aanovitelji: občinske konference SZDL *nice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka »Trtic - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni JKdnik Igor Slavec - v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar 5 L A S I L O S O C I I Č N E Toča, kot orehi debela Kranj — Mislim, da je bilo pred ^^ŠBli leti v poznem poletju, ko je' skoraj docela uničila kmetijske a vrtne pridelke v južnem koncu ^tttjsjte občine, v Žabnici in na *&em polju. Bilo je strašno, za tiste, ki so gojili le solato, <**ofek in cvetje, še huje pa za '•Bte, odvisne od dobrote neba in Jfje. Bili so domala ob ves pridela četrtek proti večeru pa se je udobno zgodilo v vaseh od Bašlja Preddvora, Bele, Visokega, Vegovega do Cerkelj in Brnika pa še prek občinskih meja. Prvi naval toče z dežjem je prišel okrog štirih popoldne. Vendar je bila toča redka in drobna, tako da ni povzročila večjega strahu. A čez poltretjo uro, približno on pol sedmih, so se usula kot orehi debela ledena zrna iz črnih težkih oblakov. Ni odnehala prej, dokler ni bilo vse prekrito z nekaj centimetri bele plasti. In pustila za seboj pravo razdejanje, uničenje. Člani krajevnih odborov civilne zaščite, gasilci in skratka vsi vaščani so takoj prijeli za delo. Črpali so vodo, kjer je vdrla v kleti in garaže. čistili odtočne kanale, kaj več pa se v tistem času, ko je že prihajala tema. ni dalo storiti. O tragediji, ki je zajela vasi na severovzhodnem delu kranjske občine, je takoj naslednje jutro razpravljal tudi izvršni svet skupščine občine Kranj na izredni seji. Imenoval je komisijo za ugotavljanje škode na kmetijskih kulturah in komisijo za ocenitev škode na komunalnih objektih in stavbah ter izoblikoval stališča, kako prizadetim pomagati. Člani izvršnega sveta so se nato podali v vasi, da bi si ustvarili grobo podobo uničenja in se s predstavniki krajevnih skupnosti dogovorili o nadaljni akciji. Podoba posameznih naselij je bila približno takale: v preddvorski krajevni skupnosti je toča najbolj prizadela vasi Mače, Novo vas. Preddvor in Hrib. Žita na poljih so omlačena ležala na tleh, krompir in koruza okleščena, prav tako sadna drevesa, travo so ponekod že kosili, da ne bi segnila . . . Neka kmetica, ki je slučajno prišča po cesti iz Mač je dejala: »Ne vem, če se sploh še splača truditi. Predlanskim je bilo vse poplavljeno, ko se je utrgal oblak; lani smo imeH potres, letos pa točo. Spomnim se, da je bila zadnjič taka par let po vojni.« Cesta proti Mačam, kamor so navozili pesek, da bi jo kasneje asfaltirali, je razrita, prav tako cesta proti Potočam, ki bi jo morali isti dan asfaltirati, pa je niso... S severne strani, od koder je prihrumela »pošast«, so razbite šipe na stavbah, plastične rolete, strehe s starejšo kritino, predvsem tiste, ki so Nadaljevanje na lž.strani BRNIK - Brniško letališče bo postalo z modernizacijo znatno večje in pomembnejše, z večjim potniškim in blagovnim prometom. Na njem bodo redno pristajala tudi večja letala. Rekonstrukcija bo zahtevala izdatna sredstva, investicija pa je doslej ena največjih v Sloveniji, čas njene realizacije pa najkrajši. — Foto: F. Perdan Kranj, torek, 18. 7. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1940 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. A GORENJSKO Praznik tankistov BEOGRAD — V nedeljo, 16. julija, so slovesno proslavili svoj praznik tankisti in pripadniki mehaniziranih enot naše JLA. Spomnili so se dogodka iz leta 1941, ko so v Gradini v Italiji na ukaz vrhovnega štaba NOV ustanovili prvo tankovsko brigado naše narodnoosvobodilne vojske. V imenu generalštaba JLA je vsem pripadnikom oklepnih enot JLA čestital generalpolkovnik Ilija Radaković. V svoji brzojavni čestitki je poudaril, da so tankisti in pripadniki mehaniziranih enot JLA dosegli pomembne rezultate pri večanju borbene pripravljenosti svojega rodu in oboroženih sil v celoti. Pozval pa jih je k doseganju še večjih uspehov. jg 16. julij, praznik pripadnikov oklepnih enot naše armade J novo — novo — novo novo — novo Brnik: vse po programu Na brniškem letališču so predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Andreja Verbiča seznanili s potekom del rekonstrukcije letališča — Brnik med letališči evropskega pomena Specializirana prodajalna nogavic Kranj, Maistrov trg 8 od 17'julija 1978 dalje delovni čas: od 7. — 19. 30 ob sobotah: od 7 — 13. ure Uoiuut 30 LET nogavice: ženske, otroške, moške, za šport in planinarjenje Brnik — V četrtek, 13. julija, si je letališče. Brnik ogledal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič in se s predstavniki letališča ter z izvajalci del pogovarjal o poteku modernizacije brniškega letališča. Igli* bilejn a - za vas — 23 vas — za vas — za vas — za vas Na Brniku poteka vse po programu in načrtih, delovna organizacija Slovenija-ceste hiti z rekonstrukcijo letališča in za zdaj se de^te še niso zaustavila. Tako delavci kot delovodje so pri delu izredno vestni in natančni, kajti en sam zastoj resno lahko ogrozi obnovo. Ob tem seveda izdatno pomaga težka mehanizacija in sposobnost izvajalca za za organizacijo dela. Za Brnik delata dve asfaltni bazi z vso močjo, na gradbišču pa so noč in dan v pogonu težki stroji. 420 delavcev prav tako dela ponoči in podnevi. To so delavci, ki so se sami odločili za delo na letališču, in se odrekli vsem dopustom. Več kot 40 odstotkov jih je Nadaljevanje na 12. str. 28. mednarodni gorenjski sejem avgusta '78 v kranju, 11.- 21. Naročnik; — UGODNI NAKUPI BLAGA ŠIROKE POT10ŠNJE — SEJEMSKI POPUSTI — VEČERNI ZABAVNI PROGRAM — VSE ZA VAŠ DOM JESENICE Načrt za delo V petek je bila v Beogradu pod predsedstvom Staneta Dolanca druga seja predsed stva C K ZKJ. Predsedstvo je obravnavalo osnutke posloi nika o organizaciji in načinu dela centralnega komiteja in predsedstva C K ZKJ. Na podlagi stališč m nalog 11. kongresa je predsedstvo obravnavalo načrt za delo i naslednjem obdobju. Na seji so obravnavali tudi nekatera druga vprašanja iz redne de j a i nosti predsedsti 'o. Predsednik Tito v Splitu Predsednik republike Josip Broz-Tito, ki se mudi na oddihu v Splitu, sije v soboto ogledal glasbeno * komedijo »O kućo mala«, ki jo je njemu na čast v Meštroviče vem dvorcu izvedlo ljudsko glasbeno gledališče iz Splita. Za omenjeno delo je na glas bo operete Mala Floramy in Splitski akvarel napisal be sedilo splitski publicist in no vinar Miljenk > Srn oje. Žetev v polnem teku Veliki kupci pšenice iz raz ni h krajev naše države so se naposled začeli pri proizvodnih organizacijah v Vojvodini zanimati za krušno žito. Še pred slabimi desetimi dnevi so bile razmere drugačne; pridelovalci niso vedeli kam s tržnimi presežki 50.000 vagonov pšenice, kolikor so ocenili, da jo bo ostalo, potem ko so sklenili pogodbe za 130.000 vagonov, namenjenih za potrebe mlinske industrije. Tako spreme njen položaj je na moč ugoden, čeprav je sledil ugotovitvam, da bo letos pridelek manjši in bi utegnili veliki kupci ostati brez zadostnih količin krušnega žita. Pretekli teden se je začela žetev na vseh jugoslovanskih žitnih poljih. Najdaljše kolone N ajdaljše avtomobilske kolone v zgodovini jugoslo vanskegu turizma so v petek in v soooto na slovenskih mejnih prehodih napovedo vale, da stopa turistična poletna sezona v zenit. Več kot deset kilometrov dolge kolo ne v Avstriji, v katerih so sv avtomobili pomikali po ne kaj ur. da so potlej v več pasovih prestopili mejo. so sv v Sloveniji sicer nekoliko raztegnile, vendar je hitu vi deti, kot da vse drvi proti Jadranu. V nedeljo je promet nekoliko splahnel, vendar so bile kolone ponekod še vedno dolge do dvajset kilometrin Z jadranske obale pa poročajo, da so praktično zasede ne prav vse postelje. Neurja nad Jugoslavijo Ne le nad Slovenijo, tudi nad drugimi kraji Jugoslo vije so se v zadnjih dneh raz besnelo neurja. Iz Sara jeva poročajo, da se je utrga/ oblak. Naliv je spremljal mo čan veter, 40 litrov dežja na kvadratni meter je zalilo šte vilne kleti in zaposlilo gasil ce. Neurja so zajela tudi severozahodno in ceni ni I no Bosno, v Hercegovini pa je bilo lepo vreme. Podobno je bilo v Zagrebu. V /W Wt sta toča m močno neurje ohromila promet m zalila kleti. V Kočam h je pihal veter s hitrostjo več kot KM) km na uro, odkrival hiše. potrgal električne žice in ru val drevje Za danes (torek). IX. julija, je sklicana redna seja izvršnega svela skupščine občine, na kateri bodo razpravljali ci poročilu o delovanju gradbenega odbora /a šolski (enter na Plavžu, o uporabi likvidnih sredstev in anuitet posojila Bosanske krajine /a odpravo posledic potresa v občini Tolmin, o predlogu Kirnja /a urhani/ein in stanovati tsku po slovanje Jesenice /a zvišanje cen toplotne energije iz vroeevodnega omrežja ter o nekaterih drugih vprašanjih. I) s, RADOVUICA V sredo, julija. Ihi v sejni dvorani družbenopolitičnih organizacij Radovljica posvet vseh podpisnikov dogovora u financiranju programa Zveze organizacij za tehnično kulturo Radovljica. Posvet sklicuje koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva, na posvetu pa bodo obravnavali družbeni dogovor o sofinanciranju /veze organizacij za tehnično kulturo, finančni program v letu IH77 in dogovor o načinu financiranja \ letu 1^78 m v nadaljnjem srednje- ročnem obdobju V sredo. IH. julija, bo redna seja komitet« občinske konference ZKS Radovljica, na kateri bodo obravnavali oceno o delovanju družbene samozaščite, oceno vaje Dobrava 78. razpravljali in potrdili sklepe s posveta družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, sprejeli program dela komiteta za drugo polletje ter se pogovorili o ureditvi muzeja \ hiši Tomaža (iodca. I) S V četrtek. "JO. julija, bo seja komisije za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zve/e sindikatov Radovljica, Na seji bodo med drugim pregledali uresničevanje program« v prvem polletni m se pogovorili o nadaljnjem delu. V sredo. julija, bo seja organizacijsko-kadrovske komisije pri občinskem svetu Zveze sindikatov. Na seji bodo obravnavah predlog možnih kandidatov za člane občinske komisije /a imenovanje poslovodnih organov v organizacijah združenega dela. predlog možnih kandidatov za člane republiških odborov sindikata in pripravo predlog« možnih kandidatov za sodnike porotnike temeljnega sodišča tloreni-ske. D.S. Problem varstva v Zasipu Zasip — Ker so krajani krajevne skupnosti Zasip večinoma zaposleni v bližnjih industrijskih krajih ali v turističnih središčih, je odstotek kmečkega prebivalstva sorazmerno nizek, zato je v Zasipu problem otroškega varstva še toliko bolj pereč. Razen tega otroci obiskujejo osnovno šolo dr. J. Plemlja na Bledu, ki pa ni tako zelo blizu. Vendar pa je krajevna skupnost odločno premajhna, da bi si omislila lastno šolo. Se najhujši pa je problem otroškega varstva. Tega se krajani dobro zavedajo, zato so skupaj s svojimi predstavniki v krajevni skupnosti vložili že veliko truda, da bi ta problem vsaj omilili, če ga hitro že ni mogoče rešiti. Organizirali so že uro pravljic, opravili so popisno akcijo o potrebah po otroškem varstvu, ki dokazuje, da so želje po varstvu med krajani precejšnje. Vendar pa denarja ni dovolj, pojavljajo pa se tudi problemi kadra. V krajevni skupno sti nimajo prostora za varstvo malčkov, kulturni dom. ki ga krajani urejajo s prostovoljnim delom, ni primeren. V zgornjih prostorih je krajevna skupnost ter Kulturno umetniško društvo. Gradijo sicer gasilski dom. vendar dela potekalo Priprave na občinski praznik Radovljica — Koordinacijski odbor za razvijanje revolucionarnih tradicij in proslave pri občinski konferenci SZDL Radovljica je na seji 13. julija pregledal dosedanje priprave na praznovanje letošnjega praznika občine Radovljica, ki bo .r>. avgusta. Izdelan je že program prireditev, ki se bodo zvrstile v vseh krajih občine od 28. julija do 9. avgusta. Program so predložile družlicnopolitične organizacije, kulturne in športne organizacije ter nekatere organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Za novega predsednika koordinacijske ga odbori so izvolili Mirka Zlat-narja. podpredsednika občinskega odbora ZZB NOV Radovljica JR Delo večine obrodi uspehe počasi, ker so tudi sredstva za izgradnjo majhna. Vendar pa krajani ne obupujejo, pač pa trdno vztrajajo, da se mora problem otroškega varstva rešiti. Zato so na eni izmed zadnjih sej obravnavali varstvo najmlajših in sprejeli sklepe. Med drugim naj bi Zavod za urbanizem na Bledu izdelal načrt ter zagotovil prostor, kjer bi začeli z gradnjo vrtca. V.Okršlar Na Hrušici praznujejo Hrušica — V spomin na ustreljene talce na Belem polju letos julija na Hrušici praznujejo krajevni praznik. Koordinacijski odbor za pripravo proslav in prireditev je pripravil pester program praznovanja, ki bo trajalo do konca julija. Do zdaj so pripravili že več kulturnih in športnih prireditev, člani sveta' krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev pa so se zbrali na slavnostni seji. Na njej so ocenili dosežene rezultate v zadnjem obdobju, delegacija pa je odnesla venec k spomeniku talcev na Belem polju. V počastitev krajevnega praznika je bilo tudi več drugih prireditev, tako mokra vaja gasilcev ter športna tekmovanja. V okviru krajevnega praznika bo tudi več delovnih akcij za bolj čisto in urejeno okolje. Razen tega bodo Hrušičani na Belem polju dokončno uredili okolico spominske plošče padlim talcem, ki so jo lani odkrili Okoli obeležja bodo postavili spominske kamne in nanje namestili ploščice z napisi padlih talcev. Potem bodo v soboto. 22. julija, mladinci pripravili partizanski pohod mimo spominskih obeležij, praznovanje pa bodo sklenili v četrtek. 