OD/JA CP »GORHMTSKT TTSK« 'UREJUJE UREDNIŠKI ODBOK ' GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI URED-»I GREGOR KOCIJAN - TEL. t'REDMISTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 • TEKOČI RAČUN PRI NARODNI B^Kl V KRANJU 607-11-1-135 G '   A  S   I   L   O SO
Tokrat
o letošnjem
gospodarskem
razvoju
Predsednik okrajnega ljudskega Kranj in*. Tone Tribušon > iklical za torek, 2. oktobra, lokno sejo okrajnega zbora in *«pno sejo obeh zborov. Na lokni seji okrajnega zbora bodo »spravljali in »klopali o verifikaciji mandata odbornika okraj-■m zbora, medtem ko je za »hipno sejo predvidena kot prva točka dnevnega reda razprava in *epanje o poročilu o izpolnjevanja predvidevanj firospodarske-ti razvoja v okraju Kranj za ob-W>je j&nuar-avgust.
Z resolucijo o gospodarskem in frjžbenem razvoju  okraja Kranj predvidevamo, da. bomo v letošnjem letu dosegli skupni družbeni Proizvod skoraj 72 milijard dinar-J«v- kar je približno za deset od-»otkov več kakor lani. Hkrati pa )e resolucija nakazala trudi osnov-■e smernice  za   večjo aktivnost ■mun in njihovih   organov ter »»podarskih organizacij. V smi-fti pospešenega gospodarskega razvoja smo letos izvedli tudi ne- j teere konkretne akcije (formira-j 9fc občinskih  komisij  za delitev j &tega dohodka,  posvetovanja in Arepanja   glede   integracije so-Wrih gospodarskih organizacij, Acija za revalorizacijo osnovnih flKktev, ukrepi za povečanje iz-*»a itd.). Vendar pa ustrezni nohtki o gibanju   gospodarstva v «kraju v letošnjem prvem polletji kažejo, da z uspehi, ki smo jih f tem Obdobju dosegli, ne more-go biti povsem zadovoljni. Zato fr* treba za izpolnitev postavi je-. fih ciljev izkoristiti vse možnosti, t flh imamo v še preostalih me-fjcifc. Pretežna večina gospodarjih organizacij  tudi   Se ni upo-Jfcvala napotil  resolucije v go-jpodanskem in družbenem razvoji dna ja Kranj v letu 1962, ker 0) bSe le-te   sprejete relativno ftoo. Zato se bodo verjetno dohiteli rezultati   pokazali  šele v j|ftgen polletju,   in   to v večji ftfrl kakor pa v prvem polletju.
lažen te točke dnevnega reda ^predvidena tudi razprava o re-jjftariji proračunskih dohodkov 0 o stanju skladov in proraču-0ff nadalje razrešitev sodnika pljnega sodišča v Skofji Loki, ptprava in sklepanje o izdaji so-jt^sja o ustanovitvi sekcij okra j-0 gospodarsko zbornice, imeno-0&ja in razrešitve v organih |(«jnega ljudskega odbora itd.
P.
TETO XV. v
krami, ponedeufk, i. OKTOHua 1962
ST. 113
CIALISTICNE
IZ.HATA OD OKTOBRA 1947 KO'J ) EUNIK UD l iAi\ fAKJA js/sr KOT POLTEDNIK OD l jA NUARJA 1960 IRIKRAl 1E DENSKO: OB PONEDELJKIH SREDAH IN SOBOTAH LE J NA NAROČNINA 1300 DIN. MESEČNA NAROČNINA 110 DIN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO
Obisk predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Brežnjeva v flrj
Gorenjska toplo sprejela
visokega gosta
Kranjčani pozdravljajo , visoke goste
Letna turistična sezona -
zbirka spodrsljajev
V 9 mesecih uspeh za 5 odstotkov nižji kot lani
V soboto, 29. septembra, Je Imel upravni odbor Gorenjske turistične zveze sejo, na kateri so udeleženci kritično ocenili vrsto pojavov, ki jih je zabeležila letošnja letna turistična sezona. Posebno zanimanje pa so vzbujali — poročilo o delu na miniaturno Jugoslavijo, ocena turističnega prometa za razdobje januar—avgust, dalje priprave za pozno sezono 1962 ter za zimsko In prihodnjo letno sezono. Obravnavali pa so še več drugih zadev.
Poročilo o delu na miniaturni Jugoslaviji kaže, da je stvar dozorela. Ker smo o tem turističnem objektu pred kratkim obširno poročali, naj zadošča to, da bodo z zemeljskimi deli začeli že letos, z gradnjo pa bodo nadaljevali spomladi. Če ne bo nepredvidenih ovir, bo objekt dograjen v treh letih.
Če primerjamo realizacijo letošnje turistične sezone z lanskim uspehom, tedaj ugotovimo, da je letošnji uspeh v kranjskem okraju nižji za 5 odstotkov. Torej ne moremo govoriti o uspehu, tem-
fred Javno razpravo o zvezni ustavi
Današnja stopnja razvoja \ot smernica v pripravah ?a razpravo o ustavi
Občinska komisija za tolmačenje jjjire v Kranju se pripravlja na J0no akcijo, ki je predvidena f prihodnjih dveh mesecih. Tre-jfMo je predvidenih 34 članov vjlavateljskega aktiva in komi-Jjp, Id bodo sodelovali pri tolmačili ustave. Hkrati pa bodo v yfi delu sodelovali tudi mnogi v#fteno-politični delavci in dru-
I
j(ajprej je predvidena, široka ^prava med političnim aktivom 2tae. Spričo velikega števila J^eležencev se bo verjetno ta ,/prava razdelila v dve skupini, j& da bo več možnosti za vpraša in odgovore. Nato so pred-jMae. podobne razprave po te-
v večjih Cerkljah, itd. Prav
aktivu .marveč le p*!!h, kot na primer v l^ćurju, Preddvoru 00 bodo razprave po kolektivih, Ql ne za celotne kolektive, za-U to bi ohromilo proizvodnjo, gjp bodo po podjetjih organizi-,t- razprave le za člane samo-v&vnih organov, vodilno oseb-u 'JUne IO sindikalne organ i za-i/, mladine itd. Sele potem se Jfi začele široke razprave po «ffflu, ki bodo namenjene pre-Jy»v»tvu v celoti ne glede na jjfifiilitev. Vse te razprave bodo 00f»le biti končane do začetka «^«nbra, zakaj do 10. decem-',f% morajo biti vsi predlogi za ^Vbitne korekturo v Beogradu.
Komisija je sklenila, naj pri vsaki razpravi sodeluje po možnosti po en pravnik in en ekonomist. Tako je možna kvalitetnejša priprava na samo razlago oz. za odgovore na posamezne smernice, ki jih nakazuje ustava. Tako imenovani »govori« ob tolmačenju ustave, kot je komisija predlagala, naj bi bili čim krajši. Se posebno pa je važno, da bodo
(nadaljevanje na 2. strani)
i več o neuspehu. Vzrokov za to je več: Gostinske organizacije so zanemarjale obdelavo domačega tu rističnega tržišča, cene gostinskih uslug so bile pretirano visoke, bilo je premalo propagandnih akcij itd. Razprava je še poudarila, da je treba v prihodnje politiko gostinskih uslug uskladiti glede na domače goste, saj dotok tujih turistov ne bo kril izpada domačega trga.
Izkušnje kažejo, da sta Slovenija in Gorenjska glede na vlaganje sredstev v turistične investicije v primerjavi z  ostalimi ljudskimi republikami   v neenakopravnem položaju. Nobenega dvoma ni, da so Gorenjska, Slovensko primorje in mnogi drugi kraji v Sloveniji za turizem najmanj tako mikavni kot Dalmacija. S prešibkim odmerjanjem sredstev pa bodo vse sijajne možnosti, če bomo nada- Ueta Ijevall z dosedanjo prakso finan- [obravnavati siranja ostale v prihodnje.
Razprava je tudi ugotovila, da so pristojni činitelji v škofjeloški občini brez vsakega posluha za turizem in gostinstvo. Zaradi administrativnega reševanja davčne politike za privatne gostinske obrate mroži, da se bodo gostišča v Selški in Polianski dolini — pa tudi na območju Škofje Loke — kmalu skrčila na minimum. Pristojni organ je davčne obveznosti po nekakšnem izračunu zvišal za 20 odstotkov, pozneje pa še za 40 odstotke. Ta pojav je UO Gorenjske
turistične zveze ocenil kot nepre-računljivo dejanje, ki utegne imeti za gostinstvo škofjeloške občine nepopravljive posledice. Poudarili so tudi, naj bi se za stvar resno zavzeli politični organi v občini. Ne bi bil6 odveč, če. bi politični organi proučili tudi vodilno kadrovsko zasedbo gostinskih organizacij, kar velja bolj ali manj za vse občine kranjskega okraja.
Poročilo o pripravah na sezono — zlasti pa na zimsko in prihodnjo letno sezono — omenja vrsto propagandnih akcij in ukrepov, ki navdajajo z zaupanjem. Vse kaže, da si gostinci z letošnjo zimsko sezono ne delajo posebnih skrbi. Če bo zima ugodna, tedaj bodo tudi zmogljivosti dobro zasedene. Republiški cenik za gostinske usluge je že izšel. Cene bodo v glavnem nespremenjene, izjema je le hotel Toplice" na Bledu, ki je gostinske usluge nekoliko podražil. Tamkajšnji gostinci meni-o, da podražitev ne bo bistveno vplivala na planirano realizacijo.
To je le bežen izbor iz obširnega gradiva, ki ga je obravnaval upravni odbor. Se bolj optimistično ocenjevanje letošnje turistične sezone pa ne more zabrisati vtisa, da se mlačnost gostincev in nekateri obrobni pojavi ponavljajo iz v leto. Dokler ne bomo začeli
Bled, 30. sept. — Kmalu po 14. url danes dopoldne je tukaj prispel predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonid Iljič Brežnjev v družbi s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Aleksandrom Rankovlčem ih drugimi člani spremstva. Sprejem je bil zelo prisrčen. Današnje popoldne so visoki gostje izrazili za oddih in ogled blejskih zanimivosti. Jutri zjutraj se bo Bled In z njim tudi Gorenjska morala posloviti od visokih gostov, ki so v okviru 11-dnevnega uradnega obiska v naši deželi počastili s kratkim obiskom tudi naš kraj.
