nostras ali po njegovem .bljuvodriska" (nem. .Brechruhr"), o kateri, kakor pravi Malavašič, govori že oče medicine H i po k rat es (roj. krog 1. 460. pred Kr.) v 5. knjigi takole: „Neki mož v Atenah je dobil bljuvodrisko. Bljuval je, driska ga je gonila in velike bolečine je trpel. Bilo je nemogoče, mu drisko in bljuvanje ustaviti in izgubil je tudi svoj glas; črno se mu je delalo pred očmi in oči so mu upadle. Krč ga je vil, ki se je v črevih začel in se v želodcu ustanovil. Kolcalo se mu je. Driska je bila liuja kakor bljuvanje. Po životu je bil mrzel kakor led." Nadalje navaja Malavašič, da je že Hipokrates razločeval suho kolero (Ko/,£5* Ir-fi) in vlažno (Ko/^:* brez pristavka). Istotako, pravi, sta kolero poznala že stari zdravnik Aretes in Galenos (roj. 130. po Kr.), ki jo je popisal na podoben način. Mi se ne bodemo spuščali v raziskavanje učenega vprašanja, ali je takrat po Evropi morila naša domača ali je po njej žela prava ali azijska kolera, marveč se hočemo držati tega, kar je zanesljivo dognala zgodovina. Ta trdi, da je prava ali azijska kolera — in samo le-te morilke pustošcnja po Kranjskem hočemo zasledovati — v zapadno Evropo prvič pridivjala 1. 1829. po Kr. Od tedaj pa do danes štejemo šest večjih njenih navalov na Evropo: ob prvem navalu (1829—1838) je tekom 9 letnega divjanja po vsej Evropi pomorila skoro milijon ljudi. Utrujena od tolike moritve, se potem ni več prikazala v Evropo dobrih 8 let. V drugič je prihrula 1, 1846. in pustošila do I. 1859., torej celih 13 let, neusmiljeno daveč tudi po slovenski zemlji, po Kranjski, Koroški in Štajerski. Tretjič je v divjem plesu zaplesala po Evropi v letih 1864—1875. V nekoliko dneh je iz Arabije po morju dospela v južno Evropo in se v nekoliko tednili razpasla po vsej celini. Ta slučaj je tem bolj zanimiv, ker je sicer za svojo pot iz azijske Rusije, od koder je po navadi prihajala, v Evropo rabila po več nego leto dni. — Četrtič so jo I. 1884. v Evropo zanesle francoske ladje, ki so iz Indije prišle v Toulon in v Marseille. Od tod je zadivjala po Italiji in po Španski, oglasila pa se tudi po naših krajih. — Petič je v Evropo pridrla preko Astrahana in Rusije 1. 1892 in pustošila zlasti po Nemčiji, Belgiji in Francoski. — Šesti njen naval na Evropo pa štejemo poslednja leta. Prava kolera tedaj ni v Evropi doma, temveč v Aziji. Da bi se za stalno naselila v Evropi, ji ni dano. Kajti čeprav se je kje v Evropi vgnezdila, za dalj časa na istem kraju ne more strpeti, marveč je liki Ahasver obsojena na večno potovanje. Stvar je namreč takšna: Kakor vsaka bolezen, ima tudi kolera svoj vzrok, bolje rečeno, svojega povzročitelja, in sicer majčkeno, majčkeno, za prosto oko sploh nevidno glivico, nekoliko zakrivljeni paličici podobno, ki jo imenujemo komabacil (bacillus = paličica, komma = vejica). In kakor vzklije žitno seme le tedaj, če je zasejano v rodovitna tla, umre pa, Če obleži na pusti skali, tako more tudi ta glivica živeti in kaliti le tedaj, če je prišla v zanjo ugodna „tla*. Te glivice ali, da jih imenujemo S pravim imenom, ti komabacili ali vibrioni pa imajo to lastnost, da rasto in se množe z neverjetno hitrico, ako so prišli na dovolj topel kraj (16—40"), ako do njih prihaja zrak in ako so na vlažnem. Vlaga pa ne sme biti kisla, kajti kisline, zlasti proste, jih hitro pomore. Če torej pride tak komabadi v človeški želodec in če v le-tem slučajno ni zmanjkalo navadnega želodčnega kislega soka, je komabacilu odklenkalo: v par urah je mrtev. Na ta način je naša želodčna kislina — zakaj, to bodemo videli kasneje — eden najuspešnejših naših varuhov pred kolero. Zato nam bode razumljivo, zakaj nam zdravniki, kadar preti kolera, svojpot dopovedujejo, naj gledamo na to, da si s preobilim zauživanjem jedi in pijače ne skvarimo želodca. Kaj hudo denejo tem bacilom tudi prevelika toplota in pa kemična takozv. razkužujoča ali dezinfekcijska sredstva: dvoprocentna karbolna kislina ali pa Sublimat 1:2000 jih zanesljivo umori v malo minutah. Istotako jim vzame življenje suša: na človeški roki izumro približno v dveh urah, na suhih predmetih, oblačilih itd. poginejo v 24—48 urah. To dejstvo si moramo zlasti zapomniti, ker nam jasno izpričuje, da je izključeno, da bi se mogli kolerni bacili v obliki prahu, kot suha tvarina torej, vzdržali v zraku. Videli bodemo, da so prej mislili, da se povzročevalci kolere nahajajo v zraku, ki ga vdihavamo, in da je torej zrak tisti Činitelj, ki pravzaprav raznaša kolero. Da je ne more raznašati zrak, so neovrgjivo dokazali neštevilni poizkusi. Torej so gotovi odnošaji (mraz, suša, brezzračnost) in gotove snovi (kisline, karbol, lizol,sublimat itd.), ki te bacile umore. Hvala bogu, da je tako, kajti sicer bi bili kolernim bacilom izročeni na milost in nemilost. Tako pa jih lahko odpravimo, kjerkoli so se naselili. Treba le, da razkužimo ali dezinfikujemo s takimi sredstvi prav vse, kamor so se utegnili bacili naseliti. Zlasti vestno se morajo umivati vsi tisti, ki bolniku strežejo ali prihajajo z njim v neposredno ali posredno dotiko. Nasprotno pa za komabadle ni ugodnejših ,tal", nego je vlaga. V vlagi, zlasti v vodi, kakršno rabimo za pijačo in za ostalo domačo rabo — (Če ni prekuhana! Saj smo povedali, da jih velika toplota umori!) — in pa v Človeških izmečkih se drže dolgo časa. Prav tako ohranijo vso svojo življenjsko moč v svežnjih vlažnega perila, vlažnih cunj itd., ki so zaradi tega najnevarnejša gnezdišča kolernih povzročiteljev in najopasnejši njeni raznašalci. Potemtakem nam bo razumljivo, odkod dejstvo, da se kolera najraje pojavlja v krajih, ki imajo slabo vodo ali pa tla, po katerih ali v katerih postaja voda, največkrat še celo pomešana z gnojnico, ki se je iz slabo napravljenih greznic razlezla po zemlji. Razumljivo nam bode, kako to, da se kolera najraje pojavlja na poletje, ko se je pomladanska voda že razlezla po zemlji in je zrak primerno topel, ali na zgodnjo jesen, ko pada mnogo dežja in rose in toplota še ni ponehala. Zanimivo je, kar je dognal učenjak, ki je preštudiral 341 izbruhov kolere po raznih krajih Evrope. Dognal je, da se kolera najraje pojavlja v mesecih od maja do konca novembra (271 izbruhov), dočim se je v zimskih mesecih (december do konca aprila) pojavila samo 82krat. Razumljivo nam bode tudi, zakaj skoro redoma prizanaša krajem v gorah in zakaj celo v enem in istem večjem mestu vse huje mori v tistem delu, ki stoji na vlažnih tleh ali ima slabo oskrbljena tla (slabo kanalizacijo, slabo pitno vodo itd.) nego v tistem, ki je na skalnatih tleh ali je v zdravstvenem oziru sploh bolje oskrbljen. Očividno je njena sila odvisna od kakovosti tal, od vodnih odnošajev, od čistote i. t. d. Da je temu res tako, je spoznal že Pettenkofer, ki je v obrambo proti koleri v prvi vrsti zahteval zdrava tla, osušenje tal in odstranjevanje vseh nečistih odpadkov človeškega gospodarstva, kanalizacijo, preskrbo s čisto vodo, odstranitev greznic in sploh vsega, kar utegne one-zdraviti tla, na katerih stoje naša domovanja. Omenjeni povzročitelj prave ali azijske kolere ima pa še neko drugo, z našega stališča zelo hvalevredno svojstvo: to namreč, da se na evropskih tleh nikakor ne more udomačiti. Najsi se je tudi naselil tu ali tam, v reki, v tolmunu, v vlažnih tleh: trajno se na evropskih tleh ne more vzdržati pri življenju. Zivi nekaj časa in si ohranja svojo mo-nlno moč, potlej začne razpadati, nič več ne more povzročati bolepi, končno pa pogine. Stalno more prebivati edinole v Indiji, in še tam le ob Gangesovem ustju, kjer je menda na celem svetu edini kraj, ki je ustvarjen, proklet ali blagoslovljen tako, da more trajno preživljati kolerne bacile. In tako kolera v Evropi, potem ko je enkrat ugasnila, ne more izbruhniti vnovič, če njenih povzročiteljev ni kdo na novo zanesel vanjo. In v istini kolera še ni izbruhnila v Evropi, ne da bi jo bil kdo zanesel. S tem pa smo prišli do drugega važnega kolerinega svojstva, do njene nalezljivosti. Znano je, da za kolero nikoli ne zboli en sam človek: koder je zbolel eden, jih zboli in umre mnogo, če niso zdravniki še pravočasno posegli vmes. Kolera je torej nalezljiva ali kužna bolezen. Je pa tem nevarnejša, ker se ne širi korak za korakom, temveč v skokih: celo vrsto hiš ali celö vasi in mest preskoči in nenadoma izbruhne tam, kjer so se je najmanj nadejali: naenkrat je je polna vsa krajina. Zato jo imenujemo ljudsko ali epidemično bolezen {kzi + ha jih moremo nalesti, ako pridemo v dotiko s predmeti, na caterih ali v katerih so se kakorkoli naselili vibrioni, to je, s predmeti, s katerimi je prišel v dotiko okužen človek. Pridejo na obleko, na orodje, na roke, od tod v usta in če so enkrat lam, so že skoro docela na dobrem: treba le, da se srečno zmuznejo skozi želodec, oprezno se izogibajoč svojemu smrtnemu sovražniku, želodčni kislini, in da srečno dospo v črevo. Le redkoma se pripeti, da bacili potem, ko so dospeli v črevo četudi zdravega človeka, ne povzročijo bolezni. Zgodi se to le tedaj, če je dotičnik posebno trdne narave. V tem slučaju gredo bacili od njega, ne da bi mu bili kaj zlega prizadeli, izvzemši morda hudo drisko. Pripomniti pa treba, da bacili, ki pridejo iz človeka, v katerem so se začasno nastanili, ne da bi mu povzročili kaj hujšega, za drugega človeka niso,prav nič manj nevarni nego njihovi tovariši, ki prihajajo iz koleri zapadlega človeškega trupla. Človeka, ki nosi v sebi bacile, pa ne zboli za kolero, imenujemo bacilonosca. Bacilonosd torej niso nič manj nevarni nego za kolero najhuje oboleli ljudje. — Posebno nevarno je sadje, sočivje, mleko, surovo maslo, sveži sir, s katerimi treba ravnati nadvse previdno. Ne je teh stvari surovih, v kolikor se dado skuhati, ali pa se ji i rajši izogiblji! Zlasti se varuj nekuhanega mleka. V obče ravnaj previdno z vsemi predmeti, ki prihajajo iz okuženih krajev! Nevarna razširjevalka kolere je tudi voda. Vode, v katero so utegnili priti človeško blato, človeška voda, kuhinjski odpadki ali druga nesnaga in ki torej nI čista, se moramo strogo izogibati. Sumljiva je voda, ki jo s sesalkami (vodnjaki) dvigamo iz tal pod obljudenimi kraji, ker vanjo bržčas ponica nesnaga človeškega gospodarstva, nadalje voda, ki jo dolakaino iz močvirij, tolmunov, tekočih rek, če ni skrbno precejena (filtrirana), zlasti nevarne pa so vode, na ta ali oni način onesnažene z odpadki okužencev. Ne velja to samo o vodi, ki jo rabimo za pijačo. Saj se okuževalci prav tako lahko primejo posode, ki jo s tako vodo umivamo, perila, ki ga izpiramo, poda in oprave, ki jo čistimo, od lam pa preidejo na nas same. S tega stališča je poudarjati, da misli povsem napačno, kdor meni, da je za svojo varnost storil dovolj, če sum jive vode ne pije razen prekuhane, dopušča pa, da se s prav isto vodo ravna v kuhinji ali sicer v gospodarstvu. Saj se mu kaj lahko zgodi, da je posoda, iz katere uživa razkuženo vodo, umita v vodi, ki jo je dodobra okužila! Voda iz vodovodov je, kar je lahko umljivo, ker prihaja iz studencev in se pretaka po zaprtih ceveh, navadno zdrava, izvzemši slučaj, da je kraj njenega izvira sam nezdrav ali da se je medpotoma kakorkoli okužila, kar pa se ne zgodi tako izlahka. Zelo opasna je lahko voda potokov in rek, zlasti pa plovnih veletokov. Tekoče vode, v katere izpraznjuje obrežno prebivalstvo svoje gospodarske odpadke, morejo postati pravcata gnezdišča kolere, ki so tem nevarnejša, ker so obrežniki ponavadi z vodo v neprestani dotiki, bodisi da jo pijejo, da jo rabijo v gospodinjstvu ali da se v njej umivajo. Ker se ti bacili, kakor smo zgoraj pokazali, kaj dobro drže v vlagi, v vodi itd. in ker se vlaga hitro razleze po tleh, če niso dovolj trda, je razumljivo, kako to, da se kolera razširja s toliko hitrico in docela nepričakovano, kakor da je eksplodirala. — Posredne razširjevalke kolere so končno tudi živali, zlasti muhe, ki tako rade posedajo prav tam, kjer bi jih najmanj bilo treba. Znani so slučaji, v katerih so kolero zanesle uprav te božje stvarce. Poglaviten razširjevalec kolere pa je in ostane človek, bitje, ki mu je pred ostalim stvarstvom mimo drugih dodeljena tudi ta prednost, da more edino on oboleti in umreti za kolero. Dočim nalezemo kugo, če le pridemo v okuženčevo ozračje, nalezemo kolero le tedaj, če se po svoji nepazljivosti nalezemo od bolnika izmetanih kolerabacilov. To treba zapomniti. Iz vsega, kar smo o svojstvih komabacilov ali vibrionov navedli prej in kar smo povedali pravkar, je torej jasno, da kolera ne more nastati, če ni bacilov, in drugič, da se kolera naleze edinole na ta način, da pridemo v dotiko z bacili, odnosno jih nalezemo. Kakor pri mnogih drugih boleznih je končno tudi pri koleri tako, da se tistega, ki jo je enkrat srečno prestal, za nekaj časa ne loti izlepa. Kdor pa še ni docela okreval in ravna neprevidno, ji lahko takoj zopet zapade iznova. Najboljše sredstvo proti razširjenju kolere je osebno in javno varstvo. Ker se boderno, zasledujoč kolero na Kranjskem, morali ozirati tudi na vprašanje, kaj so naši predniki ukrepali, da bi se kolere obvarovali, je potrebno, da pogledamo, kaj nas moderna zdravilska znanost uči v tem pogledu. Trditev, da se posameznik koleri najlaglje izogne, če se pravočasno odstrani iz okuženega kraja, velja — pa le deloma — samo tedaj, če se je dotičnik odstranil, še predno je nalezel bolezensko kal. Povsem pogrešeno pa je, če nekateri zdravniški spisi odstranitev priporočajo na prvem mestu, pogrešeno zategadelj, ker se v občem pobegu ne da nadzirati, kdo je docela neokužen, in se torej ne da preprečiti razširjenje kolere, drugič pa sploh ni nujno, bežati pred kolero. Kdor ravna z vso potrebno opreznostjo, se je lahko obvaruje tudi sredi okužencev. Beg pred kolero tudi radi tega ni umesten, ker se pač vsakdo v svoji domačiji, v svojem navadnem življenskem redu laglje ubrani kolere nego pa med tujimi ljudmi, ki so ali pa niso dovolj oprezni. In kdo mi jamči za to, da kolera, ki skače kakor konjiček na šahu, ne priskaklja za mano, pa naj pobegnem kamorkoli ? Končno pa je skrajno nemodro, izdajati parolo: .Bežimo!", ker zbuja taka parola le še večji, pa povsem neupravičen strah. Strah je zlasti pri koleri škodljiv, kakor je ob koleri škodljiva vsaka duševna razdraženost. In zato uči modema veda: Naj kolera v tvojem kraju divja še tako zelo, ostani! Če si oprezen, se ti ne bo zgodilo nič hudega. Treba pa vestno gledati na to, da smo zmerni v vsakršnem uživanju, da se varujemo motenja prebave in pre-hlajenja. Svojega navadnega življenskega reda naj nihče na noben način ne izpremeni. Izogiba naj se vsakdo bolnikov, zlasli pa naj ne uživa stvari, ki rade povzročajo grižo (češpije, kumare, dinje). Vse jedi morajo biti dobro prekuhane, prav tako tudi pitna voda. Priporoča se kozarec dobrega rdečega vina, malo ruma ali dobro uležanega piva. Mnenje, da je dobro, če se ob koleri zauživa mnogo opojnih pijač, je krivo. Kdor ni vajen rdečega vina, temu rdeče vino lahko škoduje. Vinopivcem je nujno priporočati zmernost. Mošt, mlado vino in prekislo vino škodujejo, prav tako tudi mlado ali skisano pivo. Vobče se opaža, da koleri najrajši zapadejo alkoholiki. — Vsakdo naj vestno gleda na snago. Roke naj si izmija večkrat na dan, zlasti pa pred jedjo, s prekuhano vodo in z milom. Kdor ima opraviti s kolerabolniki, se umivaj z lizolovo ali karbolovo raztoplino in menjaj obleko. Če se je pojavila tudi le lahka driska, pokliči zdravnika, ker utegne postati hujša in opasna, lezi v posteljo in popij nekaj čašic črne kave ali melisnega čaja. Glede javnega varstva so države določile to, kar je sklenil veliki mednarodni zdravstveni zbor v Dresdenu dne 15. aprila 1893, in sicer: Čim se le sumi, da je kdo obolel za kolero, treba to nemudoma javiti oblastim in treba dotičnika strogo ločiti od vseh drugih stanovalcev ali ga izolirati (osamiti). Vse, karkoli je bilo ž njim v dotiki, se mora vestno razkužiti, zlasti njegovi izmečki, posoda, stranišče. Zanalašč za slučaj kolere sestavljene posebne krajevne zdravstvene komisije morajo strogo gledati na snago ccst, ulic. trgov in javnih vodnjakov, nadzirati izči-ščevanje pretokov, grezišč, stranišč in gnojišč, nadzirati prenočišča, javna stanovališča itd., pa tudi zasebna stanovanja, zlasti delavska. Nadalje je ob takih časih strogo prepovedati vsakršno zbiranje večjih ljudskih množic, kakor n. pr. sejme, romanja, procesije itd., kakor tudi vojaške vaje. Ker se bacili radi oprijemljejo sadja, sočivja in perila, je uvoz takih stvari iz okuženih ali sumljivih krajev zabraniti. Mrliče, za kolero umrle, treba umiti s sublimatom in spravljati v posebne prostore; razpostavljanje mrličev in večji pogrebi so prepovedani. Manj vredno mrličevo zapuščino je požgali, ostalo pa v vroči pari ali v suhi vročini razkužiti. Zlasti pa naj zdravstvene komisije ljudstvo mirijo, ker je nepotrebni strah najhujši pospeševatelj kolere. V ta namen naj priobčujejo primerne pouke in navodila. Države, ki so med seboj v dogovoru glede boja proti koleri, si morajo neprestano natančno poročati o njenem stanju. Da se po možnosti zabrani njen prehod iz države v državo, morajo na vseh obmejnih postajah, skozi katere gre glavni promet, biti urejeni zdravstveni uradi za nadziranje potnikov in njihove prtljage. Za kolero obolele ali sumljive potnike morajo pridržati in jih nemudoma izolirati in spraviti v bolnice, njihovo prtljago pa vestno razkužiti. Seveda veljajo te varstvene odredbe samo za potnike, ki dohajajo iz okuženih ali sumljivih krajev. Perilo, stara in obnošena obleka, rabljena posteljnina, cunje itd., ki prihajajo iz takih krajev, sploh ne smejo v državo. Za njihov prevoz skozi državo veljajo posebna določila. Uvoz korespondenc, tiskovin, knjig, časnikov i. si. ni prepovedan, niti jih ni treba razkuževali. Zeleznične vozove treba razkužiti. — Slična določila veljajo za postaje ob plovnih rekah, za pomorska pristanišča itd. Če se vestno izpolnjujejo vse te varstvene odredbe, se nam modernikom ni bati, da bi se kolera nevarno razširila. Koliko take odredbe zaležejo, ako se v resnici natančno izvajajo, kaže dejstvo, da je v dobro zavarovani Nemčiji v letih 1892. do 1894. za kolero umrlo samo 9000 ljudi, dočim jih je v istem času na Ruskem ugrabila kolera krog 800.000. Bolnika, ki je zapadel azijski koleri, zdravijo zdaj s tem, da mu dajejo kalomela,') ki s krepkim odvajanjem iz bolnikovega črevesa odganja morilne bacile, obenem pa raz-kužuje črevo, nadalje opijeve preparate ali salol, ki omejuje prehudo, sušečo drisko; italijanski zdravniki vlivajo v črevo mlačnega razpuščenega tanina in druge razkužujoče tekočine. Vrhu lega povijajo bolnike v tople rjuhe, jih drgnejo ali mažejo z gorkim oljem; včasih koristijo tudi gorke kopeli. Proti neznosni žeji dajejo koščke ledu, proti bljuvanju in bolestnim krčem v mečah brizgajo pod kožo morfija. Čim manj bolniku bije žila, tem hujših dražil mu dajejo (vina, močne kave, lede-nomrzlega šampanjca) ali mu vbrizgavajo kafro ali eter. Da se mu preveč ne strja kri, mu pod kožo vbrizgavajo večje množine kuhinjske soli. Da končno sklenemo to poglavje, dodajmo Še to, da se kolera le poredko loti ljudi od 6.