27. julija z žalno komemoracijo na grobovih padlih talcev v Begunjah Začela s«' bo ob 17. uri, ob 16. uri pa bo s Hrušice odpeljal poseben avtobus. J. Rabit Jesenice — Osnovna organizacija ZSMS v Iskrini temeljni organizaciji TEL na Blejski Dobravi je v zadnjem obdobju dosegla vrsto uspehov na najrazličenjših področjih. V temeljni organizaciji Iskre je skoraj polovica mladih, 180 od skupaj 410 zaposlenih. Članov ZSMS je 120. Od ustanovitve osnovne organizacije ZSMS pred tremi leti se je članstvo povečalo že za štirikrat. Med najbolj spodbudnimi rezultati je visok odstotek mladih delegatov; kar 45 odstotkov jih je. Osnovna organizacija ZSMS je v tem obdobju oblikovala skupino mladih, ki je spremljala in obravnavala vse samoupravne akte v temeljni organizaciji ob pomoči strokovnih služb. Člani te skupine so nato na razumljiv način tolmačili akte vsem mladincem. Člani osnovne organizacije tudi stalno spremljajo poslovanje v temeljni organizaciji. V času, ko se je kolektiv znašel v finančnih teža- r Odmev na vah, so mladi pomagali s prostovoljnimi akcijami, boljšimi delovnimi rezultati, povečali so produktivnost in izboljšali disciplino. Za vse to so dobili priznanje celotnega kolektiva Člani osnovne organizacije ZSMS zelo dobro sodelujejo tudi s sindikalno organizacijo, z osnovno organizacijo ZK pa se bodo stiki okrepili, ko bo izvoljeno novo vodstvo partijske organizacije. Mladi pa so ves čas delavni tudi na drugih področjih. Organizirajo proslave ob različnih praznikih, vključujejo se v obrambne priprave v temeljni organizaciji, izdajajo interno glasilo, ki je postalo že pomemben informativni list celotnega kolektiva, sodelujejo pa tudi s krajevno skupnostjo Blejska Dobrava. Člani mladinske organizacije poudarjajo, da so vse te uspehe lahko dosegli le z delavnostjo večine mladih. J. Rabič Tovarna klobukov Skofja Loka vabi k sodelovanju delavko za opravljanj«- del in naloo tajnice direktorja in samoupravnih organov Pogoji za opravljanje del so: ii.iiin.uii poklic tehnik a. konuiiiikativne ftpoH<»lmo«tj znanje enega uve lovnega jezik« (delno! obvladan te stenografije in drugi pogoji K lamciioza uspešnost dela lšn/e^a leta. zabeležil še nas-ledn/e uspehe: 21. maja so jahači KK Vrbnje mi republiškem prvenstvu v Ljubljani (parkur za mlade kirnje) dosegli drugo, šesto m osmo mesto; 28. maja so na republiškem prvenstvu v Mariboru zasedli tretje in četrto mesto; na tekmovanju v parkurju, organiziranem ob Prvenstvu herojskih mest v Ljubljani, 7. maja, so dosegli Šesto mesto. V letu 1977 so sedanji jahači in člani KK Vrbnje dosegli tudi lepe uspehe na republiškem prvenstvu v dresuri in sicer tretje, sedmo in deveto mesto, v parkurju za mlade konje pa so bili celo prvi. Normalno delo KK Vrbnje je razdeljeno na jahalno šolo, na treninge za tekmovanja v dresuri in preskakovanju ovir ter na rekreativno terensko jahanje. V ta namen ima klub na razpolago dve manezi (veliko in malo) in prostor za parkur, rekreativno jahanje pa se odvija po javnih poteh, vpisanih v katastrsko knjigo in pa po stezah, določenih v soglasjih z GG Bled. Druga trditev v članku, da ŠD Radovljica nima svojih pravil, ni resnična. Društvo ima pravila in je normalno vpisano v register. Dejansko pa je potrebna uskladitev pravil s tem, da se vnesejo določila o družbeni samozaščiti in izvedejo nekatere formalne spremembe. To bo izvedeno septembra 1978 na občnem zboru SD in sicer v roku, kije predpisan od pristojnih organov. S tem odgovorom ŠD Radovljica ne namerava stopnjevati problema, pač pa samo razmejiti področja, ki so v omenjenem članku obdelana v neumestnih medsebojnih povezavah. Seveda želimo tudi, da se s pametnim dogovorom rešijo nepotrebni problemi. Športno društvo Radovljica Da bodo medsebojne povezave bolj jasne, ponavljam: 53 jahačev je tako krasem klub, da bi se ga vsa Radovljica od srca veselila, če ne bi... V občini niso dali soglasja k ustanovitvi KK Vrbnje, zato tega kluba sploh ni. Jahači so res dosegli lepe uspehe, a brez nujnega predhodnega izbirnega tekmovanja in — meni nič, tebi nič — so večkrat tekmovali kar pod firmo KK Triglav, razen na zadnjih tekmovanjih, ko so bili že SD Radovljica. Spet nezakonito, kajti SD nima ne usklajenih in ne potrjenih pravil. Ne le, da ste vključili klub, ki ga ni, v društvo, ki nima pravil, obšli ste sklepe konference SZDL. da se jahači včlanijo v KK Triglav, ki s svojimi prostori in tradicijo že deluje. Oh dobro znanih poteh jahači delajo takšno škodo, da se pismeno pritožujejo vaščani in pismeno tudi Gozdno gospodarstvo. Zato imate tudi s škodo, materialno, kar pošteno zvezo. Kaj bi bilo, ko ne bi tako slepomišili in si enkrat za vselej odkrito pogledali v obraz ter odpravili konjeniški problem z dnevnega reda? Zaradi družbene škode in družbenega ugleda. Darinka Sedej Denar za tehnično kulturo Radovljica - Koordinacijski »>dbor za društven«- organizacije in društva pri občinski konb-ren« i SZDL Radovljica je za sredo, lll julija, sklical delovni posvet s podpisniki družbenega dogovora o financiranju programa Zveze orga m/acij za telesno kulturo občine Radovljica. To so razen občinske konferenc« SZDL m občinskega sveta Zveze sindikatov tudi svet za ljudsko obrambo občinske skupščine Radovljica ter Interoanih skupnosti za izobraževani«', kulturo, telesno kulturo in občinska raziskovalna skupnost. Za posvet so pripravili oceno uresničevanja obveznosti v lanskem letu in predlog za izdelavo programa in finančnega načrta za vsa prihodnja leta do srednjeročne-pt obdobja. JR Mladinska organizacija v Stari Fužini Uspešnim in delavnim družbenopolitičnim organizacijam Stare Fužine se je pridružila še organizirana mladina. Z ustanovno konferenco, ki je bila pred kratkim, bo zagotovila ustvarjalnost mlade moči v fužinskem družbenopolitičnem življenju. D. Z. Funkcionalno izobraževanje uspešno in potrebno 3. stran r center za funkcionalno izobraževanje pri VŠOD t Kranju pokriva sedem organizacijskih področij n področje industrijskega inženirstva — Preda-anja namenjena predvsem delavcem združenega dela — Cilj: uvesti sodobne metode izobraže-anja in raziskovalno delo kot vez med teorijo in prakso Kranj — Letos mineva deset let. membe. ki se kažejo v organizacijah •v je bil v okviru Viske šole za rpnizacijo dela v Kranju ustanoven center za funkcionalno izobraževanje in svetovanje. Ustanovljen * bil predvsem zato, da izobražuje jdrasle za opravljanje njihovih lekvvnib nalog v organizacijah "-ruženega dela. Taka je tudi favna naloga današnjega centra za unkcionalno izobraževanje. Center pokriva izobraževanje na *dmih programskih področjih, in **r na področju samoupravne ^aniziranosti, na organizacijsko *hničnem področju, organizacijsko-"■»lovnem, na področju analize in fednotenja dela, na organizacijsko adrovskem področju, na področju ^obraževanja organizatorjev iz-^raževanja in na področju izobraževanja pedagoških delavcev. Poleg ?ga pa center pripravlja tudi ciklus dninarjev in industrijskega inženirja. Vsako od teh področij ima ''•ojega mentorja, ki glede na razvoj •lanosti in na potrebe oziroma spre- ~j~ ■ ~. »,.».■■».0«. lJtM.lt združenega dela in ki jib prinašajo nova družbena dogajanja in družbeni dokumenti, izbere in oblikuje program seminarjev. Le-ti so prilagojeni, kot smo že omenili, predvsem potrebam združenega dela. Pri izbiri nosilcev predavanj se center oslanja predvsem na predavatelje Visoke šole za organizacijo dela (pa tudi zunanje), saj prevladuje mnenje, naj bi bil vsak od njih poleg pedagoga tudi svetovalec in raziskovalec. Lani so v centru pripravili ti5 različnih tem predavanj z vseh programskih področij, kar je skupaj zneslo okrog 2KM) izobraževalnih ur. »S predavanji zajemamo celotno Slovenijo,« je pripovedoval vodja centra za funkcionalno izobraževanje Janez Jereb. »Udeležujejo se jih v glavnem vodilni in drugi strokovni delavci iz organizacij združenega dela. V predavanja skušamo uvajati sodobne metode kot so seminarske naloge, skupinska dinamika, metoda Obveznost za vse Tržič — Tržiška občinska skupščina je sprejela odlok o določitvi stopenj prispevka /a financiranje, vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Tržič za letos. Čeprav velja samoupravni sporazum o financiranju, vzdrževanju in obnavljanju komunalnih objektov in naprav skupne rabe tri leta, bo treba kljub letim /a vsako leto posebej določati prispevne stopnje. V t iv.is.ki občini -o -r odlo<"ili. da In znašal letos prispevek <»."> odstotka od dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela. delovnih skupnosti in od dohodka občanov, ki ustvarjajo z. zasebnimi delovnimi sredstvi. V občini bi s tako stopnjo zbrali letos dobrih 200 milijonov starih dinarjev /a vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov skupne rabe. Dosedanji prispevek /a uporalio mestnega zemljišča se po novem lahko i roši le za gradnjo primarnih komunalnih naprav. \ občini za sprejem samoupravnega sporazuma m prispevkov, ki jih zbira samoupravna komunalna interesna skupnost, ni bilo prevelikega navdušenja. Sele pinija je samoupravan sporazum podpisalo toliko popisnikov. da je začel veljati. Ker se v prvi polovici let a denar za ta namen m zbiral, je morala skupščina sklenit i. da velja odlok od I julija dalje, torej pol lela. prispevna stopnja pa zaradi tega ne bo (),."> odstotka, ampak I odstotek, da bodo planirana sredst v a; ki se bodo uporabljala v glav nem za v zdi v.ev an je cest in javne i azsvet I jave, do koma leta zbrana -jk Spori pred poravnalnimi sveti spešno delo poravnalnega sve reobrazbo pravosodnega sista filni sveti v vlogo in pomen UDOVLJItA - Ob preobraz-naseca pravosodja zdaj retl- tu v Gorjah — 's istemu imajo porai krajevnih skupnost! h drugačno ' — Podružabljanje sodstva 'm sodiščem ostaja sojenje •< * tistih področjih, kjer se po 'vljajo zahtevki, s katerim r*anke ne morejo prosto razpo Jeseni višje oskrbnine skupščina skupnosti otroškega 'va Kranj, ki je na svoji zadnji prejela finančni načrt skupno BI letošnje leto, je razpravljala ■ '> fx*višanju oskrbnin v vrtcih in ■ fih. Nove cene, ki jih mora obrav-**»ti še skupnost socialnega var r*i p<)trditi pa izvršni svet skupšči-- občine Kranj, naj bi začele veljati septembrom letos. Tako naj bi Jfia mesečna oskrbnina za predšol-'*i otroka veljala v jeseni H-iO din, 'dojenčka v jaslih pa lW(ldm. kar ''jneni 20-odstotno povišanje. ^legati na skuiiščini so se s takš-,rn povišanjem strinjali še posebej "'>. ker so oskrbnine v kranjski '"mi še vedno med najnižjimi v '•"■Keniji ^ Dolga leta so bile oskrbni-in so ...še sedaj pod republiškim 'prečjem, ker je vedno skupnost T'&kega varstva /,agota\lj;ila doji sredstev za nemoteno izvajanj«' r'*kega varstva v vrtcih. S tem "i'm družl)enim prispevkom za '.^tvo otrok, sem je treba šteti še ~&e*iranje oskrbnin socialno ogro-"nim družinam, pa se seveda skupki relativno ne povečujejo tudi H»tva za investicije v nove vrtce. *ii v letošnjem leto je za regresi *"je oskrbnin namenjeni* HO milijo ' starih din. Delegati so bili mne-da je potrebno vsekakor omogo-regres pri oskrbninah vsem, ki so 'regres pri o.-.«..,.. ^ potrebni, vendar pa menijo, da J>ilo treba cenzus za družinski do-/fek vsekakor dvigniti ter tako do-J da bi višjo oskrbnino plačale ffine, ki jo lahko. Vendar pa je ,^a dodati, da je po novem pravil-*u o sprejemu otrok v kranjske ,tye zagotovljen vpis predv.sem "•■oino ogroženih dru • ■ ji.: ...... r'kom iz socialno u^iw«; j ■ je takih z visokimi dohinlki \ zelo malo. "ljub temu je bila sprejeta les ij* za regresiranje oskrbnin kot M predlagana, spremenili pa naj bi Prihodnje leto, ko bo treba oskrb glede na naraščajoče material ^stroške verjetno spet spremeniti {tanje oskrbnine veljajo za tvi- niti. v.se v obči- «-„JC °"2tveIM. ustanove v o *,jno varstvene ^ S d a ne z Jereb prigodkov in podobno. Na ta način naj bi se vsak slušatelj aktivno vključil v delo. Iščemo trdnejšo povezavo med teorijo in prakso.« Ideje za program funkcionalnega izobraževanja prihajajo neposredno iz organizacij združenega dela. oblikujejo se na raznih seminarjih, nastajajo v centru, ki stalno spremlja potrebe združenega dela. domačo in tujo literaturo, nove dosežke pa tudi pri raziskovalnem delu. ki ga opravlja njihov inštitut za organizacijo dela. »Zanimivo je, da so prejšnja leta prevladovale centralne seminarske oblike za več organizacij združenega dela. Zdaj pa pripravljamo vedno več izobraževanj po naročilih posameznih organizacij. Naši strokovnjaki že pred predavanjem podrobno preučijo razmere . in potrebe v določeni delovni organizaciji in na podlagi spoznanj oblikujejo program izobraževanja. Tak način je še posebno učinkovit,« je dejal Janez Jereb. Center pa poleg rednega programa izobraževanj organizira vsako leto tudi podiplomski študij za nekdanje diplomante Visoke šole za organizacijo dela. na katerih jih seznanja z novimi dosežki na področju organizacijskih ved. Pripravlja še razna posebna posvetovanja; tako je bil lani posvet p dohodkovnih odnosih oziroma delitvi dohodka, letos pa pa je v programu posvet organizatorjev izobraževanja glede na novi zakon o usmerjenem izobraževan ju. Strokovnjaki centra so se ž«' lotili pripravljanja novega programa za prihodnje leto. jeseni pa bodo izpeljali še zaključni del predavanj o razvodu del in nalog, ki ga bodo morale vse organizacije združenega dela urediti do konca leta. »Na podlagi pridobljenih izkušenj pripravljamo nekatere spremembe s področja seminarjev industrijskega inženirstva. Gre za to, da bi izoblikovali strokovnjaka, ki bi v združenem delu bil v celoti, organizacijsko in ne samo strokovno, sposoben voditi večji strokovni team.« V centru za funkcionalno izobraževanje m* nameravajo v prihodnje v š«' večji meri posvetni raziskovalnemu delu. Ugotavljati nameravalo nied drugim uspehe oziroma delovne rezultate posameznih udeležencev seminarjev, poleg tega pa doseči tudi čim boljšo m učinkovitejšo tehnologij«! izobraževanja ZK v središču dogajanj Na seji občinske konference ZKS Škofja Loka. ki je bila v četrtek, so za novega sekretarja komiteja izvolili Lovra Gajgerja iz Železnikov, za njegovo namestnico pa Ivanko Malovrh i/ Škofje Loke. Oba sta znana družbenopolitična delavca in sta tako v občini kot izven nje opravljala vrsto odgovornih funkcij. Prejšnji sekretar Marjan Gantar je pred časom zaprosil za razrešnico in odhaja na novo delovno mesto. H. Jel ovčan Lovro Gajger je bil med drugim član ('K ZKS. član sekretariata OO ZK. komiteja občinske konference, delal je v sindikatu, bil predsednik delavskega sveta SOZD Slovenija-les. odbornik in delegat občinske skupščine. predsednik delegacije ZZD za republiško skupščino. Na VIII. kongresu ZKS je bil ponovno izvoljen za člana CK ZKS. še'vedno je član delegacije za ZZD skupščino SH Slovenije, bil je predsednik ZZD občinske skupščine, sekretar OO ZK v Alplesu. član samoupravnih organov v tovarni in krajevni skupnosti. Ob izvolitvi za sekretarja komiteja OK ZKS je dejal: »Za komuniste tako v Skorji Loki kot tudi drugod je sedaj izredno važno, da še enkrat pogledamo, kaj smo ' zapisali v kongresne dokumente in na podlagi razmer v okolju, v katerem živimo, ugotovimo, katere naloge so najbolj pomembne. Ena važnih nalog je vsekakor ta, da izkušnje prvega mandatnega obdobja delegatskega sistema koristno uporabimo in odpravimo pomanjkljivosti. Ponekod se namreč že kaže, da smo napake, čeprav vemo zanje, pripravljeni ponavljati. Druga izredno važna naloga je uresničevanje zakona o združenem delu, kajti potrebno je uresničiti vse tisto, kar smo zapisali v samoupravnih aktih. V škofjeloški občini je prav gotovo planiranje, tako s prostorom kot s časom, področje, ki nas bo v prihodnjih letih veliko zaposlovalo. Prvi korak, urbanistični program, ki je pravkar v javni razpravi, je narejen, od tu pa se odpira široka paleta del, ki jih bo treba uresničiti v tem in prihodnjem srednjeročnem obdobju. Ker pa je prav planiranje s prostorom izredno občutljiva, saj zadeva vse občane, bo potrebno imeti dober posluh za pravilno vrednotenje in sprejemanje vseh potrebnih dokumentov. Če se ob koncu dotaknem še dela občinske konference ZKS in organizacije ZK v škofjeloški občini, bi dejal, da je moja želja, da ZK ne bi bila na repu dogodkov in naj ne bi potem analizirala, zakaj nekaj ni bilo narejeno, temveč naj bi dajala pobude za akcije in jih potem skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, organiziranimi v fronti SZDL, uresničevala. Skratka, ZK mora biti v središču dogodkov in ne opazovalec, ki ocenjuje.« \0 Ze letos izračun za prihodnje leto Tržič - IteniiblišL.i vL i.,w/.„.J ..