Sprejem je bil že v Kranju dokaj prisrčen. Od Labor pa do Zlatega polja so ljudje pozdravljali visoke goste. Tovariš Brežnjev in Rankovič, ki sta bila skupaj v vozilu, sta stoje vračala pozdrave zbranim prebivavcem. Zlasti je izrazila živahno in nezadržano svoje simpatije do bratskih sovjetskih narodov mladina, ki je malone zasula cesto s cvetjem med središčem mesta in Zlatim poljem. Mahali so z rdečimi in našimi nacionalnimi zastavami in med pravim vrvežem vzklikali gostom.
In tako je bilo skorajda vso pot do Bleda. V Naklem, v Bistrici, V
Podbrezjah, na Črnivcu in v drugih krajih je bilo ob cesti mnogo ljudi, ki so prišli tudi iz oddaljenih naselij, da so pozdravili potujoče goste. Prav gotovo pa je presenetil sprejem na Bledu. Od prvih hiš, kjer se cesta povzpne iz male globeli, pa vse do Titove vile, je bila ob strani ceste nepretrgana veriga ljuji, ki so prišli iz Ribrtc-ga, iz Gorij in iz drugih okoliških vasi, da bi skupno s prebivavci Bleda izrazili dobrodošlico sovjetskim gostom. Na križišču ob jezeru, pri hotelu Jezero in naprej je bilo veliko mladine. Ta je spontano izražala to, kar je bilo v ruščini napisano na velikem platnu, ki je bilo razpeto nad cesto — da naši narodi s svojimi uspehi in željami po miroljubnem sodelovanju pozdravljajo bratske sovjetske narode.
V prostem popoldanskem času so si soproga Brežnjeva in sprem-Ijevavke ogledale tudi izdelke pleteni* tovarne Almira v Radovljici. Na predlog tovarišice Rankovićeve si je Brežnjeva izbrala nekaj po svojem okusu.
Jutri zjutraj bodo sovjetski gostje odpotovali z Bleda proti Ljubljani. — K. M.
V zaključni fazi
turizma konpleksno neizkoriščene tudi j in s čutom odgovornosti, dotlej bodo analize o realizaciji kazale na neuspeh. — S. S.
Razprava o osnutku ustave Federativne' socialistične republike Jugoslavije zajema po skupnem zasedanju zvezne ljudske skupščine in zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije vse širši krog naše javnosti. Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije je na seji dne 26. septembra 1962 sklenil pozvati svoje člane in vse državljane, posebej pa še strokovna društva, da se aktivno in tvorno vključijo v javno razpravo o novi ustavi preko tiska, radia in televizije.
Upravni odbor Društva novinarjev je mnenja, da je široka izmenjava mnenj o tem zgodovinskem dokumentu izrednega pomena in da bo zato sleherni prispevek — objavljen v našem tisku ali radiu — obogatil vsebino razprave v komunah in v delovnih organizacijah. Zbrana celota bo tako nudila vsestransko, konkretno grdivo za razpravo o dokončni formulaciji ustavnih načel.
Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije
Glede na splošno (ribanje cen v zadnjih letih so nekatere gospodarske organizacije že ob razpravah o predlogih za spremembe nekaterih instrumentov v delitvi celotnega dohodka v letu 1960 vztrajno načenjale tudi vprašanje ponovne ocenitve osnovnih sredstev. Amortizacija od prejšnje nabavne vrednosti osnovnih sredstev namreč ni več zadoščala za redno nadomeščanje osnovnih sredstev. To je veljalo zlasti še za tiste skupine osnovnih sredstev, kjer so se cene še prav posebno spreminjale. Vendar so bile tedaj te zahteve odložene, ker gre pri tem dejansko za sklop številnih problemov, katerih rešitev zahteva daljšo in temeljito pripravo.
Problemi pa so kljub temu ostali in so bili čedalje bolj pereči. Zato je zvezni družbeni plan za letošnje leto določil, da je treba zaradi vzpostavitve realnejših odnosov v našem gospodarstvu revalorizirati   osnovna sredstva.
Ta zahteva je postavila pred delovne kolektive nedvomno dokaj pomembno nalogo, ki je prvenstveno imela ekonomski in ne administrativni značaj. Z namenom, da bi akcija za revalorizacijo čim bolje potekala, so po okrajih in občinah in seveda tudi v republiki formirali komisije za revalorizacijo.
V našem okraju je 283 gospodarskih organizacij, ki so bile dolžne izvesti revalorizacijo. Pretežno število teh je z revalorizacijo že zaključilo, le nekatera manjša podjetja s to akcijo še ni&o končala. Precej šepa zlasti v kmetijskih gospodarskih organizacijah. Niso bili tudi redki primeri, ko je v podjetjih za izvedbo revalorizacije primanjkovalo potrebnega strokovnega kadra. Podjetjem so pri izvedbi revalorizacije pomagale tako komisije, kakor tudi gospodarska zbornica, ki je na posebnih posvetih
(Nadaljevanje na 2. str.)
Jesen ne prizanaša letni turistični sezoni. Taksno vzdušje je te dni v Bohinju, ki je ostal brez gostov
V zaključni fazi
iNadaljevanje s 1. strani)
obrazložila  podjetjem pomen tehnično izvedbo to akcije.
Revalorizacija osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe je bila torej zelo potrebna, ker številni instrumenti našega družbenega sistema delitve slonijo na knjižni vrednosti osnovnih sredstev. Dohodek, ki smo ga ustvarjali je bil namreč v veliki odvisnosti od vrednosti osnovnih sredstev. Ta Pa so, kakor smo le v uvodu ugotovili, mnogokrat odstopala od realnih vrednosti.
Ne izključujemo možnost, da bo treba na podlagi na novo ocenjenih vrednosti osnovnih sredstev in na podlagi podrobnih analiz epremeniti tudi nekatere gospodarske instrumente in tako prilagoditi odnose in položaj posameznih gospodarskih organizacij novim pogojem gospodarjenja. Potrebo po morebitnih spremembah naj bi proučili šc letos, nova vrednost osnovnih sredstev pa »aj bi začela veljati z novim letom. - p.
Osvojili so poslušavce na Rabu
Prod kratkim so je mešani pevski zbor »France Prešeren« i/. Kranja z zborovodjo Petrom Li-parjem mudil en teden na Rabu Pevci so čas porabili tudi za študij, ki je obravnaval značilnosti današnje zborovske kulture.
Da bi prebi vavcem Raba in mnogim letoviščarjem posredovali zborovsko pesem v izvedbi 70-čanskega zbora, so pevci priredili koncert na vrtu tamkajšnjega hotela. Obisk je presegel vsa pričakovanja, saj je zboru prisluhnilo okrog 1000 ljudi Vsekakor pa sta izbor zborovske literature in brezhibno izvajanje Poslušavce več kot navdušila Viharni aplavzi se kar niso hoteli Poleči. Sami pevci pa pravijo, da tolikšnega uspeha* že dolgo niso doživeli.
Zlasti za mnoge inozemske uo-Kte je bilo srečanje z zborom nepozabno doživetje, toliko bolj. ker se s pevskimi zbori -srečujejo le poredko. Priznanja in pohvale so kar deževale. Med drugim ni bilo malo želja, da bi pevski zbor -Franceta Prešerna« obiskal tudi nekatere druge države. Vsekakor Pa so bili pevci in poslušavci deležni lepega doživetja. - S.
NOVA GOZDNA CESTA
V soboto, 29. sept., je bila svečana otvoritev pomembnega gradbenega objekta - gozdne ceste v Belci. Odprl in izročil jo je namenu predsednik O LO Jesenice Franc I reven, Slovesnosti so se udeležili tudi pomočnik sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo LRS ing. Lojze Funkl. direktor instituta za gozdno m lesno industrijo LRS mg. Bogdan Žagar, direktor podjetja za urejanje hudournikov LRS mg Janko Seljak in šef odseka za gozdarstvo OLO Kranj ing. Pavle Jese ter številni predstavniki GG Bled in LIP Bled.