—20. leta, dočim kaj rada napada dojenčke in starejše ljudi. V posameznih rodbinah, v posameznih hišah oboli ponavadi samo nekaj oseb. Povprek težko oboli za kolero 2—3«/» prebivalstva, dočim je lahkih slučajev kolere mnogo več. Dandanes kolera za dobro urejeno državo izdaleka ni več tako strašna, kakor je bila svoje dni, ko še niso prav nič zanesljivega vedeli, kaj je pravzaprav, kaj jo povzroča, kaj jo raznaša in kako bi se je uspešno branili. Razumljivo je, da je kolera tedaj med prebivalstvom povzročala velikansko zbeganost in tolik strah, da je bežal, kdor je le mogel. Mnogokrat so še celo oblastva izgubila glavo, ob vso razsodnost so bili zdravniki in duhovstvo. In tako se je le premnogokrat dogodilo, da ni bilo ne zdravnika, ki bi zdravil, in ne strežnika, ki bi stregel ubogemu bolniku, prepuščenemu sebi in velikemu svojemu trpljenju, pa tudi duhovnika ne, ki bi ga tolažil. V obče treba priznati — o tem govore naši viri soglasno — da je duhovščina za hudih kolernih epidemij storila mnogo dobrega tako bolnikom kakor zaostalim sirotam. • Težavnejše je izprva bilo stališče zdravnikov. Kajti prvič sami niso prav vedeli, kaj in kako bi, in drugič jih je bilo tako malo, da tudi najpožrtvovalnejši ni mogel s pridom zmagovati ogromnega posla. Vsi skupaj, z mestnimi, občinskimi, deželnimi in državnimi gosposkami vred, pa so se le premnogokrat pošteno ubadali povsem zaman, ker so se vse njihove dobro mišljene naredbe izjalavljale ob neukosti in trmi naroda. Pri nas nič manj, nego drugod. K vsemu temu pa se je pridruževalo še to, da so bila ') Pre0š«enega živega srebra. Op. pis. mesta kakor vasi v zdravstvenem oziru skrajno zanemarjena. Dobre volje, te zdravstvene nedostatke odslranjati, izvečine ni manjkalo, manjkalo pa je potrebnih denarnih sredstev. Saj so bile deželne kakor državne blagajne skoro večno prazne, ker so domalega vse dohodke požirale neprestane vojne. Najhuje je pač bilo v letih 1830. in 1831., ko je kolera prvič pridivjala v Evropo. Tista leta je namreč na Balkanu besnela rusko-turška vojna (I. 1829. mir v Jedrenu) in kakor večkrat v tistih časih, je tudi tedaj za vojsko v deželo pridivjala kuga. Morila je tako grozovito, da so še 1. 1831. novembra meseca v Buka-reštu noč na noč vozili cele vozove mrličev iz mesta. Iz Valahije so jo koncem 1. 1829. zanesli tudi v Brašov (Kronstadt) na Er-deljskem, in sicer se je bila poskrila v staro ponošeno obleko. Na poletje I. 1831, pa se je v Moldaviji nenadoma pojavila druga bolezen, ki sicer ni bila prav nič podobna kugi, ki pa ni morila z nič manjšo neusmiljenostjo. Tako je početkom junija meseca v Jassyju požela do sto ljudi na dan, sredi istega meseca pa že do tristo oseb na dan. Preplašenost prebivalstva je bila velikanska, poročila pa, ki so prihajala iz nesrečne dežele, so še ostali svet vznemirjala do skrajnosti, in to tem bolj, ker nihče ni prav vedel, kakšna je ta šiba, s katero je bog tako neusmiljeno tepel uboge Valahe. Slaboten žarek so v temo tega vprašanja poslala poročila iz Peterburga. Povedala so namreč, da po širni Rusiji pustoši kužna bolezen, ki se je bila že 1. 1821. priklatila do Volge in ki se imenuje Ctiolera morbus. Strah, tako so govorila ruska poročila, ki ga zbuja ta kruta morilka, je nepopisen. Ljudje si ne vedo pomagati. Pravijo, da je dobro, kaditi s klorovim apnom aH s tobakom, in zdaj prekajajo s temi kadili vse hiše, da bi se obvarovali groznega gosta. Ruska vlada je sicer ukrenila vse, kar bi utegnilo pomagati, vendar so bile doslej še vse njene naredbe brez uspeha, ker nihče ne ve, kaj in kako. Da, niti to še ni dognano, ali je choleramorbus nalezljiv ali ni. Edino to je dognano, da najbolj divja med revnejšimi sloji. In ker so se popisi bolezni, ki je morila po Valahiji, ujemali s popisi morilke po Ruskem, je bilo ugotovljeno, da v obeh državah straši in davi cholera-morbus in da menda proti njej pomaga kajenje. Drugega se ni vedelo nič. Pač, eno še; to namreč, da dela ta nepoznana morilka prečudne skoke, da se nenadoma prikaže na kraju, kjer so se je najmanj nadejali. Med učenim svetom se je seveda takoj začel hud prepir. Vsakdo se je delal, kakor da v resnici ve kaj zanesljivega, v istini pa so vsi ti učenjaki na slepo ugibali. Vse je kazalo, da je divji cholera• morbus svojo pot naravnal proti zapadu. Kaj Čuda torej, če se je Avstrijcev polotil snirttii strah. Cesar Franc I. je sicer takoj zaukazal, da naj oblastva store vse, karkoli bi moglo avstrijske dežele in kronovine obvarovati preteče nevarnosti, toda kaj so hotela oblastva ukreniti, ko niso vedela, s kakšnim sovražnikom jim je opraviti? Ker je na podlagi vedno zopet dohajajočih poročil o velikanskem številu žrtev, ki jih zahteva neznani cholera-morbus, jelo prevladovati mnenje, da preti avstrijski meji kugi podobna bolezen, je cesar zaukazal, da je proti preteči koleri uporabljati vse tiste varstvene naprave, ki so bile nekdaj v veljavi proti kugi. Do tega ukrepa so ga dovedle izkušnje na gališki državni meji. Ko se je namreč .pod imenom cholera-morbus znana bolezen* koncem 1. 1830. iz ruskega carstva jela bližati avstrijski meji, je bil cesar zaukazal, ob državni meji ukreniti vse, karkoli bi utegnilo neznani morilki zabraniti vstop v avstrijsko ozemlje. In res so gališka oblastva navidezno pogodila sredstva, ki so za nekaj mesecev koleri zastavila pot. Kajti na zimo je kolera pojenjala in že se je zdelo, da so jo ob avstrijski gališki meji užugali. Nastalo je prepričanje, da so kolero ubranile edinole tiste stroge obmejne odredbe. Komaj pa je prišla topla pomlad, kolera ni le začela razsajati s podvojeno silo, temveč je z drznim skokom preskočila tudi avstrijsko mejo in nenadoma začela svoj mrtvaški posel po Galiciji, kjer je kmalu kaj neljubo presenetila Levovčane. Seveda so bili vsi prepričani, da se je to moglo zgoditi le zato, ker meje niso bile zadostno zastražene in ker se sploh ni ravnalo dovolj previdno. Zdaj je bilo treba odločnega nastopa. Da bi se z združenimi močmi ukrenilo kaj v resnici uspešnega, je cesar zaukazal, za Galicijo sestaviti posebno zdravstveno komisijo, ki naj ima v svojih rokah vso politično moč deželne vlade in vso vojaško moč generalnega poveljstva. Opremljena z različnimi specijalnimi pravicami, naj ta komisija posluje na podlagi opravilnika proti kugi, o katerem hočemo podrobneje izpregovoriti kasneje. Iz previdnosti je cesar nadalje zaukazal, slične zdravstvene komisije sestaviti tudi zaErdeljsko, Ogrsko in za moravsko-šlezijski g u b e r n i j. Vrhovno vodstvo vseh teh komisij je poveril centralni dvorni komisiji na Dunaju, katere prvomestnik je bil predsednik dvornega vojnega sveta (feldcajgmajster grof Gyulai). Te svoje ukrepe je dal cesar razglasiti po vsej državi, hoteč prebivalstvo pomiriti. Dosegel pa je ravno nasprotno. L j u d s t v o se je še bolj razburjalo, ker je bil nekdo raztrosil vest, da namreč ni nič res, da bi sploh kje bila koleia, da so si VSO povest o koleri naprosto izmislili vlada sama in pa visoki stanovi, ki bi z bajko o moreči koleri radi prikrili grozno dejstvo, da so iz gotovih vzrokov dali zastrupiti javne vodnjake, živila in pijače, da so vsa zdravila, ki jih vlada in njeni zdravniki tako toplo priporočajo, sam strup in da zdravnikom in duhovnikom ne gre za nič drugega nego za to, da bi na povelje visokih stanov in vlade s strupom odstranili vse neljubo ljudstvo. Najsi so bile te govorice še tako nesmiselne, ljudstvo jim je vendarle verjelo, kakor že v obče raje verjame lažnivemu klevetniku nego pa besedi iz modrih ust. In tako se je zgodilo, da so na Ogrskem te govorice tako razkačile ljudi, da so seljaki zgrabili za orodje in v velikih trumah navalili na plemstvo in na duhovščino. Morili so, požigali, rušili in plenili in uganjali najkrutejša grozodejstva. Šele ko je vlada poslala nadnje vojaštvo in uveljavila preki sod, se ji je posrečilo, jih ugnati. Sredi junija meseca se je kolera naenkrat pojavila tudi na Ogrskem in davila tako okrutno, da je do svojega konca (aprila 1832), torej tekom 10 mesecev v 4965 krajih po vsej Ogrski za kolero vsega skupaj zbolelo 530.339 ljudi; od teh jih je umrlo 298.541, ozdravelo 237.408, dočim jih je bilo ob imenovanem roku še bolnih 2390 oseb. Ali se bomo zdaj še čudili, če so se je ljudje prav tako bali kakor kuge? Zanimivo je. kar nam iz tistih časov pripoveduje pismo iz Pešte. Pravi namreč: ,Ko je po Pešti začela razsajati kolera, so droguisti in lekarničarji razprodali neverjetne množine najrazličnejših zdravil. Po vseh gostilnah, v gledališču, po vseh kavarnah, vinarnah in pivarnah se je govorilo samo o dveh stvareh: o koleri in sredstvih proti njej. Vsakdo je imel drugačen recept in vsakdo je bil prepričan, da ima najboljšega; ta je imel na želodec položeno blazinico z dišečimi snovmi, drugi je s sabo nosil stekleniäco z vonjavami, zopet drugi je imel s sabo »tolovajskega kisa' (Rauberessig), s katerim se je pridno rnazal po obrazu; videl sem celo nekoga, ki si je bil krog telesa povezal posteljno blazino znatne velikosti, tako da so se mu kljub žalostnemu času vsi smejali. Marsikdo, ki prej vina ni pokusil, ga je zdaj popival za zdravje* in (tako smemo nadaljevati) marsikdo, ki ga je rad pil, se ga je tiste dni še z večjim zadoščenjem dodobra navlekel, ker je imel izgovor, da vino pomaga proti koleri. Pa ne samo na Ogrskem, temveč tudi po naših krajih, kakor se to razume po sebi in kakor se bo to tudi še izpričalo. Hudo je kolera gospodarila tudi po Galiciji: kajti od početka (od maja meseca) pa do srede novembra, ko je ugašala, je za njo obolelo 259.805 ljudi; od teh jih je umrlo 97.654, ozdravelo pa 162.083, dočim jih je ob imenovanem roku še bolnih bilo samo 68. Čim je cesar zaznal, kako pustoši kolera po gornjem Ogrskem, je nemudoma sklical svet, ki mu je sam predsedoval in ki je sklenil te-le ukrepe: Da se po možnosti zabrani nadaljnje razširjanje kolere, naj se nemudoma poleg vojaškega kordona,') ki je razpostavljen ob reki Soli do njenega izliva v Visio, razpostavi še drug vojaški zdravstveni kordon, ki začenši od imenovanega kordona zasede črto ob moravski meji (da bo varoval mejo proti koleri, ki bi iz Gališke utegnila udariti na Moravsko) in dalje po črti ob meji nižje-avstrijski, notranjeavstrijski, kranjski in avstrijsko-primorski (da bo te kronovine ščitil pred kolero, ki bi utegnila priti iz Ogrske). Na vsej tej črti morajo biti na primernih krajih prirejene kolibe za kontumaciranje,^ morajo biti prirejeni rasteli') in naprave za prekajevanje pisem.') Na ta način je varno zastražiti vso mejo proti Galiciji in Ogrski. Za ves promet iz obmejnih krono vin veljajo predpisi za varstvo proti kugi. — Nadalje je cesar zaukazal tudi za Češko, Nižjeavstrijsko, Štajersko, Koroško in Kranjsko pod predsedstvom guvernerjev (dež. predsednikov) sestaviti posebne deželne zdravstvene komisije, kakršne so tedaj že imele kronovine Gališka, Moravska, Ogrska in Erdeljska. Končno mora vsako glavno mesto imenovanih dežel sestaviti še posebno krajevno zdravstveno komisijo. Ker smo že večkrat omenili, da je cesar zaukazal, naj se proti preteči koleri uporabljajo vse tiste varstvene naprave, ki so bile nekdaj v veljavi proti kugi, je že skrajnji čas, da natančneje razložimo, kakšne so bile te naprave. Ker se očividno opravilnik proti kugi iz 1. 1770,, na katerega se opirajo cesarski ukazi iz I. 1831., ni dosti razlikoval od opravilnika iz I. 1625., ki ga je izdal cesar Ferdinand II., naj tu sem postavimo, kar je o vladinih naredbah proti kugi v 18. stoletju napisal Ant. Koblar.-') Kadar je deželi pretila kuga, so .na gotovih krajih, posebno ob deželni meji in pri večjih mestih, postavljali kolibe za kontumac. Zastražili so mejo proti okuženi deželi z vojaki (vojaškimi zdravstvenimi kordoni). Ostro je bilo prepovedano, I) Črta, obstoječa iz vojakov, razpostavljenih v dolofeniti razdaljah. Njihova naloga je, «tražiti zafrtano mejo. Op. pls. •) Kontuoiadranje obstoji v tem, da se kdo oblastveno prisili, za gotovo dobo ostati pod oblastvenim, v naSem slučaju, pod zdravstvenim nadzorstvom. Op. pis. •) Rasteli (nem. Rastcil iz ital. rasteilo = rastrello, ,das Gattertor'j so bile zastražene pregrade, ki so bile kakor n. pr. dandanes naše mitnice, po mejah rapczstavljene povsodi, kjer je v deželo držala ccsta ali pot ali plovna voda. Kako so v rastelih poslovali in pa ♦) o prekajevanju pisem bodemo izpregovorlli malo niže. Op. pis. •) Uvcstja muz. dr. za Kr. 1891, p. 45. Stopiti črez mejo po malih gorskih stezah. Zato so taitijo položili na pateno in podali bolniku ali pa spustili v kozarec vode, katero je izpil, ali pa poslali mu jo celo v malem korporalcu, kojega so potem sežgali. Kadar je dovršil mašnik obhajilo z lunulo na palici, potegnil je lunulo skoz gorečo baklo, jo snel in nataknil srebrno bunčico ter jo pomazilil s sv. oljem. Tako je po palici bolnika mazilil, a le po eni strani života in potem, navezavši bombaža, istotako izbrisal sv. olje. Tudi tu mu je bolnikov strežnik vodil palico. Če je duhovniku bilo treba krstiti otroka, prinesli so mu ga iz kužne hiše pod milo nebo. Kadar je kdo hotel dati v hiši ali med potjo denar za sv, mašo ali za kaj drugega, povedal je od daleč, kaj da hoče, vrgel cerkveniku denar v posodo s kisom in razšli so se molče. Doma se je duhoven brž preoblekel in vrhnjo obleko prekadil nad ognjem , . , . . , Kakor pogrebcev, nedostajalo je ob času kuge tudi strežnikov in zdravnikov. Jetnike so izpuščali, da so kužnim stregli . , , (Zdravniki' so bili tedaj le kaj na redko posejani po deželi,) , . . Navadne ljudi so zdravili mazači in brivci po svojem umu z domačimi sredstvi. (Da ob koleri ni bilo nič bolje, bodemo videli kasneje. Op. pis.) Zdravniki so se branili, priti h kužnim, da so ponekod morali pripeljati vklenjene. In če so prišli, kako so bili čudno našemljeni in zavarovani, da bi ne nalezli kuge! Nosili so dolgo haljo iz povoščenega sukna ali platna in velike irhaste rokavice. Obraz so si zagrinjali z obrazino (larfo), ki je imela všito veliko nosnico in steklene očali. V nosnico so nadegali različnih močnih dišav, kakor: limone, melise, mete, pelina itd. Okuženih se nikdar niso dotikali z roko, ampak s palico so jih tipali in dajali ukaze. Bežalo je pred temi »kljunači" staro in mlado že od daleč. Pred kužnim mrličem je bežalo vse. Razširjal je tako grozen smrad, da živa duša ni mogla ostati blizu. Najeli so brž domači kakega pogumnega moža za pogrebca. Prišel je z dolgim akom (železnim kaveljnom na do gem drogu), da je ž njim potegnil mrliča iz hiše in ga tako tiral do jame, katero so izkopali na vrtu za hišo ali pa na bližnjem polju zunaj vasi. Mrliča je potrcsel z živim apnom in zagrebel. Cesarske postave, ki so branile razširjenje kuge, so bile sicer ostre, a mnogokrat jih ni bilo moči izvesti. Za drag denar včasih ni bilo dobiti človeka, ki bi pokopal smrdljive mrliče . . . Kužna trupla so večkrat ležala nepokopana po polju in goščah, da so ja trgali psi in divje zveri, ali pa so gnila tedne in mesece )o zapuščenih hišah ... Na določenem kraju zunaj vasi so )ile izkopane jame, kamor so včasih privlekli več mrličev naenkrat. Na blagoslovljenih pokopališčih, ki so ležala takrat še navadno okrog farnih cerkvä, kužnih niso smeli pokopavati, da bi se bolezen še huje ne razširila med ljudi, prihajajoče v cerkev .. . Kadar je pretila deželi kuga, razglašali ste duhovska in deželska gosposka razne ukaze za nje odvmitev .. . (Cerkvene oblasti so zapovedovale) molitve in sprevode in . . . zvonenje po vseh cerkvah z vsemi zvonovi ... Še dandanes zvoni ob sedmih zjutraj z velikim zvonom pri vseh cerkvah po Kranjskem (zoper kugo) . . . Cesarski patenti zoper kugo so se pričenjali z opomini k molitvi in poboljšanju . . . Ljudje naj gredo k spovedi, da se operö velikih grehov. Poleg tega je postava velevala: Ogni se prej ko mogoče od kuge napadenega in beži iz okužene hiše! Vsled tega je bil pregovor med ljudmi: Če gre kuga v deželo, kupi si par močnih čevljev in beži tako daleč, da se ti strgajo podplati. Plemenitniki so res brž pobegnili iz mest in se pozaprli po svojih gradovih, kamor niso zlepa spustili tujca. Če se je gradu bližal berač prosit milodara, streljali so nanj, da so ga odpodili. (Prav tako kakor pred kugo, bežali so ljudje tudi pred kolero in to še celo v 60. letih prošlega stoletja; ne toliko naši ljudje, kakor Italijani, pri katerih so celo zdravniki z begom trgali podplate. Op. pis.) . , . Pač jih je mnogo zapustilo grešna pota, ko je okrog in okrog trkala na vrata črna smrt, ali nekaj hudobnežev je tačas kar zdivjalo, da jih je morala svariti gosposka. Zadnje ure, so menili, morajo vtopiti v samopašnosti in pijančevanju (zlasti ob koleri, ko so jim zdravniki priporočali, naj uživajo vino, in dajali nekakšno licenco za popivanje. — Op. pis.)* Tako Koblar. Gosposka je spoznala, da proti kugi ni sredstva razen obrambe. Zato je določila') posebne „provisoressanitatis*, ki so imeli po vsej vesti skrbeti za to, da se razširjenje kuge čim najbolj zabrani ali vsaj omeji. Podeljene so jim bile vse ') Glej: Vrhover, Die Pest in LailMch, Mltthellungen d. Mus.-Vcr. 1899. Franc Kubal: O koleri na Kranjskem. 83 tozadevne pravice, nasprotno pa so bili tudi za vse svoje korake odgovorni. Njihov posel je bil nad vse težaven, ker se jitn je bilo bonti z dokaj trmastim občinstvom, nevaren pa tudi, ker so bili vse bolj nego drugi ljudje izpostavljeni kugi Kako so morali paziti na to, da kuga ne prestopi deželnih, okrajnih ali mestnih mej, smo že videli. Okužene hiše so zaklenili, ključe pa spravili. Če se je bilo bati, da bi stanovalci v takih hišah vendarle poizkušali priti z ostalim svetom v dotiko, so jim hišo zagradili z visoko leseno ograjo. Da bi taki ločenci ne ginevali gladu, so jim hrano, pa tudi zdravila donašali posebni, od gosposke nastavljeni .donašalci*. Donašali so jo v posebnih košarah, ki so jih ločenci po vn'eh sprejemali skozi okna. Zdravniki, donašalci, pogrebci, sploh vsi, ki so ravnali s kugo, so na svojih oblekah imeli prišite daleč vidne znake: bele velike križe na roki ali na prsih, tako, da se jih je lahko vsakdo že od daleč izognil. — Posedanje po pivnicah je bilo strogo zabranjeno. — Ker so se jih bali, so berače šiloma izganjali, ravnotako krošnjarje. Prepovedano je bilo razpečavanje sadja, pobijali so mačke in pse kot nevarne širitelje kuge, odstranjevali smeti in pocestne odpadke in ostro zapovedali rejo prašičev po mestih. Pravega seveda niso zadeli z ukazom, da je vsakršno mrhovino pokopati daleč zunaj selišč ali pa jo vreči v vodo! Pa kdo je mislil liste dni, da se kužna kal tako dobro ohranja v vodi in da je voda nevarna raznaialka kužnih bolezni! Na tak način torej in po takšnih navodilih so se podložniki avstrijskega cesarja, kakor nekdaj njihovi predniki zoper kugo, izprva borili zoper kruto neznanko, ki je I. 1831. z ruskih planot sem prodirala globlje in globlje v osrčje avstro-ogrske države. Poznali so pač njeno taktiko, niso pa poznali njenega orožja, vedeli so, v kakšnih okoliščinah napada, da mori strahovito, da se pojavlja skokoma, da sicer ni prav isto, kar je kuga, da pa ji je, kar se tiče žalostnih učinkov, precej podobna, da je na Ruskem že nekaj časa kakor doma in da ji pravijo choleramorbus, nihče pa tedaj ni vedel nič gotovega ne o bistvu nove morilke, ne o sredstvih proti njej. Navzlic temu je vsakdo gonil svojo; modrijanov, ki so, dasi niso vedeli ničesar, vedeli vse, je bilo na vseh koncih in krajih 5olno. Zlasti so se razčeperili zdravilci, ki izvečine niti niso )ili izučeni zdravniki, ampak navadni mazači, kakršne je država le prerada nastavljala, ker so ji služili za male denarje. Tem se je zamalo zdelo, da bi oni o koleri ne vedeli ničesar, pa so se postavili in v svet spuščali modrosti, da bi se človek zjokal nad njimi, če bi ne bile tako smešne. Pravici na ljubo pa treba zabeležili, da se je tiste dni tudi marsikateri zdravnik grdo zarckel. Če je izpregovoril, ker so ga sililo tedanje razmere, mu ne zamerimo, zamerimo mu pa, če je govoril zgolj iz ne-poučenosti ali celo iz koristolovstva. Kolik vtis so I. 1831. in naslednja leta napravljale vesti o koleri, nam z veščo roko opisuje dr. Florijan Sentimer') v svoji 1.1836. izišlibroSuri .Die Cholera heilbar*. Dr. Sentimer pravi : »Zaman bi v veliki knjigi svetovne zgodovine prebiral vrsto za vrsto, besedo za besedo, našel ne bi v njej zabeleženega ni enega svetovnega dogodka, ki bi bil v toliki meri razburil vse človeške slabosti in strasti in obenem človeško pamet udaril s toliko slepoto, kakor kolera. S slepoto!, da niti najbolj enostavnih, niii polovico cola od oči ležečih resnic ne vidi več. . . Vsak človek, izvzet ni niti eden, niti najzadnji pastirček ne, niti ne najzadnja kuhinjska dekla, ve za sredstvo, ki prav zagotovo z matematično zanesljivostjo pomaga, in vendar umirajo ljudje za kolero povsodi, na vseh koncih in krajih, izprva, ko se je pojavila prvič, skoro vsi, ki so za njo oboleli, pozneje pa dve tretjini ali pa vsaj večja polovica. — Po vseh družbah in razkošnih dvoranah, po vseh gostilnicah in žganjarnicah in nič manj po vseh vojašnicah slikajo z nekako razjarjenostjo ali besnosljo za vprašanjem, kakšna je pravzaprav kolera. Najsi tudi umirajo bolniki povsodi v velikem številu, vendar ne govore o ničemer drugem nego o čudnih posrečenih zdravljenjih. Ne da bi se zadovoljevali s samim besedovanjem in s postrežbo bolnikom, so celo vsi vprek začeli spisavati in priobčevati učene razprave o koleri. Da, celo krasni spol je prijel za pero in si svoje polne, nežne, v jutranjo in rožno zarjo namočene prste poniazal s tinto, samo da bi nam zdravnikom kar najprepričevalneje in čim najjasneje razložil, kaj je pravzaprav s kolero in kako je pravzaprav treba zdraviti. Z eno besedo, besedovalo se je toliko, sodilo toliko in do konca so se izčrpavale možganske sile tako zelo. da jih naposled zlasti damam za nadaljnje sodbe in pametno sklepanje. ni )reostalo niti za en naprstnik ne, da, niti ne za pol grana. n dandanes (I. 1836.) tudi še ni nič bolje. Ko bi že to veljalo ') Ta dr. Florijan Sendmcr je bil iz Kranja di)nia. Rojen krog I. 1785., je s\'ojc Mudije 1. ISiX. do\T$il na ljubljanskem licejii, 1. 