<„.b..., -n . . ■ Tržič - Republiška skupščina jt konec- decembra lani sprejela zakon, ki je določal, da morajo biti do konca letošnjega marca podpisana dopolnila samoupravnih sporazumov interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti in določene prispevne stopnje. Sporazumevanje in dogovarjanje povsod ni bilo uspešno, zato je morala sprejeti republiška skupščina Zakon o z,a«"as-neni financiranju SIS družbenih dejavnosti, ki je veljal do konca junija. V tržiški občini je bilo sporazumevanje ii planih skupnosti in finančnih potrebah uspešno. Do lil. marca je dopolnila samoupravnih sporazumov podpisalo nad dve tretjini p«xl-pisnikov, do konca junija pa je od-stntek podpisnikov ž«» prew»&«'! 'M' '»H slotkov. To potrjuje, da je bilo v tržiški občini planiranje potrošnje v samoupravnih interesnih skupnostih realno. Prispevne stopnje do konca leta so v poprečju nižje ck! lanskih. Ko so v tržiški občini sprejemali odlok o prispevnih stopnjah za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti d«> konca leta. so menili, da mora biti prihotJnje leto dogovarjanje učinkoviteje kot letos in se ne sme tak«) dolgo zav leči. Še letos kaže dobro načrtovati prihodnje potrebe in uporabo. Predvsem se je treba hitreje dogovarjati na ravni republike, kar velja tako za interesne skupnosti kot za proračun, s katerim imajo v tržiški občini že nekaj let težave. -Jk Ivanka Malovrhova je bila tudi v pretekli mandatni dobi namestnica sekretarja OK ZKS Škofja Loka. Jje dolgoletna družbenopolitična delavka. Bila je predsednica OK ZSMS. odbornica, članica OK ZKS. delegatka občinske in republiške skupščine Z njo smo se pogovarjali o organiziranosti ZKS v Škofji Loki: Konferenca ima po novem 45 članov, komite pa 11. Komite je izvršilni politični organ in vsak član komiteja je odgovoren za določeno področje dela, vsak član konference pa za delo nekaj osnovnih organizacij. To je v skladu z načelom, sprejetim na kongresu, da se bomo komunisti organizirali tam, kjer delamo in bomo aktivni tam, kjer se pojavljajo problemi. Zato je težišče dela preneseno v osnovne organizacije ZKS in, če se bomo tega načela držali, bo prav gotovo dosežena večja aktivnost vseh komunistov. Moramo pa še najti primerno obliko dela, ki bo nadomestila delo svetov osnovnih organizacij ZK v delovnih organizacijah, ki so po VIII. kongresu prenehali delovati. Sveti v K S pa bodo delovali naprej.« L. Bogataj stran Čez leto v novih prostorih Torek, 18. julija 1978 Delavci CRE1NE - TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije na Lahorah pri Kranju delajo v nemogočih razmerah - Njihov program kmetijske mehanizacije vse bolj zanimiv in iskan -Edini proizvajalci cistern v Jugoslaviji - Uvoz pokrivajo z lastnim izvozom in ga še presegajo — Do leta 1982 na Laborah najsodobnejši servis Zastavinih vozil Cvz letu ttni f>i> stika čisto t/ruftttčmt Ob tistih ogromnih kupih železja in cevi raznih profilov, odlitkov, palet z raznimi polizdelki, pa spet tra-verz. ki so porinjene prav do betona glavne ceste Ljubljana-Kranj, človek nehote pritisne na zavoro: če bi se z avtom po nesrečnem slučaju znašel sredi teh rjastih kupov, te ne reši več nobena stvar na svetu. V takih in podobnih nemogočih razmerah se trudijo iz dneva v dan delavci CREINE v TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije na Laborah, vzdržujejo kar se da največ reda med vsemi temi materiali in se tolažijo z mislijo, da bo čez leto dni bolje. Kot so nam povedali, bo, če bo šlo vse po sreči, za kranjski občinski praznik, 1. avgusta 1979, proizvodnja preseljena v nove prostore v komunalni coni na Primsko-vem. .1770 kvadratnih metrov proizvodnih in skladiščnih prostorov bodo dobili in še dodatne prostore v upravni zgradbi, ki ima že postav Ijene temelje. Z gradnjo hale pa bodo začeli 1 o. septembra letos. Potreba po večjih prostorih se j« kazala že pred petimi leti in so z in vesticijo v komunalni coni začeli že leta 1971 Potem so se združevali in denar je šel za druge namene. Tako so se stvari zavlekle, zdaj pa je stvar dozorela in je dokončna, (iradli bodo na podlagi sovlaganja Vsa investic i-ja bo veljala skoraj 70 milijonov: Agrotehnika Ljubljana in Hmezad Žalec bosta prispevala po milijonov, Gorenjska kmetijska zadruga ;j in Poljoopskrba Zagreb 2 milijona dinarjev. Kranjski Merkur bo dal za 5 milijonov blagovnega kredita. 10 milijonov bo dala CRKINA iz last nih sredstev in -i milijone ALPK-TOUR. ostalo pa bodo sredstva Ljubljanske banke m Zavarovalne skupnosti Triglav. Komaj čakajo nove prostore Zavedajo se, da vse skupaj kvari ugled mesta, da so v nevarnosti ljudje, tako delavci kot mimoidoči, vendar bo treba še leto dni strpnosti Le 1000 kvadratnih metrov površine imajo zdaj na voljo za proizvodnjo, skladiščenje in upravne prostore. Leta 1972, ko so izdelovali na leto po 270 cistern, je še šlo, letos imajo v programu 2000 cistern. 1000 nosilcev VIKON (malih in nošenih) in 200 vlečenih! Ni čudno, da so morali proizvodnjo poriniti kar skozi vrata na dvorišče in so brez skladišč ... Ko pa bodo novi prostori, skoraj štirikrat večji od sedanjih, bo šlo laže in tudi proizvodnja bo skokovito poskočila; do leta 1980 se bo potrojila. brutoprodukt, ki danes doseže 8.9 stare milijarde, bo takrat zrastel na 25,30 milijarde' Z delom so dobesedno zasuti Njihov osnovni program je proizvodnja vakuum cistern za prevoz gnojevke in za namakanje kmetijskih površin od 1000 do 10.000 litrov. potem mon očiste me, ki se uporabljajo za iste namene, pa tudi za ga silce. Lotevajo se tudi izdelave plastičnih cistern vseh zmogljivosti za napajanje, deponiranje tekočih gnojil, namakanje kmetijskih površin itd. Trenutno izdelujejo skoraj samo vakuumske cisterne, potem pa se mislijo bolj preusmeriti na mon očiste me, ki imajo lahko zelo široko uporabnost: tudi za komunalne zadeve, za pranje cest itd. Zelo iskani so tudi njihovi t rosiki. Te delajo v kooperaciji z nizozemsko firmo VI CON, s katero imajo dogovorjeno dolgoročno poslovno tehnično sodelovanje. Kolikor od Viconu uvozijo del ov. izvozijo tudi izdelkov. Vendar izvoz tudi močno presegajo: zdaj za 20 odstotkov, vse pa kaže, da se bo izvoz njihovih proizvodov še dvignil In pri (K KI NI načrtujejo tudi že naprej. Ko se bodo sprostili prostori, v katerih je zdaj kmetijska meha nizacija. bo na Laborah urejen ser vis za vsa Zastavina vozila. Že letos bo ob hali za tehnične- preglede postavljena avtomatska pralnica, ki bo imela zmogljivost 70 vozil na uro. Pri tehničnih pregledih bodo dodali še eno stezo za pregled osebnih vozil. Ta bo pa služila za tehnične preglede tovornjakov in avtobusov. Imeli bodo tudi močno kleparsko delavnico, barvanje, večjo elektrodelavnico. prodajalno rezervnih delov in s tovarno SAVA se že dogovarjajo za montažo gum in prodajo vseh gumijastih izdelkov, ki so vezani na avto . .. Tako bomo Gorenjci dobili kompletno ponudbo avtomobilskih storitev. No, mimogrede: od letošnjega aprila lahko na servisu na Laborah uredite že vse okrog registracije in zavarovanja vozila. V prihodnje bo tu moč dobiti tudi tablice za nova vozila . . . Vse to bo in se kaj drugega zraven, le da se v tem letu dni resnično ivši 120 delavcev TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije iz svoje najhujše prostorske stiske. D. Dolenc Moste - drtnfnju tfii Zfjtttltthi i-.li-kti" /.u >t nit u mil l>i . ttiiljUi lil M' /«•/♦> nju /esc/l. (il(lil jllUlllillil ///•> /.////> I/din: h.lil,t> ■ > /ll >t lllt U /> H SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ .vil. za v sesl ran sk * Status »invalidne osebe« (2) Delo strokovne konusne I stopnic- se začne-, ko je končan pripravljalni postopek Strokovna komisija je organ ki izdaja izvide, ugotovitve m mnenja o obstopi invalidnosti Formalno pravni status »invalidna oseba« opisan v sklepu potrdi izvršni odbor skupnost, za zaposlovanje Na odločitev strokovne- konusne I stopnje se kandidat lahko pritoži v M dneh od dneva prejem« sklepa na drugostopenjsko strokovno koinisi|o v I JUtl liani Strokovno konusnu I stopnic sestav I,a,o. 2 zdravnika medicine drla. 2 socialna delavca. L tel. nolota m rehabil.tac i|sk. svetovalec lak sestav stro kovu« komisije le zaboli oltrav liaVO invalidne osebe- Kolona laza v pripravi invalidne osebe za zapo sbtev |c usposablianle in nato /aposbte-v. kar sodi v redno delavnost skupnosti za za|H>slov aoi< (ilede zaposlov an ia je poinemhiio omenili določbo II i lena zakona o zaposlovanm in o zavarovanju za primer brezposelnost i i( i hst SI\S. >-i |,s 7|| | ,, namreč /avezuie oii^aiuzac i|e združenega dela delovne skupnosti m organe lei zasebne delodajalce, da zagotovim možnosti za zaposlitev invalidnih osel> \ primerili ko ima|o prosto delovno mesto ( e se i< na razpis prijavilo več oseb, morajo pri izbiri dati prednost invalidnin! osebam, če- ustrezalo njihove .strokovne in druge spose>hnosij zahtevam prostega delovnega mesta Zakon o usposabl|an|ii in zaposlo vamii invalidnih oseb tet pravico bist veno dopolnili je sa| lahko invalidna oseba. rtVOJO prednost lili pravno uveljavita pred sodiščem /dru/enega dela v Kiaiitu se- |c strokovna konusna I sietpme- do koma ma|a letos sestala šestkrat Stat lis .-invalidne osehe |e oel •12 obravnavanih ose-l> dobilo f>. V oseb pa ne Organizacije itdružeuega dela pa ludi naseliti i delodajalci v Kranju za »daj nimajo posebnega p<-sluha za usposablian je in za|m»slov anie invalidnih oseb Upajmo, da se hodil / novim zakonom <> usposabl |.-in m m zaposlov an m invalidnih ose-h poka zale več|e možnosti m lazumevania za vkiiu.e- vanje invalidnih oseb \ zaposlitev Marko -le-1 mii rehah svetovalci Mi i iirsiii O dovolj strokovnjakov Mnenje delovnih organizacij, naj se štipendije podeljujejo le iz družbenih sredstev, se še ni kaj prida spremenilo — Le malo kadrovskih štipendij Radovljica - V šolskem letu, ki se je izteklo, je v občini vložilo prošnje za štipendije 2< h i učencev in študentov in sicer jih je 76 odstotkov prosilo za solidarnostno štipendijo. 24 odstotkov pa za razliko od Življenjskih stroškov Med novino prosilci ic bilo f>8 odstotkov srednješolcev. ,12 odstotkov študentov višjih in visokih šol in K) odstotkov Učencev poklicnih šol. Največ |c- bilo deklet, ker se Ic- malokrat odločajo za šolanje tehničnih smeri in težje pridobilo kadrovsko štipendijo. V občini prejema štipe-nehie iz združenih sredstev 442 učencev i studentov, na Gorenjskem pa so podelili štipendije okoli 2000 pros -ceni Največ štipendij na Gorenjskem prejemajo otroci staršev, ki p zaposleni v družbenem u> zasebnem sektorju, sledijo otroci san.oha i-nilk. otroci upokojencev in otroci kmetov. Teh je največ v škof jelo ri občini, zato je v tej občini teh prošenj tudi največ Tisti, ki prejemajo solidarnostno štipendijo, se šolajo večinoma v poklicih, kjer jih je težko zaposliti, vendar pa v radovljiški občini prevladuje Ekonomska fakulteta, nato Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. Filozofska fakulteta ter ostale visoke šole. predvsem družboslovnih smeri. Pri srednješolcih pa je največ gimnazijcev, dijakov ekonomskih sredinih šol, tehničnih srednjih šol ter dijakov zdravstvenih šol Ko v občini primerjajo podatke o poklicih, ki jih želijo štipendirati organizacije in poklici, ki jih štipendirajo iz združenih sredstev, š^ vedno ugotavljajo, da se ti med seboj precej razlikujejo. Te razlike o deloma tudi opravičljive, saj je namen štipendiranja iz združenih sredstev v tem. da se daje možnost šolanja sposobni in nadarjeni mladini, čeprav zanjo ni kadrovskega interesa. Vendar pa bo potrebno v prihodnje še bolje preučiti potrebe in interese z.adruženega dela ter le-tem prilagajati štipendijsko politiko. V radovljiški občini se število kadrovskih štipendij ne povečuje.Lani so delovne organizacije razpisale ">2 kadrovskih štipendij, kar je predstavi ialo na Gorenjskem predzadnje mesto pred tržiško občino. Za šolsko leto. ki prihaja, pa so delovne organizacije razpisale le 72 kadrovskih štipendij in se tako med vsemi delovnimi organizacijami Gorenjske radovljiška občina uvršča na zadnje mesto. Na Jesenicah so delovne organizacije razpisale I 12 štipendij, v Kranju ;129. v Škot ji Loki 131, v Radovljici 72 in v Tržiču 7*>. Kadrovske šti|>endije so v občini razpisale predvsem večje proizvodne organizacije, medtem ko sla jih turizem in gostinstvo le malo. Da delovne organizacije v občini premalo razmišljajo o štipendiranju lastnega kadra, priča tudi anketa. Od 74 delovnib organizacij, ki so na vprašanja o štipendiranju odgovorile, jih le 1« pridobiva kader s podelitvijo kadrovske štipendije. .~>8 delovnih organizacij pa kadrovsko ne- štjiK-ndira. razen tega pa se ob delu izobražuje 188 delavcev. Delovne organizacije navajajo več vzrokov, med drugim pravijo. odstotka sredstev za štipendiranje iz združenih sredstev opravljena dolžnost do pridobivanja lastnih kadrov, še ni spremenilo I). S. Največ je avtoprevoznikov se povezujejo večinoma preko obrtnega sejma v Kranju. Potrebe popovezovanj u zasebnega in družbenega sektorja pa so precejšnje, saj družbeni sektor povezuje precej zasebnih kooperantov izven občine. Razmere se bodo uredile tedaj, ko bo zadruga rešila nekatere svoje probleme in ne moteno delovala. Komisija za pospeševanje malega gospodarstva predlaga tudi, da bi v novelacijah urbanističnih načrtov preverili ustreznost obrtnih sosesk in pri izdelavi zazidalnih načrtov stanovanjskih sosesk in središč opredelili lokacije za storitvene obrtne dejavnosti. Danes sta za obrtno dejavnost namenjeni le soseska v Lescah in v Bohinjski Bistrici, na Bledu pa se še niso sporazumeli. Pri tem je najbolj prizadeta Kovinska delavnica Bled, ki nima ustreznih možnosti za razvoj. Menijo tudi, da hi poslovna banka morala znižati znesek lastne udeležbe in podaljšati rok vračanja kreditov, da bi se določen odstotek davkov namenil za pospeševanje razvoja deficitarne storitvene obrti ter da morajo inšpekcijske službe poostrili nadzor in ukrepati proti šušmarjem. D. S. Prednjačijo naložbe v kovinsko industrijo Radovljica — Za gospodarstvo radovljiške občine v prvih mesecih letošnjega leta je med drugim značilna zelo intenzivna investicijska dejavnost. Tako so naložbe v primerjavi z lanskim obdobjem porasle za 64 odstotkov. Največ je vlagala kovinska industrija, sledi lesna industrija ter gostinstvo in tekstilna industrija, medtem ko so ostale delavnosti malo vlagale. Kljub tako ugodnim rezultatom pa uresničevanje programa naložb |)(,te-ka nekoliko slabše, saj je vrednostna izvršitev plana v petih mese-, ,h bila Ic l»-odstotna. Najpogost^, ši vzroki za zaostajanje so v omejit vah pri uvozu industrijske opreme^ v zamudah gradbenih del, v zamudah dobaviteljev opreme in v administrativnih postopkih pri razrun seiglasjih. V gospodarstvu občine je danes okoli 160 naložb, od tega jih po mne^ nju delovnih organizacij ne poteka v skladu s planom okoli 35 odstotkov. Radovljica - Komisija za pospeševanje malega gospodarstva pri radovljiškem izvršnem svetu je že obravnavala uresničevanje plana malega gospodarstva za obdobje 1976 do 1980 in ugotovila, kako se uresničujejo priporočila in