Gozdno gospodarstvo Bled je vložilo v to 5 km dolgo cesto 95 milijonov dinarjev. Glavni projektant ing.Borislav Milenkovič, kakor tudi gradbena skupina so imeli dokaj težavno delo, saj je cesta speljana na izredno težkem terenu — na krušljivem dolomitu in hudourniških plaziščih. Njen maksimalni vzpon znaša 12 odstotkov protivzpon pa 7 odstotkov. - St s'
Ljudje in dogodki • Liudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in do^o^ki • l.*.»H;<
ir,
Strah, da bi Alžirija postala drugi Kongo, se umika vedremu razpoloženju, ki ga narekuje graditev  nove  države.  Nesoglasje in in j prepiri so se umaknili mladostne-
je 195 poslancev, ki Imajo enoletni mandat). Tako je torej nastalo obdobje, ko bo možno naposled »odpraviti močne notranje pretres-ljaje« v Alžiriji. Za predsednika
[mu poletu novo organizirane dr- skupščine so izvolili Ferhata Aba-
. žavne skupnosti. Njen porod še sa, nekdanjega predsednika začas-
[ zdaleka ni bil lahek, zato pa upaj- ne alžirske  vlade,  premier prve
mo, da bo trdnejša stavba, ki je vlade v neodvisni Alžiriji pa je
bila zgrajena ob butanju sovraž- postal eden izmed najzaslužnejših
nlh valov  in  besnenju viharjev, borcev za neodvisnost — Ben Be-
Ustvariti neodvisno državo pome- la.   Zdaj   je   seveda prenehala
ni prav gotovo nekaj velikega, ne- oblast  mešane  začasne izvršilne
PRED NOVIM BJEM
kaj, kar bo poglobilo strugo alžir- oblasti In vpliv Pariza bo tako iz-
^ki reki, pospešilo tek njenih \o- gubll  svojo  moč.  Pred alžirsko
da in ji dalo graditeljsko moč. skupščino so težke naloge, ki jih
Sovražniki Alžirije so si že mell mora z uspehom opraviti, če ho-
roke ob zadnji alžirski krizi in se če opravičiti zaupanje ljudstva, ki
veselili, da je »nova Alžirija« že si je tako težko priborilo to, kar
spet v nevarnosti. K sreči so se ima. Predsednik Ben Bela je že
zmotili, zakaj pozitivne notranja sestavil 19-člansko vladp, ki ji je
sile so bile močnejše In so ne- skupščina izglasovala zaupnico in
zdravim izrastkom kaj hitro pre- pred najvišjo zakonodajno in izvr-
prečile rast. Povsem točna je ugo- silno oblastjo so zdaj zadolžitve, ki
ivitev, da jc alžirska kriza Izvi- lih ni moč odlagati, marveč ze tre-
rala iz »problemov oblasti, ki so ba kreoko prijeti za delo. Potrebno
vznikli med vojno, ki pa nimajo najvišjo zakonodajno in izvršilno
nobene zveze z vprašanjem neod- oblastjo so zda| zadolžitve, ki jih
visnosti«. ni moč odlagati, marveč je treba
Pred dobrimi desetimi dnevi je krepko prijeti za delo. Potrebno
alžirsko   ljudstvo   izvolilo   svojo bo izdelati in sprejeti ustavo, ki
ustavodajno skupščino (v kateri a j uzakoni tisto, za kar so Alžir-
ci  sedem let  krvaveli.  Sicer je dek v Alžiriji bo trd in bo
prav gotovo še mnogo tihega no- val veliko truda in potrt •
tranjega nasprotovanja, ki je že in sti. Videti je, da se tega rnl°ITllK>
bo morda šc večkrat izbruhnilo žirska oblast zaveda in 2 ^
na dan, zato pa je tudi treba čim- teva dela z vso energijo  ° 58 ^
bolj utrditi osrednjo oblast, ki No, in tako se, kot prjj
naj poskrbi, da bo neodvisna al- FLN Alžirije »Al Saab« t H**1*1.''1'1
žirska država kmalu zaživela pol- cl bližajo dnevu, »ko bort
nokrvno  življenje.  Potrebno  bo delo in prosveta dosto i
»zadovoljiti najosnovnejše potrebe državljanom in ko bo
ljudstva«;   skratka,  postaviti  bo prevladala blaginja.«
treba gospodarstvo in vse drugo Ben Belin program
Predvid««
■Mžir
Program .
na trdne temelje, da bo tako mož- tudi kar najboljše odno
na rast mlade Alžirije. Predsednik njim svetom. Alžirska i %* * ""^
Ben Bela je ustavodajni skupščini Htika naj bi gradila nUnanJ,,
že obrazložil »vladno programsko sodelovanju   z ostalinv
deklaracijo«,  ki je v popolnem Mednarodna politika na/ k**110*'
skladju z načeli programa alžirske la na nacionalni neod •• S'oar
narodnoosvobodilne fronte (ta je a boju proti imperiali %lsno*' *
bil sprejet na zasedanju Nacional- več dolgo, ko bo tudi*"*!1 ^C ^
nega sveta alžirske revolucije ju- kot 109. članica _     \sto ji    ^a *
nllsi   Iptn«   v   TrinnlUnV    /\l>ii-.;!<n Orannirnrilo    -.A__»     .°PUa V trci
k:;,' narodov
nlja letos v Tripolisu). Alžirsko Organizacije združenih^
gospodarstvo se je znašlo pred te- Vseh  enajst članic žavnimi nalogami. Problem brezposelnosti je zelo pereč in je rakava rana Alžirije. Zato naj bi se
s  to  »kronično  brezposelnostjo« — kot pravijo _      prvi^^^" ^
(ki je dediščina kolonializma) v ni Združenih narodov0 V Zgodo"'
Alžiriji takoj spoprijeli in skušali nostni svet tako eno l     ^° 'J"
kar najhitreje najti Iz tega Izhod, ročil neko državo G*8    no P">v
i>____    t»„i:„.. j.u.«.ii. — m■ .L.ii. "»»--' ~neralni ikup*
sveta se je menda e«\ ^0ltIWf3 ločilo, da bo Predlagalo8'8*!0.'*'' rija postane Članica OZ\^
Ben Belina deklaracija predvide va zvišanje standarda delavcem, regulacijo stanovanjskega vprašanja, zdravstvene razmere naj bi normalizirali, treba bi bilo Izvesti agrarno reformo in težiti, da bi z
ščinl. Demokratična
Alžirija je zativila^. ^Nik* v novo obdobje Hl±\r Je n* ^ ne. Odprte so »per,^,' litično stabilnost   in       e a *v
FERHAT ABAS
modernizacijo v kmetijstvu doseg- delo v neodvisni, mod Ustv*rJ*ta°
H primerno proizvodnjo, tudi šol- Prav gotovo bo'AijLjp^1"11* dr**"'
stvu bo morala vlada posvetiti zunanje prepreke naP1* nu*° ^
kar največ pozornosti (predvide- notranje trzljaje, ve61*1* tu<n> ^
vajo, da se bo pouk začel 15. ok- da so dani vsi p'oR0ijC,ar
tobra) itd., itd. Skratka — boj za prečili, da ne bi bua     ki M pre
gospodarsko neodvisnost in napre- odvisnost. — G. K    °groiena nf
Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki • Lfudle in dogodki • IJudie in dogodki • Ljudje in dosrodki
0 delazmožnosti naj odločajo obratni zdravniki
V petek in soboto je bil na Jesenicah dvodnevni seminar obratnih zdravnikov, socialnih delavcev in medicinskih sester, ki ga je organizirala sekcija za medicino dela LRS. Več kot 60 udeležencem so govorili zdravniki, socialni delavci in medicinske sestre Železarne Jesenice. Teme o kooperaciji zdravstvene službe v industriji, o socialnem zavarovanju in socialni kadrovski politiki, so bile izredno zanimive. Aktualni problemi s področja zdravstvene službe so izzvali plodno razpravo. V njej so podčrtali važnost preventivne službe in bili mnenja, da naj edino obratni zdravniki odločajo o delovni sposobnosti zaposlenih.   Podčrtali so
obratnimi ambulantami, katerih sodelovanje v raznih krajih različ-no.
Zanimivo je bilo tudi izvajanje o odpravi nege bolnika po svojcu z nastavitvijo potrebnega števila posebnih bolniških sester, ki opravljajo to delo. Prav tako zanimiva
so bila predavanja drugega dne seminarja, ko so govorili zdravniki z Golnika in Kranja o zdravljenju tuberkulozi eksponiranih bolnikov v industriji in o borbi proti tej bolezni. Med drugim so se pogovorili obratni zdravniki o društveni organizaciji, ki ji predseduje dr. Vlado Brezovar iz Maribora in si ogledali visoke peci, predelovalne obrate in muzej jeseniške Železarne; — U.
Z redne konference občinskega komiteia Škofja Loka J *Ks
Komunisti morajo odgovarjati
za neizvrševanje nalog
Beli lokvanj v četrto leto
Z začetkom šolskega leta jc spet oživelo delo literarno-dopisniške-ga krožka na osnovni šoli Bled. Pionirji in mladinci višjih razredov so pred dnevi  izvolili nov
tudi važnost tesnejšega sodelova- J uredniški odbor za glasilo Beli nja med bolnicami, dispanzerji in ' lokvanj.  Štirideset poverjenikov,
Današnja stopnja razvoja kot smernica za razpravo o ustavi
(nadaljevanje s 1. strani)
predavatelji dajali prednost drugim problemom na vasi kot pa na primer v podjetjih. Načelo je, naj bi tolmačenje ustave izhajalo iz konkretnih potreb in razmer prebivavcev. Tako bodo v podjetjih dali poudarek na samoupravni sistem, gospodarjenja itd. Na vasi pa naj bi zlasti izluščili tiste dele ustave, kjer je beseda   o   kmetijstvu, lastninskih
pravicah in podobno, kar je zlasti aktualno.
Ob tem pa nameravajo v sodelovanju z Delavsko univerzo organizirati v Kranju tudi več kvalitetnejših razprav, ki naj bi bile namenjene javnim delavcem, strokovnim kadrom itd. Na teh razpravah naj bi podrobneje pretresali posamezno odlomke ustave, kar bo udeležencem koristilo tudi pri njihovem konkretnem delu. - K. M.
ki zastopa blizu 900 učencev (Bleda, Bohinjska Bela in Ribno), aktivno sodeluje v. krožku in pomaga pri širjenju svojega glasila.
Beli lokvanj letos že četrto leto razveseljuje mlade bravce in jih pridobiva za sodelovanje. Beli lokvanj ima svoj jasno začrtan program in stalne rubrike. Zato si je zlahka pridobil redne sodelavce, med katerimi ne manjka prizadevnih in talentiranih dopisnikov. Zlasti bogat je tisti del lista, ki obravnava vsakdanje probleme, s katerimi se srečuje mladina pri svojem delu v šoli, v krožkih in drugod. Aktivno ee vključuje tudi v splošno družbeno življenje, ko razglablja ter opisuje dogodke in pojave zunaj šole.
Kljub temu da so nekatera blejska podjetja in ustanove stalni podporni člani in naročniki, ki z razumevanjem prispevajo svojo vsakoletno članarino, ima Beli lokvanj precejšnje težava pri izhajanju. Ker je oprema dokaj kvu-litetna, so tudi materialni stroški razmeroma visoki.