180.5. pa je prestopil na dunajsko mcdicinsko fakulteto. Kasneje je Mudiral v Hcidclbergu in prišel v Pariz, kjer se je kot polkovni zdravnik pridružil Napoleonovi .veliki armadi*, s katero je I. 1812. pnäel tudi v Rusijo. Ko sc je Napila, se je Sentimer nastanil v .Moskvi, kjer se je tudi oženil. Ko je 1, 1831. v Moskvi izbfultnila kolera, je bil dr. ScnUmer Sc tam Pravijo, da se jc tedaj zelo odlikoval kot zdravilcc kolere, in v l.jiibljani se je raznesla vest, da je kolera v .Moskvi ugrabila tudi njega. — Tako jc o dr. Flor. SenUmcrju na platnico omenjene brolurc, ki jo Iirani ljubljanski .Rudolfinum", zapisal Karel Jerin. — Vsekakor je bil ta dr. SenUmcr odličen zdravnik, o čemer priča vsaka stran njegove z veliko živahnostjo pisane brošure Op. pis. samo O ljudeh, ki z vso to stvarjo nimajo nič drugega opraviti, ki o koleri nočejo nič drugega slišati, naj bi že bilo. Toda, če celo osebe, katerim je izročeno državno zdravstvo in nadzorstvo nad nami, zdravniki, za tistega, ki jim govori o koleri, nimajo drugega nego nevoljen posmeh, potem ni čuda, če gre vse narobe.')" Zmeda je bila vseobča. Nihče ni vedel, kaj je kolera, kaj jo povzroča, kaj jo raznaša, zdravil pa jo je vsakdo, vsakdo po svojo. Naj govori o tem naš temperamentni dr. Sentimer sam: „Kakor nekdaj Amoniti Molohu, tako so zdravniki izprva koleri darovali najraznoličncjših dišav in žgalnih darov: cele kupe gorečih, smrdečih kupov gnoja in plesnive slame; pa nc samo po dvoriščih, po javnih trgih, marveč tudi po hišah, da, celo v izbah samih; tako, da bi moglo potemneti solnce in da ljudje samega smradu in vonjav končno že več niso vedeli, od kod naj bi sicer še jemali navadni, za vdihavanje potrebni zrak. Profesor Laders v Kielu je celo govoril, da bi kazalo, požigati cele gozdove in streljati s topovi, da bi se na ta način očistil in pretresel zrak in da bi iz dima od gozdov in iz smodnikovega dima nastala gosta, neprodirna stena, ki bi koleri branila dostop v kraje, katerih dotlej še ni bila dosegla." — Ob takih predlogih upravičeno vzklika dr. Sentimer: ,Povej mi, evropska kultura! kdo je neumnejši, Sianiezi ali mi pro-svetljeni Evropd, ki še dandanes v Genovi in Livornu n. pr. izkušamo pregnati kolero s požiganjem velikih grmad po vseh cestah in kotih in z živahnim streljanjem s puškami iz oken? Siamezi ali mi, ki potem, ko je ta kužna bolezen, kakor zmerom, pojenjala sama od sebe, vrhu vsega še s trompetami in s pavkami bobnamo v svet in se ustimo, da smo jo srečno pregnali s svojo vedo." Dr. Sentimer sam je menil, da zoper kolero ni posebnega zdravila in da ga nikoli ne bo, kakor ga po njegovem mnenju ni proti kugi. Pač pa bi se po njegovem prepričanju dala najti zdravilna metoda, po kateri bi sodelovalo več različnih zdravilnih sredstev in ki bi vestno uvaževala vse na bolezen vplivajoče bolnikove okoliščine. Izvor kolere se nikdar ne bo dal zamašiti, pravi, pač pa se dado ublažiti njeni pogubni učinki: le-tem treba postaviti meje, kakršne narekuje zdrava človeška pamet. Kadar je kolera že znotraj mej, jo treba izkušati premagati in za vselej pregnati nazaj preko zavarovanih mej. Pri njenem zdravljenju treba vpoštevati samo te-le tri ') Dr. Sentimer tukaj pač nc govori samo o razmcrati na Ruskem. In tudi fe govori, smemo vendarle te njegove besede z vso upravičenostjo navesti kot znaCdne tudi za naše razmere. — To nam kaic ves tedanji položaj. Op. pis. bistvene točke: 1. treba izkušati ohraniti in oživiti hitro propadajoče življenske sile obolelega; 2. treba ustaviti izmetavanja in 3. zatreti drisko. — Zavzemši proti koleri to stališče, |c dr. Sentimer (1. 1836.) ustvaril povsem nov način ravnanja proti koleri, kar je za nas tem večjega pomena, ker je doktor Sentimer rodom Kranjec. To svojo novo zdravstveno metodo, s katero je stopil v nasprotje proti veliki večini tedanjih zdravnikov, pa ne samo avstrijskih, ampak zdravnikov sploh, je obširno utemeljeval v omenjeni svoji brošuri »Die Cholera heilbar*. V podrobnosti se ne bodemo spuščali. Sentimer pravi, da bode dokazal, da je njegova .metoda boljša nego vse ostale, to pa zlasti zaradi tega, ker je oprta na pravo mnenje o bistvu kolere. Pa mi pri tej priči v vseh do današnjega dne izišlih predpisih, navodilih, sestavkih in spisih o koleri, v vseh svojih modrujočih besedovanjih in recenzijah pokažite tudi le samo dve ali tri vrstice, iz katerih vsebine bi se dal izvesti omenjeni moj trojni smoter zdravljenja!" vzklika z upravičenim ponosom dr. Sentimer že 1. 1836., z upravičenim ponosom, kajti kasnejša zdravstvena veda je svoje postopanje proti koleri uvedla po prav istih načelih, ki jih je izkušal uveljaviti že dr. Sentimer. Z ozirom na podrobnosti postopanja je čas seveda prinesel marsikaj novega, uspešnejšega, od Sentimerja začrtana smer pa je ostala zmagalka. Dočim je dr. Sentimer povsem pravilno gledal, kako bi omejil ozir. ustavil izmetavanje in drisko in zaviral propadanje telesnih sil, so drugi zdravniki ravnali z bolniki, obolelimi za kolero, kar nekam na slepo srečo, ne da bi se dosti trudili, ukreniti kaj takega, kar bi utegnilo omenjenim trem bistvenim pojavom ustvariti koristo-nosno protiutež. Zdravili so na koleri obolele s tem, da so jih drgnili ali jih kopali, da je šel pot od njih; dajali so jim piti ledeno mrzlo vodo in jim naslavljali pijavke, zagrebali so jih v pesek in jim navezavah vreče kuhinjske soli, ovsa, ječmena i. si. Naj navedem iz tistih Časov nekaj istinitih primerov. Revizor kraljevega višjega urada tridesetnikov (Oberdreißigamt) v Kašavi, Ferd. Eckmayer je 1. 1831. v .Illyrisches Blatt* poslal pisanje, v katerem kot najuspešnejše sredstvo zoper kolero priporoča krepko drgnjenje z raskavim suknom ali s krtačami. Dobro je tudi, pravi, če se v telo krepko vdrgne akvavit ali špirit in če se na stopala na nogah in med noge polože razgrete opeke, da se telo hitreje razgreje. Obenem priporoča, krog želodca in trebuha pokladati vroč močnik. Ta sredstva so po njegovem zatrdilu izborno pomagala nekemu Židu iz Kolomeje. Izumili so ga baje kolomejski židje, med katerimi je po njihovem pripovedovanju kolera divjala že prcd200 leti. Na str. 106. istega (1831.) letnika poroča Jllyrisches Blatt*, da se proti koleri menda še najbolje obnaša pitje tople vode in na vsake tri ure 3 grane magisterii Bismuthi z dodatkom sladkorja; puščanje krvi in kalomel pa škodujeta, opij je prenevaren. Na strani 187. istega letnika se zoper kolero toplo priporoča kurjenje s premogom, češ, ker premogovi plini varujejo vsakršne nalezljive bolezni. Da je to res, najbolje dokazuje London, kjer mnogo kurijo s premogom in kjer se nad mestom ulega tolik dim, da so v tem mestu nalezljive bolezni zelo redke, ker pač ne morejo do njega. O dveh zelo smešnih načinih zdravljenja kolere nam poročajo »Novice* 1. 1855., in sicer so en način porabili na Ogrskem, drugega pa na Tirolskem. Ko se je namreč v tren-činskem komitatu pojavila kolera, so vaščani neke bližnje vasi do nagega slekli dva fantiča in dva dekliča; fanta so vpregli pred plug, enega deklica pred brano, eno dekle pa je poganjalo; tako je ta dražestna družba z brano in s plugom oraje in ravnaje okrožala vas, dokler niso bili vsi vaščani za trdno prepričani, da so zdaj prav tako na dobrem, kakor so bili i. 1831., ko jim je takšno zavarovanje tudi pomagalo. — Na Tirolskem pa je neka soseska ostro zaukazala, da nihče ne sme stopiti vanjo, dokler ga niso dobro prekadili. In v resnici so vsakogar, domačina kakor tujca, prekajali do dobra in pri tem uganjali marsikatere burke. O drugih čudnih sredstvih, ki so si jih izmislili ob poznejših kolemih epidemijah, bom govoril kasneje. L. 1831. so ljudje včasih uganili tako modre, da se je končno že njim samim zdelo preneumno in da je končno res že moral migniti neznan strupen jezik in spustiti v svet zafrkljivko, ki je to vseznalost po vsej zaslugi osmešila. Tudi naš .Illyrisches Blatt" je I. 1831. priobčil dotični velehumoristični »Porträt eines Cholera-Praservativ-Mannes' (podobo človeka, ki se je zavaroval proti koleri), ki naj ga tukaj podam v prevodu: .Kdor si je preskrbel vsa varstvena sredstva proti koleri, mora hoditi našemljen tako-le: Na golem životu mora nositi kožo iz raztegljivega gumija, nad to kožo obsežen smolnat obliž, črez oboje pa mora imeti ovit vsaj 6 vatlov dolg flanelast povoj. Nad srčno jamo nosi bakren krožnik, na prsih pa vrečo toplega peska. Krog vratu ima ovit dvojen, z brinjevimi jagodami in s poprovim zrnjem napolnjen ovoj. Ušesa ima zamašena s celim kosom bombaža, nadevanega s kafro. Pod nosom mu visi stekleničica Vinaigre des quatre voleurs (dehtečega proti-kužnega kisa'), da more te dišave vdihavati. Pred usti ima ') Vinaigre dc quatre voleurs. pravzaprav .kis četverih roparjev", je kemifen kis, ki dobro služi kot razkužcvaino sredstvo (RäulKrcssig, Acetum aromaticiim). Svoje čudno ime ima odtod, ker so ob ku^ v Marseillu štirje možje potem ko so se bfli s tem razkuževalnim sredstvom proti kugi zavarovali, ropali po stanovanjih kužnih bolnikov. Op. pis. vejico kolmeža. Nad povoji, ki jih ima ovite krog života, nosi s klorovim apnom napojeno srajco, vrli nje jopič iz bombaževine, nad njim vročo opeko iti vrh te „spodnje obleke" s klorovim apnom napojen telovnik. Na golih nogah ima v kisu prekuhane nogavice iz sukanca, vrh teh s kafro nadevane volnene nogavice, pod stopalom inia z vrelo vodo napolnjene bakrene steklenice, vrh vsega pa ima obute čevlje; nad mečami mu bingljata vrča z vrelo vodo. — To spodnjo obleko mu ogrinja topla volnena, s klorom prepojena vrhnja suknja, nad katero nosi plašč iz povoščenega platna. Glavo mu pokriva prav tak klobuk. V desnem žepu nosi s sabo funt melisnega čaja in pol funta bodeče neže; v levem žepu pa funt bljuvnega korena in pol funta žajblja. Telovnikov žep mu hrani stekleničico kamilčnega olja, hlačni žep pa steklenico kafrinega etra. V klobuku nosi s sabo nekaj meric vrele ječmenove juhe; v desni roki cel brinjev grm, v levi pa celo akacijo. Za sabo vlači na život pripasano samokolnico, na katero si je naložil 15 vatlov flanele, parni stroj za peko, žehtnik, 10 krtač, 18 opek, 2 kožuha in >a sobni potrebnjak.') Obraz mu zastira krinka iz testa iz conjske mete, v usta pa si je zatlačil '/4 kolmeža. Tako oborožen in opremljen je gotov, da se ga bode kolera prav zagotovo — prijela. Kakor se smemo Slovenci upravičeno postaviti s svojim dr. Sentimerjem, tako se smemo z zadoščenjem ozreti na neznatno brošurico, ki je 1831. 1. izšla pri Egerju v Ljubljani in v kateri neimenovan pisatelj v nenavadno lepi, čisti slovenščini, očividno gorenjščini, Kranjcem na poljuden način daje »potrebno poduzhenje sa kmeta, kako naj fam febe in fvoje ljudi te ftrafhne bolesni obvaruje'.^ V učena vprašanja glede bistva kolere se pisatelj ne spušča, ker očividno ne mara z lažnivo vseznalostjo govoriti o stvareh, ki jih ne ve, pač pa daje povsem modre nauke ,od tega, kar morefh fturiti, de kolere ne bofh dobil", in .od tega. kar morefh fturiti, kadar je kolera she v' tvojim kraji, ali zhe imafh bolesen morebiti she fam*. Ne bode napak, če podamo tukaj nekaj beležk iz redke brošurice, ki se po svoji treznosti tako ugodno razlikuje od splošne žlobudravosti tistih let in je tudi v drugih ozirih zanimiva. Podajmo jih prepisane v gajico, pravopis pa naj ostane neizpremenjen. »Vem, de ste že veliko od bolezni kolere slišali govoriti. Sej vse zdaj od nje govori, gospod in kmet, visoki in nizki, mladi in stari. Pa kdo bi tudi ne govoril, če slišimo, de je že toliko tavžent ljudi umerlo od nje, in de bolezen če dalje •) .Bcquemlichkeitstulil.* Op. pis. ') Kolera. Potrebno etc. — V vpralhanjih in odgovorih. 35 str. Op. pis. bližeje prihaja. — Kakor se je bila po Ogersitim razširila, so naš ljubi Cesar hitro začeli si) Namreč legar, ki je 1805. I. divjal po Evropi in ki je izival pričujoče zdravsiveno navodilo. — Z ozlrom na Icgar Imajo ti predpisi veljav» menda Se danes. Op- pls- ') 1806. 1. Napoleonska vojna. Op pls. in pokvarjenih jestvin. Tem je prištevati skoro vse jestvine, katere si za navzočnosti vojnega sovražnika zakopal ali jiii skril na zatohel kraj. Če so popolnoma skvarjene, jih uniči, Če pa niso, jili moraš, predno jih zaužiješ, razpoložiti na suh, solnčnat kraj in jih večkrat obrniti, da jih zračni pih izboljša in napravi manj škodljive. Zlasti se tudi varuj prehlajenja in ne zamudi, če se čutiš bolnega, takoj stopiti k zdravniku po pomoč. 5. Iz vsega tega je pač razvidno, da tistim, ki so živeli redno in pametno, ni treba prav nič premcniti načina življenja, ker bi si sicer utegnili škodovati. 6. Če se pripeti, da kdo v rodbini oboli, treba obolelega, če le mogoče, spraviti v posebno, prostorno sobo. K njemu naj hodijo samo tisti, ki mu strežejo. 7. S podvojeno pozornostjo treba skrbeti za čistoto bolnikove sobe in postelje. Vsak dan po enkrat ali večkrat treba eno okno odpreti tako, da zračni pih ne more do bolnika. Bolnikove izmečke (otrebke) treba vedno takoj odstraniti iz sobe. Bolnikovo perilo in njegovo posteljno perilo treba večkrat izmenjali s poprej zadostno pogretim, svežim perilom, to pa tako oprezno, da S2 bolnik pri tem ne prehladi. 8. Ako bolnik ozdravi ali če umre, ne sme njegovega perila, njegove obleke in posteljne oprave uporabljati nihče, dokler ni skrbno oprano in očiščeno in dokler ni obleka, ki se ne da izprati, nekaj tednov visela na zračnem prepihu. 9. Slamo, na kateri je bolnik ležal, treba sežgali na prostem, v sobi pa, v kateri je bil bolnik, morajo okna in vrata nekaj dni biti odprla. 10. Prav tako treba ravnati, če so bili v hiši nastanjeni vojaki, zlasti še, če so bili bolni. Slamo, na kateri so ležali zdravi vojaki, je uporabljati edinole za pognojitev,») ono pa, na kateri so ležali bolniki, je pod milim nebom sežgali.' Tako torej. Kolika razlika med prejšnjimi strogimi naredbami in temi skoro docela modernimi navodili! Sicer pa, kakor bodemo videli, ni ostalo pri teh ponižnih odredbah, marveč so jih sčasoma sledile še druge, bistvu kolere vse bolj primerne. Ta navodila so bila naperjena v prvi vrsti iroti legarju, Čigar žalostne učinke so tedaj dobro poznali, ^roti koleri so jih uveljavljali zgolj zaradi tega, ker niso vedeli boljših sredstev. Tako je bilo tisto leto po Avstriji; tako so se odločujoči možje kretali proti koleri, — končno treba vendar že pogledati, kaj so tisto leto počeli pri nas na Kranjskem. ') Tudi zn to bi sc ne smela iipi>rahljsfi! Op. pis Utegnil bi kdo očitati, da smo z naslovom svoje razprave pravzaprav edinole to obljubili, da botno pripovedovali, kako je bilo v Kranjski, ko je nadnjo prihrumela kolera, zdaj pa govorimo o vsem mogočem. Proti takemu očitku bi postavili mnenje, da ne more škodovati, če ob tej priliki povemo še kaj drugega, kar se tiče našega predmeta, čeprav leži nekako zunaj začrtanega ožjega okvira, zlasti ker utegne v teh dodatkih kaliti marsikatero poučno zrno. Naposled pričujoče razprave ni smatrati zgolj za zgodovinsko pripoveden, ampak tudi za zdravstveno poučen spis, ki naj marsikomu da nekaj koristnih migljajev za priliko, katere si ne želimo. Kolera se zadnja leta drži v Evropi tako trdovratno in se plazi krog naših domačih meja tako vztrajno, da ni izključeno, da se ne poslovi, dokler ni posetila tudi nas. Najsi je kolera 1831. I. šc tako hudo gospodarila po Galiciji, Moravski, Nižjem Avstrijskem, Ogrskem in sosednjem Hrvatskem, na Kranjsko je tega leta ni bilo. »Illvrisches Blatt* iz 1. 1832. piše (p. 175), da se je „usodi" zdelo, tem krajinam z imenovano boleznijo prizanesli" in da .se sme upati, da jim bode prizanašala tudi zanaprej". Žal, to upanje se ni izpolnilo, kajti poslej se je, kakor pravi dr. Keesbacher,') prav vsaka v srednji Evropi izbruhla kolerna epidemija dotaknila tudi Ljubljane, seveda tudi večjega dela Kranjske. Toda kdo je mogel vedeti, ali pride kolera na Kranjsko ali je ne bo? Od njenih grozodejstev prestrašena gosposka, državna kakor deželna in občinska, se je odločila, da za vsak slučaj že vnaprej ukrene vse, da se .Ilirska provincija* kar najbolje zavaruje proti preteči nevarnosti. Osrednja vlada je že mnogo prej, predno se je kolera, ki je tedaj morila in strašila po Hn'atskem, približala mejam, za provincijo Ilirijo ustanovila posebno vrhovno deželno zdravstveno komisijo. Poslovati je začela ta komisija dne 12. julija 1831. 