sklepi članov izvršnega sveta. Število rednih obrtnikov se je v prvih petih mesecih letošnjega leta povečalo, največ je novih avtoprevoznikov. Obrt so odpovedali pred* vsem zaradi upokojitev. Združenje obrnikov in gospodarska zbornica sta poskrbela za organiziranje obrtnikov v obrtne zadruge in za večjo povezanost z organizacijami združenega dela in krajevnih skupnosti ter dala pobude za ustanovitev posebnih organizacij združenega dela. Obrtna zadruga že deluje in je lani ustvarila več kot milijardo dinarjev prometa Sodelovanje l družbenim sektorjem še ne poteka dobro, saj ni veliko trajnejših Kooperantskih pogodb, z industrijo Vegrad praznuje Gradbeno Industrijsko podjetje Vegrad Vele-ni«' ima v svom-ih se-stavu osem temc-linih organizacij združenega dela m sodi DO svoph poslovnih rezultatih in samoupravni organiziranosti uuui uspešna grad-he-na podjetja Letos praznuj« 20-letnico svojega obstoja, zaposluje 2000delavOSV m ustvarja 1.2 milijarde dinarjev realizacije Osnovna programska usmeritev \ egrada js industrijska gradnja vseh vrat objektov, tako doma kot na tujem Doslej so igradili že- številne objekte v Zahodni Nemčiji in Nemški demokratični republiki, v letošnjem jubilejnem letu pa »ače njajo z gradnjo prvega Industrijske g| objekta iz -loma izdelanih <-le meni ov \ posednjj A vsi nji. Največ stanovanj so delavci va grada doslej zgradili v Velenju. V Ljubljani, v Beogradu in v Karlov ou Na pol industrijske gradnje pa so stopili z otvoritvijo tovarne- be- tonakin konstrukcij po Yiej ing'*"« vin oel M ost a rja do desrni< * svojem proizvodnem programu imajo i udi več drugih izdelkov, leto- OS n eačeii s proizvodnjo nitartorskfli slemen tov v Velenju Sredstva za iz gradnjo tovarna sta sdrutili delovni organi/a. m Vegrad in Gorenp*. Uspešna sezona kranjskih gledališčnikov sest premierskih uprizoritev — MaLo predstav foma _ Prevelik napor za nepoklicni ansambel — Priznanja Kranj - Gledališka se/ona se je tudi /a kranjsko Prešernovo gleda-s,v zaključila. Bila jo skorajda v Mrk pogledih izjemno naporna, a idi uspešna. Kar šest novih pred-•i.iv je bilo v preteklem obdohju iipri/or jenih: od teh tri za odrasle. ena za otroke in mladino ter dve lutkovni predstavi. Gledališčniki so odigrali 172 ponovitev. Ob teh visokih številkah pa je potrebno ugotoviti, da je bil levji delež predstav odigran na gostovanjih. Kar 1 10 ponovitev je doživelo Strokovni gledališki center pri kulturni skupnosti Kranj Pomagati amaterskim skupinam Kranj — Pred sedmimi leti je bil Pri občinski kulturni skupnosti ustanovljen gledališki strokovni (enter z temenom pomagati kulturnim dru-*tvom in skupinam do kvalitetnejših zledaliških uprizoritev. Nekaj let je minilo, ko center ni zaživel tako kot bi bilo treba. Ko pa k prišlo v sezoni 1975/76 do nekaterih kadrovskih sprememb v sanjskem gledališču, se je tudi delo teatra razširilo na večje število dru-■er in skupin. Rezultat tega je bolj-* kvaliteta uprizoritev in reper-toarnega izbora. Gledališki center je v obdobju od |W5. do 1978. leta dokaj podrobno razčistil vprašanje, čemu je namenjen, kakšna je njegova vloga do društev, skupin, zveze kulturnih or-&nizacij in kulturne skupnosti. Tako je s predstavniki društev, kul-^rrie skupnosti in zveze kulturnih r,TWinizacij ter ob prizadevanju umetniškega vodstva Prešernovega fedališča zarisal izstopnice svojega dela in program za daljše obdobje, ki f vseboval gledališko izobraževanje *h aktivnih sodelavcev v občini. ^tej podlagi je bil izdelan podro-% delovni načrt, ki obsega pomoč pri vzgoji amaterskih igralcev, režiserjev in mentorjev, tehnično pomoč pri scenskih opremah predstav in konstumografiji. Poleg režij in mentorstva se je vodstvo centra odločilo za strokovne seminarje in študij skupnih predstav in recitalov z reprizami. Ta oblika dela je pokazala dobre rezultate. Tudi vključevanje nadarjenih igralcev in režiserjev v skupino Prešernovega gledališča je uspelo. Igralci in režiserji imajo priložnost slediti študiju in postavljanju predstav skozi vse faze dela. od prve bralne vaje do generalke. Taka metoda študija in dela kot je v gledališču se postopoma vnaša tudi v dpuštvih in skupinah. Štiriletne izkušnje so pokazale, da je treba z izobraževanjem gledaliških delavcev nadaljevati. V naslednjem obdobju namerava center delo popestriti z novimi metodami in pritegniti tudi nove zunanje sodelavce. Vsak režiser ali mentor bi moral imeti sodelavca iz društva, v katerem dela. Na ta način bi povečali število režiserjev, ki bi bili sposobni prevzeti režijsko vodstvo ob manjši pomoči centra. J. Kovačič I H ' ' |{eiM--an''ni dvorani koncert, na kalinu, >ixlehi|e Ob I' "JL-,' Ihana hraiuž Kaepui. me/zosopranistka Marinka 10 -',pia/ii- ■ •' j litiana Spora) liro 111 / Na sporedu sn drla Kehe/ »»> f";,J ~,,;or,Ka \ l.aiovira I Brahinsil. I favn. a S ^^V^MdU.ni.k.'d.diovnip^nn V Kin-'"4'1 II. ^^TMedvodah - Prvaro:s,aiahky,n,h Kastava » (/„m„ /(7l /*,,■/,-«,, , A/.../i,«/«/i Mi-i/l •'triu ■ h l> ], bila > • previi Žive . . . ' VI. I. Portreti Rafaele Potokar — Do srede prihodnjega tedna bodo v galeriji Prešernove hiše v Kranju še na ogled platna slikarke Rafaele Potokar. Po glavitiu izraz njenega slikarstva, ki po tematiki zajema širok okvir, ostaja JjitTuK*. Vi'"(!c:' Portret v s/nislu bolj ali manj realistične reprodukcije upodob/jenca. temveč portret, čigar zunanji ude Z pomeni le izhodišče za vsebinsko poglobljeno likovno obdelavo. Podobno kot portret so zasniiVuil? ilidl siikartanr ktSjiR?, (H J.) - Foro: F. Perdan Slikarstvo Rafaele Potokar Čeprav zajema slikarstvo Rafaele Potokar po svoji tematiki širok okvir, ostaja vendar slikarkino poglavitno izrazilo portret. Vendar ne portret v smislu bolj ali manj realistične reprodukcije upodobijenca. temveč portret, čigar zunanji videz pomeni le izhodišče za vsebinsko poglobljeno likovno obdelavo. Portret Rafaele Potokar hoče hiti psihološko veren prikaz upodohljen-čeve osebnosti, izraz njegove notranje in šele v drugi vrsti njegove anatomske resničnosti. Ekspresivni značaj slikarkinih del vodi k poenostavljanju telesnih oblik v sliki, plastičnost se umika ploskovitosti. portretiranec se obrača s svojo širšo stranjo telesa proti gledalcu, prevladujejo lokalne barve, večje slikane ploskve razpadajo v manjše in koloristično različno obravnavane delce. Vse te oblikovne, barvne in kompozicijske značilnosti Rafaeli-nih platen pa niso rezultat nekega študijskoraeionalnega pristopa k slikarski tvarini. temveč spontan izraz slikarkinega odnosa do sveta in življenja: ne tisto, kar prihaja in izginja, pomembne so vrednote, ki presegajo trenutek našega bivanja — humanizem, lepota, upanje pa tudi stanja, ki nas vznemirjajo — osa-melost. obup. strah. Nemir in spokojnost, napetost in sproščenost, odpor in naklonjenost, ki se skrivajo v upodobljencu, razbiramo iz potez njegovega obraza iz drže telesa, iz gibov rok. Podobno kot portret so zasnovane tudi slikarkine krajine. Čeprav so največkrat posnete po realnih predlogah, 80 vendar v svoji poenostavljeni, stilizirani obliki podobne nekakšnim imaginarnim krajinskim podobam. Arhitektura, ki je vpeta v krajinski motiv, učinkuje tesnobno in spominja na mrtva bivališča. Ta olja se nam razodevajo kot portreti neznane, samotne pokrajine, sveta ki ga je opustela neznana roka. So bolje opomin in svarilo ljudem kot podoba narave, v kateri živimo. Cene Avguštin Priprave na slavje ob 750-letnici Kamnika Jubilej mesta pod Kamniškimi planinami Kamnik — Prihodnje leto bo minilo 7">l» let. odkar je bil Kamnik zapisan \ zgodovinskih zapisih, ki spo minjajo na obstoj mesta pod Starim gradom. Ob tej obletnici se bodo v Kamniku temeljito pripravili na proslavo, ki bo potekala skozi vse leto. Vsi zbori delegatske skupščine so že imenovali odbor za praznovanje, ki ima 20 članov, vodil pa ga ho Kram Svetelj, predsednik kamniške občinske skupščine Odbor za praznovanje bo pripravil poseben program, ki bo združeval prireditve tako na kulturnem pod iočju koi na gospodarskem pod toč ju, Oh visokem jubileju mesta IkmIo temeljito obnovili staro mestno jedro, ki predstavila poseben kul Koncerti na Blejskem otoku le za peščico sladkokuscev Blejski otok s svojo dominantno baročno cerkvijo prav gotovo daje svojstven pečat Bledu in njegovi okolici. Otok sodi s svojimi bogatimi arheološkimi najdbami v sam vrh prepričljivih primerov gradbene kontinuiteti v Kvropi. Sredi zelenja se vzpenjamo po monumentalnem stopnišču z 99 stopnicami do starih, v letu 1972 dokončno rosiav-riranih stavb. Tu so kaplanija in prostija, preurejeni v gostinske objekte, zvonik in seveda cerkev, ki sla v stolci jih menjala podobo od romanskega prek gotskega do baročnega stila gradnje. Zadnjega jc cerkev obdržala do danes, le z. nekaterimi manjšimi popravki in dozidavami. Med zanimivimi bogatimi Umetniškimi primerki, ki so prav gotovo vredni ogleda, so tudi znamenite orgle, delo celovškega mojstra iz leta H>:19. na katerih priznani domači in tuji umetniki še danes, posebno pa v turistični sezoni, izvajajo kvalitetne koncerte. Ker je cerkev izredno akustična, zanimiv je pa tudi bogat baročni ambient, je doživetje takega koncerta še toliko večje, skoraj hi rekli enkratno. Tudi v letošnji sezoni sta kulturno umetniško društvo in turistično društvo z. Bleda poskrbela za podobne prireditve. Nekaj takih koncertov je že bilo, predvidevajo pa še gostovanja solistov Podavini, Lino Kali Ione iz Italije. Klisabeth Cober iz Avstrije in domačega umetnika Huberta Berganta. Septembra bo nastopil še moški pevski zbor A. T. Linharta iz Radovljice s svojim bogatim sporedom. Zal se prireditelji koncertov kljub dobremu izboru izvajalcev ter organiziranemu prevozu na otok in nazaj pritožujejo zaradi slabega obiska. Kritika ne leti le na turiste, saj koncerti niso samo zanje, ampak ludi na domačine. Sicer trditev o slabi obveščenosti ne drži. vendar odveč kljub temu ne bi bilo goste v blejskih in okoliških hotelih opozarjati na koncerte. Pri tem pa bi si morali podati roke gostinci in kulturniki, saj navsezadnje precej ljudi le ceni umetnost in radi zahajajo na kvalitetne prireditve, če vedo zanje. V.Okršla. turni spomenik. Posebno pozornost bodo posvetili obnovi pročelij starih hiš in obnovili značilne posebnosti. V Kamniku so že za zdaj načrtno obnavljali staro mesto, kjer so številne manjše trgovinice in obrtniki Prihodnje leto bodo odprli tudi Malešovo galerijo, saj je znani slovenski slikar, ki je tudi kamniški rojak, mestu poklonil zbirko svojih slik. Predvidevajo, da bo Maleševa galerija ob Titovem trgu. kar hi staremu mestnemu jedru dalo še poseben kult urni pečat. Kamniška samoupravna kulturna skupnost za vse akcije seveda ne ho imela dovolj denarja, čeprav se letos lahko pohvalijo, da imajo več sredstev ko, pretekla leta. Obnova kulturnih domov na Selili v Tuhinjski dolini, v Motniku in Komendi, kjer so z. denarjem priskočili na pomoč tudi domačini in krajevna skupnost, uspešno poteka. Brez dodatnega prostovoljnega dela krajanov pa tudi v teh krajevnih skupnostih ne bi šlo. Oh jubileju kaže tudi razmisliti, kdo bo nadaljeval z zbiranjem gradiva za nadaljevanje pisanja zgodovine Kamnika, ki jo je pred desetimi leti pričel objavljati v »Kamniškem občanu« novinar in kronist prof. Ivan Zika. Ta zgodovinski zapis je oh njegovi smrti pred poldrugim letom ostal nedokončan in prav škoda bi bila, da hi tak tudi ostal. Prihodnje leto bomo priča tudi otvoritvi nekaterih drugih objektov. Tako bo dokončan šolski center, kjer !>och> mladi Kamničani nadaljevali sedanje v usmerjenem izobraževanju. Center na levem bregu Kamniške Bist rice bo sodoben in bo omogoča! več vrst izobraževanja. Gradnjo centra financirajo občani sami. sat že dve leti plačujejo del svojih osebnih dohodkov za njegovo izgradnjo Prav tako bodo odprli nekatere nove gospodarske objekte, ki bodo pripomogli h krepitvi gospodarske moči k* ga pretežno industrijskega kraja, ki se zadnja leta uvršča v gornjo polovico slovenskih občin. -t Vedro razpoloženje med študenti Študentje na vojaškem urjenju v učnih centrih na Pokljuki, Veli klh Blokah in Tolminu — Ze v prvih dneh odlični rezultati — Krepitev bratstva in enotnosti — Poleg spoznavanja vojaških veščin veliko časa tudi za svobodne aktivnosti — Vse naloge _odlično izpolnjene — Velika šola za življenje m Pokljuka — V učnem centru za vojaško urjenje študentov je te dni živahno. Pokljuka je namreč za šestnajst dni sprejela mlade fante fakultet, višjih in visokih šol iz različnih predelov naše domovine, da si tu pridobe osnovno znanje s področja zasnove našega splošnega ljudskega odpora, da se seznanijo z našo obrambno zasnovo, da bi vsak vedel, kakšna je njegova naloga v primeru, če bi bilo treba braniti našo domovino pred morebitnim napadalcem. Študentje na Pokljuki domala vsak dan pripravljajo tudi stenski časopis. Nanj so zapisali tudi kakšne naloge so si zadali. »Naš cilj je, da se usposobimo in pridobimo ustrezno znanje, ki je neobhodno potrebno, da se tudi pred odsluženjem vojaškega roka vključimo v borbo proti morebitnemu napadalcu,« pravijo v svojem zapisu. »Okrepiti želimo naše idejno politično delo, krepiti ljubezen do naše socialistične domovine, razvijati bratstvo in enotnost, tovarištvo in še Kanček kramljanja z Gorenjci ob morju Bečanovi so kljub dopustniškim nevšečnostim ves čas dobre volje. Će sledimo dolgi kači vozil, ki se pomika proti Jadranu, in se nekaj kilometrov pred Koprom — na znani »deteljici« — preusmerimo v levo, nas bo pot povedla proti Valdoltri, Ankaranu in Debelemu rtiču. Tu je vožnja prijetnejša, ob poti rastejo senčni bori, gosto grmovje brani pred sončno pripeko, pa tudi kolona je že bolj razredčena. In če nas ne zvabi bleščeče modra morska gladina, se lahko popeljemo naprej proti Trstu. Takšno idilično razpoloženje je tudi v kampu, kjer je sindikat kranjskega KŽK postavil svoje bungalove: glasba iz transistorja v sobotnem dopoldnevu, sonce, ki se je po tedenskem »štrajku« končno le prikazalo izza oblakov, kramljajoče gospodinje, ki posedajo v senci, medtem ko so se njihove boljše polovice razkropile po plaži, trgovinah in obalnih tavernah. Gizela Bečan, ki ji dopust mineva in se bo v začetku prihodnjega tedna spet vrnila za svoj prodajni pult v Tržiču, se je pritožila nad preskrbo. Dve skromni samopostrežni trgovini v Ankaranu še zdaleč nista dovolj za potrebe turistov, na kruh je treba čakati vse dopoldne v dolgi vrsti in - oh, kakšna ironija -tudi sadje in zelenjavo pogrešajo tu doli. Letovanje ni drago, za petpo-steljno hišico je treba odšteti le 630 dinarjev, cene' živd pa niso nič višje kot na Gorenjskem. V isti sapi pove tudi, da je morje nekoliko umazano m da nerekdo presenečajo ježki in ostre skale. Dopust pa je kljub tem pomanjkljivostim prav prijeten. Slaba volja in skrbi so ostali na Gorenjskem in niti kislo vreme ni prekinilo počitniškega razpoloženja. »Ah, vreme,« meni Gizela, »ves čas dopusta sta se nam nasmeh- nila le dva sončna dneva. Prav nič prijetno ni bilo posedati v hišici in slabe volje opazovati deževje zunaj. Pa smo se zapeljali do Strunjana, kjer smo se po mili volji namakali v pokritem bazenu.