Published monthly by Slovenian National Federation of Canada.
For the Editorial Board and SNF President Vladimir Mauko Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada.
Ortoprint, New Toronto Subscription rates: $3,- per year. 25 cents per copy 1 line lOcent, 1 column x 1" $1.40
sLovensKA
O SIN, V TUJINI POJMI ČAS REŠITVE,
SLOVENIJA VZIHUJE PO POMOČI . . .
USMILI SE MUČENCEV PLAKA-JOČIH,
DA SREČE DAN SLEDIL BO SMRTNI NOČI,
DA V SLAVI VEKOVITI BO POVSOD
MOGOČNO ŽIVEL VES SLOVENSKI ROD!
Ivan Zorman (1917)
FOR A FREE SLOVENIA
■LETNIK V. VOLUME V.
TORONTO, 25. JUNE 1955
ŠTEVILKA 6 — NUMBER 6
VEC LUCI!
LEGIJONARJI, DOMOBRANCI, SVOJO ZEMLJO LJUBIMO . . . .
„Klic Triglava' je napisal v uvodniku 16. maja t. 1. pod istim naslovom, da nam še ni poznano vse ozadje, ki je privedlo do tragedije pokolja 12.000 slovenskih protiko-munistov. ,Iz vsake tragedije se je mogoče nekaj naučiti, je mogoče potegniti zaključke, ki morejo v bodoče preprečiti enako ali podobno nesrečo. Samo tako bi postal narod bogatejši za novo izkušnjo, če prav ga je stala dvanajst tisoč življenj. Ali bolje: prav zato, ker je bila ta šola tako draga, si je ne more narod nikdar več privoščiti. Zato pa jo mora spoznati do vseh podrobnosti."
Ker je manj verjetno, da bo tak uvodnik vzpodbudil koga k kakemu obširnejšemu dokumentarične-mu delu o tej naši tragediji, bi bilo morda možno od poedincev dobiti kaj zgodovinskega gradiva, ki bi lahko služilo pozneje za kritično ocenitev tega Žalostnega poglavja. Uredništvo Slovenske Države je pripravljeno objaljati take zgodovinske drobce, ki jih bo prejelo. Če kdo želi, bo njegov prispevek objavljen z izmišljenim imenom, toda uredništvu mora sporočiti svoje pravo ime in naslov.
Da bi sprožili te prispevke, objavljamo danes nekaj vprašanj, ki so v zvezi s to tragedijo in katerih se zdi, da niso dovolj zanesljivo ugotovljena. Kdor ve za odgovore, ga prosimo, da jih sporoči uredništvo in jih bomo objavili.
Ali je kdo od angleških predstavnikov povedal Slovencem, da smatrajo domobrance za vojne ujetnike?
Ali je kdo od angleških predstavnikov izjavil ali namignil, da nimajo ničesar proti, če se domobranci pre-oblečejo v civiliste?
Kedaj je bilo slovensko vodstvo -vojaško ali civilno - obveščeno, da domobrance vračajo v Jugoslavijo in kaj je ukrenilo?
ZIVI, ŽIVI, DUH SLOVENSKI
Deset let mineva te dni, ko so padali cvetovi Slovenije, naši bratje in očetje pod rafali strojnic in pušk v Kočevskih gozdovih in drugod ter s lastno krvjo izpričevali zvestobo starim slovenskim izročilom. Kot zavedni protikomuni&tični borci so darovali svoja življenja v spravni dar za lepšo bodočnost slovenstva.
Kaj je bistvo slovenstva? Kaj srčika slovenske narodne zavesti? Nič drugega nego iskrena in globoko v srce segajoč zavest pripadnosti k narodi, katerega je Bog postavil na ta vetrovni košček zemlje, ki se mu pravi Slovenija in pa prepričanje, da je božja volja, da Slovenci ohranimo vse tiste lastnosti, ki nam jih je Stvarnik narodov izročil v uporabo, da z njimi služimo v blagor skupnega človeštva. Po božji volji je vsakdo izmed nas rojen kot Slovenec in božja volja je, da se slovenski narod ohrani. Bistvo slovenstva ni le zgolj, v katerem iz-
ražamo svoja čustva in želje, niti ne zgolj zavest pripadnosti k slovenskemu narodu, ampak tudi močno hotenje ohraniti vse vrednote, ki so Slovencem kot narodu lastne. Ena največjih vrednost je gotovo katoliška vera, ki je Slovence doslej še vedno reševala pred nevarnostjo pogazitve od strani večjih narodov. Druga velika vrednota je materni - naš dragi slovenski jezik. Je to za sveto vero ena največjih dobrin in po Slomšku dragocena dediščina, katere ne smemo zapraviti.