V razpravi so delegati največ govorili < njih povečanja kmet. proizvodnje — ^ Vpra*3' sekretarja je komite izvolil FRANCA. Sr°w?*
škofja Loka, 30. septembra — V dvorani Gorenjske predilnice na Trati je bila včeraj redna letna konferenca občinskega komiteja Zveze komunistov Škofje Loke, ki so se je razen številnih delegatov udeležili tudi nekateri gostje med njimi zvezni ljudski poslanec Maks Xrmelj, sekretar sekretariata IS LRS za industrijo in obrt ter hkrati republiški ljudski poslanec za Selško in Poljansko dolino Silvo Hrast, član CK ZKS ing. Pavle žaucer, član organizacijskega komiteja ZKS Božo Jurak, republiški
metliški inšpektor Igor Peternelj, organizacijski sekretar OK ZKS Kranj Andrej Levičnik in nekateri predstavniki občinskega družbeno-" Vltičnega življenja.
Po poročilu dosedanjega sekretarja OK Milana Osovnikarja o odnosu komunistov do nekaterih aktualnih družbeno • ekonomskih vprašanj v občini, V katerem so najobširnejše mesto zavzeli proiz-vodno-ekonomski problemi in naloge za nadaljnji razvoj kmetijstva, •o tudi delegati v razpravi posvetili največ pozornosti temu vprašanju. Nekateri so poudarjali, da smo napravili napako, ko smo se-1 danje podružbljanjc gozdnih povr-l
sin imeli za akcijo „ ces« in da »tudi v »Te pa za ptf njem davka na obdelotS S m bilo vse v redu ^ln° večini prizadeli revne      sn>° H tem ko se nam d£ kBa«*e,»* smejejo v hrbet«, nit481
to. da bi i!*311 so *
vzeli za
Problematika gozdne proizvodnje, odkupnih cen in dobave hlodovine za izvoz lesa
Sodelovanje pri gospodarjenju z gozdovi in finančni pogoji
(Nadaljevanje)
Glede na družbeno zainteresi-ranost na uvajanju naprednih oblik gospodarjenja v gozdovih in napredka socialističnih odnosov je tudi finančna politika usmerjena v pozitivno rešitev teh vprašanj. Republiška uredba o prispevkih za gozdne sklade in odlok o delu cene stoječega lesa, ki ga gospodarska organizacija plača lastniku lesa, dajeta osnove za stimulacijo kooperacijskega sodelovanja med zasebnimi gozdnimi proizvajavci in gospodarsko organizacijo.
Določila predvidevajo bistveno razliko med lastnikom gozda, ki gospodari sam. in lastnikom, ki Je sklenil dolgoletno pogodbo o gospodarjenju z gospodarsko organizacijo. Tako plača prispevek za gozdni sklad za pogodbenika gospodarska organizacija, razen tega za zneske sklada nad 50.000 dinarjev ni progresivne lestvice, končno prispevek plača gospodarska organizacija od posekanega in izmerjenega ne pa od stoječega
lesa. Gospodarski organizaciji tudi pristojni občinski ljudski odbor lahko zniža višino prispevka do 20 odstotkov. Prispevek od lesa iz gozdov se odmeri po naslednji lestvici:
Iglavci ABC	
Vrednostni	(za 1 m3 stoječega
razred	losa) din
I.	3.700
II.	3.300
III.	2.900
IV.	2.500
V.	2.100
VI.	1.700
VII.	1.300
VIII.	900
	Listavc i
(za lms stoječega losa)	
AB	din C
2.000	1.000
1.700	800
1.400	600
1.100	400
800	200
500	-
200	
—	—
Kot del cene stoječega lesa, ki ga glede na določbo 3. točke 39. člena zakona o gozdovih mora plačati lastniku gozda gospodarska organizacija, ki gospodari z njegovim gozdom, se štejejo naslednji najnižji zneski:
Iglavci ABC Vrednostni       (za 1 m» stoječega lesa) din
razred I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII.
2.200 2.100 2.000 1.900 1.800 1.700 1.600 1.500
Listavci (za 1 m' stoječega lesa)
AB              din C
1.000 500
850 400
700 300
550 200
400 100
250 -100
Pri uveljavljanju pogodbenih odnosov in plačilu za opravljeno delo ter določenim delom cene lesa na panju bo gospodarska zbornica za okraj Kranj v sodelovanju z vsemi prizadetimi organizacijami (kmetijskimi zadrugami In gozdnimi gospodarstvi) izdelala enoten cenik, ki ga bodo te uporabljale pri določevanju medsebojnih Obveznosti s pogodbeniki in pri odkupu lesa od zasebnih proizvajavcev.
Cenik je postavljen tako, da se stimulira pri pogodbenikih vloženo delo in se osnovna renta zvišuje z opravljenim delom. Tako npr. je predvideno, da pogodbeni lastnik gozda v posameznem vrednostnem razredu od I. do VIII. za 1 m3 tehnične oblovine iglavcev prejme čistega:
— v kolikor ( ne sodeluje in) prepusti stoječ les v delo gospodarski organizaciji — od 1.500 do 2.200 dinarjev in do 100 dinarjev pogodbenega dodatka na rento iz proizvodnega sodelovanja;
— v kolikor les šc samo poseka In izdela dodatnih 1.000 dinarjev in od 50 do 250 dinarjev pogodbenega dodatka;
— v kolikor opravi še spravilo in prevoz losa do žage ali skladišča prejme za to delo So od 600 do 3.400 dinarjev in od 50 do 350 dinarjev pogodbenega dodatka.
Skupno bi torej prejel pogodbenik, v kolikor opravi vsa dela, v posameznem vrednostnem razredu od 3.800 do 6.600 dinarjev. Podobni ceniki del so pripravljeni tudi za listavce.
ljudskega odbora nri?0rali onjV teresna področja« ločitiI* kmetijstvo, šele pote-J^ d"** stopnjo davka. ^ Pa povtfj ie v razpravi med dr,°V: °sovnU da pridelki sedanje ,?8ltn tijske proizvodnje ibeneta*-šine) zadostujejo jI * ^hapo* setino prebivavstva lS,^ *<** mora biti torej Prv! kft kratno povečanje „LClli - d«* ne kmetijske Proizv^^* dro**
z aktualnimi vp^gj?, ji, predvsem v 7^ Jl v indu$r tekstilne industrije , * "Uegrtfr' delu ekonomskih  cn°kraJ" «' osebnih dohodkov.     ot m de*
Plodne so bile tun- . nika   okrajnega soJ^^ Urevca, ki ga je ka?d,s*a Franc* Učni  17-članski K^ic novoiT* izvolil za novega sekT^ k«* nI je o izvrševanju re^rja. <** odgovornosti kom'u„;*#k,eP«v ir *tov d0 tfp
na gospodarstva ir, druge   na   podr«S,ucn,«lJ*. xr ako da bo v tem >^J^J* tovljena enotna Poi^f1^ ar
Primer dohodka dejavnosti za loomsU «oai*wk« ne oblovine igia" n^to tehr, nostnem razredu 9 1^**1. vr*r jatvami ter razlike rZ?Ški j« * ROZda. ki gospodari ^ ^hv.ko-godbenikom:
Za sortimente posebnih kvalitet in dimenzij, ki jih pogodbenik izdela po naročilu gospodarske organizacije, pa se povečuje tudi ustrezna cena do 20 odstotkov. Vse dajatve, ki izvirajo iz posekanega lesa, kot gozdni sklad, prometni davek plača za pogodbenika  gospodarska organizacija.
Sprejeti ceniki in pogoji bodo veljali za vse organizacije, gozd-
1. v primeru, ko lastnik gospodari sam: odkupna cena požrešna (8.000) stroški: dajatev:
sozdni sklad z uporabo progmsione lestvice prometni davek
ostane za plačilo dela In rente ali povprečno na 1 m8
2. v primeru, ko lastnik pogodbeno sodeluje z gospodarsko organizacijo:
prejme v VI. vrednostnem razredu kot plačilo za delo in rento ter dodatek na rento iz proizvodnega sodelovanja povprečno za 1 m' ali - za 100 m3
Iz navedenih izračunov je mož-| za opravljeno delo no' ugotoviti .da znaša renta, v primeru ko gozdni posestnik no sodeluje z gospodarsko organizacijo — no kooperira 800 din, ker odpade na delo 1.000 din za posek in 2.600 din za spravilo in prevoz V primeru pogodbenega sodelova-vanja z gospodarsko organizacijo pa znaša renta z pogodbenim dodatkom 2200 din.
Lastnik gozda, ki z pogodbo prepusti svoje gozdove v gospo-darj^ije gospodarski organizaciji in z njo sodeluje, plačuje še nadalje davek, odmerjen na osnovi katastrskega dohodka. Vsa plačila ,ki jih iz tega naslova prejme
sarn
in 3»
800.000 dr.
r60 000 dh
i00 000 5
440-°00 d:n 4-«00 <Hb
JJ0 dit.
dodatne obdavčitve'
ftelo ko (najemno)
Pr^dnv
ftelo ko pogodbenik »
^kupjv Mi orn-
POgOdbo odda gospodarjenje gospodami, nizaciji,  se  obdavči n
dogovorjene zakupnine "|_ OKnov po katastrskem dohodku ^
Vprašanje odkupa gozdnv vršin se bo reševalo sJt^LP*' odkupom kmetijskih povrShT0 * ko ustanovljenih občinskih t*" tijskih   skladov.   Ti bodo ostalim pri odkupu upoštevali t di socialne momente in per^J*
tivni na-jien uporabe nih površin.