1., predsedoval ji je deželni guverner Josip Kamilo baron Schmidburg, protomedicus (vrhovni zdravnik) pa je bil gubernialni svetnik Johann Schneditz. Tej deželni in vrhovni zdravstveni komisiji (Gubernial-Sanitats-Commission) so bile podrejene številne okrožne zdravstvene komisije (Distrikts- S. C.), ki so svoj okoliš zopet delile v manjša okrožja. Tako n. pr. je c. kr. ljubljanski okrožni urad s cirkularjem z dne 23. avgusta 1831, ki ga priobčujemo, ker je zanimivo, videti razmerje med številom zdravnikov in rano') Die öifentlichcn Oesundheitsfragen der Stadt Laibach, Separatabdruck aui d f .Laibaclier-Zeitung* 18S0. p. 21. Op. pis. celnikov, ljubljansko okrožje razdelil tako-lc: Glavne občine okolica ljubljanska, Črnuče, Zalog, Dobrunje, Bokavce in Sent Vid, so se pridelile okrajnemu ranocclniku Ivanu Hočevarju v Ljubljani; glavne občine Medvode, Smlednik in Vodice ranocelniku Josipu Steinmetzu v jMedvodah; glavni občini Brest in Želimlje ranocelniku Karlu Pintarju na Studencu pri Igu; glavne občine Križ, Mengeš in Kapljavas ranocelniku Matiji Košci na Klancu; glavni občini Šmartno in Motnik okrajnemu ranocelniku Ivanu Mucku v Kamniku; glavni občini Krumperk in Dolsko ranocelniku Josipu Ahčinu v Dolskem; glavna občina Moravče ranocclniku Jakobu Zalokarju (Sallocher) v Moravčah; glavni občini Lukovica in Št. Ožbolt okrajnemu ranocelniku Mihaelu Taboretu v Prevojah; glavne občine Po-novič, Kandrše in Zagorje okrajnemu ranocclniku Urbanu Tratniku (Trattnig) na Vačah; glavni občini Loka in Stara Loka ranocelniku Josipu Grbcu (Gerbetz) v Loki; glavne občine Poljane, Trata in Stara Oslica okrajnemu ranocelniku _ Antonu Grbcu (Gerbetz) v Poljanah; glavne občine Sorica, Železniki in Selce ranocelniku Luki Kadivcu (Kadiuz) v Železnikih ; glavni občini Kranj in Naklo okrajnemu ranocelniku Luki Pircu (Perz) v Kranju; glavne občine Cerklje, Šenčur in Dvor okrajnemu ranocelniku Francu Ahčinu (Achtschin) v Velesovem; glavni občini Tržič in Loka okrajnemu ranocelniku Ivanu Einwalterju v Tržiču; glavne občine Radovljica, Begunje in Bled ranocelniku Lovrencu Schauppu v Radovljici; glavni občini Kropa in Kamna Gorica okrajnemu ranocelniku Lovrencu Pogačniku (Pogatschnig) v Kropi; glavno občino Bistrica okrajnemu ranocelniku Ivanu Kilarju (Küller) v Bistrici in glavni občini Jesenice in Kranjska Gora okrajnemu ranocelniku Pavlu Galoviču (Gallovich) na Jesenicah. Teh devetnajst distriktov so spojili v štiri glavne sekcije, katerih prva, sestoječa iz okrajev okolica ljubljanska, Ig in Smlednik, je bila v vrhovno zdravstveno vodstvo dodeljena okrajnemu zdravniku drju. Pobru v Ljubljani, druga (Krumperg-Ponovič-Brdo-Mekinje) distriktnemu zdravniku drju.Lašanu(Laschan), začasno njegovemu namestniku drju. Pretnarju (Prettner) v Kamniku, tretja (Loka-Velesovo) distriktnemu zdravniku drju. pl. Nagvju v Kranju in četrta (Radovljica-Bled-Bela Peč) distriktnemu zdravniku drju. Papežu (Papesch) v Radovljici. — Na sličen način je bila razdeljena ostala dežela. Vidi se, da je dezölna gosposka kranjska mogla v boj zoper kolero poslati le malo zdravnikov, pač pa razmeroma precejšnje, seveda vedno še izdaleka ne zadostujoče število ranocelnikov. Poleg okrožnih zdravstvenih komisij, katerih je bilo vsega vkup 19 in katerih vsaka se je delila v štiri glavne sekcije, so po večjih krajih na deželi poslovale krajevne zdravstvene komisije. Krajevne k o m i s i j e so od 17. julija nadalje poslovale v Postojni, v Idriji, v Vipavi, v Senožečah, v Planini, na Vrhniki, v mestih Kamnik, Kranj, Loka, Radovljica, v trgih Tržič, Gornji in Spodnji Železniki, v Kropi, v Kamni Gorici, v Jesenicah-Savi, v Moravčah itd.,') v katere je vsaka občina odposlala po dva zastopnika. Stolno mesto Ljubljana je seveda imelo svojo posebno zdravstveno komisijo, ki je uradovala v mestni hiši v magi-stratni posvetovalnici in začela poslovati 20. julija. Sestavljena je bila takole: načeloval ji je okrožni glavar, C. kr. gubernrjalni svetnik Josip Fluck; člana sta bila Anton pl. Frankenfeld, c. kr. prvi okrožni komisar, kot načelnikov namestnik, in dr. Anton Pober kot c. kr. okrožni zdravnik. Prisedniki komisije so bili c. kr. svetnik in župan ljubljanski Ivan Nep. Hradecky, magistralni svetnik Bernard Klobus, mestni sodnik Gašper Kanduč (Kandutsch) in občinski svetovalci. Stalni aktuar je bil Anton Perko. Izredni člani komisije so bili c. kr. korar, tehant in stolni župnik Andrej Albrecht, šentjakobski župnik Zlatoust Pohlin (Pochlin), župnik predmestne fare Marijinega oznanjenja Felicijan Rant, župnik predmestne fare šentpetrske Ivan Benedičič in župnik predmestne fare trnovske Franc Barlič. Slične komisije so poslovale drugod. Tako n. pr. je kamniški zdravstveni komisiji načeloval okrajni komisar Alojzij Erazem .V\urgel, njegov namestnik je bil mestni bla-gajničar in upravitelj bolnišnice Franc .■\varnig, prisedovali pa so mestni župnik in tehant Ivan Prelesnik, distriktnega zdravnika namestnik dr. Pretnar in mestni sodnik Vrban Čerin. — V Kranju je bil načelnik zdravstvene komisije okrajni komisar Ivan Nep. Eisner, nadomestoval ga je graščak Mihael vitez Pagliaruzzi, prisedniki pa so bili mestni župnik, tehant in častni korar Avguštin Sluga, distriktni zdravnik dr. Ludovik pl. Nagy in mestni sodnik Josip Škarja (Skaria). — Tržiš k a komisija je sestajala iz okrajnega pristava Ivana Pogačnika kot načelnika in župnika Ivana Zalokarja (Salohar), ranocelnika Ivana Einwalterja in višjega sodnika Josipa Peharca kot pri-sednikov. — V Loki je zdravstveni komisiji predsedoval okrajni komisar Matija Dckleva, nadomestoval ga je c. kr. komornik Franc baron Wolkensberg, prisedniki so bili mestni župnik in tehant Leopold Janežlč, ranocelnik Josip Grbec (Gerbetz) starejši in mestni sodnik Maks Cebal (Zebali). Komisiji za Zgornje in Spodnje Železnike je predsedoval višji sodnik in rudničar Globočnik, prisedniki so bili župnik Blaž Kersnik, ranocelnik Luka Kadivec in rudničar Andrej Vari. — Radovljiške ko') Nadrobnejše glej .L.iib Zcitg.'. uradna priloga k 1. sirpl. 1Ä31. misije načelnik je bil c. kr. komornik Vincenc grof Thum, njegov namestnik pa okrajni komisar Mihael Ricger. Priscdovali so farni vikar Kancijan Stibelc, dislriktni zdravnik dr. Franc Papež in trgovec Josip Šporn. — Komisiji za Kropo in K a m no Gorico je predsedoval rudničar in višji sodnik Franc Šolar (Schuller), prisednika pa sta bila župnik Jernej Uršič (Urschitz) in ranocelnik Lovrcnc Pogačnik. — Komisijo za Jesenice, Savo in Plavž je vodil graščak Franc Kos, nadomestoval ga je okrajni komisar Luka Zupan, prisedniki so bili župnik in bivši tehant Ignac Jugovic, ranocelnik Pavel Galovič (Gallo-vitsch) in višji sodnik Luka Kerslein. — Moravški komisiji je načeloval graščak Josip Žurbi (Schurbi), priscdovali pa so župnik in tehant Andrej .leras, ranocelnik Jakob Zalokar (Sal-locher) in višji sodnik Andrej Brvar (Berwar). — Poleg navedenih oseb sta v vsakem kraju zdravstveni komisiji pripada a še po dva občinska odbornika. Okrajni komisarji, ki niso bili imenovani za predsednika tamošnje zdravstvene komisije, so imeli nalog, da se nemudoma pouče o vseh ukrepih komisije in da so ji v vsakem slučaju nemudoma na pomoč. Te zdravstvene komisije, ki so sestajale iz državnih, okrajnih, krajnih ali občinskih zastopnikov ter enega zdravnika in enega ranocelnika, so takoj od početka imele vse polno dela, kajti izvečine jim je bilo poskrbeti prav za vse. Saj ni bilo ne bolnic, ne primernih krajev, kamor bi v sili spravljali bolnike, niti ni bilo dovoijnega Števila zdravnikov, niti rano-celnikov. Za to, da bi bila občina zdravstveno urejena, ni bilo poskrbljeno skoro prav nikjer, niti ne v stolnem mestu Ljubljani. Ljudstvo, pažnje na zdravstvenost nevajeno, se ni dalo poučiti in se za ukrepe teh zdravstvenih komisij ni hotelo dosti zmeniti. Pa saj smo o tem že o priliki govorili. Z eno besedo: zdravstvene razmere so bile v obče tako mizerne, da ni čuda, če je po vsej deželi med lajiki, kakor med zdravniki zavladal velik strah, da se Kranjska zaradi zanemarjenih od-nošajev ne bode mogla ubraniti kolere. Odprtih in razdrapanih greznic te komisije prav tako niso mogle odpraviti črez noč, kakor niso mogle črez noč poskrbeti za zdravo pitno vodo, za kanalizacijo ali za zdrava stanovanja. Zato so morale svoje delo omejevati na laže in hipno izvedljive naredbe, ki so pri vladajočih odnošajih seveda morale ostati več ali manj le akademske vrednosti. Izdajale so vedno in vedno zopet zdravstvene oklice in poučne letake, kako se je varovati .bljuvodriske iz jutrovih dežel". Ker so ta navodila prav zanimiva, naj podam tukaj iz-vadek (izvleček) iz letaka, ki jc datiran z dne 11. junija 1831 In podpisan od guvernerja Schmidburga in prolomedika Schne-ditza ter ponatisnjen v uradnem listu Ljubljančanke (14. Vil. 31.) Zanimivo je, da jc ta letak izšel v nemškem in slovenskem jeziku, kakor napoveduje ,Laibaclier Zeitung" v svojem inseratu: ,In der Egerschen Buchhandlung in der Spitalgasse Nr. 267 ist za haben: Gurrende des k. k. illyrischen Guberniums zu Laibach Nr. 16842. Die Belehrung über die (!) Cholera Morbus betreffend in deutscher und krainerischer Sprache, Preis 4 Kr. C. M.". Žal, da slovenskega izvirnika nismo mogli najti. Pri istem ligerju je istega leta izšlo že zgorej omenjeno ,Poduzhenje sa kmeta", čigar vodilne misli so z vladnim ietakom bistveno sorodne. Ta letak torej pravi, da divja po nekaterih komitatih Ogrske azijska kolera in da je c kr. osrednja zdravstvena dvorna komisija zaukazala, meje proti kraljevini Ogrski in k njej pripadajočim provincijam zapreti. Potem popisuje kolero, kako se pojavlja, kako se razvija i. t. d., povsem pravilno, kakor smo jo tudi mi že popisali uvodoma. V drugem poglavju govori o tem, da treba na vsak način zabraniti dotiko med zdravimi in za kolero obolelimi. Bolnike treba ločiti po vseh onih predpisih, ki veljajajo proti kugi. Kontumačne naprave morajo zopet začeti poslovati v vsem obsegu in v vsem obsegu je izpolnjevati vse znane stroge varstvene predpise, ki veljajo zoper kugo. — Spomniti se je treba, da je cesar početkom prvega kolernega navala vsem svojim deželam zaukazal, se ravnati po predpisih zoper kugo, in da je ta ukaz šele kasneje razveljavil. — V tretjem poglavju govori o skrbi za splošne zdravstvene razmere prebivalstva, zlasti pa za zdravje tistih, ki pridejo z obolelimi v kakršnokoli dotiko. Varovati se je prepiha in prehlajenja, .vsaj dvakrat na dan treba bolniško sobo s kisovo paro ali, kar je še bolje, s klorovimi parami prekaditi, ali pa jo dvakrat na dan z razpuščenim klorovim vapnom poškropiti." Nikdar naj zdravniki, ranocelniki, duhovniki in bolniški strežniki svojih poslov ne opravljajo s teščim želodcem, ne da bi bili popreje zaužili kaj opojnega. Kolikor mogoče naj se varujejo, vdihavati bolnika obdajajoči ali iz njega izdihavani zrak, ker se zdi, da ni nič manj nevaren okuževalec kakor bolnikova izlodla. Tudi naj si vsakdo, predno gre v bolniško sobo, roke umije s kisom, s sabo pa naj vzame stekleničico z razpuščenim klorovim vapnom ali hudim (tudi aromatičnim) kisom, da se z njim omoči krog nosu ali da ga duha. Usta naj si izpere z razredčenim kisom, kolonjsko ali drugo vonjivo vodo. Po končani bolniški viziti se mora preobleči, obleko pa vestno prekaditi. Prav tako oprezni morajo bili grobokopi, ki se morajo po možnosti izogniti vsakršni dotiki s kužnim mrličem. Ana-tomično raztelesenje se sme vršiti samo s skrajno opreznostjo, in sicer le potem, ko je ves mrlič, zlasti pa odprto črevesje, z razpuščenim klorovim vapnom oškropljeno ali omočeno. — Dn se uniči tntazma odnosno kužna snov, treba ravnati natančno tako, kakor se je ravnalo s kugo. Ravnati se je po (zgoraj že navedenih) navodilih, kako treba čistiti vse, karkoli je v neposredni ali posredni dotiki z bolnikom ali kar prihaja iz sumljive strani. Da se zabrani razširjanje kolere, treba vse okužene in vse sumljive osebe strogo ločili in zavarovati po že zadostno opisanih predpisih. Zabraniti je vsakršno odvzemanje ali odpošiljanje nerazkuženih predmetov, paziti je na to, da nihče ne spi pod milim nebom ali hodi bos, ne je surovega sadja, ne uživa piva ali kvasu (Quaß) v preveliki meri i. t. d. i. t. d. Seveda se zdravstvene komisije niso omejevale zgolj na objavljanje takih varnostnih predpisov, marveč so z vso možno strogostjo morale paziti, da so se v istini tudi izvrševali. To pa je bila kaj težavna naloga, kajti dežela je bila v zdravstvenem oziru tako zanemarjena, da se je le premnogokrat dobra volja razbila ob nepremostljivih nedostatkih. Da bi se le-tem vsaj nekoliko odpomoglo, je deželna gubernijalna vlada ponovno pozvala prebivalstvo, naj po zgledu Dunajčanov z radovoljniini darili v denarju ali v porab nem blagu priskoči praznim državnim blagajnicam na pomoč, da se bo vsaj za silo preskrbelo, česar treba za varstvene kakor tudi za zdraviliške naprave. In prebivalstvo se je temu vabilu odzvalo z veliko, hvale vredno vnemo. Dajalo je, karkoli je moglo: denarja, kruha, poljskih pridelkov, stole, mize, postelje, posteljne oprave za zasilne bolnice in za ubožce, mila, soli, lonce, posodo, vsega v obili meri. Kranjski stanovi so zdravstveni oblasti brezplačno dali na razpolaganje svoj grad Podturn pri Ljubljani (sedaj takozv. Tivolski Grad), naj v njem nastani reveže, ki bi vsied kolere zapadli bedi. Poleg tega so ji darovali znaten znesek 1000 gld. v prehranjevanje nadložnih. — Ribniški gra-ščak Josip Rudež je iz svojih obsežnih gozdov brezplačno prepustil ves les, kolikor ga treba za napravo 15 čardakov») ob sanitetnem kordonu. Knez Auersperg je prav tako daroval les za napravo čardakov ob poljanskem sanitetnem kordonu na Kočevskem, — Šneberški grad je iz lastnega oskrbel napravo čardakov ob postojnskem sanitetnem kordonu. - Občinski za-stop občine ljubljanska okolica je na lasten trošek prevzel oskrbo bolnikov in pa onih, ki bi vsled kolere prišli v bedo Kajti tudi na te je bilo treba misliti. Saj se je neredko zgodilo da je kolera iz hiše pobrala najboljše moči, nedoraslim otro čičem uropala starše, onemoglim staršem ugrabila edino oporo delavne sinove, in zaostale pahnila v največjo bedo. — Ljub Ijanski lekarnarji so sklenili, da bodo, če izbruhne kolera, tako ') Čardak (Csar(aqiie) se je v hrvatski Vojaški Oranici imenovala deloma iz kamenja, deloma iz lesa zgrajena stražarska ko^a. Op. pis. za Ljubljano kakor tudi za ljubljansko okolico zdravila prodajali za polovično navadno ceno. Isto se je sklenilo za postojnski okraj. — Nabiralo se je po vsej deželi in ljudje so, kakor pričajo v Ljubljančanki objavljeni izkazi, dajali radi in obilo. Zlasti mnogo zaslug si je z nabiranjcn« prostovoljnih darov stekla domača duhovščina, ki je celo raz prižnice ljudstvo vnemala k delu milosrčnosti in — samoobrambe. Tako je bilo po darežljivosti prebivalstva kolikor toliko preskrbljeno za vse slučaje. Kakor pa je nedostajalo gmotnih in praktičnih sredstev za obrambo in za morebitno zdravljenje kolere ter za oskrbo od kolere nesrečno prizadetih. — država je imela na drugem koncu toliko troškov v iste svrhe, da za Kranjsko pri najboljši volji ni mogla dosti storiti —, tako je nedostajalo zdravnikov in strežnikov. Zdravniki so bili tedaj tako na redko posejani, da jc na vsakega prišlo tako obsežno zdravstveno okrožje, da pri naj-boljSi volji ne bi mogel zmagati vsega dela, tudi če bi imel sto rok, sto oči in sto jezikov, ki bi s potrebno zavestno odločnostjo ukazovali, česar treba. In končno se od okrožnega zdravnika za 400 gld. letne plače res ne sme in ne more zahtevati čudežev. Zato ne smemo zameriti, če je marsikje šlo kaj narobe, če se strogi in dobro zamišljeni zdravstveni predpisi niso izvajali tako točno, kakor bi se bili morali, tem manj, ker se jim je ljudstvo le nerado uklanjalo in jih vršilo samo tako dolgo, dokler ga je kdo nadziral in priganjal, sicer pa se jih je izogibalo in delalo »po svoji pameti". Ranocelniki, ki premnogokrat niti izšolani niso bili, nikakor niso mogli biti zanesljiva opora zdravnikom. To jc povsem razumljivo in zato se gospoda zdravniki črez nje gotovo niso pritoževali iz konkurenčne zavisti. Bolniških strežnikov je pomanjkovalo celo v mestih, kaj šele na kmetih! Da bi si jih vsaj za Ljubljano nekaj vzgojili, je dr. Napreth vsak četrtek in vsako nedeljo od 4.-5, popoldne brezplačno predaval v starem licejskem poslopju, in sicer ob četrtkih nemški, ob nedeljah pa slovenski, in jim po končanem strežniškem tečaju dajal veljavna strežniška izpričevala. Ker tudi za bolnice nista dovolj poskrbeli ne država ne dežela, so skrbeli zanje zasebniki. Kjer ni bilo posebnih bolnic, so napravili zasilne bolnice ali pa najeli primerne prostore. Stanarino so pokrivali iz zasebnih prispevkov, za opravo, prehrano in vso oskrbo so skrbeli zasebni dobrotniki. Tako torej se je 1831. 1. ilirska provincija po predpisih zoper kugo oboroževala na boj zoper kolero. Oboroževala pa se ni samo na znotraj, ampak si je ludi zastražila svoje meje po tistem načinu, ki smo ga zgoraj opisali, ko smo govorili o obmejnili stražah proti kugi. Ker je najhujša nevarnost pretila od hrvatske strani, je oblast že 14. julija ob hrvatski meji razpostavila vojaški obmejni kordon, v dolenjskih Jesenicah in pri Metliki pa je napravila glavna rastela, ki ju je otvorila 31. avgusta. Kako se je ob teh rastelih postopalo, smo že zgoraj opisali. Pripravila pa je kordone tudi za notranjščino dežele. Če bi bila sila, bi vsaka občina morala svojo mejo zavarovati s stičnim kordonom in sličnimi varstvenimi napravami. Kolera bi se bila morala boriti za vsako ped zemlje posebej, korak za korakom zadevajoč na novo branečo trdnjavo. Sčasoma pa se je, kakor smo videli, osrednja dunajska vlada preverila, da vsi kordoni in ves tisti strogi in dragi proti-kužni aparat proti koleri ne zaleže, in tako so tudi ilirsko obmejno zdravstveno stražo ob hrvatski meji razpustili. Razšla se je 26. septembra 1831. I. ob šestih zvečer. Ob mejo postavljene kolibe so potem razdrli, les pa na dražbi razprodali. Obveljali pa so še predpisi glede potnih listov: vsakdo, kdor je hotel črez mejo, se je moral s policijskim potnim listom izkazati, da prihaja iz nesumljivega kraja. Sicer pa je bil odslej promet neoviran. Končno naj mimogrede omenimo, da je liste dni življenje bilo precej ceneno: 1 funt govejega mesa je stal 6'/., kr., 1 mernik pšenice pa 3'/, gld. Ilirska provincija je bila torej po svojih močeh pripravljena, kolere pa na vso srečo tega leta ni bilo na Kranjsko. Ljudstvo si je globoko oddahnilo, ko so Usti majnika meseca 1832. leta prinesli vest, da je kolera po avstroogrskih krajinah pojenjala, in je hitro pozabilo strah, v katerem je pravkar še trepetalo, pozabilo tako temeljito, da niti njemu niti oblastim ni prišlo na misel, v miru odpraviti kričeče nedostatke, ki so se bili pokazali ob obrambnih pripravah prošlega leta, in poskrbeti za temeljito izboljšanje zanemarjenih zdravstvenih razmer. Tako se je zgodilo, da se razmere do drugega navala kolere 1. 1836. niso bistveno izpremenile. Sicer je strah iz 1. 1831. povzročil, da se je tedaj v Ljubljani prvič izdalo uradno navodilo mestnemu zdravstvenemu osobju, toda uveljavila so se ta nevodila še le 1. 1836., ko se je kolera v divjem plesu zasukala v deželo: dotlej so oblasti potrditev teh navodil z vso malomarnostjo zavlačevale, brezskrbno zaklepajoč jih v predale svojih uradnih miz, dokler ni prišla sila. Ta magi- stratna navodila so natančno določala, kakšne zdravstvene posle imata opravljati mestna fizika, izmed katerih je vsakemu bil odločen poseben del mesfa. Ljubljana takrat ni bilo veliko mesto, štela je manj nego 20.000 prebivalcev, tako da je torej vsak mestni fizik imel nadzirati in oskrbovati nekako 10.000 oseb. Paziti sta morala na vse, karkoli je v dotiki z zdravstvom, )0 možnosti pospeševati zdravstvene naprave in odpravljati, car je bilo opasnega ali kvarljivega. Umevno je, da ta dva moža nista mogla opraviti bogve koliko, tem manj, ker sta bila vsled slabe plače, kakor pravi dr. Kowatsch v svoji že omenjeni knjigi, prisiljena, skrbeti za svojo zasebno prakso, tako da jima ni preostajalo časa, ki bi ga mogla uspešno posvečevati zdravstvenim razmeram njima določenega mestnega okrožja. Da se v mestu, v katerem ni bilo kanalizacije, ampak se je vsa nesnaga stekala v greznice, ki so ponajveč bile v uprav mizernem stanju, v mestu, ki ni bilo preskrbljeno z dobro zavarovano, zdravo pitno vodo, v mestu končno, v katerem so mesarji klali kar doma po hišah, da se je nesnaga stekala na cesto in da se je smrad od vseh strani dvigal v megleni vlažni zrak, ni dalo dosti dobrega ukreniti, je jasno. Na deželi pa so zdravstvene razmere ostale prav tako zanemarjene, kakrSne so bile prej. L. 1836. so na Kranjsko zanesli kolero iz Italije prihajajoči avstrijski vojaki. Vojaštvo je že od nekdaj najnevarnejši razširjevalec kužnih bolezni. .Če vojaška truma," pravi dr. Melzer, ,v kateri se je razpasla kolera, premeni svoje taborišče, slede novi izbruhi te bolezni v časovnem in v krajevnem oziru natančno njenemu gibanju. Bolezen koraka po isti cesti dalje, po kateri hodi vojna truma, ustavlja se na istih mestih in ob istem času kakor truma, ki po svojem potu razsipava bolezensko seme kakor sejalec žitno seme po polju. Po hišah, v katerih se je truma ustavila, zapušča bolezen in smrt, da se odtod razpa.