« V skrajnem primeru, ko brez sonca tudi kopanje postane neprivlačno, se dopustniki podajo v obalna mesta, kjer lahko opazujejo njihovo arhitektonsko razgibano podobo ali pa zadovoljujejo svoje potrebe po kulturnem osveščanju. Med mlajšimi predstavnicami nežnega spola se je oglasila Milka Milosavljević iz Cerkelj, ki tu letuje s starši. Tudi ona ni v celoti zadovoljna s počitnicami v Ankaranu, kar lahko pripišemo njenim rosnim letom in dejstvu, da so v tem delu Primorja zabave s plesno glasbo dokaj redek pojav. »Prav škoda za tako lepo naravo, ki je tako zanemarjena!« pravi, razočarana nad umazano plažo, bližino hrupne ceste, pomanjkanjem tušev v bungalovih . . . »Razen tega smo pa tu kar nekoliko osamljeni!« Za prijeten zaključek srečanja pa se je razgovorila Ela Sitar: o dobri oskrbi, širokih možnostih za rekreacijo, o čudovitem miru, ki spremlja njene dopustniške dneve, še celo k vremenu ni imela pripomb. »Z možem letujeva na Debelem rtiču, v domu RSNZ, ki je sicer zaprtega tipa in običajno sprejema le svoje delavce.« Potem pa je med smehom dodala še Gizela: »Podjetje nam še ni izplačalo regresa. Pa nič zato. Mnogo bolj prav nam bo prišel, ko se bomo čisto suhi vrnili z morja.« D. Žlebir Hišne so pred opoldansko pripeki zavarovane s senčnim drevjem. mnogih drugih nalog nas čaka.« Že dan po prihodu na Pokljuko so študentje ustanovili osnovni organizaciji ZK in ZSMS. V osnovno organizacijo ZSMS so vključeni prav vsi "študentje, v osnovni organizaciji ZK pa jih je vključenih kar 54. »2e v prvih dneh smo imeli veliko obiskov,« so mi med srečanjem na Pokljuki pripovedovali starešine študentskih enot. »Tako so, denimo, že prvi dan naš center obiskali predstavniki domala vseh gorenjskih in primorskih občinskih skupščin. Prav danes PZ SC bili tule na obisku predstavniki mladine iz Kranja. Skoraj ne mine dan, da ne bi sprejeli Irolraifo nKialrnvalpa na&v^u w » . ^ . Tudi tisto popoldne, ko sem se mudil med mladimi fanti, je bilo v učnem centru na Pokljuki izredno živahno. Kljub dokaj slabemu vremenu so potekala tekmovanja v različnih športnih panogah med posameznimi enotami. Med najbolj priljubljenimi so menda mali nogomet, odbojka in šah. »Res, poleg pridobivanja vojaških veščin imajo fantje dovolj možnosti za udejstvo vanje na različnih področjih,« mi je pripovedoval komandir ene od enot. »V teh dneh bomo pripravili mnoge izlete, prireditve, predvajali bomo filme, pripravili literarne večere, obiske zgodovinskih krajev, športna tekmovanja, imamo pa tudi odlično .radijsko postajo*. Prek nje oddajamo različne zanimivosti, ob glasbi pa čestitamo tudi vsem fantom, ki imajo zdaj rojstne dneve.« In potem lahko slišim na račun gojencev učnega centra na Pokljuki zares same pohvale. »Moramo reči, da je vsak od študentov od prve ure, ko je prišel tu popolnoma seznanjen s svojimi nalogami,« pravijo starešine na Pokljuki. »In teh nalog se. moramo reči, vsak prav dobro zaveda. Zato je disciplina na veliki višini. Kot zanimivost je Marjan Petelin. Borut Marolt in Jože tialič v prijateljskem pomenku treba povedati, da nihče od študentov ne pomisli na spanje, če vse naloge niso v celoti izpolnjene. Pa četudi gre morda le za do-kunčno ureditev stenskega časopisa.« Že malo prej smo spregovorili o izredni aktivnosti mladincev in komunistov v enotah. Člani ZK iz dneva v dan s posebno pozornostjo obravnavajo zaključke XI. kongresa ZK Jugoslavije in si zastavljajo naloge, ki jih bodo v prihodnje morali izpolniti, mladinci pa z velikim zanimanjem preučujejo resolucije za X. kongres ZSMS. Čez nekaj dni bodo študentom na Pokljuki o bodočem kongresu ZSMS spregovorili tudi predstavniki republiške konference ZSMS. »Urjenje študentov je tule na Pokljuki letos sicer že tretjič,« mi malo kasneje pravi starešina Boris Bivec iz Ljubljane, »toda jaz sem tu prvič. A moram reči, všeč mi je delo z mladimi ljudmi. So disciplinirani, med seboj tovari-ški in takoj vsako stvar razumejo. Že prvi dan se je ustvaril zares pravi tovariški kolektiv.« Tudi fantje so navdušeni nad Pokljuko, nad vsem kar so doživeli v teh dneh. »Povsem zadovoljen sem,« pravi študent strojne fakultete Marjan Petelin iz Nove Gorice. »Skoraj se mi zdi, da je vse tako dobro pripravljeno, da bi bilo skoraj nemogoče kaj izboljšati. Moti me le to, da imam nekoliko premalo Odbojka /e med študenti na Pokljuki med na/bol/ priljubljenimi športi kondicije. Tule v enoti sem predsednik koordinacijskega odbora mladinske organizacije. OSLGV-I1Q organizacijo ZSMS amo ustanovili že drugi dan po prihodu na Pokljuko. In moram reci, da prav vsi gojenci centra v organizaciji aktivno delajo.« Student elektrotehnične fakultete Borut Marolt je doma iz Kranja, v Ljubljani pa študira. »Zares zadovoljni smo s programom,« pripoveduje. »In če sem prav seznanjen, je le-ta dosti boljši od lanskega. Res je, da za mnoge urjenje predstavlja precejšen napor, ker čez leto vrtimo le svinčnike,' a prepričan sem, da to za nikogar ne bo prevelik napor, da bomo prav vsi vzdržali. Zadovoljni smo tu. Hrana je odlična. Veliko zanimivega pa zvemo tudi v pogovorih z vojaki v tukajšnji vojašnici. In še to naj povem, da so mnogi študentje prav tu postali aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, četudi prej morda niso bili.« Jože Galič iz Krope pa je študent ob delu. Sicer je zaposlen v kropar-ski tovarni Plamen. Višjo šolo ia organizacijo dela obiskuje v Kranju. »Sprva sem bil kar malo presenečen, da so me kot študenta ob delu poklicali na urjenje tule na Pokljuko. Zdaj pa mislim, da je to kar prav. Tale center je odlično urejen. Odnosi med nami pa so zares tovariški. V prostem času delam na .razglasni postaji', sicer pa me privlačijo tudi športna tekmovanja.« Dan se je že prevešal v pozno popoldne, ko sem zapuščal študente in njihove starešine na Pokljuki. Živahno je bilo še takrat na Rudnem polju. Pravkar so potekala tekmovanja med enotami. Teh tekmovani bo v prihodnjih dneh še več. Prav tako pa bodo mladi »vojaki« s svojimi starešinami obiskali še kraj. kjer je padel II. bataljon slavne Prešernove brigade, na Pokljuki, Vi-ševnik in druga zanimiva področja, pripravili pa bodo še tudi več prireditev. Pripravili bodo športna tekmovanja z mladimi iz radovljiške občine, pričakujejo pa še tudi več obiskov iz gorenjskih in primorskih občin. Tako študentom in njihovim starešinam na Pokljuki zares ne bo dolgčas. Tudi zato ne, ker so pripravljeni čimbolj vestno izpolniti vse svoje naloge. Teh pa ni malo! Besedilo in slike: J. Govekar Proslava na Vodiški planini Pogled no morje iz letovišča KZK Vodiška planina - Krajani krajevne skupnosti Kamna goric« so se domenili, da bodo za dan bon a organizirali pohod na planino Vodice, Organizacija Zveze borcev. Telo vadno društvo Partizan ter mladina tega kraja so bili organizatorji inno žičnega pohoda, na partizansko pla nino Vodil«-. Zgodaj zjutraj je bilo zbirališče vseh udeležencev pohoda na igrišču Partizana V Kamni gorici Dopoldne od II. uri pa je UMU mmui moracija ob spomeniku. k|er je bila Piknik v naravi Jesenice — Društvo invalidov Jesenice je v soboto. 1 julija, orga niziralo že 1. tradicionalno srečanje težjih invalidov na Poljanah nad Jesenicami. Piknik so pripravili tudi v počastitev dneva borca Ob tei priložnosti je posebna delegat ijl odnesla šopek na spominsko obeležje k spomeniku padlih borcev ua Poljanah in počast il;i n|ilio\ spomin Tega srečanja so se udeležili tudi predstavniki Društva invalidov Ravne na Koroškem m Tmč /,;i dobro razpoloženje m poskrbel hai monikar Franko Prane, ki ničel vsako nedeljo poskrbi za dobro voljo upokojencev Javornika in Koroške Bele v domu upoko|en komajda najde osebo, ki jo išče. Pa na i bo to na Dobračevi, v Novi vasi. v Stari vasi ali v samih Zireh. Zato so se Žirovci odločili, da že v kratkem pounenu|e|o posamezne ceete In ulice. Prav v teh dneh mi žirovski kra-,evni skupnosti /hirajo predloge. Tako m- le akoraj jasno, da bo v Žueh Cesta padbb prvohorcev. I lica juriškegi bataljona XXXI divizije. Cesta ilegalcev. Triglavska ulica pa Cevi j sraka ulica, Čipkarska ulica. Mnoge ceste In ulice pa bodo poima novane tudi po naaih »lavnih možen Seveda Žirove, p.. tem nikakor ne bodo po/ah.h tudi svojih rojakov. Kanalizacijo načrtujejo Križ pri Kamniku — VaŠČani krajevne skupnosti Križ, ki je najmanjša v kamniški občini in je bila še pred leti v sestavu krajevne skupnosti Komenda, so se odločili, da bodo zgradili vaško kanalizacijo Vodilo pri njihovi odločitvi je bilo, da se vse odpadne vode že vrsto let stekajo v okoliške jarke, saj v bližini vasi ni primernega potoka ali reke. kamor bi lahko speljali odpadne vode. Komunalna neurejenost pa zadnja leta povzroča, da se je število insektov pomnožilo. Pred dvema letoma, ko je bilo v kamniški občini glasovanje o novem krajevnem samoprispevku, so se Križani odločili, da bodo hkrati zbirali Še svoj dodatni samoprispevek ki bo namenjen samo za gradnjo kanalizacije. V tem času se je nabralo že nekaj denarja in krajevna skupnost že ima izdelane načrte. Krajani pričakujejo, da bodo že letos pričeli z deli, pri čemer so se že dogovarjali, da bodo številna dela opravili kar sami s prostovoljnim delom. Ker denarja ni veliko, so se odlo-, ,1, tudi za druge načine zbiranja de narja. Tako so kriški gasilci * letos priredili tombolo in čisti dobiček namenili gradnji kanalizacije. -t 8 - ' KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM' KRAJANI GOK1J NA IZLKTIH Gorje — Razne organizacije-iz Gonj v zadnjem času IMF pogosteje pripravljajo i/It*U* \ razne kraje Slovenije in v /aim*jsiv»». Tako so /e pripravili pri kmetijski zadru-0 Kleil rt'lotlm'vni iv.lvI na avstrijsko Koroško, na ogled i.i>ado\ iiiii'f;.! ribeza. I )rušt v<» upokojencev Gorje je pripravil«) i/le! v Volčji potok, žene i/. Gonj pa so si ot.de-iale l»«ilnu-»» Kramo. Lipico in To!'.:;:;;/ J A reč Av ogroža/ det e v >-i-i- j- r, s, Vov gasilski avtomobil - Gasilsko prva Kratkim novo posebno Tumoru gasilsko >.//<». ./c veljalo :U(WOO dinarjev in je prvo vozilo te r»/c i /esemški občini. Ifenur so prispevali samouprav tu interesna skupnost za 'varstvo pred požari in krajani Podkorena, liasilci tz Podkorena bodo vozilo slovesno izročili namenu m s tem tudi proslavili 7<>. obletnico 0 metrov obeli bregui 7. stran O L, A POPOTNI POGOVORr O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU zapisuje Črtomir zoreč- (35. zapis) O Jožetu Podmilšaku — Andrej čkovem Jožetu iz Krašnje v Crnerr grabnu pod Limbarsko goro je stekb beseda že v prejšnjem zapisu. Tod« samo o njegovi mladosti — o Pod milšakovem pisateljskem delu na. govori današnji zapis. Seveda, le m kratko, saj čas tako hiti in ti stolpci ki jih smem polniti s temi pripoved mi, so le skopi in pičli... pribltžn ......, ■_• i • u i ca tU ufiojt ve. - H. H m so za zd„ gornjem delu Bel Gornjesavski kvintet — V Podkorenu Le vrsto let uspešno deluje Gornjesavski kvintet, ki ga sestavljaj" harmonikar Marjan Rekur, Krik Razinger igra bas in orgle, kitarist Stane Kazinger tudi zapoje. Alojz Hudo vernik, ki igra klarinet in saksofon ter Alojz Smole/. trHn , l lepša. Kjer je bilo le mogoč prtAoeta 1 L escah do Radovljice je širša in manj oviran. Ostaja m"e\>eda b?t tak°' da boPromet v *™ delu prehod, kajti flrerj/SoS^^ * ™*™ železniški vozil. - Foto: F. Penjan zaP<>™'cami je ivčkrat dnevno dolga kolona Slovensko prvenstvo v plavanju za mlajše pionirje A Le tri zlate kolajne v Ljubljano K KANJ - Vt >sna Praprotnik iz kranjskega Triglava in njen klubski kolega Aram Jocič sta najuspešnejša tekmovalca republiškega prvenstva za mlajše pionirje A. V .-sna je osvojila osem naslovov. Aram pa pet. Ob organizaciji PK Triglav, ki je bila hkrati generalka za deseto jubilejno balkansko člansko prvenstvo v plavanju, je v obeh dnevih nastopilo 80 mladih plavalcev in plavalk iz devetih slovenskih plavalnih kolektivov. Tudi po osvojenih prvih mestih in novih državnih ter republiških rekordih so prednjačili domači plavalci. Od Aeistindvajse-tih disciplin so le tri prva mesta izpustili iz rok. V vseh drugih pa so bili najboljši, pa tudi drugih in trejih mest jim ni veliko ušlo. Vse to kale, da se v klubu Triglava dobro dela z mladimi. Tudi generalka za balkansko prvenstvo, ki bo od 3. do 6. avgusta, je v celoti uspela, vendar bo do prvenstva treba odpraviti se nekatera tehnična vprašanja. Toda čaaa ni več veliko. Rezultati — pionirji - 200 m prosto: 1. Rus (Triglav) 2:20,35 (rekord SFRJ za ml. pionirje A), 2. Bučar (Ljubljana) 2:23,50, 3. Giacomelli (Triglav) 2:26,52, 200 m prsno: 1. Jocič 2:56,59, 2. Šolar- (oba Triglav) 3:03,77, 3. Kovač (Ljubljana)L'3:03,82, 100 m hrbtno: 1. Kadoič 1:19,30. 2. BeAter 1:20.88. 3. Rus (vsi Triglav) 1:21,47, 1 * 100 m mešano: 1. Trilgav I (Kadoič, Jocič. Rus. Ma- rende) 5:10,90 (rekord s>K& za ml. pionirje A), 2. Ljubljana II 5:21,48, 3. Triglav I! 5:22.44, 400 m prosto: 1. Bučar (Ljubljana) 4:57,78, 2. Rus 5:01,00, 3. Veličkovic (oba Triglav) 5:04,93, 200 m hrbtno: 1. Kadoič 2:47,49, 2. Veličkovic 2:51.34, 3. BeAter (vsi Triglav) 2:52,35. 100 m delfin: 1. Jocič 1:14,02, 2. Rus (oba Triglav) 1:14.44, 3. Miksić (Branik) 1:15,56, 4 x 100 m prosto: 1. Triglav I (Kadoič, Marenčič. Jocič, Rus) 4:35,74 (rekord SRS za ml. pionirje A), 100 m prosto: 1. Rus (Triglav) 1:05,99, 2. Bučar (Ljubljana) 1:07,21, 3. Kadoič (Triglav) 1:07,43, 100 m prsno: 1. Jocič 1:24,25, 2. Šolar (oba Triglav) 1:28,26, 3. Kovač (Ljubljana) 1:29,44, 200 m delfin: 1. Jocič 2:41,76, 2. Rus (oba Triglav) 2:42.10. 3. Miksič (Branik) 2:53,79, 200 m mešano: 1. Jocič 2:39,31, 2. Rus 2:44,86, 3. Kadoič (vsi Triglav) 2:44,88, 1500 m prosto: 1. Bučar (Ljubljana) 19:13,30, 2. Veličkovic 19:41,50, 3. Jocič (oba Triglav) 19:49,40; pionirke — 200 m prosto: 1. Praprotnik (Triglav) 2:27,13, 2. Mozetič (Ljubljana) 2:29,03, 3. Rebolj (Triglav) 2:29,38, 200 m prsno: 1. Praprotnik 3:04,46, 2. Kosirnik (obe Triglav) 3:04,63, 3. Porenta (Ilirija) 3:07,16, 100 m hrbtno: 1. Kosirnik (Triglav) 1:16,60, 2. Lorenci (Branik) 1:16,68, 3. Jugovic (Triglav) 1:20,96, I x 100 m mešano: 1. Triglav (Jugovic, Kosirnik, Praprotnik, Rebolj) 5:23,86 (izenačen rekord -SFRJ za ml. pionirke A), 2. Rudar 5:38,94. Tako kot pri pionirkah A mi Joo m ,/,/pn - Špela ticbol, //* **«*m*<■< vedno mr. EKIPNI VRSTNI RF.I) - NOGOMET -I. Planika (Turnišče). 2. IUV (Vrhnika), 3 Alpina (2iri), 4. Planika (Kranj), KEGLJANJI - 1 Planika (Kranj). 2. Planika (Turniščc), 3. IUV (Vrhnika). 4. Alpina (Ziri). ŠAH - L Planika (Kranj). 2. IUV (Vrhnika), 3. Alpina (Žiri), 4. Planika (Turni **•)• NAMIZNI TENIS - I Planika (lurni-Mf), 2. IUV (Vrhnika). ■Hi (Triglav) :t:05,6, 100 ni delfin: I. Zavratnik (branik) 1:27,0. 3. Mahorič (Triglav) 1:32,4. 4 x 100 m meAano: I Ljubljana 6:08,5. 2. Triglav 8:40.7. 100 m prsno: 1. Mohorič (Triglav) 1:37.2. 200 m delfin: I. Milharič (Ljubljana) 3:21,0. 3. Mahorič fl'riglHv) 3:31,5, I - 100 m prosto: I. Ljubljana 5:36.8. 