Konec
POVEDET TEK, T. OKTOBRA 1962
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodam takoj vseljivo hišo v Kranju. — Franc Jagodic, Vid-toarjeva št. 4, Kranj 3940
l'?odno prodam vetrobran — ičitnik — za Nsu-Primo in bat za brušenje  57.200 mm   - Voklo 30
3933
Manjšo kmečko hišo z vrtom v Radovljici, prodam. - Telefon št. 237, Rradovljica 3957
Prodam Nsu-Primo - 60 letnik, ■ UJM km — Robežnik, C. JLA *t. 42 3958
Prodam avto Fiat - 1100, starejši, v dobrem 6tanju. — Poizve «e na Hujđn 23 3959
Prodam odlično ohranjen televizor Panorama in pisalni stroj Rhelnmetall. — Poizve se v unra-vi Glasa 3960
Kombiniran plugr in steklene ploščice za oblaganje sten, prodam- — Šenčur 202 3961
Prodam levi vzidljiv štedilnik, v dobrem stanju. — Pavel Ber-toncelj, Mošnje  13, Brezje 3982
Stoječ kamin — oblika kavča, Kadam. — Naslov v oglasnem oddelku 3963
Nov kotel za žg-anjekuho prodam. - Golob, St.  2agarja 23
3964
Prodam zazidljive parcele na Ko-krtd (Gorjančeva žaga). — Informacije: Pančur--Rojc, Cesta Kokr-Jkega odreda 9 f, Kranj
Sprejmem dva fanta na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku 3968
Prcklicujem žaljive besede, izrečene o Janezu Ažmanu iz Na-kla. - Angela Svetclj 3969
kupim
Kupim bencinski motor od 4 do • KS. Plačam takoj. Rudi Majcen. Partizanska  29,   Kranj 3965
Nujno potrebujem 150.000 dinarjev posojila za 6 mesecev. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek
3896
ostalo
Večjo sobo, prazno, v centru ali najbližji okolici, iščem. Sem starejša uradnica, mirna, poštena in veliko odsotna. — Ponudbe pod šifro -Mirnost« 3944
Gozdni obrat Škofja Loka išče ■aaftlko. — Zglasiti se v pisarni Obrata — Partizanska cesta (za Petrolom) 3952
Obveščamo cenjene potrošnike, da so na zalogi trodelne orehove spalnice — furnir, po 83.000 dinarjev. — Trgovina pohištva »Si-pad- Kranj, Trg revolucije, Delavski dom 3966
Prefclicujcm žaljivke, ki sem jih Izrekla o Karlu Hadašu in se mu zahvaljujem, da jc odstopil •d tožbe. — Erna Fink, Tržič
3967
tržni pregled:
v kranju
Fižol 200 din, moka ajdova 150 din, ješpren 90 din, kaša 150 din, krma za kokoš 50 din, koruza 60 din, oves 35 din, proso 80 do 90 Vlin za liter; korenček 60 din, sir skuta 140 do 160 din .maislo surovo 720 din, čebula 100 do 120 din, krompir 35 do 40 din, špinača 240 j din, zelje sladko 60 din, solata 80 do 120 din, radič 80 din, pesa 40 do 60 din, paprika zelena 100 din, redkev 50 din ,celi orehi 250 din, jabolka 70 do 80 din, hruške 50 do 120 din, slive 90 din, breskve 120 din, fižol 100 do 120 din, cvetača 120 do 160 din, kumare 80 do 100 din, kumarce 120 do 150 din, lubenice 50 do 60 din, buče 20 din, fižol v stročju 150 do 16P din, grozdje 140 do 150 din, paradižnik 50 do 90 din, gobe 400 do 600 din, ohrovt 80 do 90 din za kg; kolerabe 30 din, česen 10 do 50 din, jajca 35 do 33 din, kokoš 650 do 800 din, piščanci 400 do 500 din za komad, smetana merica 20 din.
Vedno več zanimanja za Preddvor
Gostje imajo težave s prehrano — Presihajoče jezero ne privablja
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega moža ta očeta
IGNACA DEMŠARJA
2iravnica 30
se iskreno zahvaljujem vsem, ki •o v dneh žalosti priskočili v pomot in vsem, ki ste z nami so-ćustovali.
Posebno 6e zahvaljujemo družini Lavtar, Gorski reševalni službi Jesenice, društvu upokojencev Žirovnica ,godbi na pihala Žirovnica .duhovščini .sosedom za tolikšno skrb in pomoč, vašcanom io sovašćanom, ki so ga spremili na zadnji poti in tistim, ki so nam izrazili sožalje.
2alujoča žena Urška z otroki
O turizmu v Preddvoru, ki je dobil z ureditvijo gostišča grad Hrib, lepe možnosti za razvoj, smo že nekajkrat pisali. Tokrat pa si oglejmo, kakšen uspeh je letos poleti zabeležila oddaja zasebnih turističnih sob.
Ker je bil letos dotok turistov v Preddvor zelo močan, je tamkajšnje turistično društvo uvedlo recepcijsko službo. Statistični podatki o nočitvah pa kažejo naslednjo sliko. — Na razpolago je bilo 22 zasebnih turističnih sob s 40 posteljami. Kljub ne najboljšemu vremenu je bilo v juliju 53 j gostov in 659 nočitev. V avgustu I pa se je število gostov povzpelo na 94. nočitve pa na 941. Zasebne turistične sobe je najelo 11 tujcev, predvsem Avstrijci in Italijani . ,
Cena sobam se je gibala od 200 do 350 dinarjev na dan. Z njihovo ureditvijo pa tudi s cenami so bili gostje zelo zadovoljni. Precej graje pa sta bila deležna jezero Crnjava, ki je domala vse poletje brez vode, in neurejena prehrana. Gostje so se sicer lahko hranili v gostišču grad Hrib, kjer pa so gostinske usluge predrage. Nekaj gostov se je hranilo v gostilni pri Majču. Ker pa gostišče ni
bilo povsem urejeno, ni bilo kos povpraševanju po prehrani.
Seveda tudi prazno jezero nI privabljalo   turistov.   Mnogi so
kratko malo obrnili Preddvoru hrbet, ko so našli namesto jezera umazano mlakužo. Za kopanje pa je Kokra kar premrzla. Letošnje izkušnje bi kazalo upoštevati v prihodnjem letu. Utegne se namreč zgoditi, da bo tudi takrat voda odtekala, z njo vred pa tudi denar. Menijo, da bi za plombiranje razpok v jezerskem dnu potrebovali od 3 do 4 milijone dinarjev. Precejšnja investicija, ki se ji ne bodo mogli izogniti.
Vse kaže - tako menijo v Preddvoru — da bodo prihodnje leto potrebovali že več zasebnih turističnih sob. Vsekakor računajo na nekaj novih postelj. Prav gotovo bi lahko opremili več sob, če bi bili kreditni pogoji za opremljanje privatnih turi-stičnih sob ugodnejši. Upoštevati bi bilo treba, da traja ponekod turistična sezona le nekaj mesecev na leto in da oddaja sob v takšnih primerih ne prinaša dovolj denarja. V takšnih pogojih g je seveda opremljanje sob preveliko breme za privatnika. - S. S.
Skakalnica iz umetne mase na Jesenicah?
objava /
Dežurna služba veterinarjev ob nedeljah v oktobru:
14. oktobra Vehovec Srečko, telefon 20-70 Kranj, Stošičeva 3; 7. oktobra dr. Rutar Franc, telefon 27-04, Kranj, Planina 4; 14. oktobra Riis Jože — samo za Cerklje, telefon 26-95, Cerklje; 21. oktobra dr. Rutar Franc, telefon 27-04, Kranj, Planina 4; 28. oktobra Vehovec Srečko, telefon 20-70, Kranj, Stošičeva 3;
Splošno gradbeno podjetje
»SAVA« JESEMCEj
sprejme na delo večje število
KV zidarjev KV tesarjev
za dela na Bledu, Jesenicah in v Ljubljani«
ter zidarske vajence z dokončano osemletko
Interesenti dobe informacije vsak dan od 6. do 14. nre na upravi lista
SGP »SAVA« Jesenice
Prva faza del pri Izgradnji športnega parka na Jesenicah je bolj ali manj zaključena. Mladinske delovne brigade, ki so letos delale pod Mežakljo, so odstranile preko 3000 kub. metrov zemlje in kamenja, od tega preko 500 kub. metrov humasa.
O uspehih letošnje akcije in o nadaljnjem delu pri izgradnji športnega parka nam je nekaj povedal direktor uprave športnih igrišč tov. BOZlC in med drugim dejal:
»Prvotno je bil začetek del prav zaradi pomanjkanja 'finančnih sredstev predviden šele za prihodnje leto, vendar smo na pobudo občinskega komiteja LMS Jesenice x akcijo pričeli že letos. Menim, \ia je bilo delo mladinskih delovnih brigad na Jesenicah kot tudi v Kranjski gori zelo uspešno. Celotna rekonstrukcija športnih •igrišč je zamišljena nekako v treh fazah. Prvi dve leti bodo v glavnem opravljena vsa groba dela, v naslednjih letih pa ostalo. ' Prihodnje leto nameravamo dokončali le pomožno igrišče za nogomet in igrišče za tenis. V letošnjem, predvsem pa v prihodnjem letu bomo začeli tudi z rekonstrukcijo umetnega drsališča, kar jc potrebno predvsem zaradi obrabe cevi in boljšega hlajenja. Zgraditi bo potrebno rezervoar za 12
tisoč litrov amoniaka In vse potrebne naprave. Potrebno je popraviti tudi ploščo za drsanje, saj sedanja visi za 7. cm.
Ko bodo vsa dela opravljena, bo Igrišče usposobljeno za drsanje vsako leto že 1. oktobra. Led bomo lahko napravili že pri 18° C, medtem ko smo ga zdaj lahko šele pri 5° C« ,
V zadnji fazi izgradnje športnega parka je predvidena tudi skakalnica iz umetne mase. Ta bo neposredno na igrišču. Del tribune je že dograjen. Na zadnji seji upravnega odbora športnih igrišč in uprave hokejskega kluba, ki je bila v sredo, so sprejeli sklep, da je treba posvetiti več pozornosti množičnemu drsanju, kar bo omogočeno z rekonstrukcijo drsališča. Tov. Božič še meni, da bodo zgrajena igrišča ustrezala tudi zahtevam večjih prireditev. Športno društvo dela predvsem na tem, da bi pridobilo čimveč mlajših in jih sistematično vzgajalo.
V izT.ndnii je tudi žičnica Planina pod Golico—Španov vrh. Po predvidevanjih bodo dela zaključena že letos, tako da bo v zimskem času že usposobljena. Kaže, da se jeseniškemu športu obetajo lepši časi. Posamezne sekcije pa bodo morale dati v prihodnje več poudarka vzgoji mlajših. - F. Ban dan bolj potrebni. — F.