>e mnogo milj na široko, držeč se od vojne trume začrtane poti, Zbole ljudje, ki jim poprej niti najmanj ni bilo slabo in ki bivajo v hišah, v katerih se ne preje ne pozneje ni zglasila kolera, zbole nenadoma potem, ko so nedavno poprej prišli v dotiko z okuženci. Vse to so dejstva, ki morajo tudi najbolj zakrknjenega nasprotnika prepričati, da je kolera bolezen, ki se naleze z dotikanjem." K poslednjim Melzerjevim besedam bi bilo opomniti, da si še 1856. leta, ko je izšla njegova knjiga .Die asiatische Brechruhr", zdravniki kakor lajiki niso bili edini, jeli kolera v resnici nalezljiva bolezen ali ne, in če je nalezljiva, dali se naleze edinole z neposrednim dotikanjem ali jo, kakor kugo, raznaša zrak. Pa to sporno vprašanje jc ostalo tudi kasneje še nerešeno, dokler ni dr. Koch odkril pravega povzročevalca kolere. Zato je ves učeni in neučeni svet imel najprostejšo priliko, prodajati modrost po svoji pameti. Tako je 1836. leta Franc grof Hohenwart, hoteč pomagati svojim kranjskim od kolere trpinčenim sodeželanom, izdal tiskan letak .Vorschläge zur Heilung der wüthenden Cholera-Anfälle", v katerem je kot najzanesljivejše sredstvo proti köleri priporočal laško olje, sok limon, lipov čaj in melise. Spremljala je kolera vojaštvo tudi še preko kranjskih meja in zanesla smrt in bedo, jok in stok preko Koroške, štajerske in Avstrijske noter na cesarski Dunaj. Po Kranjskem se je kolera razširjala s strašno hitrico. Za-divjala ni, kakor pravi uradni letak ilirskega gubemija, samo po ljubljanskem mestu in ljubljanskih predmestjih, temveč z morečo roko posegla tudi v druge kraje ilirskega ozemlja, na vse konce se šireč z nasilnostjo, ki zbuja strahoto. Ni čuda, kajti razmere kakor podnebje so bile zanjo več ko ugodne. Zdelo se je, da je majnik, sicer toli radostno po-zdravljani pomlajevalec vse narave, za to leto prevzel ravno nasprotno vlogo. Od svojega početka ni prinašal drugega nego nalive in vetrovno vreme, planine pa je prav do vznožja odel v belo sneženo odejo. Na Gorenjskem je še 11. maja po dolinah zapadel nov sneg. Z drugo polovico junija meseca pa je nenadoma nastopila neznosna soparna vročina in iz zemlje, z vlago prepojene, dvigala nezdrave pare. C. kr. ilirski gubernij je dne 2. julija izdal uradni letak. Gurrende, obrazložil neugodnost vremenskih vplivov in po nam že znanem načinu klical v spomin, kako se je treba v teh nevarnih časih ravnati. Guverner je bil Josip Kamilo baron Schmidburg. Najprej se je kolera pojavila v Ljubljani. Dr. Vesel pravi: .Sie war zuerst in der Hauptstadt Laibach bedeutend ausgebrochen." Dr. Vesel je bil tedaj mestni zdravnik v Ljubljani in je imel v oskrbi poseben okoliš. Ko pa je drugi mestni zdravnik, dr. Soklič, nenadoma obolel za kolero, je moral dr. Vesel oskrbovati tudi še sosedni mestni okoliš. Dela je bilo črez glavo, kajti kolera je tisto leto po Ljubljani kaj hudo gospodarila in dan za dnem pod zemljo spravila povprečno po 5—7 oseb, včasih tudi več, vsaj še enkrat toliko pa jih je obolelo. Kakor ve povedati gospod zdravnik Tomic, je kolera 1836. I. po Ljubljani povzročila tolik strah, da je gosposka prepovedala, zvoniti mrličem, da bi se prebivalstvo preveč ne vznemirjalo. V eni sami noči je na Starem Trgu na štev. 158 umrlo devet oseb. — Izbruhnila je, kolikor se da izslediti iz uradnega lista, ki pa se je na- tančnim podatkom vedno previdno izogibal, v prvi polovici junija meseca in tlačila in morila do konca avgusta. Opustošenje je moralo biti veliko, kajti uradni list sam piše dne 16. julija: »Epidemija, ki se je že pred več nego štirimi tedni nastanila v mestnem zidovju ljubljanskem, toliko rodbin spravila v strah in žalost, pobrala tako ogromno število žrtev, je sedaj z božjo pomočjo polegla. Slučajev obolenja je čim dalje manj in število smrtnih slučajev se omejuje na čim manjše zneske. Razmere pa so bedne: koliko hišnih gospodarjev je ugrabila kruta morilka, koliko ljudi je zaradi nje prišlo ob svoj kruh, uboštvo in reva vladata na vseh koncih." Zato se vlada obrača do milosrčnih diiŠ, naj pomagajo v teh stiskah, kakor so pomagali svoje dni, kajti beda da je tolika, da se vlada vidi primorano, prositi milih darov. — Koliko oseb je tiste hude dni za kolero umrlo, nismo mogli dognati, kajti uradni list je beležil nenatančno in kot vzrok smrti pri nekaterih označil drisko, pri drugih koliko, pri tretjih zopet kolero, brez dvoma zato, da bi pravo stanje prikril in prebivalstvo nekoliko pomiril. Prav iz istega vzroka „Laibacher Zeitung" (udi ni priobčevala poročil o gibanju kolere po kmetih. Umirali pa so vojaki in civilisti. Ne bodemo se motili, ako zabeležimo, da je tega leta kolera samo v Ljubljani pobrala krog 300 vojaških in civilnih oseb in da jih je približno isto število okrevalo, vsega vkup torej na koleri obolelo 6—700 oseb, torej v istini neprijetno visoko število za mesto, ki je štelo jedva 20.000 prebivalcev. Pohvalno je omeniti, da se te je tudi to pot ljubljansko prebivalstvo izkazalo dobrosrčno in darežljivo, ko je bolnikom preskrbovalo zdravila in zdravniško postrežbo in z juho in mesom in dobrim vinom brezplačno oskrbovalo bolnike kakor tudi vsled kolere bedi zapadle someščane. Ljudje so dajali radi in razmeroma obilno, kakor to s hvaležnim zadoščenjem beleži uradni list. Kolera pa tega leta ni zadivjala samo po Ljubljani, kjer je bila glavna vojaška bolnica, iz katere je nedvomno izšla, ampak se je pasla ob vseh potih, po katerih je hodilo okuženo, iz Italije vračajoče se vojaštvo. Vojaštvo jo je zaneslo na Notranjsko, vojaštvo jo je zaneslo na Gorenjsko; globoko na Dolenjsko pa to pot ni zašla. Da se je vojaštvo tiste dni moralo premikati peš, je znano, saj o Južni železnici tedaj še ni bilo ne duha ne sluha. Kronika postojnske fare ima zabeleženo, da se 1836. I. in sicer 6. junija v Postojni nenadoma .prvič pojavi a tam dotlej povsem neznana, pač pa v časopisju mnogo prere-šetana bolezen, cholera morbus, pred katero vse trepeta. Proti poldnevu 6. junija je namreč v Postojno dospel drugi bataljon e Rolhkirch pešpolka štev. 12, ki se jc iz Ifalijc vračal v Galicijo. Komaj so bili vojake nastanili, je kolera hipoma tri može iz-raelitskega veroizpovedanja napadla s toliko silo, da so v nekoliko urah izdihnili. Ta vsem nepričakovani dogodek je povzročil splošen strah in grozo, ki sta bila tolika, da so občutljivi ljudje (sentimentale Individuen) že ob samem pogledu na koleri zapadle mrtvece oboleli in da so jih morali spraviti v postelje. Nekateri od teh so tudi umrii." No, to poročilo pač pretirava, kajti od samega strahu ti ljudje gotovo niso umrli, pač pa so bržčas vsled neprevidnosti prišli z okuženci v dotiko in tako na povsem naraven način morali zapasti isti morilki, ki je bila one nesrečnike položila na mrtvaški oder. — Bolezen se je hitro razširila in hudo zagospodarila, V mesecu juniju jih je pomorila 12, v juliju 47, v avgustu 12, v septembru 20, in v oktobru do 27. t. m., ko se je morilka upokojila, pa še toliko, da je ves ta čas od 22v32 prebivalcev, kolikor jih je tedaj štela postojnska župnija, pobrala 95 oseb. Od teh jih je na trg Postojno odpadlo 75, na občino Veliki Otok 9, na Zalog 9, na Staro Vas 2. — Ako primerjamo zgoraj navedena števila s številom v Ljubljani za kolero umrlih, treba reči, da je kolera v postojnski župniji pobirala z veliko krutostjo. Saj jih je moralo gotovo še enkrat toliko oboleli. Po končanem delu se je kolera od Postojne poslovila, da se zopet zglasi v nesrečnem 1849. letu. V bližnji Sla vi ni jih je od 23. junija pa do 10. julija z večjo ali manjšo silo napadla več nego 150, umrie pa so, glasom uradnega lista, samo 3 osebe, med njimi ena ženska, katere se je kolera baje na polju sredi dela lotila s toliko nasilnostjo, da je revica morala pri priči umreti. Po stranpotih je potem kolera zašla na Turjak, v ribniški in kočevski okraj in tam, kakor pripoveduje dr. Vesel, hudo pustošila. V Ribnici je že po osmih dneh pobrala edinega ta-mošnjega zdravilca, okrajnega ranocelnika, tako da se je moral dr. Vesel, ki so ga bili tja dol poslali, .skozi več dni in noči brez vsake druge zdravniške pomoči sam boriti proti epidemiji, ki se jc prav takrat vzpenjala na vrhunec*. Zanesla jo je v te okraje in v Ribnico stotnija pešpolka št. 17. Hohenlohe, ki je pod poveljstvom nadporočnika Stadlerja prišla v Ribnico, kjer je bila nastanjena v nekakšni začasni vojašnici (Quasi-Caserne). Bolezen se je širila z veliko hitrico in zahtevala mnogo žrtev. Vojaškega zdravnika ni bilo nobenega, zato je moral vse posle opravljati dr. Vesel sam. Moštvo je bilo po Veselovem poročilu vse obupano, ljudstvo pa nič manj preplašeno. — Hudo je obžalovati, da je iz ariiiva deželnega muzeja neznano kam izginil dr. Veselov rokopis, v katerem je zbral podatke o gibanju kolere na Kranjskem od njenega prvega pojava pa do okrog lela 1855. Z vojaštvom je kolera tega leta zašla tudi na Gorenjsko, bržčas na mnoge kraje, zanesljivo se nam to poroča le o Kranju in o Železnikih. V Železnikih se je mudila dolgo časa, v Kranju pa je, kakor poročajo „Novice", celo storila čudež. V obče se namreč po staroznanem pregovoru žganjar takrat preobrne, kadar se v jamo zvrne. V Kranju pa je kolera vendarle izpre-obrnila nekoga, ne da bi se bil zvrnil v jamo. Tam je namreč ,eden najhujših žganjarjev H., čeravno hudo zbolel, (koleri) srečno pete odnesel, pa, — kar nikdar sicer ne pomnimo — od tistihmal se je tudi tako spokoril, da se ni ne kapljice žganja več dotaknil in potem Še več let živel." Državna oblast je bila vsled velikih človeških žrtev, ki jih je kolera terjala na vseh koncih, vznemirjena. Storila pa ni bog\'e kaj. Omejevala se je na papirnate znane zdravstvene odredbe, kaj več pa ni mogla storiti, ker ji je zaradi znanih skrajno neugodnih denarnih razmer nedostajalo potrebnih denarnih sredstev. Končno tudi ni mogla vedeti, kako naj si pomaga. Saj si zdravniki sami niso bili na jasnem, kaj začeti, kako se koleri uspešno postaviti po robu. Bolnic graditi država ni mogla, ni bilo denarja, tudi je vsakdo upal, da se ne-pozvani gost nenadoma poslovi, kakor je nepozvan nenadoma prišel. Iz istih razlogov država ni nameščala večjega števila zdravnikov, pač pa je v okužene kraje po možnosti pošiljala nalašč proti epidemiji najete, le začasno v državni službi stoječe zdravnike. Te nevzdržljive razmere so nam pač najboljši tolmač dejstva, kako to, da je kolera tista leta zahtevala toliko žrtev, dočim bi sedaj, ko so razmere vse drugače urejene, po trdnem mnenju veščakov v naših krajih nikdar več ne mogla grabiti s toliko neugnanostjo. To odločno mnenje je vsekakor dobrodošla tolažba nam, ki v trenotku še ne vemo, kaj nam nakloni prihodnost. * Potem ko si je bila 1. 1836. prelepo našo Kranjsko domovino dodobra ogledala in se po njenih zelenih livadah do sita napasla, je nemirna naša popotnica krenila v druge kraje, druga mesta, skoro bi rekli, hvala Bogu, ko ne bi bližnjega ljubili kakor samega sebe, in se domačila po širni Rusiji. L. 1847. pa so se ji morali nenadoma zbuditi spomini na prelepo Kranjsko deželo in tedaj jo je ošvrknila z enim samim pogledom in že je padla žrtev: 18. septembra so imeli v Ljubljani za kolero umriega mrliča. Zopet je njen pogled švrknil v druge kraje, spomini na prelepo Kranjsko deželo pa so ostali in neodoljivo, neblagoslavljano domotožje jo je privedlo črez dve leti nazaj v pisani kranjski svet. Leto 1849. Tega iti naslednjega leta so Rusi taborili na Ogrskem, ki je bilo torišče znanih prekucij izza 1848. leta. Z Rusi je kolera prišla na Ogrsko, od tod pa na Dunaj. Pojavila se je v Monakoveni in se utaborila ob spodnji Donavi, odkoder jo je Črez nekaj let ona groze polna vojna med Rusi in Turki, (od 1. 1854-56), ki so se je udeleževale zapadne evropske sile, Francija, Anglija in Sardinija, zanesla med vojaštvo in med mornarico teh držav in jo raznesla po vsej Evropi in preko njenih meja v Azijo, Afriko in Ameriko. Leta 1848. so se v Gorenji Italiji uprli Italijani. Treba je bilo vodstva genijalnega feldmaršala Radeckega, da se je Avstrijcem posrečilo ugnati sardinskega kralja Karla Alberta, zopet zavzeti lombardsko-beneško kraljestvo in izsiliti mir. V takšnih nemirnih časih je bila država prisiljena, neprestano premikati svoje vojaške čete. In ker se je bila tako v taliji kakor na Ogrskem in Gališkem med vojaštvom pojavila kolera, kaj čuda, če je z vojaštvom zašla tudi na Kranjsko, ki je bilo najvažnejše prehodišče selečih se vojaških trum. Vse te čete so se vsaj za nekaj časa ustavljale v Ljubljani, ki je bila začetek in konec tedaj še ne docela zgrajene železniške proge Dunaj-Trst. Proga od Dunaja je tedaj segala samo do Ljubljane. Stoprav 16. septembra meseca 1849. I. so bili namreč ob prisotnosti nadvojvode Albrehta, sina junaškega zmagovalca aspernškega, v Ljubljani slovesno otvorili od Celja do kranjske prestolice segajoči najnovejši del proge, ki so ga bili zgradili v dveh oddelkih: del od Celja do Zidanega Mostu so dovršili I. 1844., tehniški težavnejši oddelek Zidani Most - Ljubljana pa so zgradili v letih 1845 do 1849. — Po tej novo zgrajeni progi torej so od severa prihajajoče vojne trume z vlaki dospevale v Ljubljano, da odtod nadaljujejo svojo pot v Italijo, nasprotno so iz Italije do .jubljane peš prikorakale čete, ki naj bi jih ,črni vrag" jadrno potegnil na sever. Dokler ni bilo vojaških prehodov, ni bilo kolere. Ko pa so se koncem poletja in na jesen jeli množiti vojaški prehodi, se je kranjskemu prebivalstvu, pred vsem pa Ljubljančanom, z vso svojo gnusno vsiljivostjo prisnudila nebodijetreba kolera. Tako smo 1849.1. doživeli nenavadni slučaj, da se kolera ni pojavila ob vlažnotopli pomladi, marveč šele v poznem po- h* letju, tako da do zime, ki ji je s svojim mrazom kmalu odvzela vse veselje do bolj razposajenega rajanja in jo razmeroma hitro iztisnila iz dežele, ni imela preveč časa na razpolaganje. Sicer se je bila že sredi junija po Ljubljani raznesla plašna vesi, da sla v bolnici dve osebi umrli za kolero. Toda ta novica je bila neosnovana, kajti dotičnika nista obolela na azijski, marveč na takozvani domači koleri (cholera nostras), ki ni niti na pol tako nevarna kakor njena azijska sestra. „Novice* so to neosnovano vest sicer energično zavrnile, pa modro dostavile, da se lahko še oglasi, ker se je že v več deželah prikazala. To prerokovanje ni bilo brez podlage, kajti iz Italije so neprestano prihajale vznemirjajoče vesti. Tako pišejo „Novice" 2 dne 1. avgusta t. L: »Ravno zvemo žalostno novico, de se je na Laškim v več mestih, posebno pa v Veroni, Padovi in Trebižu v naši armadi tako hudo kolera začela, da je en sam dan 70 vojakov umerlo." Početkom julija je počila vest, ki so je tudi kasneje rada ponavljala, da je kolera ob železniški progi s Stajerkega sem že prodrla do Zaloga in da hudo mori med železniškimi delavci. Tem vestem nasproti je deželno predsedstvo kranjsko konstatiralo, da se ob vsej progi Zidani Most-Ljubljana, ki so jo tedaj še gradili, ni pojavil niti en sumljiv slučaj, pač pa da delavci češče obole za grižo. O J 1. do 7. avgusta pa so med železniškimi delavci vendarle Že imeli devet kolera-bolnikov, od katerih jih je troje kmalu umrlo, tako da se je 1849. 1. kolera na kranjskem ozemlju najprej pojavila med delavstvom, gradečim južnoželezniško progo Zidani .v\ost-Ljubljana. Bržčas so jo tja zanesli vojaki, prihajajoči iz vstaške Italije. Vendar je bila kolera izprva v svojih zahtevah tako skromna, da do konca avgusta že v nobenem okraju ni bila epidemična, ampak se je pojavljala le v posamičnih slučajih. Kajti v vsej tej razmeroma dolgi dobi je v okrajih Zalog, ljubljanska okolica in Kočevje, v katerih se je bila pojavila, v celem izmed 99 za kolero obolelih umrlo samo 50, dočim je ostalih 49 ozdravelo, v postojnskem okrožju pa jih je v okrajih Logatec in Postojna od 11. septembra, kose je v teh okrajih prvič v tem letu pojavila, pa do 24. septembra posamič za kolero zbolelo 31, od katerih jih je umrlo 9, 10 ozdravelo, 12 pa jih je preko tega roka ostala bolnih. Čeprav se je kolera 1849. 1. izpna pojavljala le spora-dično, posamič in na raznih koncih in ne da bi zadivjala z vso besnostjo, se je prebivalstva polotil strah. In zopet po listih kakor po zasebnih družbah ni bilo važnejšega pogovora nego o koleri. Prerešetavalo pa se ni samo vprašanje o bistvu kolere in o vseh mogočih in nemogočih sredstvih, ki prav za gotovo zoper kolero pomagajo, marveč culi so se tudi prav energični protesti proti dejstvu, da vlada navzlic temu, da se je kolera že ponovno pojavila na Kranjskem, in navzlic dejstvu, da je Kranjska kot prehodišče vojnih čet, prihajajočih iz okuženih krajev, koleri hudo izpostavljena, še vedno ni storila ničesar, kar bi moglo kolero zavrniti ali pa vsaj zanesljivo omejiti. Tem vedno in vedno ponavljajočim se protestom so končno tudi „NovicC dale duška, sicer samo v neki uredniški opombi, vendar pa tako odločno, da se nam vidi čudno. .Novice" so namreč zabeležile: ,V Ljubljanskih bolnišnicah so zdravniki beraško plačani. Dohtar dobi za 300 bolnikov na dan cele 3 gold, in pa polič vina! Če zboli ali umerje, ima bolezin ali smert povtrh. 300 bolnikov eni mu samimu dohtarju! Ali ni to od sile!? Dobro vemo, de zdravnikov v malih mestih in po deželi manjka, de tedaj ni moč toliko domačih zdravnikov dobiti — zakaj pa se ne razpiše razglas na D una ji in po drugih vclicih mestih, kakor jc bilo za kolero v navadi. Pa plača naj se jim na dan saj 5 gold., zaslužijo jih 50 goldinarjev!" Prebivalstvo je bilo po pravici kaj slabe volje in se je vdajalo strahu. Razglasi .za Ljubljano postavljene zdravniške komisije') zastran ravnanja zoper kolero" (podpisan je Andrej grof Hohenwart, ,c. kr, dvorni posvetovavec", kot predsednik komisije), ki so jih prijavljali listi, ljudstva niso mogli pomiriti, pa naj si so naglašali, da so .gosposke vse storile, kar je bilo v njih moči, da bi se javno zdravje obvarovalo," Saj je javnost vedela, da gosposke pri najboljši volji niso mogle ukreniti bogvekaj hasnovitega. Neprestane vojne so požirale toliko denarja, da ga za kulturne naprave ni bilo dobiti. Zato so tudi neuradni listi čutili dolžnost, vplivati pomirjevalno. Slovenskim bralcem so .Novice" prinesle .Tolažbo o koleri" in ponovno priobčevale poučne in tolažljive članke. Zanimala bosta najbrž ta dva, ki ju hočemo tukaj posneli, ker dobro ilustrujeta tedanje mnenje. Na strani 121. letnika 1849. prinašajo „Novice" članek .Kako se kolere ogibati in kako v koleri živeti* in pravijo: .Aziatska kolera je čudna bolezin, dostikrat se očitno kaže, de jo zdravi človek od bolniga naleze, — večidel pa ni tako, in skušnje kažejo, dc duhovni, zdravniki in strežniki bolnikov, ki so imeli vedno z bolniki opravili, je •) Zdravstvena komisija v Ljubljnni jc bila za leto I849. sestavljena takole: Predsednik grof Hohenwart, c. kr. dvorni svetnik; zdravstveni poro-fevalec: dr. Juri .Matija Sporer, gubcrnialni svetnik in deželni protonicdikus; pomožni porofevalec: dr. R.jjmund Milzer, ravnatelj tvolnice; sodelujoča eiana: policijski viSjI komisar Suchanek in maKistratni svetnik Köstel; stalna sodelavca: občinska svctovalca Ignac Bcrnbadier in Josip Eržen (Ersehen). Op. pis. niso nalezli. Ta potrjena skušnja nam zamore biti močna tolažba, se kolere ne preveč bati." Pisec teli vrstic si očividno glede kolerne nalezljivosti ni bil na jasnem, ali pa je dejstvo, da se s previdnim ravnanjem okuženju lahko izognemo, uporabil v pomirjenje preplašenega naroda. Nič manj zanimiv ni drugi članek »Novic* (p. 126), .Kako s človekam ravnati, ki ga je kolera napadla", katerega je napisal dr. Bleiweis sam. Dr. Bleiweis govori takole: .Natora kolere še ni sicer prav popolnama znana, v tem pa so vunder večidel zdravniki edinih misli, de je kerčna bolezin (Krampfkrankheit), pri kteri nanaglama vsa kri iz vnanjiga života noter vdari proti čevam, pljučem, možganam." Zato treba bolniku dajati ledu, na vsako uro po 10 koščkov, .ki so kot grah veliki'. Če ni ledu, naj se mu večkrat po malem daje mrzle vode. Paziti pa je, da ostane telo toplo, da je zrak čist in da sta snažna bolnik in vsa njegova okolica. Priporoča se tudi puščanje krvi. Na vsak način pa treba poklicati zdravnika. Bolezen je zato tako opasna, ,ker gosta in črna kri v notranjih delih života zaostaja in bolnika strašno nadležva, se vname prisad v njih, posebno v če v i h, in od ondot driska postane. Če se pa preveč krvi na persi ali na možgane verže, pa bolnika zaduši in ga mertud (božji žlak) naglo umori." Nemškim svojim bralcem pa je pomirjevalne vesli in »nedvomno učinkujoča zdravilna sredstva" priobčeval »Illyrisches Blatt", K temu dejstvu pripominjajo .Novice* (1. avg.): „V Ljubljanskim ilirskim listu smo unidan brali celo rešto zoper kolero nasvetovanih zdravil, zdej pa beremo v mnogih časopisih od eniga, ki po amerikanskih skušnjah vse preseže, in to je žveplo. V Indiji vžije vsak vojak, kader potuje, 40 Zern žvepla na dan, kadar pa počiva, 20 zern in s tem se po teh pripovedkah tako gotovo ubrani koleri, kakor je .Amen" v očenašu. Kakor smo kupili, tako vam tudi prodamo to reč, dragi bravci.