3. Triglav K00.K dh r Gimnastika Uspeh mlade Jeseničanke JESENM 'K Na Kosov, m v Prištini |e bilo pred dnevi Iclosntc dvamliidi selo (Ir)nniii prvenstvo v giSMa ust i k i Slovenski lekmovalei so on lem prvenstvu dosegli lep uspeh. NMJ so osvojili kar petdeset udli. ij Med i/.riflno io-»smmi tek ima iilkii mi slu bili na tem prvi nslvii tudi -lise ničanki Lea Mesaric in /eljka Kuretie. ki sta tekmovali v konkurenci mlni-.il, mladink V Mnogoboju m Len Mesaric le za las zgrcAila bronasto kolaino. vendar je njeno četrto mesto, odličen uspeh, /n zmagovalko je zaostala le /a i» m , točke, bronasta kolaina pa p h* uAla /h 0.10 točke /.eljkii Kurentu mm je bila trinajsta. Še boljAa je McšahCeva bila na po*a meznih orodjih. Na gredi je osvojila državni naslov, v parterju je bila Četrta, v preskoku šesta, na (.radiji pa sedma. Kurentičeva se je najbolje odre zala v preskoku, kjer je bila osma in na bradlji, ko je osvojila deseto mesto. Tekmovalki trenirata po petkrat do Aestkrat tedensko pod visristvom Leona Mesarica. Pole« teh dveh ima njihov trener Ae vrsto nadarienih tekmovalk, ki bodo kaj kmalu meAale Atrene m mi boljAim v Jugoslaviji. kri 3. Ljubljana 5:49,29, 400 m prosto: 1. Praprotnik 4:58,67, 2. Rebolj (obe Triglav) 5:02,47, 3. Mozetič (Ljubljana) 5:04.33, 200 m hrbtno: 1. Kosirnik (Triglav) 2:43.27. 2. Lorenci (Branik) 2:46,02, 3. Burja (Rudar) 2:53,54, 100 m delfin: 1. Praprotnik (Triglav) 1:20,20, 2. Mozetič (Ljubljana) 1:20,20, 3. Jugovic (Triglav) 1:20,87, 100 m prosto: L Mozetič (Ljubljana) 1:08,84, 2. Rebolj (Triglav) 1:11.64, 3. I ranka r (Rudar) 1:11,70, 100 m prsno: 1. Praprotnik 1:26,S0, 2. Kosirnik (obe Triglav) 1:28,34. 3. Porenta (Ilirija) 1:30,23, 200 m delfin: 1. Praprotnik 2:47,56, 2. Rebolj 3:03,86, 3. Jereb (vse Triglav) 3:09,78, 4 x 100 m prosto: 1. Triglav (Rebolj, Jugovic, Kosirnik, Praprotnik) 4:49,34 (rekord SFRJ za ml. pionirke A). 2. Ljubljana 4:59,89, 3. Rudar 5:12,50, 200 m meAano: 1. Praprotnik 2:45,45, 2. Kosirnik (obe Triglav) 2:49,50, 3. Porenta (Ilirija) 2:50,57, 800 m prosto: 1. Praprotnik 10:09,89, 2. Rebolj (obe Triglav) 10:35,57. 3. Mozetič (Ljubljana) 10:39.04. Koto. K Perdan Hrt mla/ših pionirjih A /e k ran pa n Mitju Kadnu dokazat. e kar pre v fr udarilo v glav <> I/mIi - Triglav : Ma.lov hira 17:1. Vodovodni stolp i Kamnik 5:8. Vodovodni stolp Katiovljica till bl>. Triglav Kamnik 10:6. \ rstni rini: I. Triglav. 2. Kamnik, t \ odovodm stolp. I Radovljica. 1 Kegljanje Klubsko tekmovanje končano JKSKNIt V. Hm kegljišču KK Jeseni.« s«- je konCMlo klul.sk,. prvenstvo Na njen« j«- nastopalo l«» Članov, deset člani. dolgem Času ps so se na klubskem prven sivu pomerili tudi mladinci. REZULTATI ČLANI - I. Šlihar .IM.1K. 2 Udir 3568. 3 Smid 3545. t Hijav«-. 3497. .V Vahčin MU, •T LANU K - |. ( erin »136. 2. Dtžman 778. 3. I i'K«i 773. 1 Majstorovič 771. I. Kralj H93. MLADIM I - |. Havdc* IKttl. 2. Slihar ml. 1645. .1 Hadz.c 1620 IhI Mošti m os/eškega prvoligašu, ki /e nu pripravah v Ško/ji Loki in Kranju, je v sobot,, na stadiona S7(i/m« "/:.'/:?.'','" ' Kranju proti reprezentanci Kranja pokazalo bore malo. Kranjčani so jim bdi ves čas iČKiT:? rTtGČ^lTfden na gotove trenutke pa celo boljši nasprotnik — Koto: F. Perdan Nogomet Prvoligaši gostujejo KRANJ — V okviru priprav na novo nogometno sezono so si jugoslavenski prvoligaši izbrali za svoje priprave Gorenjsko. Za državnim prvakom Partizanom iz Beograda je v Loki Ae Osijek, v Kranjski gori je bil Borac, v Kamniku pa je Zagreb. Vse te priprave so izkoristila tudi gorenjska moAtva in odigrala prijateljska srečanja. TRIGLAV : ZAGREB 1:5(0:3) Na stadionu Stanka Mlakarja je v petek gostoval Zagreb, kjer se je pomeril z domačim Triglavom. Po boljAi igri v prvem delu so zmagali Zagrebčani. Triglavani so na čase pokazali dobro nogometno znanje, saj so bili skoraj enakovreden nasprotnik. Pred 1200 gledalci je sodil Prigora iz Kranja. Za Triglav ie gol dosegel Mrak. za Zagreb pa Kuriic 2, Ćererk, Rakota in Rulkljač vsi po 1. KRANJ : OSIJKK 1:3 (0:2) Na gostovanju v Kranju so od vseh sre- čanj Osiječani pokazali najmanj. Le nespretnosti reprezentantov Kranja se imajo zahvaliti, da niso doživeli poraza. Kranjčani so bili namreč skoraj ves čas tekme enakovreden, če ne ie boljii, tekmec gostom. Pred 800 gledalci je srečanje vodil Tom Ae iz Kranja. Strelec za Kranj je bil Zupančič z enajstmetrovke, za goste pa Petrovič 2 ter Jan-ković 1. -dh TUDI NA JESENICAH ŽIVAHNO Jesenice — Na Jesenicah je gostoval Partizan in Borac iz Banje Luke. Banjalu-čani so tokrat nastopili z naj bolj šini možmi in domačine premagali kar 7:0 (0:0). Po i obetajočem začetku in dobrem prvem delu ko so se Jeseničani solidno upirali gostom, so jim v nadaljevanju posije moči in gostom ni bilo potrebno veliko znanja, da so zmagali. .h^f Sindikalne športne igre občine Radovljica Prvi mesti za Verigo in Elan V streljanji!, ki ie bilo \ dvorani kulturnoga doma \ j'odiuiitu in ki ga je odlično organizirala SI* Stilne Žagar, je nastopilo 121 strelcev i / 32 Ot 16 Rezultati - ženske d«» 40 let - I Slanini ( Kemična I 170. 2. Podlipt« ( Klan) 120, 3. -Jesen-šek (Klan) 130, T Rotal (Kemična) 117. 5. Be-št er 1 Upra vlit organi I 110, žensk«- nad 40 let — i (Mar (Veriga) M, 2, Ajdi' (Kemična) ">7. i Stular (Iskra OtOČVl -VI. 4. M. Kagan.l (Kemična) 46,.">. Galej (Veriga) II'. moški do 40 let - I l.otrič (VerigaI I 7S. 1. Pangen I Elan) m»h. i BaAter (lakra Otoče) 108, f Glivar (Merkurj X>.'>. "> Vidi. (Elan) 106. moški nad i (i iet - I l-im|i«' (Veriga') 149, 2 Justin iLIi't 145. 1 Ja lam ((.(.» KM, C Knjs i LIP) I3AV, "> Merlja iGOl lil.- ekipno — moški - I Veriga Stl7 j Elan 7HJ). .i Kimoni iMled) HUŠ, I (.G (BledI i>-!2. lakra lOtruVI W»l ženske - 1. Kemična (Podnarn :i:U > E-i 2H7, a GG (Bled) 252. 4. Venga 227 ~ n ekipni vrstni red: I. Veriga 171 točs « Klan 154. 3. Kemična KM. 4. t'.ti i Bled i 4' r Iskra (Otoče) 57. ' ' Na igriščih v Radovljici. Vrl.mah. Leseah in Medu pa so merile moči moške ekipe v noeo-metu. Nastopilo je osemnajst moštev prvoiac-slo pa so osvojili igralci Klana. Izidi: Veriga I : 2ito-Triglav 2:2 Flan / «'«-riga (1:0, Klan I : Zito-Triglav 1.0; vrstni red: I Klan I. 2. Veriga II. .1 Ztto-Triglav (Lesreki Mnmn (Kropa). :i Iskra (Lipnica). (i. G0 i Bled). Po premoru bodo s sindikalnimi športnimi igrami nadaljevali 4. avgusta ko bo na kopaliAču v Radovljici prvenstvo v plavanju. V. Matiašič Balkansko prvenstvo v kolesarstvu Mirko Rakuš tretji garijaj, 3. RakuA, 4. Fumič, 5. Ropret vsi v času zmagovalca, 8. Frelih in 9. Dostanič (vsi Jugoslavija). Med prvo deseterico jje torej kar pet jugoslovanskih reprezentantov, kar je zelo lep uspeh. Zanimiva pa je bila tudi dirka mladincev na 90 kilometrov dolgi poti. Romunom ia Bolgarom ni uspelo, da bi nase izločili iz najožje konkurence za najboljša mesta. Celo več, Ljubljančanu Zaubiju je uspelo osvojiti zlato medaljo, 4. je bil Kusar. 6. Pavlic in 9. Pirš. Prav pri rezultatih pa so organizatorji naredili hudo napako. Trije sodniki so zapisali kot drugega Kuiarja, le eden je »videl«, da je bil drugi Bolgar Konov. Res čudno, da je moglo mnenje enega odtehtati tri druga. ^ ^ 25 ur košarkarskega maratona v Komendi KOMENDA - V okviru proslav in prireditev, ki se ob prazniku občin Domžale in Kamnik prirejajo na tem področju, bo poleg ostalih prireditev v Komendi tudi velika košarkarska predstava, ki bo v počastitev domtalsko-kamniikega praznika, poleg tega pa bo propagandnega značaja, pr«-dvsem za krajane področja Komende in okolice. Tekmovali bosta ekipi Komende m Mengša. V vsaki ekipi bo 25 igralcev. Pri-četek košarkaškega maratona bo v petek, 2*. julij«, ob 16. uri, zaključek pa v sobote! to, 29. julija, ob 17. uri. Sodelovalo bo še 8 sodnikov. 16 zapisnikarjev ter okrog 40 članov organizacijskega odbora. Tako bo v košarkarskem maratonu sodelovalo nad 70 ktišarkašev in 40 organizatorjev. Pokrovitelj te velike predstave bo Lončarsko podjetje Komenda. Igrišče bo ob tej priliki dobilo tudi močnejšo razsvetljavo, tako da bo motno nemoteno tekmovanje v nočnem času. Veliko zaalug za razsvetljavo na košarkarskem igrišču ima Stane tirkman. ki je pokazal veliko mero zavesti in opravil vsa dela brezplačno. Organizacijski odbor za izvedbo košarkarskega maraton« P" vodi predsednik košarkarskega kluba Komenda Srečo Lah. J. Kimovec l/.MIH - V turškem l/miru »o se v nc-n koren«! zastopali Kranjčan (uderman. Pirš. Zaubi in Kušar v članski pa Hulič. Morav.e. Kraker in Kakuš. (Vata «»b Marmornem m.irju ni bila najbolj p«>sr«Ceno i/l.rana 1'rumel ni bil ustavljen, lako da so m,, al. tekmovalci nemslok rst vo/iti pravi si..!..... m.d avtomobili, delavci na cesti, kravami . P« MU sicer je bila dirka dokgl nap«.rn«. člani so m«»rall prevoziti MM*, mladinci p« 70 kilometrov. O.inllna ■U« članske ekipe je bil Pul)čan Bruno Bulic, .».-dtem ko Mirko Kakuš ni pripeljal do cilja. Jugoslovani so nszadnj«- .»svoji ■ tr. tj, mesto s časom 2:20.26 /a ekipo B.jl Kanje J: 14,11 .» Romunije 2:18.55 P«.don-„0 se je uvrstila tudi illjhrt'ffl; lanca. He/ultali I B.dg-rij- llfMj, *■ «» ...unija 1:41.72. I Jugoslavija l:43.»Jft V n.deljo so -1-rtali člani n- 14» Mi>> metrov dolg. progi Naši tr«-|»«-«'"«-n,»( ' ' se vsesko/i d.ibr«. drž-li K«, je cilja še približn«. 40 kil«»metrov, je ^"h"»^. ne ušla osmeric- k«»le-rj«-v m.-d n).m tudi Rakuš. Kumič in l>o-ta«.W ^•fg st- se jim pridružil, še Krellh kt^?' žalo.« našim v sprintu ni n.jb,»lj u«,h . tsko d. je «k«»/» cilj prvi pripe j«l V««* iKiiiiiiiniiiii T:lJ.'»4. 2. ie bil Dimitrov (Bol- Motorist poškodovan Na križišču Oldhamske ceste in ale Staneta Žagarja v Kranju je "•mik motorijega kolesa Anton Ubežnik, ki je prehiteval kolono i^al na kokrskem mostu, v četrtek '»močil prometno nesrečo. Zadel je prednji del vozila avto šole iz iofje Loke, ki ga je vozil Ivan Joiinar z inštruktorjem Pavlom fokaljem. pri čemer se je hudo **odoval. Nesreča v Studenu .V četrtek ob 9.55 je Miroslav fejc, voznik osebnega avtomobila iz fvč, vozil iz Škofje Loke proti Železnikom. V Studenu mu je v ;vinku pripeljal nasproti' Jakob irtner iz Selc. Pri trčenju je sobica Pavla Rejc utrpela hude dlesne poškodbe in so jo prepeljali v libljansko bolnišnico. Smrt zaradi nepravilnega prehitevanja Na magistralni cesti med Jesenicami in Radovljico v kraju Potoki * je v četrtek, 13. julija, pripetila frometna nesreča, v kateri je voznik Motornega kolesa Mensud Melić zgubil življenje. Le-ta je pripeljal to cesti v trenutku, ko je voznik nebnega avtomobila na nasprotnem 'Oznem pasu Fouad Mohamed Said faridv iz Kaira prehiteval tovorno •ožilo. Pri čelnem trčenju je Melića &1 po vozišču. Med prevozom v *«eniško bolnišnico je Melić po-, sodbam podlegel, njegova sopotnic« Rabija Melič in povzročitelj foridv pa sta bila huje poškodo- 80 let gasilskega društva Železniki Visok jubilej, še daljša tradicija 9. stran GLAS Pogled nu ufoibti kranjskega Turističnega društva. Kič ali ne kič? Ob M) letnici gasilskega društva Železniki prejeli odlikovanja republiške gasilske zveze. društvo m trije posamezniki koto; /•. Perdan Povozil kolesarja V petek zjutraj je voznik osebnega !ytomobila Vili Bajžej iz Naklega, ' je vozil po cesti Staneta Žagarja, ^ kolesarja Jakoba Riharda. Ko je dobil hude telesne poškodbe. »Ura je polnoč odbila v turnu sv. Antona, mirno spite kot v raj', ognja varje vas čuvaj!« Odlomek iz pesmi nočnega čuvaja, ki je moral v 17. stol. kar šestkrat na noč obiti Železnike in paziti na morebiten dim ali ogenj, priča, da so se s požarnim varstvom v mestecu v zgornjem koncu Selške doline ukvarjali že davno prej, preden so o društvih sploh lahko sanjali. Želez-' niki so bili namreč leseno mesto, ki ga je leta 1620 popolnoma uničil požar. Najstarejša ohranjena hiša, Plavčeva, nosi letnico 1637, kar pomeni, da je bila sezidana 17 let po požaru. Večina hiš pa je ostala lesenih, podobno kot je še danes Morajna, vsi vigenjci so bili leseni, poleg tega je bilo v Železnikih več žag in stalno tudi večja zaloga lesa. In zato ni čudno, da so se Zelezni-karji bali ognja in so za varno in mirno spanje nastavili posebnega čuvaja. Gasilsko slavje na Bohinjski Beli Bohinmka Bela - Prizadevni ^prostovoljnega gasilskega "•Sva Bohinjska Bela so minulo Helio proslavili 80-letnico obstoja SJa društva. Ta lep delovm ST*! nroslavih kar najbolj Jlttlej so pros %esno, ob sodelovanju »rrjJh gSskih druš^,,8klh Škoda okvirno ocenjena KRANJ - V ponedeljek do "oldne je komisija za ocenitev 'kode na kmetijskih kulturah Nje delo že končala. Ogleda-} *i je vsa od toče prizadeta ^močja in podrobno za bele-*tta odstotke uničenja. Skoda £ v poprečju giblje med 70 in 7 odstotki, vendar je enotno ''ceno težko podati, ker je toča tyj ali manj zajel.% posamezne Sove. V Baslju, Preddvoru, 5«*ah, Novi vasi so na primer 2°eela uničene vse kulture, na %ti, v Dvorjan, Spodnjem Hlofu, Vopovljah je škoda ftiblitno 90-odstotna, na podnjem in Zgornjem Brni-& v Lnhovčah, Vopovljah, %nični polici, Cerkljah, Gra-£ in Čeinjevku pa znaša od J do 80 odstotkov. Nekje Saj, nekje več je ikode na '^gih vmesnih območjih. H. J. Najprej so se zbrali gasilci m krajani na prireditvenem prostoru, od tod pa so krenili proti gasilskemu domu. kjer so odprli prenovljeni gasilski dom. Obnovili so ga večinoma s prostovoljnim delom gasilci sami in tako so v krajevni skupnosti dobili sodoben gasilski dom. Nato so ob spremljavi godbe krenili na prireditveni prostor, kjer j« bila slovesnost, ki so se je udeležili tudi predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij ter gostje. Na slovesnosti so najbolj zaslužnim gasilcem podelili priznanja. (D. S.) - Prvo gasilsko društvo so ustanovili leta 1898 in še istega leta so postavili gasilski dom pred Škrjevcem. Prav tako so si kupili enocevno ročno brizgalno. ki je bila glavna gasilna naprava. Ob ustanovitvi je imelo društvo 54 članov, ki so se pri vseh požarih izkazali kot požrtvovalni gasilci. Danes je društvo sodobno organizirano, ima 75 članov in 12 pionirjev, in je izredno pomemben člen družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora. Poleg njih v mestu deluje tudi gasilsko društvo Alples, v drugih tovarnah pa imajo protipožarne ekipe. Niso pa poskrbeli le za sodobno opremo, s katero lahko priskočijo na pomoč pri vsaki nesreči, temveč so skrbeli tudi za kadre. Imajo 19 gasilcev z izpitom, 13 gasilcev I. stopnje, 5 strokovnjakov z izpitom in 9 nižjih častnikov. Ob 80-letnici društva je gasilska zveza Slovenija podelila Filipu Blaz-niku in Jožetu Marklju gasilsko odlikovanje III. stopnje. Antonu Sedeju pa gasilsko odlikovanje druge stopnje. Odlikovano je bilo tudi društvo. Za dobro sodelovanje je Gasilsko društvo Železniki podelilo priznanje Alplesu. Niku in krajevni skupnosti Železniki. Za 50-let dela v društvu so prejeli značke -Jože Bajželj. Luka Lotrič in Janez Trojar ter za 40-let Janez Dolenc Podelili so tudi značke in priznanja za 30. 20 in K)-letno delo v društvu. Ob jubileju so pripravili vrsto prireditev, med njimi je bila v soboto proslava s podelitvijo priznanj, v nedeljo pa gasilska vaja in gasilska veselic;«. L. Bogataj Požara V petek. 