Sreča v nesreči
Pred dnevi se je v Stražišču v Kranju dogodila nenavadna nesreča, ki pa se je k sreči končala brez posledic. Gradbeni delovodja Jože Klemen je z ibitolom izoliral stene vodnjaka, ker mu je voda iz njega vdirala v sta-novanjso poslopje. Ker je vedel, s kako nevarnim delom se ukvarja, je zaradi varnosti pred vodnjak postavil tonvrtša, ki bi mu ob morebitni nesreči pomagal. Kljub vsej previdnosti pa je prišlo do nesrečo. Tovariša Klemena so omamili plini in zdrknil je štiri metre globoko v vodnjak, k sreči pa je obtičal nad vodo. Ker je bil nezavesten, 6i ni mogel pomagati, njegov tovariš pa je bil tudi prešibak, da bi ponesrečenca izvlekel iz vodnjaka. K sreči je prišel mimo Edvln Rutar, ki je v veliki naglici organiziral vso potrebno pomoč. Pri reševanju se je najbolj izkazal Franc Benedik, ki je kljub nevarnosti zlezel na pomoč ponesrečencu v vodnjak. Za njegovo plemenito delo so ga njegovi tovariši stražiškl prostovoljni gasivci predlagali OGZ za odlikovanje priznanje I. stopnje. Ponesrečeni Klemen se je že med potjo v ljubljansko bolnišnico zavedel m ni potreboval nikakršne zdravniške pomoči. Dogodek opozarja ,da previdnosti ni nikdar preveč, saj nesreča res nikoli ne počiva. - F.
vrtec
je bolj potreben kot kino dvorana
Na Trati pri Skofji Loki je nastalo pravo delavsko naselje, v bližnji prihodnosti pa se bo tam sedanjim stanovanjskim blokom pridružilo še sedem novih, ki so že v izgradnji oziroma jih bodo še letos pričeli graditi. V zvezi z vse večjo naseljenostjo pa na Trati nastaja problem otroškega varstva, saj ima tamkajšnji vrtec toliko mladih gojencev, da novih zaradi pomanjkanja prostora ne bo mogel sprejeti. Prebivavci menijo, da bo zato treba pričeti graditi novo otroško-varstveno ustanovo, ki je vsekakor bolj potreben kot kino dvorana, ki jo sedaj nameravajo pričeti graditi, posebno še, ker pričakujejo, da bo problem otroškega varstva / dograditvijo nove šolo na Trati še dosti večji. - 2.
Z gradnjo nove šole v Šenčurju so začeli šele pred kratkim, vendar dela na zadovoljstvo vaščanov potekajo dokaj hitro
n
Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga to izdala v knjigi.
Nad nami kroži letalo. Ležim in upiram obraz v zemljo. Z bobnom na hrbtu me ni težko zgrešiti. Odpnem jermen, ga porinem čez ramo in boben zdrsi na zemljo. Nemec ne strelja. Morda je ttnkist. Poskrbeti mora, da pride do svojih. Tiho porinem brzo-•treUcino kopito skozi koruzna stebla in potresem koruzo na levi gtrani. Takoj sledi rafal. No vid me, strelja po sluhu tja, kjeT pe jo zganila koruza. Malce počakam pa otresem koruzo na desni ftrani. Takoj jo pcistriže. Tako torej, od tam strelja. Šestdeset metrov dalje se z brzostrelko v roki plazi tankist v črni, zaprašeni trni formi in opreza naokrog. Prižmem se k izsušeni zemlji in mu previdno bledim. Ranjena noga me peče, koleno je okrvavljeno. Memca skoraj ni več videti, slutim le obrise onkraj koruznih stebel. Z ramo si obrišem znojno lice. Sledim mu z brzostrelko. Znoj se mi •teka v oči. Nemec se tu in tam prikaže pred mušico pa spet izgine. Sabo ga razločim. Ostro zažvižgam. Nič se ne zgane. Potem se izza •tebel prikaže kos svetlolase glave. Sprožm rafal, Glava omahne. Čakam. TiŠinr. • m daljnogled. DesCkrat povečan leži tankist
ta hrbtu in strmi vame, tako blizu, da bi ga lahko dosegel z roko. Inl ni videti. Nekaj koruznih stebel zraven glave je odrezalo, iz *mlje štrlijo le štrelji. Nemec je padel prvi, sicer bi zdaj sam Udcoie ležal.
Blizu tanka, v široki sledi gosenic, leži drugi tankist brez uni-tome, v majici. Koliko jih je le bilo? Trije? Štirje? Očitno so 4<zll skozi odprtino pod tankom. Tank stoji nepoškodovan, pisan
• Tip sovjetskega letala v II. svetovni vojni (op. prev.).
kakor nemška šotorovina, le brez gosenic. Spredaj je luknja, ki jo je izvarila granata. Ce mi uspe zlesti pod tank, bi imel najlepšo opazovavnico, kar si jih lahko zamislim. Nemci ne bi streljali v tank.
Odložim boben in telefon pa šepaje stečem skozi koruzo proti svoji opazovavnici. Vsak korak pomeni žgočo bolečino v nogi. Krogle žvižgajo prav na gosto in režejo koruznim steblom vršičke. Tečem, ležem in slednjič planem v svoj jarek. Zdaj je prazen.
Kohanjuk in drugi radiotelegrafist sta izginila.
Vse sta pustila. Le mrtvi radiotelegrafist leži v kotu, do ramen prekrit z zemljo. Najbrž sta me čakala. Nobenih povelj ni bilo, le tanki in streljanje... Ce med bitko ne moreš streljati, živci kaj zlahka popustijo. Zlezem v zaklonišče. Vlažen zadah, zunaj pa vročina in sonce. Sotorke ni na pogradu, plašč je izginil. Le čutara Prazo čutaro vržem na pograd. Takoj se začnem znojiti. Medtem visi na kavlju v steni. Sežefh po njej, zajamem sapo, spet pijem, ko prisluškujem streljanju, odvezem vrvice na jahalnih hlačah. Rana je neznatna, vendar jo bo težko obvezati. Blizu kolena je pa bi jo moral podvezati. Kaj če me Nemci ujamejo takšnega, z bluzo med zobmi! Za silo se obvežem, naglo zavežem trakove in takoj mi Je bolje. Bolečina se poteši pod obvezo. Sporočim na drugi breg, da prestavljam opazovavnico, prekinem zvezo in se z brzostrelko v roki splazim prek izkopa. .-J« it'jam h VSi
Nekdo težko sopiha in leze k meni pod tank. Odložim daljnogled. Seržant je, z rdečim, znojnim obrazom. Odpel 6i je gumb na bluzi, zaprašen šop las štrli izpod pilotke in zadovoljni očesci se tovariško smehljata.
»Zvita glava ste, poročnik!« izdavi in napihuje vrat. »»Tole je najmiroljubnejša opazovavnica na svetu.« 1
Po telefonu ml sporočajo položaj: »»Ogenj!-« Mogočni eksploziji se raztreščita v koruzi pred »Ferdinandom«.
»Tvoji?« zastoka seržant.
Za odgovor ni časa. Tank se umakne in zapelje v sadovnjak. Sporočim novi cilj. Srce mi zastaja, ko čakam novo eksplozijo. Zemlja prhne v zrak. Beži!
»Pet strelov, skupinsko!«
Eksplozije! Dim. Ogenj. Crna, zvrtinčena zemlja. Ko ee vse razkadi, stoji »Ferdinand« na goli, osmojeni zemlji, ko da se mu
»Svinjarija!« pravi seržant. »Moj top je šel k vragu. Posadka
ni nič zgodilo. Stoji in se ne gane. jo šla po zlu.«
Od oklopnoga topa tečejo tri sklonjene črne postave.
»Posveti jim!«
»Misliš!« pravim. »Naj bi zapravljali strelivo...« Spogledava se in nasmejeva. Nenadoma nama odleže. »Kakšno življenje imajo vaši topničarji!« zavistno pravi seržant. »Se otroke bi lahko delali! Saj sedijo onstran Dnjestra?« »Da, tem sedijo!«
Pod tankom 6mrdi po bencinu. V daljnogledu je slepeča sonce, rumena koruza, vročina. Nad poljem se dviga dim tam, kamor padajo granate. Med njimi se umikajo razpršene vrste nemške pehote. Strojnice so ohripele. Vso kaže, da je obramba vzdržala. Nemci se bodo pre vrstil i m znova napadli.
Seržant jc nekam izginil, adaj 6e vrača s hlebom komisa in papirnatima kozarcema. Zleze pod tank, stvari prižema k prsim, pa zastoka:
»Boš .prigriznil?«
Pod tankom je v dvoje tesno, vendar veselo. »Kjo si zgubil glas?« »Prišli so tanki
Odpre papirnat kozarec. V njem je med. Imeti bi morala ledeno studenčnico, takšno, da bi naju zaboleli zobje. Ustnice 60 mi raz-pokale do krvi, jezik nabreknil. Se za pljunek sline nimam v ustih. Seržana spet zmanjka. Vidim, kako se po široki gazi tenkovske gosenice plazi proti mrtvemu tankistu. Leže zraven nJega pa nekaj išče. Vrne se s čutaro. Leži na trebuhu dvigne glavo — na zdravem vratu mu nabreknejo mišice - pa pije. Potem mi ponudi čutaro. Rum. Vsega izpijem. Razpokane ustnice Žgejo kot bi jih oplaknil k špiritom. Seržant zajame z nožem med iz papirnatega kozarca in mi premeteno pomežikuje.
»Takole bi se lahko bojevala.«
In se zasmseje. Zobje se svetlikajo med sladko slino. Zavidam mu sežem po drugem kozarcu in si odrežem kos kruha. Tako leživa z ramo ob rami pod tankom, jeva in opazujeva. Med je bel in ima smešen okus po zdravilih.