* K tem besedam »Novic* bi pristavili, da so iz Indije vračajoči se angleški vojaki o koleri in o sredstvih proti njej po Evropi in po Ameriki razširili toliko bajk, da so zdravniški krogi z evropske celine po vsej pravici postali do skrajnosti nezaupni tudi proti angleškim in amerikanskim zdravnikom. Zlasti je po njih udrihal naš rojak dr. Sentimer v Peterburgu. Neki dr. Francesco Maganza, c. kr. zdravnik v tržaškem lazaretu, je kot preizkušeno in zagotovo uspešno sredstvo zoper kolero priporočal '/.^ grama cinkove svetlice s sladkorjem na vsake pol ure, če je driska prav huda. Če pa velja hitro ustaviti krč, treba na trebuh položiti v močnem, mrzlem kisu namočene rute. Za to, da ta enostavna sredstva zagotovo učinkujejo, je jamčil, kakor piše »Illyrisches Blatt", z vso svojo odgovornostjo. Kakor vedno popreje, tako je tudi sedaj .lahkovernost nevednih iskala tako imenovanih pomočkov zoper bolezni, ki se od dne do dne množijo" (.Novice'), nikar da bi se ljudje obračali do zdravnikov. Ker so zvedenci proti koleri priporočali uživanje opojnih pijač, se je marsikdo tega .zdravilnega sredstva" lotil s toliko vnemo, da so .Novice" zoper tako nespametno in, kakor sedaj vemo, škodljivo in v časih kolere skrajno nevarno početje ponovno povzdignile svoj svareči glas in pisale: .Škodljiva vera je pa, v uživanju močniga vina in žganja varstvo zoper kolero iskati," kajti najbolj zdrava pijača je čista studenčnica, dobro pa je tudi, če ga je že kdo vajen, .vola (= pivo) zmerno piti". Zdravstvena komisija je ljudstvo pridno poučevala, kako ,se zna slednji posamesni obvarovati* kolere. Vsi listi so prijavljali njen pouk, ki se da strniti na le-le točke: I. Ne omalovažuj in ne zanemarjaj nikakršne vrste griže; 2. na rabi zoper njo domačih sredstev; 3. pazi na jed in pijačo in bodi zmeren; 4. pokliči zdravnika, kakor hitro se ti pokaže kaj sumljivega; 5. ne jemlji vsakega sredstva; 6. varuj se prehlajenja; 7. glej, da boš na dobrem, čistem zraku; 8. ponoči spi in ne roji naokrog, varuj se vsakršne razuzdanosti; 9. pazi vestno na to, da se ne opijaniš, žgane pijače uživaj le zmerno; 10. zjutraj zaužij kaj toplega; 11. pazi na snago; 12. žgi brinjev les in 13. ne vznemirjaj se! — Dobra sredstva proti koleri pa so »lahka pijača iz lipovega cvetja, iz mete, melise, kamilic, katera se mora mlačna in večkrat piti." Tako torej se je 1. 1849. rešetalo, svetovalo, modrovalo in ukrepalo po Ljubljani in po deželi, kolera pa se je pasla po holmih in dolinah in žela po Kranjskem. 15. avgusta se je pojavila v Zagorju ob novozgrajeni južni železniški progi in pobirala po okolici. Početkom septembra je naenkrat v Ljubljani počil glas, da je že tudi v Ljubljani. Lahko si mislimo, kako so se Ljubljančani te novice prestrašili in koliko je bilo njihovo veselje, ko so v svojih listih čitali (5. IX.), da vse to zopet nič res ni. Pretila pa ni samo iz Zagorja, tudi iz bližnjega Trsta so prihajale skrajno vznemirjajoče vesti, 26. septembra so .Novice" prinesle žalostno vest, da je v Trstu dotlej za kolero umrlo že 395 ljudi, štirinajst dni na to so poročale, da je število v Trstu za kolero umrlih naraslo že na 847 oseb, obolelo pa jih je bilo do 4. oktobra 2193. Vojaštvo je prihajalo iz Trsta in kužne sledove puščalo po vseh svojih notih, Najhuje je bilo v Postojni, kjer je h koleri pritisnil ie legar. C kr. vojaška marodna hiša v Postojni je imela samo pet postelj na razpolago, bolnikov pa je bilo vse polno. Dan na dati so sc od Vipave sem valile vojne trume iti dovažale novih bolnikov. Postojnska bolnica, ki je bila skrajno slabo preskrbljena, je bila kmalu tako prenapolnjena, da se vsied tesnobnih razmer okuževanje več ni moglo zabranjevati. Dasi pa je kolera nastala in divjala med vojaštvom, v Postojno ni bilo nobenega vojaškega zdravnika, tako da je moral vojake kakor civiliste oskrbovati postojnski okrožni zdravnik dr. Vesel, ki mu je pomagal okrožni ranocelnik. Končno pa sta, četnur se pri tako zanemarjenih razmerah ni čuditi, tudi ona dva od svojih oskrbovancev nalezla kolero, tako da ni bilo nikogar, ki bi bolnikom stregel po pravilih zdravilske znanosti. Okrožni ranocelnik je za kolero umrl že 9. dan po svojem obolenju, dr. Vesel pa se je po dolgotrajni bolezni rešil. Z ranocelnikom vred je tudi za kolero umrl poveljnik postojnske vojaške bolnice, nadporočnik Pellegrini. V Postojni se je kolera v družbi legarja vgnezdila tako trdovratno, da je niti zima ni pregnala docela. Konec septembra se je kolera zglasila tudi tam, kjer so jo bili že toliko časa napovedovali, v Ljubljani. Ni čuda! Skoro vsak dan so šli ogrski honvedi skozi Ljubljano na Laško in so v mesto od juga ali od severa prihajale vojne trume, zdaj večje, zdaj manjše — 13. novembra je naenkrat prišlo 3820 mož, da se z železnico potegnejo proti severu — pa naj so prihajale od juga ali od severa od obeh plati se je bilo bati kolere. In da kolera kot nevidna spretnijevalka koraka med vojaškimi vrstami in zagrlja s Svojim smrtonosnim objemom zdaj tega, zdaj onega, Ljubljančanom ni ostalo prikrito, saj so žrtve njene moreče ljubavi dan za dnem odvažali iz ljubljanske vojaške bolnice. Takoj prvi teden (od 29. sept. do 8. oktobra) so v njej imeli 32 kolerabolnikov, od katerih je umrlo 17; drugi teden je število vojaških bolnikov narastlo že na 51 slučajev, pokopali pa so jih 24. Ker so ta velika števila prebivalstvo vznemirjala, oblaslva odslej več ni.so objavljala izkazov o stanju kolerabolnikov v vojaški bolnici, ampak so pavšalno poročala o stanju kolere v ntestu in ljubljanski okolici sploh, vštevši tudi slučaje v vojaški bolnici. Sploh pa je sredi oktobra kolera tudi med vojaki pojenjavala. 23. oktobra so imeli v njej samo še 6, 29. oktobra pa samo še enega bolnika. Da preskoči kolera od vojakov na someščane, je bilo jričakovati in tako je tudi med Ljubljančani in bližnjimi oko-ičani prav pridno pobirala. Civilna bolnica ljubljanska je tedaj imela dokaj opravka. Pni teden (od 29. sept. do 8. oktobra) so imeli 9 bolnikov, od katerih pa sta umrla samo dva, drugi teden (8. X. —15., X.) so imeli že 18 bolnikov, tiirličev pa 5, tretji teden so imeli še 10, četrti teden še 8 bolnikov, peti teden še 7, šesti teden (od 5. do 12. novembra) niso v bolnico prinesli nobenega novega koicrabolnika več. Prav zanimivo je, )rinierjati, koliko bolnikov je umrlo v vojaški in koliko v civilni jolnišnici. Dočim jc v civilni bolnici razmerje med obolelimi in umrlimi kakor 9: 2 odnosno 18 : 5, je isto razmerje v vojaški bolnici kakor 32: 17 odnosno 51 :24. Potemtakem je v civilni bolnici umrla približno ena tretjina za kolero obolelih, v vojaški bolnici pa dobra polovica. Kje so vzroki? Ali so bila obolenja vojakov akutnejša ali pa so v civilni bolnici zdravili z večjo spretnostjo in vestnostjo. Med civilnim prebivalstvom Ljubljane in ljubljanske okolice je kolera torej začela svoj posel h koncu septembra in se hitro razpasla. Svoj vrhunec je dosegla sredi oktobra, ko je bilo v Ljubljani in okolici hkrati 154 bolnikov, ki so jih deloma zdravili v bolnicah, deloma pa na domu. Tudi v jetnišnici na Gradu jih je nekaj pobrala, in sicer, kakor pravijo .Novice", „4 iiar večih malopridnežev". Potem je polagoma ponehavala, tako da je 12. novembra uradna objava izkazovala v celem samo še 4 bolnike, ki pa so bili bolni še od preje. Poslej so se pojavljali samo še posamezni slučaji, tako da ni moglo več biti govora o kaki koicrni epidemiji. Kakor v postojnskem okraju, je nekoliko ljudi tudi v Ljubljani za kolero obolelo celo še prihodnjo pomlad, pa tudi kasneje, vendar se kolera naslednjega 1850. 1, po naših krajih ni razvila v epidemi o, pač pa je posameznike pobirala zdaj tu zdaj tam. V ljubljanski c. kr. vojaški bolnici so od 20. avgusta pa do 21. nov, 1850 skoro vsak dan imeli vsaj po enega koleramrliča, umirali pa so sami prostaki, in sicer so skoro vsi pripadali tujim polkom. Tako je 1850. v Ljubljani za kolero umrlo do sto vojakov. Umrlo pa je tudi precejšnje število civilnih oseb bodisi v deželni bolnici ali doma. Kakor je razvideti iz uradnih poročil, so to do malega bili revnejši ljudje, dninarji, delavci, hlapci i. dr., meščanov je za kolero umrlo le malo. Pa najsi se je kolera poja/ila po najrazličnejših delih mesta — tudi v Trnovem in na Barju se je zglasila opetovano — epidemična ni postala. Šteli pa so vendarle od konca avgusta pa do konca novembra, ko je docela ugasnila, skoro vsak dan po enega mrliča. Da ni bilo nič hujšega, nam izpričujejo uradni izkazi umrlih, ki beležijo, da so v Ljubljani septembra meseca v celem pokopali 91, oktobra meseca 94, novembra pa 77 oseb, v katerih številih pa so vračunani tudi vsi za drugimi boleznimi (legar, jetika, griža, vodenica etc.) umrli. Ko so se sredi septembra jele širiti govorice, da je kolera v Zidanem Mostu izbruhnila z vso svojo epidemično silo in da se je od tam tudi že zanesla v Ljubljano, je uradni lisi — pa ne morda v svojem uredniškem delu, marveč med oznanili — priobčil pomirjujoče pojasnilo, da je dotlej vsega vkup za kolero obolelo .približno 30 oseb, od katerih jih je 13 ali 14 umrlo. Izvzemši eno inženerjevo ženo," pravi ta izjava, ,so vsi oboleli delavskega stanu, ki so spričo svojega manj urejenega preživljanja povsem naravno temu krog sebe scgajočemu zlu bolj izpostavljeni, k čimer vrhu tega mnogo pripomore uživanje nezrelega sadja, katerega je žalibog tudi v Ljubljani prav mnogo videti in ki bi ga bilo treba strogo nadzirati". Posegla pa je kolera novembra meseca tudi v ljubljanske preiskovalne zapore (»Inquisitenhaus") in od 5.—12, ugrabila 4-t-3 + 2 + l-+-l-f-3 inkvizite, 10. novembra pa na mrtvaški oder položila tudi upravitelja Schuberta. Rogo-vilila je tudi po kaznilnici in si osvojila zdaj tega, zdaj onega. Pa da se povrnemo k 1849. letu! Če vštejemo vojaške bolnike, dobimo o kretanju kolere I. 1849. v Ljubljani in njeni okolici ta-le pregled: Teden Od je je od do bolnikov umrlo ozdravelo I. 29,, IX. 8. X. 58 24 17 11. 8.(X. 15.,X. 138 51 56 111. 15. X. 23./X. 154 30 102 IV. 23. X. 29. X. 52 18 45 V. 29. X. 5. XI. 27 5 15 VI. 5. XL 12. XI. 23 4 15 Potemtakem je v celi šesttedenski dobi v tem okolišu za kolero zbolelo približno 300 ljudi, od katerih jih je umrlo približno 140, za to kratko dobo vsekakor znatno število, toliko, da je 1849. I. v Ljubljani na raznih koncih zavladala beda. Zato je 18. oktobra .vodstvo glasbine družbe* (Philharmonische Oesellschaft) v ljubljanskem gledališču priredilo koncert .v pomoč uboziin kolerabolnim". Na tem koncertu so, kakor pripovedujejo .Novice', »govorili, prepevali, klavir igrali v slovenskim, nemškim in italijanskim jeziku. — Med vsimi nar veči dopadajenje in nar glasniši in nar živši ploskanje pa je obudila prosta le 36 vrstic dolga narodna slovenska pesmica .Kaj je ljubezin?", katero je gospodična Vesel, igralka Ljubljanskega glediša tako izverstno govorila, de je ni moč prijetniši govoriti". Vrgel je ta koncert 1 lO goldinarjev čistega, kar je za tiste čase precej denarja. Kočno se je vendarle tudi od Ljubljane poslovila. Lahko občutimo, kako iz srca je moral priti vzklik, ki ga čitamo v .Novicah" z dne 21. novembra 1849.; »Kolera nas je hvala Bogu! zapustila". Ali kaj, ko je ostal legar, ki se je jel širiti iz vojaških bolnic! Epidemija iz 1. 1849. je oblasti vendarle vsaj nekoliko predramila: I. 1850 je Kranjski prineslo prvo zdravstveno organizacijo (Sanitatsorganisation): uredile so se s t a I n e medicinalne komisije. Pri teh skromnih začetkih je ostalo do I. 1870., ko je izšel prvi zakon o organizaciji javne zdravstvene službe na Kranjskem. ZaCele pa so se ludi vedno odločneje oglašati 2ahteve po večjem številu zdravnikov. Popolnoma upravičeno so listi naglašali, da so epidemije pač dovolj jasno izpričale, da s tako neprimerno majhnim številom zdravnikov ni mogoče uspevati. Toda razmere so nanesle, da je po večini ostalo zgolj pri akademičnem prerekanju, storilo pa se je bore malo. Kolera se je bila poslovila in kdo bi mislil na to, da se Se kdaj povrne. Pa se je povrnila, prej, nego so se je nadejali, povrnila in po šestletnem odpočitku silnejša nego prej kdaj po deželi vihtela svojo koso, da se je jok in stok lovil po kraških dolinah, se lomil v gorenjskih planinah in odbijal od dolenjskih gričev. — 1S55. leta je po naših krajih stopal smrtni angel. Vsa dežela se je odela v žalost, zastajalo je delo na polju, beda je rastla od dne do dne, ljudstvo je obupavalo, vilo roke in tarnalo in tožilo, da se je tožbe glas dvigal visoko gor do neba in se tam družil z obupnimi klici, ki so tja gor doneli iz spodnjedonavskih krajin, kjer se je v velikanskih potokih mesila ruska in turška kri, prelita v grozote polni krimski vojni, in s tarnanjem, ki je ječalo iz vse vzhodne, zapadne in južne Evrope, po kateri je listo leto neusmiljeno morila prav lista kolera, ki je bila svojega odposlanca poslala tudi nad verno kranjsko ljudstvo. Leto 1855. je bilo leto smrti. Vojne in koleia so tistega leta pobrale milijone ljudi. Samo Avstrijcev je kolera na oni svet poslala blizu 230 tisoč, potem ko jih je bila krog 600 tisoč položila na bolniške postelje, da si izmed njih izbere svoje žrtve. Uradna statistika o divjanju kolere v I. 1855. kaže te-le številke: na Ogrskem..... 60 575 m Beneškem ..... 34.663 m Lombardskem . . . w Gališkem..... 30 653 • Moravske m .... 14.842 » Tržaškem in Goriškem 13.123 * Nižjem Avstrijskem 10.259 M Češkem..... 6.705 1* Tirolskem..... 6.247 • Kranjskem .... 5.748 V Vojvodini..... 4.422 » Dalmaciji..... 3.972 t» Hrvatski in Slavoniji . 1.963 n Šleziji...... 1,774 ljudi. Na Kranjsko je kolera ludi tega leta prišla iz Italije. Tudi to pot so jo k nam zanesli vojaki. Ko se je namreč po-četkoni junija 120D dosluženili mož c. kr. 62. linijskega pešpolka nadvojvoda Henrik, sami Ogri in Rumuni^ iz Mantove vračalo v Maros-Vasarheli in na Erdeijsko, so se v Pordenone med moštvom pojavili prvi slučaji kolere. Moštvo je seveda svojo pot nadaljevalo, v Logatcu na Notranjskem pa je kolera med moštvom izbruhnila s toliko silo, da je moral z njimi potujoči vojaški ranocelnik Saurau v Logatcu v vsej hitrici dati zgraditi zasilno bolnico. Obolelo je naenkrat 38 mož. Okužena je bila vsa Gorenja Italija. V Bellunu je početkom junija kolera v lamošnjem vojaškem vzrejališču (kadetnici) nenadoma zagospodovala tako okrutno, da je v 24 urah obolelo 59 vojaških gojencev ali soldatičev, kakor pravijo .Novice". Od teh ji.h je 28 v kratkem času umrlo. Grozno je bilo videti, kako so Se mali iMartovi sinovi vili v bolečinah. Kolikor jih kolera ni položila v posteljo, so jih rešili na neko graščino blizu mesta, nekateri pa so pred strašno boleznijo ubežali domov na Laško, na Primorsko in tudi v Ljubljano. Branil jim ni nihče. In tako so ludi ti mladi kadetki raznesli kužne kali na vse vetrove. Velikanski strah je kolera povzočila Tržačanom. Kajti jedva je početkom junija v Trstu nekaj ljudi za kolero obolelo (od I. junija do 14. julija jih je v Trstu od 7« obolelih umrlo 28), že so se Tržačani razpršili na vse konce, kakor da je med golobe planil jastreb: vse vprek so na vrat na nos bežali iz Trsta proti Gorici in proti Ljubljani. Ti pred kolero pobegli Tržačani — „gerdo je slišati", pravijo »Novice", ,da med množico begunov so tudi trije zdravniki (!I), ki so se kolere zbali in jo potegnili drugam* — so potem s svojo strahopetnostjo povsodi, kamor so se prikazali; samo zgago delali. Tako tudi v Ljubljani. Komaj so namreč piivreii v belo kranjsko prestolnico, že so jo vsi preplašeni .spet preč popihali, tako, da neka velika gostivnica, ki je bila pred polna ptujih gostov, je bila ko bi bil trenul prazna". Bili so namreč izlaknili, da je v ljubljanski vojaški bolnici baje za kolero umrlo troje popotnih vojakov in to jih je tako splašilo, da so jo, popustivši vso posvetno rabo, nemudoma potegnili drugam. L umestno zbadljivostjo pripominjajo .Novice": .Nam se smilijo ljudje, ki so tako nezmerno plahi; al to ni prav, da drugim nepotreben strah delajo, Serčnost res ni na Laškim doma". — Krog; 25.000 Tržačanov je, če smemo verjeti .Novicam", na ta način pobegnilo pred kolero, ki je od svojih početkov pa do 20. oktobra v Trstu in okolici pomorila 1753 izmed 4255 obolelih. Tržačani so bili baje tako zbegani, da so se mnogi ulegli v posteljo in poslali po zdravnika, domišljevaje si, da so oboleli za kolero, dočim jim ni bilo nič drugega, nego da so bili od straha vsi zmoteni in omamljeni. (.Novice"). Nekoliko pretirane so te vesti prav gotovo. Saj se je tudi za golo istino raznašalo, da je na Reki 200 hiš docela izpraznjenih in zapuščenih, da na reških ulicah žive duše ni srečati razen zdravnikov, duhovnikov, fakinov in mornarjev in da je iz mesta pobegnilo 5000 ljudi, pa vendar vse to ni bilo tako. Istinito je, da jih je tudi z Reke pred kolero mnogo pobegnilo v Piimorje ali na bližnje Kranjsko, da so za nekaj časa zaprli šole in da je kolera hudo pobirala. V Pulju so po zgledu italijanskih mest po mestnih cestah in ulicah kurili brinjev les, da bi pregnali kužni zrak in se ubranili kolere. Od Trsta sem je kolera udarila na Kranjsko. Do 16, julija se je že razpasla po vsej Vipavski Dolini. V Ajdovščini je iz tamošnje tvornite pobrala mnogo delavcev, potem pa jo je preko Vipave krenila na C o I, preko Zagorja pa na Pivko in v bistriški okraj. V Vipavi je le malokdo ozdravel, obolelo pa jih je mnogo. Pojavila se je na Vipavskem nekako julija meseca, najhuje divjala početkom avgusta, početkom septembra pa je tam docela polegla. Klasičen slučaj takratnega besnenja kolere po Vipavski Dolini mi je sporočil znani, še sedaj živeči starosta kranjskih zdravnikov'), g. Tomic, ki je tedaj kot pomožni zdravmk zoper kolero v Vipavski Dolini stanoval pri cerkveniku v Šturjah. Nekega dne je cerkveiuk kmalu po večerji prišel domov povedat, da v Žapužah umira neka za kolero obolela stara ženska, da jo župnik pojde previdet in da naj bi gospod ') Dovoljeno mi bodi. da g. zdravnika Toinica. ki mi jc p O Ime politifncga okraja " s B "SÄ > ^^ \ > Z •a » Os u s. '4 i! S v > 1 K o .e ' p. . o 1 23 1 t. Bistrica......... 3-5 11.118 1.919 523 1.161 235 2. Vipava ......... 46 12JI5 1.662 37611.001 285! 3. Senožeče ........ 33 8.090 795 242 765 188 4. Postojna........ 4-5 11.381 1.834 693 953 188 5. Planina......... 