Ko se letos na številnih komemo-racijah spominjamo naših padlih slovenskih protikomunističnih borcev, je gotovo umestno, da v sebi znova obudimo zvestobo onim idealom, za katere so umirali naši slovenski junaki. Ustavimo se ob vprašanju, kako je z našo zvestobo slovenskim tradicijam? Kako mi, slovenski emigranti v tujini, izpolnjujemo svojo narodno dolžnost? Smol
li mi, ki smo bili tako srečni, da smo se v senci domobranskih bajonetov rešili v svobodo, vedno in povsod zavedni in iskreni Slovenci? Ali izpolnjujemo naloge, ki so nam od Boga dane kot delu svobodnih Slovencev do trpeče, od komunizma, bičane domovine in še posebej do tujega sveta? Vprašajmo I se breb pridržkov, kako smo pred-1 stavili slovensko ime v tujini, kako smo predočili težnje zasužnjenega naroda tujemu svetu? Težnje po svobodi in težnje po samostojni slovenski državi?
Bodimo odkriti in neizprosni v sodbi do sebe. Premalo smo storili, nismo vedno dovolj izpolnili svojih dolžnosti. S seboj smo prinesli podedovano lastnost občutja manjvrednosti. ,Saj smo tako majhni . . . Kaj hočemo, saj nas ne bodo poslušali" . . . Težnjo velike večine Slovencev v domovini in onih, ki žive izven domovine, so bnogi (Nadaljevanje na drugi strani.)
mm
ČASTITI G. LOJZE AMBROŽIČ DARUJE NOVO MAŠO V SLOV. CERKVI MARIJE POMAGAJ V TORONTU (MED POVZDIGOVANJEM.)
Doma v Sloveniji je bila za domače, posebej sa še za faro, velika čast, kadar je novomašnik opravil prvo daritev v domači fari. Tako je bilo tudi s slovensko faro v To-rontu. Cerkev je bila zelo lepo okrašena. Vse je bilo slavostno razpoloženo, ko je na Manning Ave. v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Torontu zapel novo mažo naš ro-. >f ak prečistili g. Loizp Ambr-ožič Slavnostni govor je imel ob tej priložnosti prezvišeni g. Dr. Gregorij Rožman-škof ljubljanski, ki je navezal nekaj zelo klenih misli o poslanstvu duhovnika, kakor zna le on sam to storiti. Popoldne pa se je vršilo slavnostno kosilo v dvorani pod cerkvijo, kjer so razni govorniki pozdravili novomašnika in njegovo družino. - Naslednjo nedeljo pa je novomašnik na Malver-nu pri domačih ponovil svojo prvo daritev. - Vemo in predstavljamo si vso srečo srečne matere in očeta ter bratov in sestra, kakor tudi vso radost novomašnika, ko je v krogu najdražjih povzdignil k nebu hostijo in kelih. Vemo pa, da bi bila ta streča še večje, če bi novomašnik zamogel opraviti svojo prvo mašo v krogu dragih na naši lepi slovenski zemlji, - tam med senčnimi gozdovi, klanjajočim slovenskim žitom, med našimi nageljni tam- „v nebesih pod Triglavom."
(Foto: Mate) '
Dosledno za ciljem!
Človek kar verjeti ne more, kaj vse so bili zapadni zavezniki, zlasti pa pok. predsednik Roosevelt pripravljeni dati Stalinu za pomoč v vojni proti Japoncem. Po mnogih poročilih, ki so bila objavljena zadnje čase, je bilo to mnogo več, kot so Sovjeti sami pričakovali in zahtevali. Za to kratkovidnost plačujejo še sedaj ne samo davkoplačevalci zapadnih sil, zlasti ZDA. marveč vse bolj krvavo milijoni, ki so bili brez potrebe žrtvovani komunističnemu molohu.
Dogodki zadnjega časa dokazujejo pravilnost stališča, da komunisti kot materialisti upoštevajo samo silo in moč. Samo odločnejše stališče za padnih velesjl je pripomoglo do sprememb v komunistični taktiki, ki jo opažamo zadnje čase. Sovjeti so namreč uvideli, da s svojo trmo ne morejo več naprej, če se nočejo zaplesati v vojno, za katero očitno le še niso dovolj dobro pripravljeni, čeprav hitro napredujejo (kar so izpričali z letalstvom, ki so ga pokazali ob prvomajski paradi). Zato so zatrobili na umik na celi črti ter pristali na stvari, o katerih se še pred nedavnim niti razgovarjati niso hoteli. Med dru-
gim so podpisali avstrijsko državno pogodbo, ki je zanje manj ugodna od tiste, ki so jo doslej odklanjali. Ponudili so zmernejši načrt za razorožitev, pristali na razgovore štirih predstavnikov velesil kljub temu, da je bil medtem ratificiran pariški dogovor, ki vzpostavlja enotnost Zapadne Evrope. Predsed nik sovjetske vlade Bulganin in tajnik komunistične stranke sta šla osebno k Titu iskat sprave, dočim Rooseveltu in Churchilu ni uspelo spraviti Stalina izven sovjetskij mej. Dali so nove ponudbe Nemčiji, da bi jo morda le še zvabili iz zapad-nega tabora v tabor .,nevtralcev". Nova ,mirovna ofenziva" z mnogim znatnim popuščanjem je tako samo druga pot do istega cilja - taktika trojanskega konja, neposrednega apela na ljudske množice, ki vedno bolj cenijo trenutno brezbrižnost kot bodočo nevarnost.