»Pri njih je tale reč umetna,« pravi seržant. ki vse ve. »Sintetična.«
O 1 * m
Slovenska nogometna liga
Triglav tudi šestič zmagal
SLOVAN : TRIGLAV 2:3 (0:1)
Ljubljana, 30. sept. — Potem ko so trlglavanl na Kodeljevem vodili proti domačemu Slovanu že 3:0 ln so vsi pričakovali visoko in zasluženo zmago Kranjčanov (čeprav moramo priznati, da takega triumfa pred srečanjem verjetno nihče ni pričakoval), je nenadoma prišlo do dveh nepotrebnih golov za slovanovce, ki sta gostom zmanjšala vrednost pridobljenih točk. S šestimi zmagami in neodločenim rezultatom iz sedmih prvenstvenih tekem pa so Kranjčani kljub temu ostali na vrhu lestvice.
TRIGLAV: Brezar II - Brezar I, Štular — Jerman, Perkovič, Ver-bič I (Norčič) — Hiti, Verbič II, Bajželj, Krašovec, Binkovski.
SLOVAN: Mozetič — Udovič, Toplak — Kitic, Gruden, Radovan I — Virant, Potočnik, Nikolič, Cu-ban in Radovan II.
Gostje so po odlično zaigranem lačetku povedli že v 12. minuti, ko
H   o   k   o   m   e t
je Bajželj z volejem izkoristil lep predložek Hitija, Kranjčani so bili v premoči vse do konca polčasa; zlasti so se odlikovali v hitrosti in prvih startih na žogo. — v 7. min. drugega polčasa sta se pred Mozetičem znašla Krašovec in Bajželj. Po lepi podaji slednjega je rezultat zvišal Krašovec. Ta je bil strelec tudi tretjič, ko je v 26. minuti
Binkovski izvajal strel iz kota in je z glavo spremenil smer žogi — v mrežo. Pet minut pred koncem je Nikolič s strelom po tleh (20 metrov) znižal rezultat (tokrat je vratar Brezar slabo posredoval), končnega pa so domači postavili dve minuti pred koncem iz enajstmetrovke, ki jo je sodnik prisodil zaradi Perkovičevega igranja z roko.
Triglavani so vsi igrali zelo dobro, posebno pa so se odlikovali Mači Brezar v obrambi, Verbič II,
VII KOLO SNL
Železničar : Ilirija 6:0 Sobota : Svoboda 2:0 Rudar (V) : Rudar (T) 1:3 Gorica : Celje 2:3 K'adlvar : Ljubljana 3:2 Krim : Delamaris 2:2 Slovan : Triglav 2:3
Norčič in Perkovič, ki je tokrat pokazal precej smisla tudi za kombiniranje igre. — J. Zontar
Republiška liga — moški
Prvič brez točke
3limpija : MLADOST 31:19 (18:8)
Ljubljana, 30. sept. — Po tekmi prvič prišli na leseni pod igrišča
»Krimom za jugoslovanski pokal, ki so jo Kranjčani odigrali med tednom, smo od njih pričakovali veliko več kot so pokazali. Glavni vzrok za visok poraz je vsekakor igrišče. Nič dobro se niso počutili kranjski fantje — ki trenirajo in tekmujejo na lesnatih tleh, ko so
pod Cekinovim gradom. To se jim je poznalo na samem začetku tekme, ko kljub borbenosti in prizadevanju niso mogli ustaviti napadov domačinov, ki so izkoristili prednost domačega igrišča in diktirali ves prvi polčas zelo hiter tempo. V tem delu sta bila šibka
ROKOMETASICE MLADOSTI so po včerajšnji zmagi ostale na vrhu prvenstvene lestvice republiške lige. Na sliki - MAJDA ANKELE (desno), ki se bodi za žogo z dvema igravkema Pirana
GORENJSKA LIGA
Triglav : Duplje 15:18 (9:9)
Kranj, 30. sept. — V začetku so bih Kranjčani v popolni premoči, ki so jo izrazili s 3 goli prednosti. Borbeni gostje pa so do odmora izenačili, sredi drugega polčasa pa prišli v vodstvo, ki so ga obdržali do konca. — TRIGLAV: Čolnar 7, J.Rebolj 4, Belehar 2, Nadižar 1 Veličković 1. - DUPLJE: Jeruc 6, Kenda 5, M. Boncelj 2, S. Boncelj 2, Grašič I 1, Grašič II .IKonjar 1. — Sodil je Mitrovič iz Kranja.
Savica : Žabnica 16:27 (10:12)
Kranj, 30. sept. — V tekmi med novincem v ligi so se domači le v prvem polčasu upirali gostom, po odmoru pa so bili Zabničani popoln gospodar na igrišču. SAVICA: Peternelj 5, šušteršič 5, Ko-tin 3, Humar 2, Slapar 1. — ŽABNICA: Oblak 7, Pipp I 6, Pipp II 5, Tonja 3, Hafner 3, Miklavc 2, Mesec 1. — Sodil je Sparovec iz Dupelj.
iskra B : Mladost B 30:25 (11:13)
T ¥ranl- 30, 9ept- ~~ Drusa vrsta iskre, ki so jo okrepili igravci prvega moštva si j- zmago priborila šele v drugem pofčasii, ko so gostje nekoliko po-!<Mi. ISKRA- B Fcrfolja 11, Bla?,« 7, Korber 6, Bartol 2, Rude/. 2, frurlaii 2 -MLADOST B: Ankele 11, Bašar 5 Jereb 4, čuk 4, Zupan 1. _ Sodil je Mitrovič iz Kranja.
2ENSKE
Mladost II : Storžič 4:13 (4:7)
Iskra : ESŠ 1:8 (0:3)
točka gostov oba vratarja, ki sta branila slabo in neborbeno. V drugem polčasu so uredili ■mibo in tudi napad je deloval Milic pokazal na sredino, od koder so Olimpijci pričenjali z igro veliko bolje. Vse večkrat je sodnik po prejetem golu. Trdi vratar Ce-bulj je bil kot prerojen. Branil je celo žoge, ki so jih igralci Olim-pije metali s šesterca. Proti koncu pa jim je zaradi pomanjkanja igravcev (bili so brez menjav) pošla sapa in rezultat se je spet zvišal.
OLIMPIJA: Marguš, Tabernik, Globokar 2, Vojska 2, šparembleh 7, Ovsenik 3, Sever 5, Papež, Pav-čič, Juvan vsi po 4, Albreht.
MLADOST: Cebulj, Polka 5, Krampi 3, Arh 3, Bregar J. 2, Bevk 2, Sotelšek 4, Bernard.
Sodnik Milic je sodil zelo dobro.
Tržič : Šentvid 28:15 (14:9)
Republiška liga — ženske
Mladost: Piran 12:4 (6:1)
Kranj, 30. sept. — V prvenstve ni tekmi republiške ženske lige je domača Mladost danes visoko pr emagala Piran z rezultatom 12:4 (E:l). MLADOST: Cesnik, Kristan
L M. Tolar 1, Kolman 2, A. Ankele 4, I. Tolar 3, M. Ankele 1. — PIRAN: Petrinja, Bevc, Jankovlč 1, Peric 1, Radln 1, Zorzut, Koterle,
Vodoplvec 1.
Potem ko je bil rezultat v začetku dolgo le 1:1, je bila poškodovana vratarka gostov. Njeni slabi namestnici so v nadaljevanju dale igro v obrambi pa so precej one-Kranjčanke kar 11 golov, z dobro mogočile uspešne napade Piran-čank in si zagotovile visoko zmago. — S.
TRIGLAV	7	6	1	0	16:5	13
Celje	7	5	1	1	15:8	11
Rudar (T)	7	4	2	1	21:15	10
Krim	6	3	2	1	10:6	8
Železničar	7	3	2	2	18:13	S
Slovan	7	3	1	3	15:14	7
Kladivar	7	2	3	2	9:11	7
Sobota	7	3	0	4	15:12	6
Gorica	7	2	1	4	12:13	5
Delamaris	7	1	3	3	11:17	5
Svoboda	7	1	3	3	6:11	5
Ilirija	6	2	1	3	9:14	5
Ljubljana	6	1	1	4	10:15	3
Rudar (V)	6	0	1	5	5:18	1
GORENJSKA LIGA
Jesenice : Šk. Loka 4:3
Strelci golov — Milkovič 2 za Skofjo Loko ter Cotman 2 in Er-zin 1 za Šenčur.
Šk. LokaB : Šenčur 2:3
Strelci — Luznar, Crnologar, Kli-nar in Kačar za Jesenice ter Sto-ianovič, Hribernik in Rant za Sk. Loko.
Pionirji — Sk. Loka : Šenčur 0:4
Strelci golov — Matjašič, Erzin, Prosen in Jugovic (avtogol).
Kropa : Žirovnica 3:1
Kropa, 30. sept. — Kroparski od-bojkarji so danes na domačem igrišču premagali moštvo Žirovnice in se s tem obdržali na vrhu prvenstvene lestvice. Domačini so izgubili le prvi set z 2:15, ostale pa so odločili v svojo korist 15:7, 15:12 in 15:8. - M. J.
KOŠARKARJI TRIGLAVA so
soboto zvečer na svojern ,* J l. Na sliki — BORUT
in IZTOK KLAVORA (6) po4 košem Elektrostroja
Druga zvezna L„a
(H)
Za konec skromna razlika
TRIGLAV : ELEKTROSTROJ 73:66 (29:26)
GORENJSKA LIGA CIani:
Triglav III : Sk. Loka III 44:53 (16:24) Mladinci:
Triglav : Skof ja Loka 29:19 (15:8) Pionirji:
Triglav : Javornik 20:0 w. o.
Kranj, 30. septembra — V prvenstveni tekmi druge zvezne košarkarske lige je sinoči Triglav premagal Elektrostroj iz Zagreba z rezultatom 73:66 (29:26). TRIGLAV: Rus II 31, Belehar 15, dr. Petrič 13, Stražnik 6, Lampret 4, Rus I 2, Klavora II 2; prosti meti 32:19 ELEKTROSTROJ: Lorkovič 18, Drofenik 14, Maras 11, Ševčik 10, Kaštela 7, Marinkovič 4, Pokaš 2; prosti meti 14:6. Zelo dobro sta sodila Peter Kavčič in Remic.