5-5 10.014 886 3'20 409 157 6. Lož..........1 ; 91 12.265 334 1171 , 186 31 7.. Idrija..........1 5-6 14.534 107 22 73 12 8. Vrhnika........ 6-6 16.691 339 135 186 18 9. Ljubljanska okolica. . . . 95 33552 337 169 152 161 10. Kranj.......... 62 24.425 961 314 477 170 i 11. Loka.......... 8-7 25,023 13 5 7 11 IS- Radovljica........ 123 19643 318 88 220 lo! IS. Tržič.......... 2-7 5.943 50 17 22 11 14. Kamnik......... 64 23.106 392 122 148 122 15. Brdo......... 41 18.087 76 27 45 4 16. Litija.......... 69 17.413 54 8 41 5 17. ViJnja Gora....... 42 12 912 177 49 111 171 18. Trebnje......... 38 10.910 152 31 115 6 19. Žužemperk....... Novo Mesto....... 36 10.062 428 65 204 159 20. 64 24.331 1,079 181 762 136 21. Kostanjevica....... 38 10.456 1 — — 1 22. Novi Dvor....... 3-1 9.027 49 7 ■42 — 23. Krško.......... 4-3 15.853 7 3 4 — i 24. .Metlika......... 2-9 12.018 213 43 137 33t 25. Črnomelj........ 7-2 20.565 1.066 2.55 653 158 26. Kočevje......... 11-5 24.078 989 365 472 182! 27. Ribnica......... 4-5 12.712 6.56 167 4(M 85 28. 1 Vel. Lašče........ 37 9.842 375 65 244 66 29. . Mesto Ljubljana..... fr6 20.074 ( 343 114 183 46 Skupaj . . . 1591 [4.56418 15.382 4.463 8.777 2.342 Koliko mladih, upapolnih moči je ugrabila okrutna tujka iz Azije, koliko kraetskih dvorov opustošila! Primanjkovalo je davnih moči, zaostalo je delo na polju, prišla je beda. Beda je bila splošna, dosti hujša, nego je bilo pričakovati. S to neizogibnostjo je merodajna gosposka za vse slučaje računala že v naprej. Zato je .zdravilski odbor v Ljubljani", ki mu je predsedoval Andrej grof Hohenwart, že 31. julija 1855 razglasil, ,da bodo zdravniki za one bolnike revnega stanu, ki jih bo moči zdraviti doma, recepte pisali ,na rajtingo ubogih* in da je »mestna gosposka apotekarjem vedeti dala in poskerbela", da se bodo na take recepte, na katerih pa mora biti označeno ime in stanovanje bolnika, brez vseh ovir zdravila dajala brez- plačno. Tudi se je zdravnikom dala pravica, obolelim in okre-vajočim ubogim dajati nakaznice na brezplačno hrano, vendar pa mora resnično uboštvo biti izpričano. 9. avgusta je zdravilski odbor v Ljubljani razglasil prošnjo ,do miloserčnih prebivavcev Kranjskega", v kateri pravi, da je do tega dne po vsem Kranjskem za kolero obolelo 3747 ljudi, od katerih jih je umrlo 942, dočim jih je okrevalo 1307, v zdravniški oskrbi ostalo pa 1498. Največjih je pomrlo v okrajih Planina, Vipava, Kočevje, Radovljica, Bistrica in Črnomelj. Potreba je vsepovsod! huda, zato treba revežem priskočiti na pomoč: zapuščeni, osiroteli otroci jokajo ob parah svojih staršev, stari in slabotni očetje in matere so izgubili svoje otroke, ki so jim bili edina opora in tolažba. Tem siromakom nihče ne bode mogel odreči milodarov, ki jih bodo sprejemali kantoiiski poglavarji, v Ljubljani pa c. kr. policija, mestni magistrat in pa zdravilski odbor, poleg njih tudi knjigarni Kleinmavr in Lercher ter uredništvo »Novic". Imena milosrčnih darovalcev se bodo priobčevala po listih. — Temu oklicu so .Novice" povsem pravilno dodale, da je revščina in pomanjkanje najhujši pospeševalec kolere in da bode najbolje, če se ubogim bolnikom deli živež: meso in kruh. Da bi se delile denarne podpore, ni priporočati, ker se je opetovano izkazalo, da so ga .mnogi malopridni siromaki zapili, zaigrali ali kako drugač potratili". — In v istini se niilodari niso delili v denarju, mar\'eč v živežu (juha, meso, kruh, sol, če je bila sila, tudi vino). In kakor je bilo kranjsko prebivalstvo še vedno dobrega srca in odprtih rok, tako so se tudi sedaj darila stekala v prav izdatni meri. Tako je bilo že do 29. avgusta, torej v komaj treh tednih, samo v Čistem denarju nabranih 3832 gld. in '/.j kr., vsota torej, ki je mnogo izdala, ako vpoštevamo, da je tistega leta žemlja iz najboljše moke in seveda dosti večja, nego so naše dandanašnje, stala 1 kr., 1 funt govejega mesa, od pitanih volov in brez doklade, 9'/.^— 11 kr., 1 mernik pšenice 3'/, gld. 1 mernik rži krog 3 gld., ječmena pa 2'/, gld., dočim je stari cent špeha, kakor so tedaj pisali, stal 35 — 37 gld. — Do 19. oktobra je bilo pri zdravstveni komisiji ljubljanski nabranih že 7208 gld. Še raje in še več nego v čistem denarju se je prostih daril nabralo v obliki živeža. Po nekaterih okrajih so bolje situirani posamezniki, zlasti graščaki, na svoje stroške prevzeli oskrbo vsega okoliša. — Najizdatnejša podpora pa je prišla iz cesarskega Dunaja, ko je neznan dobrotnik po koleri prizadetim Kranjcem naklonil bogato podporo 20.000 gld. — Da se o bednem stanju po deželi prepriča in ga po možnosti olajša, je deželni poglavar grof Chorinski prepotoval vse huje prizadete kraje in povsodi z besedo in dejanjem delil tolažbo. In tolažiti jih je imel mnogo. Kajti do I. septembra, ko je nastopil svoje potovanje, jih je bilo po vsej Kranjski za kolero obolelo že 10.234. Od teh jih je umrlo 2811, ozdravelo 5118, drugi pa so še bili v zdravniški oskrbi. Samo v Ljubljani jih je bilo dotlej od 276 obolelih umrlo 84, 146 pa jih je bilo oskrbovati. Za podporo bolnikom in bednim je bilo torej precej dobro poskrbljeno. Kako pa je bilo v zdravstvenem oziru? Že leto popreje, 1. 1854., je nemški' učenjak Pet ten-kofer v Monakovem na podlagi svojih raziskovanj dokazoval, 1.) da je zmotno trditi, da se kolera širi edinole od človeka do človeka na ta način, da jo zdrav človek nabere od bolnika {.kolera je nalezljiva ali kontagiozna bolezen"), kakor je 2.) zmotno trditi, da izhaja kolera edinole iz nezdravih, okuženih tal (»kolera je miazemska, to je po kužnem, iz zemlje prihajajočem izparivanju povzročena bolezen"), marveč je istina, da povzročata razširjevanje kolere obe te. činjenici, ki nikakor ne delujeta vsaka zase, ampak sta med seboj v tesni zvezi. In sicer ne more biti drugače, nego da pride še neznani povzro-čilec (Pettenkofer bacila še ni poznal!) iz bolnika v tla, kjer se nekako preustroji, da potem, ko je v ugodnih tleh dozorel, od izparivanj iz tal na prosto zanesen, kakorkoli dospe do človeka in ga okuži (Neuinfektion.). Na ta način da nastanejo, potem ko se je enkrat kolerni kal zanesel v ugodne razmere, one tako hitro šireče se epidemije. Kolere torej ne širi samo občevanje ljudi, ampak jo prav tako, če ne še v večji meri, negujejo in širijo tla in jo pospešuje podnebje. Zato je menil Pettenkofer, da proti koleri ne morejo pomagati ne kvarantene, ne zapiranje mej, ne dezinfekcija bolnikovega perila, pomagati more v prvi vrsti osuševanje in ozdravljanje tal, odpravljanje vseh nečistih odpadkov človeškega gospodinjstva, kanalizacija inlpreskrbovanje z zanesljivo zdravo pitno vodo; zlasti naj se odpravijo vse greznice, ki so najhujše okuževalnice. V drugi vrsti pa treba gledati na to, da zdravi ljudje z bolnimi ne pridejo v neposredno Jotiko. Vendar pa se dado izolacije (osamljenja) in kvarentena le težko izvršiti. Tako je Pettenkofer pripravljal popoln prevrat v nazi-ranju o načinu razširjanja kolere. Njegovi tozadevni dokazi so bili tako dobro podprti, da se mu je pridruževalo čim dalje več učenjakov. Pettenkoferju se je pridružil tudi naš dr. Melzer v svoji brošuri .Die asiatische Brechruhr als Volkskrankheit, Wien, 1856", kjer poudarja, da ne kaže zapirali celih dežel, temveč da treba seči po sredstvih, ki zabranjujejo, da bi se povzro-Čevalec bolezni od bolnika širil na zdrave: edinole bolnike, njegovo rodbino in njegove stvari treba ločiti od okolice, izva- jati je torej edinole na okužence ali sumljive osebe in efekte omejeno, torej delno k varan te no, ne pa splošne, cele okoliše ali pa cele dežele obsegajoče splošne kvarantene, ki ovirajo ves promet, pa ne morejo prida koristiti. Ker tajinstve-nega povzročevalca kolere po Melzerjevem mnenju očividno raznaša od nezdravih, iz tal prihajajočih izparivanj okuženi zrak, treba vso pozornost obračati na to, da se zrak, katerega vdihavamo, očisti. Kajti nedvomno pridejo koierne kali z zrakom vred v naša pljuča, od tod pa v krožečo kri Da jim zabranimo dostop, je najbolje, če si pred nosnice, skozi katere vdihavamo, pritrdimo nekakšno drobno sito, skozi katero mora vdihavani zrak: mašeč se skozi sitce, se bode očistil. Usta je uporabljati edinole za govorjenje in za uživanje jedi in pijače, ne pa tudi za dihanje. Ce pa bi kdo že moral dihati skozi usta, naj si tudi pred nje pritrdi slično sitce, katerega nadrobni popis se nahaja v omenjeni Melzerjevi brošuri. — Da današnja zdravilska veda ne bi potrdila vseh Melzerjevih misli o povzro-čevalcu kolere in o borbi proti njemu, niti ne bi bilo treba pripominjati. Saj vemo, da kolere ne raznaša zrak in da je torej tudi ne vdihavamo, da jo marveč raznašamo le z dotikanjem. Najopasnejša gnezdišča kolere, nadaljuje dr. Melzer povsem pravilno, so naše greznice in naša stranišča. Iz lesa skupaj zbita, gnijejo zaeno s svojo vsebino. Dobe pa se grozna stranišča, pravi, ki niso samo polna nesnage, ampak so od nje celo čez in čez pokrita tako, da se do njih pride le skozi cele sklade blata in cele gnojne mlakuže, da torej treba reči, da nesnaga ni samo v njih, ampak da so tudi ona v nesnagi. Takih stranišč je vsepovsodi, ne samo na velikih, odprtih dvoriščih, kjer se smraja vsaj nekoliko razpuhti, ampak tudi po hišah, katerih stanovalci kažejo v tem oziru grozno malobrižnost (Cynismus) in se ne zmenijo za to, da dan za dnem vdihavajo kužen zrak. — Nič bolje ni z našimi greznicami, pravi, nad katerimi se prav mnogokrat gor do prvega hišnega nadstropja dvigajo piramide gnoja, od katerih se gori do oken in skozi nje vzpenja neznosen smrad, dočim se gnusna gnojnica po vsem dvorišču ugreza v zemljo. Da iz takšnih tal ne more prihajati čista, neokužena pitna voda, je jasno. Pettenkofer je nepobitno dokazal, da so uprav te razmere najhujši povzroče-valec kolere; zato naj se nemudoma odpravijo. No, na Kranjskem jih navzlic Pettenkoferjevim neizpodbitnim izvajanjem do 1855.1. niso odpravili, ker se tako hitro tudi ob boljši volji oblastev ne bi dale odpraviti. Pač pa so se po bridkih izkušnjah 1855.1., ki so v vsem obsegu potrdile Pettenkoferjevo mnenje, v tem pogledu začele priprave, ki so končno, čeprav še le čez 20 let, rodile dober sad. Prav tako bridko se dr. iMelzer v svoji brošuri pritožuje nad slabotno zdravstveno policijo. Zdravnikov je tudi še vse premalo, pravi, in še ti, kar jih je, so slabo razdeljeni. To je uvidela tudi že vlada, pa ni mogla pomagati drugače, nego da si je za čas divjanja kolere z Dunaja naročila štiri zdravnike in si pri ministrstvu izposlovala pravico, da si jih za slučaj potrebe naroči še več. Bolnice dr. Melzerju niso delale nič manjših skrbi. Premalo jih je, je naglašai, in še te so slabo urejene. Oskrba ljubljanske bolnice se je s I. novembrom 1855. I. izročila usmiljenim sestram, ki so imele skrbeti za kuho, perilo in postrežbo bolnikom, dočim je vodstvo, upravništvo in zdrav-ništvo še nadalje ostalo v deželnih rokah. Za slučaj sile je bila mestna gosposka ljubljanska pripravljena, za zdravnike preskrbeti vozove, da bodo mogli urno od bolnika do bolnika. Zdravniki so odločali, ali je bolnika zdraviti doma ali ga je spraviti v bolnico. Za prenašanje bolnikov je mestna gosposka pravočasno oskrbela dovoljno število nosil. Sicer si jc lahko vsak bolnik sam izbral zdravnika; zaradi revežev pa, ki so bili navezani na javno oskrbo, je zdravstvena komisija Ljubljano razdelila v pet »razdelkov" in vsakemu dodelila posebnega zdravnika. Razdeljena pa je bila 1855. 1. Ljubljana tako-le (glej .Novice* 1855: L Okraj: Ulica sv. Florijana, Rožna ulica, Žabjek, Hrenova ulica, Karlovško predmestje. Kurja vas in .močirje": zdravnik: Gospod dr. in operater F. Fuchs, stanujoč v mestu hiš.-št. 231. Pridružnika: gospoda ranocelnika Janez Köchel v mestu hiš.-št. 34 in Luka Erwerth v kazini. II. Okraj: Predmestji Ternovo in Krakovo in Luža: zdravnik: Gospod Dr. Ed. Kolereto v koliseju. Pridružnik: Gospod ranocelnik Anton Vukotič, v mestu hiš.-šl. 203. III. Okraj: Šent-Petrsko predmestje s Kravjo dolino in Blatno vasjo: zdravnika: Gospoda dr. Franz Skedl, v Šent-petrskem predmestju hiš.-št. 11 in Dr. Adolf Eisel, tudi ondi, hiš.-št. 140. Pridružnik Gospod Franc Ves, ondi, hiš.-št. 98. IV. Okraj: Poljane in pod Golovcom: zdravnik: Gospod Dr. Emil vitez Stoki, v mestu hiš.-št. 277, Pridružnika: Gospoda ranocelnika Matevž Fine v mestu hiš. št. 311 in Boštjan Rogel, na Poljanah, hiš.-št. 2. V. Okraj: Gradišče in Kapucinsko predmestje z ostalim delom mesta: zdravnika: Gospod Dr, Fr. Schiffer, v mestu hiš.-št. 239 in gospod Dr. Janez Bleiweis, v mestu hi§..št. 260. P r i d r u ž n i k: Gospod ranocelnik Andrej Gregorič, v Kapucinskem predmestju hiš.-št. 52. »Ker se kolera ponuja v Ljubljani In ker se jc tudi že v drugih krajih Kranjske pokazala, je 25. julija gospod deželni poglavar*) pod predsedstvom dvorniga svetovalca grofa Hohen-warta v Ljubljani ustanovil zdravstveno komisijo, kteri so izročena vsa opravila v zadevah kolere v Ljubljani, pa tudi po deželi." Referent te komisije je bil skozi 4 mesece naš znanec dr. Vesel. Kako je 1854. I. o koleri sodil Pettenkofer, smo videli; kakšno mnenje pa je o njej mimo Melzerjevih izvajanj vladalo na Kranjskem, o tem nam pričajo od zdravnika dr. Blei-weisa urejevane „Novice", ki menijo:^ .To je zdaj gotovo, da se ne more šteti med posebno nalezljive bolezni, ker ravno tisti ljudje, ki imajo noč in dan največ opraviti z bolniki, namreč zdravniki in duhovniki, prav nič bolj pogosto ne umirajo kot drugi ljudje, ki nikdar ne pridejo k bolnikom. S tem pa nočemo reči, da bi" se prav nikoli ne nalezla kolera. Zakaj ne bi bila nalezljiva, če se včasih tudi že navadna griža in druge navadne bolezni nalezejo?" Iz teh besed smemo posneti, da si je bilo javno mnenje glede kolere kaj malo na jasnem, kajti težko je gorenja kaj optimistična izvajanja spraviti v sklad z dejstvom, da je kolera tega leta samo po Kranjskem izkopala do 6000 svežih grobov. Istina, da je marsikdo, ki je neprestano imel opravka z oku-ženci, ostal zdrav, dočim je koleri zapadlo premnogo takih, ki z okuženci niso prišli v dotiko, Jtolere torej »niso nalezli", je zdravnike kakor lajike spravila v popolno negotovost in ker je Kranjec že od nekdaj pobožen, si je tudi divjanje kolere razložil po svoje, kakor to čitamo v .Novicah", ki pravijo (1855, p. 238): ,Da zdravniki še nimamo gotovega zdravila, ki bi vselej ponjagalo, ne more noben umen človek nam oči-tavati,') ker so neozdravljive bolezni bile na svetu in bodo, dokler bo svet stal, in zakaj? Po naših mislih so bolezni tista dolga roka Višje Previdnosti, ktera žive stvari kliče iz tega .sveta, preden so še dosegle najvišjo starost, da delajo drugim prostor.') Kaj bi neki začeli, ako bi vsak človek ') dež. predsednik. Op. pls. ') .Od kolere pi>i >i>i fŠrf ii •E-8 9 29 50 34 38 27 11 1 5 8 ■22 29 35 4« 15 2 — _ 9 10 2 ^ _ 1 1 10 17 38 10 7 3 _ _ _ 26 26 _ _ — _ 17 16 15 _ _ _ — _ — 29 2 2 57 114 31 _ 17 3 _ — — — 9 8 — 19 5 , , 18 21 10 _ 8 4 ? 73 280 37 243 42 8 1 - 6 20 31 — 9 — — 15 — 24 8 _ _ _ _ 26 - 44 Od 3. novembra nadalje se zdravniška poročila niso več izdajala, ker je bilo očito, da kolera pojema. V celem je v kranjski kronovini za kolero obolelo 1884 civilnih oseb; od teh jih je ozdravelo 1080, umrlo pa 672; kako je bilo z ostalimi 42, ki so še preko 3. novembra ostali v zdravniški oskrbi, nam poročilo ne pove. Kakor vidimo iz podanih števil, so najbolj trpeli okraji Ljubljana (mesto), Ljubljana (okolica), Kamnik, predvsem pa okraja Lož in Planina, skozi katera so iz Italije prihajali okuženi avstrijski vojaki. Splošno se na podlagi teh podatkov lahko reče, da je kolera zahtevala razmeroma le malo žrtev. S početka novembra je kolera v mestu in po deželi pojenjala, zato so 3. novembra bolnico za kolero v Ljubljani razpustili. V celem so v njej zdravili 55 oseb; od teh jih je okrevalo 28, umrlo pa 27. Ostale so zdravili doma. Zadnji slučaj obolelosti se je pripetil 28, oktobra. Torej se je kolera začela z veliko vroäno, prejenjala pa je, ko je nastopilo hladno vreme. Po vsej Avstriji pa je kolera tega leta do 10. oktobra pobrala preko 40.000 ljudi. H koncu še veselo zgodbico iz tega leta, ki je kot dopis iz Šmartna pri Litiji beli dan zagledala v .Novicah*. Dopis se glasi: »Tudi k nam se je pritepla kolera in pobrala nekoliko ljudi, pa kakor je čuti, nas je zopet zapustila in se podala proti železnici. To je resnica, kar .Novice' pravijo, da se tje najraje oglasi, kjer je revščina in nesnažnost; enmalo je pa morebiti tudi nalezljiva, največ pa škoduje strah. Tega sem se sam prepričal iz sledeče prigodbe. Nekega dne me je na poti došel neki možek, po rodu Lah, ki se je pred kakimi 15 leti pri nas vselil. Prašam ga, kam tako hiti? ,Mei Sohn in Pasjek — ni i na to odgovori — ich bekom Post, dass hat Bauchwiks (Bauchzwicken), ich so srok, auch ich Bauchwiks bekommen." In res od samega strahu ga je začelo po trebuhu vjedati. Možek hiti tako naprej, da čez pol ure me zopet sreča, ko je že nazaj šel, al kako vesel! Od deleč že je vpil: .Mei Sohn nichts hat Bauchwiks, hat Kopfšmalz, das is gut, Kopf-šmalz, nicht kolera, auch ich verloren jetzt Bauchwiks." Tako vidimo, da od strahu ga je začelo po trebuhu ščipati, od veselja je pa ozdravel." • « • Od leta 1866. pa do' leta 1886. se azijska kolera na Kranjskem ni več pojavila, niti epidemično niti v posameznih slučajih. Ko pa je 1. 1 886. zopet potrkala na kranjska vrata, je našla docela izpremenjene razmere: žito, ki ga je bil zasejal Pettenkofer, je bilo tudi že na Kranjskem šlo v klasje, vrhu vsega pa je že 1. 1883. Robert Koch iz mistične teme na solnčno svetlobo medicinske znanosti pri-tiral nesrečnega njenega zvodnika, toli iskani kolerabadl. Neugnano besnenje kolere je 1866. 1. napotilo Petten-koferja, da je povzročil sestanek zdravnikov, takozvano kolera- konlerenco, na kateri so se zlasti pretresala ta-le vpraSanja: 1. Kakšne izkušnje je I. 1866. rodilo glede razširjevanja kolere in glede njenih časovnih in krajevnih pospeševateljev? 2. Kakšne izkušnje je rodilo glede razkuževanja in kvaranten? 3. Katere zdravstvene odredbe se priporočajo za bodočnost? 4. Na katere činjenice je v bodoče posebno pazili? — Dognalo se je na tej konferenci, da je najhujSi raznaševalec kolere človek, da so poglavitni nosilci njenih povzročevalcev otrcbki za kolero in za kolera-grižo obolelih in da se iz teh povzročevalcev v ugodnih razmerah ražvije kužni kolerni strup. Razvoj tega strupa se more zabraniti potom razkuževanja ali dezinfekcije, ki jo je treba kot obrambno sredstvo izvajati že koj, ko se kolera napoveduje, in sicer naj jo državne oblasti zaukažejo kot obvezno dolžnost. Kot razkuževalno sredstvo za perilo se določa cinkova galtca, za kanale pa Suvernova metoda. — Slična konfcrenca je bila 1. 1874. L. 1883. je Robert Koch razkril kolerni bacil in tako ves svet oprostil tlačeče more. L. 1885. je pruska vlada vse ostale države povabila na mednarodno zdravstveno konferenco vCarigradu, o katere sklepih smo žc poročali uvodoma. Po vzorcu drugih držav in kronovin so končno tudi na Kranjskem organizirali javno zdravstveno službo. Zakon z dne 30. aprila 1870 je določil, da si dežela ustanovi svoj lastni zdravstveni svet, občine pa svojega z lastno zdravstveno policijo. Zdravstveni sveti imajo svoj natančno določeni delokrog, imajo pravico, samostojno voliti svoja predsedstva in pravico do inicijative (nasvetovanja), dočim si je pravico do eksekutive (izvrševanja) in do vrhovnega nadzorstva pridržala država, katere vrhovni zdravstveni organ je najvišji zdravstveni svet. Deželnemu zdravstvenem svetu daje vlada na razpolaganje svojega deželnega zdravstvenega poročevalca, svojega deželnega živino-zdravnika in okrajne zdravnike. Na podlagi tega zakona, ki je značil velik napredek, je za Ljubljano občinski svetnik in zdravstveni svetnik dr. Kees-bacher zasnoval posebno zdravstveno organizacijo, ki jo je pa občinski svet odklonil. V tem načrtu je dr, Keesbacher predlagal, naj se za Ljubljano ustanove eno mesto za mestnega fizika, mesta za dva zdravnika, enega mestnega ogledovalca mrličev in za eno mestno babico in da naj se za Ljubljano sestavi poseben, z inicijativo, pa tudi z eksekutivo opremljen zdravstveni svet. Pa, kakor rečeno, mestni občinski svet je ta predlog odklonil in tako je za Ljubljano ostalo pri starih določilih izza 1. 