14. julija, je nastal požar v gospodarskem poslopju Francke Brejc v Novi vasi pri Radovljici, ko je Janez Brejc rezal seno na silorez-nici. Iz neznanega vzroka se je začelo na elektromotorju iskriti, iskre so padle na voz in ga vnele. Zaradi Brejčeve hitre reakcije, ki je voz ob pomoči sovaščanov takoj odpeljal iz poslopja, je zgorelo samo seno. Istega dne je tudi na območju Selške doline, kjer je divjalo močno neurje, prišlo do požara. V kozolec Milana Potočnika iz Dolenje vasi je udarila strela, na kraj požara pa so takoj prišli prostovoljni gasilci iz Sele. Bukovice in Škofje Loke, vendar je bilo za gašenje že prepozno. . Gmotna škoda znaša 140 tisoč dinarjev. Umetniki, umetnostni zgodovinarji, akademiki, znanstveniki, turistični delavci, vse strokovno in manj strokovno osebje se že dolga leta vrti okrog vprašanja: kaj je kič, kje lahko potegnemo črto med kičem in pravo umetnostjo? Mnenja so deljena, če pa bi poprašali tiste, ki jim okolje ni dalo potrebne estetske vzgoje, bi bili pogledi še pestrejši. Seveda se ne bomo zmotili, če trdimo, da so trgovinice s spomeniki »od Triglava do Gevgelije« preplavljene s kičem, pri čemer ne mislimo le na neokusne izdelke iz neprimernih materialov serijske proizvodnje, ampak tudi na okraske, ki motivno ne spadajo v ambient. Kokrina »Lipa« stoji v prijetnem okolju starega Kranja, žal pa so ji njeni dnevi v muzejskih prostorih šteti. Ugodna lokacija privablja tuje turiste, domače kupce in zdomce, ki si želijo po ogledu mestnih znamenitosti kupiti ta li oni izvirni okrasek, ki jih bo spominjal na gorenjsko okolje. Toda neredko odhajajo razočarani. Kitajski porcelan, ikone, južni narodni motivi, svileni indijski šali kažejo bolj na mednarodno orientacijo, sama domača slovenska stvarnost pa ostaja ob strani. Tako je v trgovinah zaradi dobaviteljev; Kokri pošiljajo spominke številna jugoslovanska podjetja: »Jezerka« iz Ohrida, zagrebške »Osvit«. »Rukotvorina«, »Narodna radinost«, »Ukras« iz Ivankova, ljubljanski »Dom«, ki včasih preseneti s kako novostjo. Nekdaj so spominke izdelovali tudi zasebniki na Gorenjskem a so se zaradi skromnega nagrajevanja kar porazgubili. Gorenjski ce-karji, panjske končnice, kroparsko ročno kovanje in idrijska klekljana čipka so izginili s prodajnih pultov, saj zanje zaradi visoke cene ni bilo zanimanja. Zato pa je kupec z nezahtevnim okusom množičneje segel po cenejših, industrijsko izdelanih prtih, kitajskih slamnatih torbah in bosanskih copatah. Tudi ko se sprehajamo med stojnicami na tržnici — bodisi legalnimi bodisi »črnimi« — ki so pravzaprav namenjene prodaji zelenjave, nas pogosto neprijetno zadene ob pogledu na ves »trompetengold«, ki najbolj mami otroke. Vendar so turistično najbolj zanimive prav gotovo prodajalnice, stisnjene med slikovite stavbe starodavnega mesta. V Kranju je še ena — prodajalna Turističnega društva — ki pa ima zaradi svoje odmaknjene lege manjše število obiskovalcev. Razen značk, razglednic in prospektov je tu moč dobiti vseh vrst spominkov: od tistih, ki jih v svojem rednem programu izdelujejo jugoslovanska podjetja, do ^tistih, ki z večjo ali manjšo izvirnostjo kažejo na domišljijo zasebnih proizvajalcev. TD Kranj, za katerega prodaja spominkov ni le finančno vprašanje, pač pa tudi iskanje in spodbujanje domačih umetnikov, sodeluje s kakimi petimi proizvajalci. Le-ti po enoletnem pla nu izdelujejo za društvo okraske in spominke, po katerih je najve« popraševanja. Žal pa tudi pri za sebnih proizvajalcih, ki skušajo ohranjati ljudsko izročilo, nastopa;, težave. Njihova ustvarjalnost se ka. zlahka sprevrže v serijsko proiz vodnjo ali pa jim davčne omejitve vzamejo voljo do dela. Bled, najbolj obiskano turističi mesto na Gorenjskem, ima mrež Murkinih in Tobakovih trgovin' močno razpredeno po svojih ulica Žal tudi tu ugotavljamo, da je na večja potrošnja kiča in da turiste, skorajda nimajo ponuditi kaj drug ga. Med množico okraskov dvomi ve vrednosti se sicer skriva marsik lepega, izvirnega, uporabnega, naravnih materialov in s poudarje« etnično komponento, vendar pa ■ artikle med lažnim bliščem lah. t Trgovina Lipa v Kranju odkrije le vešče oko poznavalca. Turiste pa nemalokrat zapelje na les nalepljena razglednica. v&bljivo ozaljšana z vsemi mogočimi in nemogočimi barvami. Spominkarstvo kot sestav-r. del turistične dejavnosti je prav gotovo področje, kjer se tržna log ka in umetnost pogosto križata, t eveda neizbežnega kiča ne moremo kar čez noč odpraviti, zato pa bi tako za umetnost kot tudi za turizem marsikaj storili, če bi izvirne ročne izdelke zaznamovali. Druga -ešitev pa je v spodbudnejšem mater alnem nagrajevanju in davčnih olajšavah tistim ustvarjalcem, ki so se odločili oživljati našo narodno zapuščino. D. Z. Kranj — V petek, 14. juliju, seje nu cesti Staneta Žagar/a v Kranju pripetila huda prometna nesreča Kolesar Jakob Pihani je dobil hude telesne poškodbe m so ga prepeljali v bolnišnico. ( jg) — Koto: F. Perdan dneva pred //*,„,„„ ., spominki na lilcdu. GLAS M), stran Torek, 18 Julija 1978 TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ in ob'eke ,etne h*1'6 0|et|» ABC POMURKA LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Škofja Loka, TOZD Trgovina objavlja prosta dela in naloge: 1. več delavcev za delo v skladišču 2. več spremljevalcev na kamionu za razvoz blaga strankam Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: Loka - kadrovski sektor DSSS. Kidričeva 53, Škofja Loka, v 15 dneh po objavi oglasa. r Industrija za telekomunikacije, elektro in elektromehaniko Kranj o. sol. o. objavlja prosta dela in naloge elektrotehnikov — šibki tok v razvoju in proizvodnji na področjih telekomunikacije, računalništva in merilne teb nike >goja: -clnja u-hmška šol«, muci šibki tok. uspešno oprav Iien psih I kandidatov pn< aknami, samostojnost »misel *u ust v artalnn u nskn delo Sodelav« cm nudim«, ustrezno stalilo sirokoVt|i «>|)*>lii je van je -mene prijave poš|Mt,. v |., dnen ua naslov Iskra Klektioinehanife a ni. Savska lok.i J. Kadrovsko podlo« u ■-ki lešj VA VIATOR SOZD SAP VIATOR IX) Golf turist TOZD Gostinstvo Gozd Mart u 1 jk objavlja proste naloge in opravila 1. vzdrževanje hole h. Pogoji: kvalifikacija kovinske . .»u .m strojne smen ifve leti tleloviifit i^kni«'tii< p«isk IIMio delo d\ ,i IlieSfM .i 2. vodenje strežbe Pogoji: srednja gostinska šobi siiievi nniakai iri let« prakse na opravljanju |h>.I<>Imhi .k< : m oprav 11 tri 11 n * -s4 •» i • pošk usne tlolic I )i |i <4< t obeh piniienh /din/ni< /.i ii< iiulni i n i .(- - polnil dt'Jov mu < MMOIII Kok za prijavi i« 1"»dm pu oh ta vi Modna konfekcija Kroj Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge mehanograla in knjigovodja osebnih dohodkov JI I*oko i: ekonomska srednja šola m f I«'1'1 delovnih izkušenj, dopolnilno /mutje: po tm /no-ii izpit za strojnega knjigovodjo, Pism »ne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema splošni sektor .Modne konfekcije Kroj ikofja Loka do 15. avgusta 1»7H. V naturistične kampe le s člansko izkaznico Na nedavnem srečanju naturistov »treh dežel« v Poreču, katerega organizator je bilo italijansko društvo naturistov Lihurnija iz Trsta, so se naturisti dogovorili, naj bi bil praviloma dovoljen vstop v naturistične kampe le s člansko izkaznico. Le tako, menijo, bi se v natmističnih kampih zagotovil red in mir, česar si naturisti seveda najbolj žele. Taka je želja tudi mednarodne naturistične organizacije. Člani bodo v vseh večjih naturi-stičnih kampih uživali tudi poseben popust od 10 do 20 odstotkov. Na tem srečanju so se italijanski, avstrijski in domači ljubitelji na turizma dogovarjali tudi o tesnejšem sodelovanju med posameznimi društvi teh dežel. Tesno prijateljstvo se sklepa prav med gorenjskimi in koroškimi naturisti. ki organizirajo svoja srečanja v Rutarjevem centru v Doberli vesi pri Železni kapli. Morda mimogrede, da so pri Rutarjii povečali svoja kopališča in kamp za na turiste. Malo je Gorenjcev, ki se danes že lahko z izkaznico izkažejo ob vstopu v kamp. Le okrog HO jih šteje Nat u ristično društvo Gorenjska. Vemo pa, da je že veliko Gorenjcev, ki so spoznali »vse užitke svobodnega« kopanja in kampiranja in vsako leto se jih več ustavlja pred zapornicami naturističnih kampov. Vedite, da boste letos potrebovali člansko izkaznico. V Kranju dobite s turistični agenciji ALPKTOUKA v hotelu CKKINA posebno prijavnico. Dobite jo pa lahko tudi na sedežu društva pri Gorenjski turistični zvezi na Koroški c 27 Lahko pa enostavno kar pišete na sedež društva, pa vam io bodo poslali. I). I). Mercator (entral Holel KAZINA Jezersko prireja v soboto. 22. julija 1978 ob IH uri »golcarski ples« /. nagradami I < 'leu i /1 > i 1111 p| i.m v ."i prt |»«i|i>i ;in,. , • .'dulki m UllillK II ■ I I .1/11 i li -V C/t I »l i«. i I \ I III -111*1 •Il Avto-nioto društvo Tržit sprejme v redno delovno razmerje inštruktorja praktične vožnje za pouk avto-Aole. Delovno razmer^' se sklene za nedoločen čas Osebni dohodki P<> pravilniku društvenega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. 4 Nastop zaposlitve »e možen takoj. Prijave sprejemamo do 31. julija U. v pisarni Avto-moto društva Trfič, Ulica heroja Bračiča 4, 64290 Trtic. AERODROM LJUBLJANA-PULA TOZD Kranj-Pula, Gostinstvo in turizem Komisija za delovna razmerja TOZD Kranj — Pula, Gostinstvo in turizem objavlja naslednji prosti delovni nalogi: 1. fakturiranje in strojepisje (1 delavka za določen čas od 1. 9. 1978 do 30. marca — nadomeščanje) 2. izdelovanje slaščic (1 delavka oziroma delavec) Poleg splošni b morata kandidata izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod L: upravno administrativna šola ali 2-letna administrativna šola. 6 mesecev delovnih izkušenj: pod 2.: VK ali K V slaščičar. I leto delovnih izkušenj — delo združuje za nedoločen čas. Za delo na letališču je |>ogo| tudi dovoljenje po t>3. členu Zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu. Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema H dni po" objavi: AKKODKOM LJl 'BLJANA — PILA. 1'pravnn-pravno kadrovski sektor. Kadrovska služba. l»421li Brnik. p. p 10 i= zavarovalna skupnost triglav f ORfNJSKA OHMOCNA SKUPNOST Kr.ini Odbor za medsebojna delovna razmerja v delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj razpisuje v šolskem letu 1978/79 tele štipendije: — eno štipendijo za studij na ekonomski fakulteti — eno štipendijo za študij na visoki šoli za organizacijo dela (računalniška smer) — eno štipendijo za šolanje na srednji ekonomski šoli — eno štipendijo za šolanje na srednji upravno administrativni šoli K proftnji /;* štipendijo m- ireb.i priložiti zadnje šolsko spričevalo m pot rdilo o premoženjskem stanju staršev oz. o osebnem dohodku. Prošnje sprejema sektor za samoupravno organiziranost in kadre. Kazpisni rok poteče 15. dan po objavi. ar Odbora za medsebojna razmerja delavcev pri delovni skupnosti skupnih služb in TOZD ALMIRA COMMERCE v DO ALMIRA Radovljica vabita k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. v splošno-kadrovskem sektorju za administrativno strojepisna in stenografska dela za potrebe samoupravnih organov 2. v nabavnem oddelku za administrativno strojepisna dela. Pogoji: pod I.: siedmi strokovna izobrazila administrativne smeri in 2 leti delov nih izkušenj pri opravljanju tlel pisanja zapisnikov, slednja strokovna izobrazba ekonomske ali upravnoadmiiu-Ktralivne smeri in 3 leta delovnih izkušeni ler /name enepa i o jegH jezika ihjMv 11< ni opravila velia ■< mesečno poskusno delo. Vabimo \ -« zainteresirane kandidate, da v H dneh pošljejo svoje vloge / vsemi ponel.ioini dokazih o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov«- M.MIHA Radovljica OMRDdelovne skupnosti skupnih služb iza opravila pod i > ler OMRD Almira Commerce (/.a opravila pod 2» Kandidati ImhIo m izbiri isnešveni v 15 dneh po izvršenem postopku. ImmI. 2. / ^^^^^ komisija /.a kadre pri SI.OVKNSK K ZKLKZARNK tovarna vijakov plamen p. o. kropa objavlja prosta dela in naloge 1. kadrovika 2. šoferja tovornjaka Pogoji: pod I.: IK,|ee s.....šilih (»ogoicv KV zahteva dokončana višješolska Ll.ia/ha pravne ..rganizacijske ah socialne smer. ter 2 leti delovnih iatkuArnj. poskusno delo I raj« 2 meseca: pod 2.: K V šole. ipokliriia-olnl .,„ „ 11 vloge / dokazil, o šolski izobrazbi pošljejo v 15 dneh po i i! i ii.islo\ S Z Tovarna vijakov Plamen Kropa p. „. _ kadrovski oddelek K............(.o.oe..e,„o,z,d,MM,n.ven»,kasnejev30dneh. K. I I K I K I objav i hrek, 18. julija 1978 U. stran G t*AS PRODAM Prodam brejo KRAVO v osmem aesecu, ki bo drugič telila. Kovor 7 5542 Ugodno prodam novo KUHINJSKO OPREMO v stilu naravnega -sa in MOTOR Tomos na 4 pre-Uave Naslov v oglasnem oddelku 551 o Prodam gumijast ČOLN Galeb Sport Beograd s Tomosovim motorjem 4 KM. Tel. 064-60-819 5519 Poceni prodam POROČNO OBLEKO, svetlo, št. 44. Kuralt Brane, Zg. Senica 13, Medvode 5520 Prodam rodovniške mladiče VELIKI ŠNAUCER. Čas odvzema 5. avgust. Kavčič Matjaž, Stara vas 12, Žiri 5521 Prodam GAJBICE za krompir. Kos Franc, Podobeno 9, p. Poljane 5522 Prodam nemški ŠOTOR za 5 oseb. Zg. Bitnje 168 (pri gasilskem domu) Prodam starejšo KRAVO frizijko, dobro mlekarico, brejo 8 mesecev. Zorko, Smokuč 10, Žirovnica 5524 Prodam ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK. Brenčič, Šorlijeva 5, Kranj 5525 Poceni prodam dolgo, belo POROČNO OBLEKO št. 42. Sajovic, Predoslje 67 5526 Prodam TERMOAKUMULACIJ-SKO PEČ AEG TA 401. Naslov v oglasnem odelku 5527 Prodam mlado KRAVO, pred 3. telitvijo. Švegelj Ivan, Visoče 6, pri Tržiču 5513 ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata Franca Rakovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam ustno izrazili sožalje. Posebno lepo se zahvaljujemo prod. dr. Orlu in ostalemu osebju torakalne kirurgije Kliničnega centra, ki so mu lajšali bolečine ob tej hudi bolezni. Prav tako se zahvaljujemo tudi za tolažilne besede govornikoma Zveze borcev in Tovarne Elan ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Minka, hči Zlata in sin Franci z družinama, sestra in bratje ter ostalo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da je po težki bolezni umrla naša dolgoletna sodelavka Milka Remic roj. TRAVEN <*> ™»h bo v torek, 1«- 7. 1978, ob 17. uri izpred hiše žalosti Milje 10 na pokopališče v Pogreo ' Šenčurju. Dobro in vestno sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu Kolektiv hotela Oreina Kranj se ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata. starega ata. brata in strica Karla Omana gostilničarja iz Goric • h zahvaljujejo vsem. ki so nam pomagali v težkih dneh: dr. Pri ju in vsemu zdrav-iskreno . . • j v jn£(j,ll(u Golnik, vsem gasilskim društvom, članom ZH. /*>neinu osen.iu <«■ • ______........................ ,................... ............... gtvenemu "^^"^j^du župniku, sosedom in prijateljem, ter vsem. ki so ga spremili ' na njegovi zadnji f>oti. Iskrena hvala' Žalujoči sin Jože in hčerka Tončka z družinama in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob nepričakovani težki izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta in brata Franca Polaka iz Tupalič hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali, predvsem požrtvovalnim sose-iskrena ovim Mehletovima in Kokalju ter Jožetu Dovič za njegovo pomoč. Hvala vsem. dom jajniku darovali vence in cvetje, za vsa izrečena sožalja, in vsem in vsakemu poseki *teP° J spremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za besede tolažbe in pogrebni obred, hej, ki ste #a '' tolaži jiva žena Pavla, sin Marjan, sinovi Franci, Jože, Pavel in Janez k z družinami, r*e ' vnuki in sestra Tu pa liče. Planina, Gorenje, Primskovo, Šenčur Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Zg. Duplje 19 5514 Prodam malo rabljeno ŠPORTNO KOLO češke izdelave »eska«. Delavska c. 41 - Stražišče 5515 Prodam kompletno SPALNICO. Cesta na Belo 29, Kokrica 5516 SEDEŽNO GARNITURO, dvosed in 2 fotelja, visečo KUHINJSKO OMARO in PULT. poceni prodam. Telefon 25-278 5517 Ugodno prodam nov GRAMOFON znamke Tosca 20 z enoletno garancijo. Lavrič Monika. Kejžarje-va 21, Jesenice 5392 Po ugodni ceni prodam ČRPALKO za črpanje gnojnice. Radovljica, Ljubljanska 41 5393 Prodam MOPED APN-4, 1 leto star, za 7000 din, KOSILNICO Fahr, za hribovite terene in KLADIVO Wacker, za izsekavanje in vrtanje betona ali kamna, na bencinski pogon. Kavčič Lovro, Breg ob Savi 76 5512 VOZILA Prodam BMVV 2002. Ogled od 18/7 dalje. Smledniška 110. Krani 5528 Prodam SPAČKA 1972. Ažbe. Kidričeva ul. 45, Kranj 5529 Prodam rahlo zadet PRINZ 1000 L, stroj nepoškodovan. Bidovec Franc, Srednja vas 7. Golnik 5530 Prodam AMI 8, letnik 70, tudi po delih. Grad 30, Cerklje 5531 Prodam FIAT 750, 70.000 km. Lužnik. Trata 14, Škofja Loka 5532 Prodam FIAT 126 p, letnik 76. Kuralt Brane, Zg. Senica 13, Medvode 5533 Kupim ZASTAVO 101, VVART-BURG ali KOMBI 750 od letnika 1973 dalje. Trivunčevič Đorde, Sopotnica 3, Škofja Loka 5534 Prodam SIMCO 1000, karamboli-rano, lahko tudi po delih. Tavčar, Poljane 57 nad Škofjo Loko 5535 RENAULT 8, nevozen, prodam. Cesta 1. maja 82, Jesenice 5536 R 8, letnik 70, spredaj karambo-liran, prodam. Košir Tine, Hotema-že 67 5537 Ugodno prodam osebni avto NSU 1200, letnik 1970, potreben manjšega popravila, za 9000 din, lahko tudi na potrošniški kredit. Naslov: Šparovec Darko, Koroška 2, Tržič 5538 Ugodno prodam AUSTIN MINI COOPER, dobro ohranjen. Informacije na telefon 064-24-065, od 19. ure dalje 5539 Prodam FORD TAUNUS. Vogelnik Elza, Hlebce 7 a. Lesce 5423 VW 1300, mlajši letnik, odlično ohranjen, kupim. Klicati na telefon 064 75-610 5433 STANOVANJA Prodam lastniško dvosobno STANOVANJE s centralno kurjavo, v prvem nadstropju. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure v Kranju, Mlakarjeva 24, stanovanje št. 8 5481 SOBO na Planini ali Hujah Išče predstavnik podjetja. Če imate telefon, nudim zaslužek. Naslov oddati v oglasni oddelek pod šifro »Predstavnik podjetja« 5485 Oddam ŠOBO učitelju, ki je po službi pripravljen poučevati nemščino. Naslov v oglasnem oddelku 5540 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči rečun pri SDK v Kranju številka 51500-603-3199» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 Številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. dežurni veterinarji OD 21. DO 28. JULIJA 1978: dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994 in RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj; HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, telefon 69-280 in LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Škofja Loka, Podlubnik 64, telefon 60-939 za občino Škofja Loka; BENULIC Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, tel. 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Kranj ZAPOSLITVE Iščem VARSTVO za 10-mesečne-ga sina, za popoldan. Naslov v oglasnem oddelku 5495 •OBVESTILA Cenjene stranke obveščam, da bo SLAŠČIČARNA ŠINK zaradi letnih dopustov zaprta od 17. 7. do 10. 8. Šink Dejan 5506 Obveščam cenjene stranke, da bo FRIZERSKI SALON zaprt od 15. julija do 1. avgusta zaradi letnega dopusta. PIRC Slavka, friz. salon, Kranj, Cankarjeva 8 5508 Kemična čistilnica LILI, Kranj, bo zaradi dopusta zaprta od 24. julija do 14. avgusta 5541 EKSPRES čiščenje tapisomov, itisonov, foteljev, kavčev z najnovejšo, v svetu priznano metodo. GO-GALA Marko, Kidričeva 38, Kranj, (tel. Senjak 22-059) 5205 GLOBINSKO ČIŠČENJE tapi-soma, itisona, preprog. Čistimo z najsodobnejšimi sredstvi LAVE-NIUM Schaumreiniger v vašem stanovanju hitro in poceni, po vsej Gorenjski - tudi družbeni sektor. Pokličite na telefon 22-043 5206 Cenjene stranke obveščamo, da bo lokal zaprt od 24. julija do 13. avgusta. FOTO - STUDIO Majhenič Domžale IZGUBLJENO Dne 13. 7. 1978 ob 16.30 sem od ulice Moše Pijadeja do AMD Kranj izgubila ZLATO ZAPESTNICO, ki mi je drag spomin. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti NAGRADI vrne na naslov v oglasnem oddelku 5543 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je po kratki in hudi bolezni v 59. letu zapustil naš mož, oče. stari oče. brat in stric Franc Osredkar Pogreb dragega pokojnika bo v torek. 18. julija 1978. ob 15.45 iz mrliške vežice na kranjsko jx)kopališče. Žalujoči: žena Betka. hči Milena z družino, sestre Ivanka, Malka iz Ro/.alka ter ostalo sorodstvo Orehek, 17. julija lf>78 Nadaljevanje s 1. strani pokrite z bobrovcem. V vrtec je spet priteklo, ker Gradbinec v dveh letih kljub večkratnim reklamacijam še vedno ni popravil strehe kot je treba. In da ne govorimo o poškodovanih avtomobilih, počitniških prikolicah, uničenih vrtovih, mrtvih ptičih . .. Podobno je bilo tudi na Beli in v B a siju, kjer je poleg uničenih poljščin precej škode tudi na stavbah. Predvsem so se slabo izkazale salo-nitke in bobrovec na strehah, plastične rolete, šipe, na več koncih pa je voda vdrla v objekte. Močno so prizadete tudi ceste tako občinske kot krajevne. Na Visokem nameravajo kmetje ročno kositi žitarice, kjer se bo seveda dalo in kjer ni klasje izpraznjeno. Sicer pa tu ni bilo tako hudo; koruza je precej okleščena, medtem ko za krompir najverjetneje ne bo večjih težav. Tudi škode na objektih ni. V eno hišo je udarila strela, vendar so gasilci požar takoj pogasili. V krajevni skupnosti Velesovo ni bilo prizaneseno nobenemu naselju, najhuje pa je vseeno bilo v Ceš-njevku, na Praprotni polici, Trati, v Adergasu in Velesovem. Žitarice so popolnoma uničene, medtem ko druge poljščine delno. Škode na stavbah in komunalnih napravah ni. So pa domačini ob tej priliki ponovno sprožili vprašanje, h kateri vodni skupnosti »pasejo«, kajti »otepa« se jih tako ljubljanska kot kranjska. Listje in sadeče na kup. da ne bo gnilo v travi Na cerkljanskem območju je največ škode v vaseh Cerklje, Grad, Razbite šipe na se preddvorske št>le Zalog in Poženik, kjer imajo že itak, predvsem v Poženiku in Zalogu, večne težave z vodo. Tudi tokrat je vdrla voda v kleti in garaže. Poljščine so ponekod prizadete boli, drugje manj, ker je toča različno močno padala po posameznih pasovih. Proti Zalogu je bil že skorajda sam dež. In še Brniki: toča je zajela ves vzhodni del in dobro polovico zahodnega dela Brnikov. Na tem območju kmetje gojijo v glavnem krmila, kar 80 odstotkov so letos posejali koruze na vseh obdelovalnih površinah. V glavnem jo je toča uničila, zato jih najbolj skrbi, kje in kako bodo dobili krmo za živino. Podobno je tudi s semenskim krompirjem, ki na brniškem koncu že dolga leta uživa poseben ugled. Tudi z žitaricami enako kot v drugih krajih letos ne bo nič. Izvršni svet skupščine občine Kranj je pohvalil takojšnje ukrepanje krajanov, ki so se brž lotili zavarovanja lastne in skupne imovine. Očistili so že odvodne kanale, poti in lokalne ceste, izčrpali vodo iz kleti in garaž, razbite šipe so takoj zavarovali s polivinilom, strešno opeko pa z novo, če so jo imeli. Precej težav je namreč z bobrovcem. s katerim dandanes novih stavb ne prekrivajo več in ga je zato težko dobiti. Izvršni svet je v zvezi s tem posredoval pri kranjskem Merkurju, naj zagotovi zadostno količino materiala, ki ga bodo ljudje iz pri zadetih krajev v teh dneh potrebovali. Ob tem še omenimo, da so krajani popisali vso škodo na objektih in tudi potrebno količino novega materiala. Morda še opozorilo krajanom, da so ob nakupu gradbenega materiala oproščeni občinskega prometnega davka, če je škoda nastala zaradi elementarne nesreče. Se V četrtek popoldne bujno koruzno polje. zda/ le okleščena stebla , Bohinjskem rezerv alt sprehotlt oh njem <■/,. Bohinj Donet* so ^-jjgVg znatno manjši obisk kot prejšnja leta. prijetni, vendar />a I _ Foto: F Perdan Izvršni svet je razpravljal tudi o povračilu škode in o olajšavah, ki so jih deležni kmetje pri odmeri davkov. Sklenil je. da bo za nakup materiala za popavilo lokalnih cest prispeval denar občinski sklad za elementarne nezgode, ki pa ni preveč bogat, tako da naj bi se popravila lotili krajani sami in s tem prihranili skromna družbena sredstva. Za popravilo občinskih cest pa so zadolženi delavci komunale, ki te ceste tudi sicer vzdržujejo. Hkrati pozivajo tudi zvezo vodnih skupnosti ter obe. kranjsko in ljubljansko, vodno skupnost, naj sedem let trajajoči postopek glede cerkljanskega območja končno čimprej rešijo. Komisija za ugotovitev škode na kmetijskih kulturah se je že v soboto v treh skupinah odpravila na delo. Podala bo le grobo oceno škode na posameznih območjih in kulturah, medtem ko bo moral vsak krajan še sam prijaviti škodo na posebnih obrazcih, ki se dobijo v krajevnih uradih, in sicer najkasneje v 15 dneh. Prijave bodo potrebne zaradi odmere olajšav kmetom. Olajšava velja, čim je škoda večja od 20 odstotkov v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom. Poleg tega bo izvršni svet skušal doseči tudi nekatere olajšave pri skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja kmetov ter pri skupnosti zdravstvenega varstva. Komisija namerava ogled Čimprej opraviti, tako da bodo kmetje lahko takoj rešili, kar se morda še da rešiti. Žalostno je namreč, da se je toča usula prav v času. ko vse kulture v najnujnejši rasti in je tudi za ponovno sajenje že prepozno. Treba pa bo na vsak način od nekod zagotoviti primanjkljaj v letošnji letini. Včeraj pa je na delo odhitela tudi komisija za ocenitev škode na komunalnih napravah in stavbah. Tržič — Oblaki s točo so pravzaprav prišli z Dobrce in Podljubelja in najprej zajeli Tržič ter okoliške krajevne skupnosti Kavne. Bistrico, Pristavo, nato pa večji del bremena ponesli v kranjski konec. Komisija za ocenitev škode, ki so jo v Tržiču takoj imenovali, si je teren že ogledala. K sreči v teh krajevnih skupnostih ni večjih kmetijskih obdelovalnih površin, tako da je toča najhuje prizadela vrtičkarje; se pravi zelenjavo, sadje in okrasne rastline. Je pa močan veter pometal s streh nekaj strešne opeke slabše kakovosti, poleg tega pa se je vdrla tudi cesta, ki vodi i/. Tržiča na Virje. H. Jelov r, o i DEŽURNI NOVINAR 3? 21-860 Atene — Naša šolska ladja (ia leh M M' usidrala v atenskem priataniMu Piraj Starešine In go|enn mornariške akadrnn le i/ SplilH so si ogledali kulturne /mirne mtosti grškega glavnega mesta, po/di,i\ili pa so se tudi s predstavniki grški- vopie mornarice in drugimi 0aabl>O*Ulll Kon 11 i.n In 111 :i I jugoslovanske vo|ne murnu rite ParO Mogunnvii m povelpuk šolske lad|e (>ale!> Sto|an Klair pa sta polotila vene« na groli ne/nanega padlega mor lllll |H Kabat Tiskovne ajancija tO dana« sporočile, da so v teh ilneli \ Sahnn pote kali hudi hop med maroškimi enotami m pripadniki gihania /a osvohoditev Zahod ne Sahare 1'nhsarirr Meograd Ameriški veleposlanik pri združenih narodih Voung se mudi na nhiskii v naši dr?.ivi Danes |e posredoval tople pozdrave ameriškega predsedniku (arteria /.a našega predsednika Tila Ljubljana V I 1111 > 11. ■ 111 m dana« M sedal družbenopolitični /bor republiške skupščine |)elegati so nniveč po/oniosli posvetih novemu 'akonu o samoupravni dela vski koiit roh Kranj Vesli n hudih neurjih \ |»i< 11-k 1111 dneh smo danes dobili še i/ mnogih goreniskih kra|ev Med najbolj pri/aile tinti al* bila tudi 1'oklpika. k|er |c močan naliv s točo močno poškodoval itslo lei /gonili del Selške doline Kranj I/ stalne slu/Ju l'.Iv v Im.i ■ vlil so s|Miročih. da \eč|ih nesree bre/ maii|ših »hušk« seveda tudi danes ni šlo. ni bilo Kolon pa na gorenjski imigisliali tudi m Tudi gasili i so bih bre/ dela ko pa smo jih |M>kluah.aie bila enota i'ivno mi rednem urienpi -I (iovekai Zaradi hudega neurja /e vodu zalila tudi več stanovanjskih objektov tei .Mftetotirotui uvtoniehamčno delavnico in spodnje prostore novega doma \ rt,,mol,, društvu Cerklje, katerega otvoritev bo to nedeljo popoldne. Na Cerkelj ter izčrpali okrog 40 cm vode hudo neurje s točo. je velika. - Foto; pomoč so takoj priskočili gasilci t Škodu, ki jo je /loi zrmdo četrtki H ■I Kuhar Tudi s paradižnikom letos ne ho c Brnik: vse po programu Nadaljevenje s 1. strani iz drugih republik in njihovo dvomesečno delo ne bo poznalo sobot in nedelj. Tudi z rezervnimi deli, ji jih dobivajo iz tujine, nimajo težav, ker so prej uredili nabavo tako, da brezhibno poteka. Rezervnih delov ne zadržujejo carinski predpisi, dobavo so organizirali tako, da že telefonski klic zadostuje, da so nujni deli takoj na letališču. Edino vreme, dež, lahko zaustavi delo za nekaj dni, a že naslednji sončni dan morajo nadoknaditi, kar so zamudili. Brnik je naša največja naložba, ki bo končana v najkrajšem času. 1/izor. ob katerem kar potiram slino. Tu je namreč nameščen avtomat za sladoled in prodajalec ga ve* dan prodaja, tja do sedmih, ka s/nitri napnu i co v čakalnico m jo zaklene. Čakalnico namreč l'c kdo hoče krasti, moro sladoledarski aparat ukrasti s čakalnico vred. to je jasno Manj jasno pa je potni kom. ki niso kradljive sorte m ki morajo tudi v slabem vremenu čakati zunaj, pred .iiklenjeno ča kulnico. Ta sladoled pa ima še eno svoj skost; namreč, dela in proda/a se ob milijardah bacilčkov, ki obil no plešejo ob takšnih shajališčih kot so avtobusne postaje. Vodo zajema najbri prodajalci Mu njega stranišča, ki slt>vi daleč naokoli }io obupnem smradu in . . . Taka je ta sladoled zelo slastnih vonjav in dišav, ki pa na žalost še vedno niso tako močne, da bi priplavale do enega izmed radovljiških inšpektorjev ... ZIMMER JE, ZIMMRA NI... Bled - Večkrat se v teh poletnih dneh zapeljem na Bled. kam drugam kot na »kremšnite*. Ker so, jasno, na Bled v teh dneh več ali manj nepretrgane kolone, imam dovolj časa za opazovanje okolice Tako je moje bistro oko zapazilo, da se pri prvih hišah na Bled nekaj dogaja. Za vogalom, tam nekje pri drugi hiši, se je oni dan pojavil napis Zimmer. kar me je spravilo v strašen bes, ker dvojezičnosti na slovenskem načelno ne prenesem, čeprav jo moram stalno prenašati. Ko pa sem se zadnjič spet tegotno ozirat za napisom, ga ni bilo več, v moje veselje in zadoščenje. Ni dolgo tega. ko sem spet veselo prepeval v klancih Bleda in v mojo Ogorče, nje seje napis znova pojavil. Tako torej: zimmer je. zimmra ni. Zimmer takrat, ko ni turistov in zimmra niv ko je zasedeno. Komplicirano se le zdi, v resnici je dokaj enostavno: lastniki obesijo tablo sobe le tako, zaradi lepšega, v resnici pa so globoko prepričam, da tuji gostje ne vedo. kaj po nun t beseda sobe in ka/ j,omenita narisafia postelja in tuca. Zato mora ven pred vrata tisti zimmer. Žalostno in vse obsodbe vredno!