V zadnji tekmi zahodne skupine sta se srečali moštvi z dna lestvice. Temu primerna je bila tudi igra in gledavcl, ki so se zadnjikrat zbrali v Savskem logu, so bili lahko zadovoljni le z dvema točkama, ki sta ostali doma. Čeprav so gostje letos jeseni zabeležili nekaj presenetljivih zmag (Ljubljana), niso v Kranju pokazali nobenih večjih
kvalitet. Domači so sinoči le od časa do časa dobro zaigrali, vmes pa so imeli precej slabih minut, ko so se vrstile slabe podaje, netočno streljanje na koš ipd. K sreči pa so bili gostje še slabši, zato so poraženi odšli z igrišča.
Triglavani so že v prvih minutah priigrali prednost 7 košev in jo obdržali do 10. minute (17:10). Le
štiri minute nato so c načili (19:19), v „1°..,?^
v ^aslecln iJ° *■
Pa prvikrat prešli v voh
so ga morali JJ^*0 <22
rezultat 34:26. V
sicer
se jim gostje približali na 5 pred zaključkom Kranjčani 12 košev zadnjih minutah so
nadalje^L^Hit: v^vartju so
zmanusah na 7 košev.
rniriuti e Ihirorti
rednosti, v T° gostje S.
Jo nat
Republiška liga — moški
Neresnost starejših igravcev
RUDAR : ŠKOFJA LOKA 60:48 (26:23)
Trbovlje, 30. sept. — V prven stveni tekmi 17. kola republiške moške košarkarske lige je domači Rudar premagal Skofjo Loko z rezultatom 60:48 ( 26:23). — RUDAR : Virt 12, Perpar 17, Pollčnik 13, Plntar 7, Maleš 6, Slmončlč 5; pro sti meti 22:12. — ŠKOFJA LOKA:
Trije rekordi
Kropa, 30. sept. — Danes je bilo na stadionu v Kropi občinsko prvenstvo radovljiške občine v atletiki. Na tekmovanju, ki je bilo sicer nekoliko slabo pripravljeno, je bilo doseženih nekoliko zelo dobrih izidov. Tekmovali so tudi nekateri kandidati za gorenjsko atletsko reprezentanco. Odlikovali so se Varel (K. gorica) z novim go-
Srednješolsko prvenstvo Kranja
Slaba udeležba, vendar kvalitetno
Kranj, 29. sept. — Danes je bilo na igrišču Mladosti v Stražišču srednješolsko prvenstvo Kranja za pokal padlih skojevcev. Nastopile so ekipe skoraj vseh kranjskih srednjih in strokovnih šol, vendar so bile večkrat pomanjkljive in zato ni zmagala najboljša ekipa, pač pa ekipa, ki je imela najmanj praznih mest.
Najboljše rezultate so dosegli Protič v teku na 100 m (11,4), Pri-stov v skoku v daljino (632), Kleč v teku na 400 m (53,9) ter Stokova v skoku v višino (141 cm) in Sko-bernetova v metu krogle (9,72). — M. J.
renjskim rekordom v metu kopja (53 m), novi gorenjski rekorder v metu kladiva prof. Ažman (Triglav) — 41 m in Triglavov mladinec Pristov, ki je dosegel gorenjski rekord v troskoku za mlajše mladince (11,86). Boljši rezultati — pionirji — 60 m: Ropič (KG) 8 3-daljina: Ropič (KG) 502; višina: Kalan (KG) 143; krogla: Pretnar (KG) 12,00; pionirke - daljina: Koman (R) 387; mladinci — 100 m-Pejdič (R) 12,1; višina: Kranjc (KG) 160; krogla: Pezdič (R) 12 22-1000 m: Ravnikar (R) 2:49,5; tn> skok: Pezdič (R) 11,59; mladinke
— 60 m: Ješe (R) 8,9; 200 m: Ko-kot (G) 33,0; člani — 100 m: Sku-mavc (R) 12,6, izven Udir (B) 11,9; 400 m: Justin (R) 57,8, izven Jenko (J) 55,0; 1000 m: Sitar (KG) 2:42,7, izven Verdnik (J) 2:43,0; krogla: šolar (KG) 12,67; disk: Ažman (T) 35,60; kladivo: Ažman (T) 41,00; kopje: Varel 53,00, Bevc (oba KG) 48,00; daljina: Gašperšič (R) 602, izven Zener (J) 619, Pristov (T) 616, Trebušak (J) 605 in Svab (T) 599; višina: izven Zener (J), Svab (T) ;n Trebušak (J) 165; troskok: izven Svab (T) 12,83, Zener (J) 12,42 in Pristov (T) 11,86. — M. J.
Tekmovanje v počastitev dneva pionirjev je uspelo
Kranj, 29. sept. — Osnovna šola Lucijan Seljak je danes v počastitev dneva pionirjev na svojem igrišču, ki so ga zgradili pionirji sami, organizirala atletski četvero-boj kranjskih osnovnih šol. Tekmovanje je bilo odlično pripravljeno in si podobnih športnih manifestacij lahko v bodoče še želimo. Pokal šole Lucijan Seljak so osvojili domači pionirji
metrov): 1. Satler (LS) 8,0, 2. Bi-tenc (SZ) 8,2; krogla: 1. Satler (LS) 15,27, 2. Pipan (SZ) 11,62; da-ljina: 1. Zepič (FP) 518, 2. Cerni-goj (LS) 514; višina: 1. Velikonja (FP) 150; pionirke — 60m: Hab-janič (SJ), Beton (SJ) in Peneš (LS) 8,9; krogla: 1. Tomažič (SZ) 10,36, 2. Mastinšek (SZ) 9,74; daljina: 1. Puhar (FP) 397,2, 2. Lazar (SJ) 390; višina: Markur (LS), Pe-ternel (SJ), Tacar (LS)
Končni vrstni red: 1. Lucijan Seljak 7003, 2. France Prešeren 6751, 3. Stane Žagar 6029 in 4. Si-
Nekaj rezultatov — pionirji 60 mon Jenko 5105. — M. Jeza.
Hafner 19, Krajnik 10, Cajlč 6, Bal derman 4, Jemc 4, Pustovrh 2. Ru-par 2, Oman II 1; prosti meti 18:6.
S tem porazom se je moštvo Škofje Loke usidralo na zadnjem mestu v republiški ligi. Za to gre krivda precej na račun neresnosti nekaterih starejših igravcev, še posebno pa se je to pokazalo v tej tekmi. Trije igravci prve petorke i^o pustili na cedilu svoje tovariše "n sploh niso odpotovali v Trbovlje. Zadnji čas je, da se take razmere v klubu urede, če ne drugače pa s kaznimi.
V začetku so presenetili gostje z boljšo igro in povedli za 10 točk. Domačini so kmalu uredili svoje vrste in pričeli naglo loviti mlade mora so si priigrali že 3 koše pred-in neizkušene škof jeločane. Do od-razlika že 20 košev. Požrtvovalni nosti, v nadaljevanju pa je bila gostje pa nišo izgubili volje in so z borbenostjo dosegli časten poraz. — B. C.
Jesenice : Branik 63:82
Jesenice, 30. sept. — V prvenstveni tekmi republiške moške košarkarske lige je danes Branik iz Maribora premagal domače Jesenice z rezultatom 82:63 (46:28). — JESENICE: Urek 22, Burnik 22, Koren 13, Svetlin 12, Demšar 7, Krek 5, Katnik 2, Kučina 2; BRANIK: Borgoš 21, Rostohar 16, Šilih 12, Sajovic 11, Pavel Košar 10, Ogrizek 6, Peter Košar 4, Šerbelj 2. — Odlično sta sodila Oblak in Varoga.
Gostje so zmagali zasluženo, naj so bili tehnično in fizično v precejšnji premoči. — Razlika bi bila lahko dosti manjša, če bi domači igrali vso tekmo tako kot v drugem polčasu. — U.
Ekipa SD Iskre osvojila prehodni
Občinski strelski odh
Pokal
za zaključek letošnje^, **mj j» ne priredil v Struževr^^Iske^~T tradicionalno streho* *«S v hitrem streljanju z v^m°van£ 5ko.V ta namen je Ob^r?šk°5 prehodni pokal, ki^a^ ° **** prejela najboljša dni** Vsal<0 \Z v kranjski občini nsk* JZ
vabilu odzvalo 8^°* se £g razveseljivo, saj dokazi * S zac.jskc»sposobnost S* <»|3 bora, hkrati pa dejavni ske*M* so na letošnjem rWul?.Jst**ls£h družin. Nekateri st^K* državnem prvenstvu do,^ <Jruii„ pomembnih usphov.   °Se8,i Precej
Ekipno: 1. SD »isl_ kov od 30 možnih (17? u 29 ^det-Franc Cerne 10/65  nLkrogoV) ^ 10/60, Dušan Lozar ?£? Mali*
Bratstvo-Edinstvo- -1 »* — 2 SD 25/126. °' - 3. SD
Prvoplasirana ekina I tretjič osvojila pokal T« kor lep uspeh strelcv T*uJe grada za vsa njihova dh,^ M-v strelskem športu nS«*?^* ker je hitro streljanje^*?"* k. jih disciplin. J   ena najteJ>
Posamezno:    i. F__ (Iskra) 10/65;   2. Fran^L (Brastvo-Edinstvo) 10'L. ^Ovaik Malovrh (Iskra) 10 '60- 4 V -
stor (Bratstvo-Edinstvo) *** Grobovšek (Tone NadižL10/«* * ' 10/39
Prijateljsko kegl^*. srečanje 8IJa*ko
Na Jesenicah je bilo dn poldne prijateljsko srečanj ših kegljačev KK Jesenic! •St*re> Ljubelj iz Tržiča v discini;Ja K* krat po 100 kegljev. Zmaji, ? Ljubelj za 10 kegljev to i. Je K* : 2026. Med kegljači. starSn? m 50 let, je bil med Trlićani^,"*1 rejši 67 let, med Jeseničanih^ let. Največ kegljev (425) SL* Korošec (Jesenice), za UiLu^ je bil najboljši Jakopin, ki u J? drl 366 kegljev. Prijateljskemu £ čanju v kegljanju je sledil se pri. jateljski razgovor med kegljiii.