1835., Keesbacherjev rokopis pa- se je ohranil in je kasneje prav dobro služil. Nove zdravstvene instrukcijc sta dobila ljubljanska mestna zdravnika — 1874. leta je torej Ljubljana imela še vedno samo dva mestna zdravnika, prav kakor 1.1836.! — stoprav 1874. leta. 14, januarja 1875 pa so končno vendarle imenovali še enega definitivnega mestnega fizika in mu dodali še eno začasno inštrukcijo. Plače so ti mestni zdravniki prejemali 300—400 goldinarjev na leto. Naposled so vendar tudi začeli misliti na odpravo škandaloznih zdravstvenih razmer kranjske prestolice, ki so jih bili zanemarjali od leta do leta. Pred vsem so se začeli zanimati za greznice in stranišča. Tudi po mestu so bile greznice izvečine odprte in hudo zanemarjene. Kanalov ni bilo razen tistih odtočov, ki so se iztekali v Ljubljanico. Zato so se vsi odpadki iz kuhinj, vse smeti in vsi otrebki iz stranišč morali nabirati v greznicah. L. 1873. so oblasti pregledale ljubljanske greznice in se končno odločile, urediti način njihovega izpraznjevanja in odvažanja. Prav tako se je uredilo odvažanje pocestne nesnage. Pretresali so vprašanje o kanalizaciji, o pitni vodi, o stanovanjih, o kopališčih. Sklicala se je posebna anketa, ki je določila, kako je v vseh teh vprašanjih v bodoče postopati. Kako so se razmere končno popolnoma preobrazile, je znano, ker ta preobrat datira iz najnovejše dobe. Vsekakor pa je mestna občina vsa ta vprašanja reševala prepočasi, kajti dobila je I. 1880. od deželnega predsednika Winklerja hud nos, češ, da se je mestni zastop z zdravstvenimi vprašanji pečal le akademično, da je vodovodno vprašanje skozi leta in leta zastalo, da se je izpraznjenje jam pnevmatičnim potem odlašalo kakor navlašč, za zgradbo epidemične bolnice se pa nihče zmenil ni, čeprav je deželni predsednik vedno in vedno zopet v številnih odredbah silil na to, naj se ta vprašanja vendar že enkrat z vso potrebno odločnostjo vzamejo v pretres in rešijo čim preje, ker se je bati, da vsak hip zopet izbruhne kolera. Če se občina rešitve teh vprašanj ne bode lotila nemudoma, bode vlada morala poseči po skrajnih sredstvih. Najkasneje do majnika 1887 morajo vsaj poglavitni načrti biti izgotovljeni. Nova epidemična bolnica mora najkasneje do spomladi 1887 biti docela urejena. Mestni zdravstveni svet in mestna zdravstvena komisija morata biti v per-manenci (poslovati trajno), ker je kolera že izbruhnila. O njunern poslovanju se mora vladi vsak teden poročati; prav tako ji mora mestni magistrat predložiti vse zapisnike, ki se nanašajo na zdravstvena vprašanja. H koncu pravi ta vladni dopis: .Dodati moram, da je visoko ministrstvo zdravstveno zanemarjenost mesta Ljubljane že ponovno najostreje grajalo in v odloku z dne 15. novembra 1886 pripomnilo, da se mesto Ljubljana z ozirom na njegove zdravstvene pomanjkljivosti med vsemi deželnimi stolnimi mesti odlikuje z žalostnim svojstvom, da je že dolgo časa pravo in nezatrljivo gnezdišče kolero in njeno izhodišče za vso deželo in morda za še obsežnejši krog." Ta dopis deželne vlade, ki ostro označuje tedanje razmere in v najugodnejši luči kaže vlade resno prizadevanje, iztrebiti Avgijev hlev in tudi na Kranjskem ustvariti zdrave odnošaje, je seveda v občinskem svetu izzval razburjeno debato. S seje z dne 7. decembra 1886 so gospoda občinski svetniki šli s hudo razgretimi glavami, toda preverjeni, da se končno mora nekaj storiti. Pa se je storilo. — Do današnjega dne se je storilo toliko, da morejo naši zdravniki izjavljati, da se nam spričo urejene zdravstvene službe, spričo vzorne kanalizacije in vzorno urejenega vodovoda vsaj v Ljubljani večje kolerne epidemije ni bati. Po kmetih seveda še ni povsodi vse tako, kakor bi moralo biti, je pa vsepovsodi neprimerno bolje, nego je bilo 1886. leta, ko se je navzlic tedanjim nedostatkom zdravnikom, ki so takrat že vedeli, s kom jim je opraviti, posrečilo preprečiti, večjo nesrečo. Ozdravstvenih razmerah na Kranjskem piše dr. Keesbacher') 1. 1893.: ,Kar se tiče obrambe pogostoma pojavljajočih se ljudskih bolezni (sploh!), je vzroke ponajveč iskati v dejstvu, da se prebivalstvo ne zmeni dosti za čistočo tal, za čistost zraka, za kanalizacijo, napravo greznic, preskrbo dobre pitne vode i. t. d., pa tudi v brezbrižnosti napram oblastvenim odredbam, čeprav se je vsled zdravstvenega zakona (izza 24. aprila 1888, s katerim se je uredila zdravstvena služba v posameznih občinah in ki velja za vso Kranjsko izvzcmši Ljubljano), vsled večjega števila zdravnikov po deželi kakor tudi s tem, da se je občinstvo pritegnilo razpravam glede zdravstvenih uredeb, marsikaj obrnilo na bolje. Treba pa še mnogo novih bolnic po deželi." Toda vrnimo se k letu 1886.! Že koncem 1. 1885. (12. decembra) se je kolera nenadoma pojavila v Trstu, kamor so jo bili zanesli iz prav iste Italije, iz katere je bila doslej še vedno prišla v naše kraje. V Trstu so oblasti nemudoma odredile vse potrebne varstvene odredbe in po nam že znanih mednarodnih predpisih slučaj takoj javile tudi ljubljanski zdravstveni oblasti. Že 25. decembra je ljubljanski magistrat objavil oklic, v katerem je ta slučaj razglasil in opozoril na obstoječe zdravstvene predpise, zlasti pa opomnil, da je vsakega iz Trsta došlega potnika nemudoma prijaviti oblasti. Kaj hujšega se tega leta na Kranjskem ni zgodilo, ■) Krain und seine Gesundheit. Izdal dr. Ff. Zupane, 18ä3. Pač pa sc je naslednjega 1886. leta na poletje, ko je grelo toplo avgustovo solnce, 4. avgusta kolera naenkrat pojavila tudi na Kranjskem, in sicer je bila v Hribu, v občini Loški Potok, zgrabila nekega iz Ricmanj v Istri peš tjakaj do-šlega delavca. Ta je delal pri zgradbi herpeljske železnice in ko je tam med delavstvom izbruhnila kolera, per pedes Apo-stolorum preko Trsta odpotoval domov, s seboj noseč kali kužne bolezni. Domov prišedši, je moral leči, 9. avgusta pa je moral za kolero izdihniti. 10. avgusta se je kolera že pojavila v Travniku; za-sejal jo je bil prav isti nesrečnik. Izbruhnila je epidemija, ki je iz te 690 prebivalcev broječe občine pobrala 16 oseb. Zasejal pa jo je tudi v Hribu, ko je prenočeval na nekem skednju. 4. septembra, torej skoro en mesec kasneje, se je lotila 10 letnega fantiča iz sosednje hiše, 7. septembra pa se je na mah zopet zglasila v hiši, v kateri je bil oni delavec umrl, in iz nje v grob odnesla kar 4 osebe: prva je obolela 7., druga 10., tretja 11., četrta pa 17. septembra. — V sosednji hiši pa jih je od 12.—16. septembra pomorila tri. Pojavila se je še v dveh drugih hišah in pobrala 2 osebi. Vsega skupaj je obolelo 11 oseb. S tem je bila epidemija v občini Loški Potok končana. V Trstu je 1886 na novo izbruhnila početkom junija, ko je bila zimo prespala, in je hudo zagospodarila: do 13. sept, so v Trstu med 541 obolelimi šteli 344 mrtvih. Na Reki je povzročila pravcato paniko; ljudje so, kakor že ob prejšnjih prilikah, bežali. Ob morskem obrežju in po vseh ulicah so večer za večerom žgali s kotranom napolnjene sodove, češ, da se s tem čisti zrak, tako da je bilo z morja videti, kakor da je vsa Reka v plamenih. Na Kranjskem so odrejali obsežne varnostne odredbe, V Sent Petru na Krasu so avgusta meseca uredili revizijsko postajo, ki naj bi pregledovala dohajajoče potnike. lzpr\'a so hoteli napraviti pravcat zdravstveni kordon, pa so to misel morali opustiti, ker je ministrstvo razpostavljanje kordonov prepovedalo. Okrajno glavarstvo Radovljica je početkom septembra zaradi preteče kolere prepovedalo božjo pot na Brezjah in na Bledu, Okrajno glavarstvo Kamnik je odpovedalo letni sejem, domobransko poveljništvo v Gradcu pa je na predlog kranjske deželne vlade za to leto opustilo domobranske kontrolne zbore na Vrhniki (26, sept.) in v Ribnici (12. okt.). V Ljubljani so na polju za Sv. Krištofom z vso hitrico gradili zasilno bolnico, takozvani kolerašpital. Omeniti je, da misli za zgradbo tega poslopja pravzaprav ni povzročila 1886 nastala kolera (glej ,Laibachcr Zeitung" z 22. julija 1886), ampak da je idejo, na polju za Sv. Krištofom zgraditi poslopje, ki naj bi služilo skozi Ljubljano potujočim vojaškim transportom, že pred leti v seveda nekoliko drugačni obliki sprožil magistralni svetnik Jeras. Ko pa se je na zimo 1885 v Trstu pojavila kolera, je ta misel v občinski seji z dne 8. aprila 1886 zadobila konkretno obliko in stavba, ki je bila prvotno zamišljena kot prehodno vojaško stanovališče, se je izpremenila v zasilno bolnico, ki naj bi bila do novembra i. 1. dograjena. Da je morala vlada zahtevati, da mora vsaj do spomladi 1887 leta biti gotova, smo že slišali. Ko se je kolera pojavila ob jadranski obali, je kranjska zdravstvena oblast objavila obsežno instrukcijo, iz katere naj posnamemo točke, ki jih nadrobneje nismo omenili v uvodoma podanih določilih izza zdravstvenega zbora v Draž-danih z dne 15. aprila 1893. 1. Priobčujemo jih, ker kažejo, kako velikanski je bil prevrat v naziranju izza leta 1866., zlasti pa zato, ker naj pričujoči spis po možnosti pospešuje obrambo kolere, kar bo dosegel tem laglje, čim natančnejši bo v poda-vanju v poštev prihajajočih sredstev. — Naša zdravstvena in-strukcija torej pravi: Vsakega iz krajev, v katerih se je pojavila kolera, prihajajočega potnika je nemudoma prijaviti policiji, vseeno, ali se nastani v zesebnem stanovanju ali v gostilnici ali v prenočevališču. Vsaka sumljiva oseba ostani 3 dni pod zdravstvenim nadzorstvom. Zapiranje mej (bodisi deželnih ali občinskih ali krajevnih) in kontumačne odredbe so se vsepovsodi izkazale kot brezuspešne. (Primerjaj sklepe zdravstvenih konferenc iz I. 1866. v Carigradu, 1874. na Dunaju in 1885. v Rimu.) Seveda se navodila ne dado podati v shematični obliki, marveč se treba ravnati po krajevnih odnošajih. (Kaj treba ukreniti, da se koleri zabrani prestop preko mej, smo že povedali zgoraj (p. 71.). (Istotako, kako je ravnati z živežem in z efekti.) Še predno se pojavi kolera, bolje rečeno, vedno in v vsakem slučaju, je gledati na čistočo tal, cest, trgov in poslopij, da po njih ni gnijočih in gnitja zmožnih snovi. Zlasti je gledati na to, da se sproti in umno odpravljajo vsi gospodinjski in obrtni odpadki, pred vsem pa klavniški. (O greznicah, kanalizaciji in preskrbi z dobro pitno vodo smo že zadostno govorili.) Zdravstvena policija mora z vso vestnostjo nadzirati pre-nočevališča in slične javne prostore, pa tudi stanovališča ubožnih ljudi. Vsako večje nabiranje ljudstva (veselice, procesije, sejme ...) je za čas kolere odločno zabraniti. Šole naj se zapro. Pripravljeni morajo biti posebni lokali za bolnike, da jih lahko ločimo od neokužencev, in posebni lokali, da ne ostanejo brez zavetja tisti, ki jih je zdravstvena policija prisiljena pregnati iz njihovega dosedanjega stanovališča. Pripravljena mora biti zadostna zaloga razkuževalnih sredstev in zdravil. V vsaki občini se mora sestaviti posebna zdravstvena komisija, v katero je odposlali zdravnika, tehnika in primerno število sposobnih krajanov. Predsednik tej komisiji je krajevni predstojnik ali njegov namestnik. V velikih krajih treba te komisije deliti v posamezne sekcije ali oddelke. Politična oblast mora njihovo poslovanje natan6io nadzirati. Kakor hitro se je kje pojavila kolera, mora občinski predstojnik o tem nemudoma obvestiti pristojno okrajno glavarstvo, in sicer brzojavnim ali sicer najkrajšim potem. Obenem mora občinski predstojnik brez obotavljanja sklicati zdravstveno komisijo in ukreniti vse, česar treba, da je okuženec ločen od neokužencev (izolacija). Okrajni zdravnik mora takoj k bolniku. Ker je važno, da se takoj izpočetka z vso gotovostjo dožene, da Ii ima v resnici opraviti z azijsko kolero, mora zdravstvena policija raztelesiti vse prve mrliče, ki so bojda zapadli koleri, in jih bakterijološki preiskati.') Vsak novi slučaj kolere mora predstojnik gospodarstva (posestnik hiše ali najemnik stanovanja) nemudoma naznaniti občinski oblasti, prav tako tudi poslujoči zdravnik. Za kolero obolele je v njihovem stanovanju izolirati (ločiti od neokužencev); v slučaju, da neugodne stanovanjske razmere take izolacije ne dopuščajo, treba bolnika spraviti v bolnico. Če pa je bolje, da bolnik ostane v svojem stanovanju, treba deložirati (iz stanovanja spraviti) neokužence. Za prevoz bolnikov se ne smejo uporabljali javnemu prometu služeči vozovi. Osebe, ki pridejo v dotiko z okuženci, z njihovimi efekti ali z mrliči, si morajo roke razkužiti s karbolovo kislino. V prostoru, v katerem je okuženec, ne sme biti jestvin. Tudi naj neokuženci v takih prostorih ne jedo in ne pijo. Zlasti pa je vso pozornost obračati na razkuženje in čiščenje obleke, perila in posteljne oprave okužencev in za kolero umrlih. Pred razkuženjem jih nihče ne sme odnesti iz bolniških prostorov. Perice morajo tako perilo prati v posebnih, zanalašč pripravljenih posodah, pralnice pa morajo biti pod policijskim nadzorstvom. Razpošiljati se takšno perilo, obleka itd. sploh ') Dandanes zadostuje bakterijoloSko preiskanje bolnikovih otrebkov. Op. pis. ne sme, prav tako je v okuženih krajih prepovedano nabirali in prenašali cunje, ponošeno obleko itd. Stanovališča, v katerih so bili okužene), se morajo razkužiti, predno se kdo zopet vanja naseli. Mrliče je čim preje odstraniti. Izpostavljati jih javnemu ogledovanju je prepovedano. Prav tako tudi žalujoči preostali ne smejo v stanovanje umrlega. Pokop naj se izvrši čim preje. Zdravstvene komisije morajo poslovali, dokler se ni uradno dognalo, da je kolera popolnoma prenehala, in poleg drugih svojih poslov oskrbovati javno dobrotvornost. Izdajati je lahko umljive, poljudno poučne spise. Obrambna sredstva pa nikdar ne smejo biti tako obsežna, da bi ovirala promet in povzročala draginjo. — C. kr. trgovsko ministrstvo je poleg tega izdalo normo, ki med drugim določa, da morajo izprevodniki vsakega potnika, ki bi med vožnjo kazal znake obolenja, nemudoma izolirati. Če bi potnik med vožnjo umrl, se mora njegovo truplo takoj na naslednji postaji spraviti iz vlaka. — Listi so z zadoščenjem prinašali pomirjajoče vesti, objavljali poučne oklice in sedaj upravičeno zatrjevali, da občevanje z okužencem ni opasno, če smo oprezni. Paziti moramo na to, da ne pridemo nezavarovani v neposredno dotiko z njegovim truplom, z njegovimi otrebki, niti ne z efekti, s katerimi je bil bolnik v dotiki. Snaga in pridno izmivanje z razkuževalnimi sredstvi, zlasti s karbolovo kislino, so učili, so najboljši varuhi. Svariti pa je tudi pred neprevidno uporabo vode, pa bodi, da jo rabimo kot pijačo, za kuho ali pa za izpiranje. Saj je do-gnano, da se razširjevalec kolere najlaglje vzdržuje v vlagi. In kako lahko se okuži voda, stoječa ali tekoča! Z vlago vred ponicajo bacili v zemljo in pridejo od tod lahko v naše odprte vodnjake, v potoke in reke, tolmune in jezera in jih okužijo, da utegne piti smrt, kdor zajame svojo pijačo iz njih, in izpirati s kužnino, kdor izpira s tako vodo. še laglje zanesejo vanjo kužno snov naši gospodarski odpadki, ki jih odvajamo v vodo. Sum, da je voda okužena, je tem utemeljenejši, čim več imajo ljudje ž njo opraviti, bodisi da teče mimo človeških selišč ali da plovejo po njej. Zato bodite previdni z vodo! Ne rabite je neprekuhane, glejte, da sploh ne pridete v dotiko z njo, predno ni s prekuhanjem razkužena. Nepobitno dognano je, da kolero nalezemo ali neposredno, ako pridemo v dotiko z bolnikom odnosno z efekti, ki so bili ž njim v dotiki (Kontaktinfektion, okuženje potem dotika), ali pa s posredovanjem vode. Ti trezni pouki so imeli uspeh, da je ljudstvo to pot ostalo dosti mirno in da je bolj nego kdaj prej zaupalo svojim voditeljem, zdravnikom in javnim oblastvom. Slučaj v loškopotoški občini pa I. 1886. ni ostal osamljen, kajti kolera sc je naenkrat pojavila tudi na Igu med tamkaj delajočimi prisiljenci iz ljubljanske prisilne delavnice, f^ržčas so prišli v dotiko z delavci iz Loškega Potoka, Prvi prisiljenec je obolel 2. oktobra. Ker bolezni niso takoj spoznali, so ga spravili v Ljubljano v prisilno delavnico, kar je tukaj povzročilo domačo epidemijo. Na Igu je kmalu izbruhnila epidemija, ki se je omejila skoro samo na prisiljence. Od 60 jih je za kolero obolelo 22, in sicer je najhuje obolel oddelek prisiljencev, ki je stanoval v neki ob cesti in na močvirnatih tleh stoječi hiši, dočim je oddelek, ki je stanoval v hiši, stoječi na kamenitih tleh, trpel le malo. Torej se je tudi v tem slučaju izpričalo, kako zelo je razširjanje kolere odvisno od kakovosti tal. V ljubljanski prisilni delavnici, kamor so bili iz neprevidnosti prenesli onega okuženca in kjer je ta tudi v izolačni sobi 3. okt. umrl, so sicer takoj potem, ko so bili bolezen spoznali, poskrbeli za temeljito razkuženje in ko so se na Igu med prisiljenci pojavili novi slučaji kolere, prekinili vsakršno občevanje z okuženim oddelkom; 15. okt. pa so nekega za drisko obolelega prisiljenca spravili v omenjeno sobo in ga 18. okt. odpustili kot ozdravljenega. Ko pa se je isti mož 22. okt. zaradi driske vrnil v isto bolniško sobo in 26. okt. umrl. je zdravnik konstatiral, da je moža pobrala kolera. Najbrž se je bil ob svojem prvem bivanju v tej sobi okužil in jo takrat, ko je bival med drugimi, zanesel med svoje tovariše. Kajti že 23. okt. so se zgodili novi slučaji kolere, in sicer, kar je zanimivo, med prisiljenci iz različnih delavnic in različnih spalnic, dočim od paznikov ni obolel niti eden. Vsega vkupaj je do 29. nov., ko se je posrečilo ustaviti epidemijo, obolelo 18 mož, umrlo pa jih je 11. Kolera v prisilni delavnici je Ljubljančanom povzročala precej skrbi. Izprva so bolnike na ukaz deželne vlade prenašali v mestno bolnico za kolerozne. Toda mestni magistrat je tako prenašanje kmalu ustavil, ker so se prebivalci šentpetrskega predmestja uprli. Na Vrhniko so kolero tega leta zanesli dvakrat. — 28. sept. je na Vrhniko iz Trsta prišel nekdo, ki je že naslednjega dne umrl za to kužno boleznijo. 12. in 13. sta se po-avila Še dva druga slučaja, potem pa je kolera pojenjala. — )rugič jo je na Gorenjo Ligojno zanesel klavec, kije imel opraviti v Trstu. .Mož je po daljši bolezni umrl 22. okt. Kmalu so v kratkih presledkih oboleli njegovi sorodniki, od katerih se je bolezen tako razširila, da so do 18. nov. v kraju šteli 18 obolelih. V ljubljanski okolici so se pojavljali posamezni slučaji kolere, ki so vsi končali s smrtjo. Tako torej kolera tega leta ni prehudo gospodarila. Na Dolenjskem se je zglasila samo še v G r i b I j a h v črnomaljskem okraju, kamor jo je 8. okt. nekdo zanesel iz Velike Pake na Hrvatskem. 10. okt. mu je obolel in umrl njegov 9 letni sinček, do 17. pa so mu oboleli še trije otroci, njegova žena in nadalje še tri osebe, ki so bile v hiši na posetih. Dve od teh sta umrii. S tem je bila 1886. kolerna epidemija končana. Uradna statistika nam daje o gibanju kolere I. 1886. to-le sliko: Na sto prebi- Šlcvilo Trajala ^ 7 P^"»® Okraj Občina prebivalcev od — do 5 ? - £ lili 1 Liubllana F-Pi«^""')' «Jt O O 3 'S a mesto Ljubljana [ okolica ! Črnomelj offlejili na pn-tilno delavnico 280 18-,X. - 29. 'XI. 18 7 11 6-43 6111 LoSkI Putok 1353 4.,Vili.- -18.,'X. 55 22 33 406 60 00 Ig 1291 2.,'X. - - 9.;xi. 26 15 11 2-01 42-30 Vrhnika 5556 18.,IX.-16. X. 3 1 2 005 66 20 o'-22.,'X.- 23.,XI. 18 13 5 0-30 28-40 Grlblje 451 7.0t. - - 4.