Toda Sovjeti bodo prisiljeni do novih popuščanj in do odlašanja življenskih pogojev za zasužnjene narode samo, če se vodilni politiki Zapada ne bodo dali zavesti uspavalnim melodijam, marveč bodo kazali tudi še v bodoče enotnost, zadostno moč in doslednost v načelnih. Le po tej poti je upati, da se bo olajšala težka usoda milijonov pod sovjetsko knuto brez krvavega
MATI LJUBEZNI
Med vojsko in revolucijo smo videli in doživeli primere tolikega sovraštva, da se nam po desetih letih zdi, kakor da bi bili sanjali. Pa je bila, žal, resnica. Zadnja vojska nas je seznanila z napravo, ki nam je bila dotlej neznana, s koncentracijskimi taborišči (že ime je težko izgovoriti, koj še le stvar sama!). Na tisoče naših rojakov je v njih pomrlo. Doživeli smo še druge izraze sovraštva: množične uboje, izdajstva in nečloveško postopa-
spopada. Vsako nadaljnje popuščanje v načelnih za drobtinice izboljšanja pa ne bo samo po nepotreb nem podaljševalo suženjstva milijonov, marveč oropalo svobode še tiste, ki jo sedaj uživajo.
Kakor je nespremenljivi cilj komunizma .združitev vseh proletar-cev sveta" v svetovni komunistični državi pod diktaturo komunistične stranke, tako mora biti cilj demokratičnih držav omogočiti svobodno demokratično življenje vsem ljudem na zemlji ter podpirati vse one narode, ki bi se radi rešili tiranov te ali one vrste.
Celjan
nje z bližnjimi. Peklensko sovraštvo se je razbohotilo po svetu in je prineslo nepopisno gorje mnogim narodom. Naša doba nosi pečat sovraštva.
Beseda sovraštvo, ki nosi gorje v sebi, je napisana na prvih straneh sv. pisma. Satan, ono hudobno bitje, ki ne zna in ne more drugega kot sovražiti, se je poslužil kače, da je speljal prva dva človeka v greh. Pravični Bog je greh takoj kaznoval, kakor je bil prej napovedal, če prestopita njegovo zapoved. Hudobnemu duhu je v kazen dejal: ..Sovraštvo bom postavil med teboj in ženo, med tvojim in njenim zarodom." Sovraštvo je kakor zid med peklom in nebesi, med pogubljenimi in tistimi, ki so po veri Kristusovi in po Kristusu tudi Marijini. Hudobni duh sovraži in mora sovražiti Boga, Kristusa in Marijo, ki ga je rodila; sovraži vse, ki so poklicani, da se zveličajo. Od tiste nesrečne ure, ko se je v raju od satana zapeljani človek uprl Bogu, žehti satan od sovraštva in, kolikor mu Bog dopušča, se v tem ognju sovraštva zaganja v kra-
(Nadaljevanje na drugi strani.)
This is Slovenia
POLHOV GRADEC
„ANYBODY ELSE WANTS TO KNOW WHERE HIS BROTHER IS?"
The Yugoslav Ambassador to the US. spoke in May in Breasted Hall of the Oriental Institute about his country and her foreign policy. He tried to convince the audience that the recent reconciliation with Russia means merely a normalizing of foreign relations with Russia, but that some ill-minded voices had explained this move as a return of Yugoslavia to the Eastern Block, from which she had in reality never parted.
In the discussion following the speach someone from the audience adressed the speaker: „1 am fortunate as to be able to speak from among an American audience and as they would give a straightforward answer to a question I ask you to answer likewise to my question: Where is my brother together with the ten thousand Slovenian boys whom the English had handed over to you after the end of World War II from Carinthia? I believe they were slaughtered by the order of your government, which is now again openly returning to Communism." The Ambassador did not give a straightforward answer as was expected, because what was said about the matter was true. Instead he replied that the question was a hypothetical one because so many were killed at that time, and that the inquirer was set out to heckle his government. After a few other questions the Ambassador asked in a sarcastic voice „Anybody else wants to know where "his brother is?" The American audience had then unanimously agreed that the Yugoslav Ambassador had proven the case.	MK. •
From the Tidings, June 10, 1955 Los Angeles, California.
Speaking of blues, there was a blue Red left in Belgrade this week. Presumably Nikita's head was clear when he flew to Bulgaria the morning after Tito threw a party for him. But there was another, „comrade" in the Yugoslav capital who still had a crushing, king-size headache.
It belonged to the notorious Edward Kardelj, Slovene Communist leader who has been vainly trying to bulldose Communism into Slovenia's countryside and plow under the people's religious devotion.
He never should have tried it.
Another thing he never should have done is attempt to show off before the visiting Kremlin firemen.
¡IDWAft» XAUMU
AND HOW' The Soviet big wheels were impressed all right — but not in the way Kardelj had intended.
Krushchev, Bulganin and Mikoyan were taken on an auto tour from Rijeka, through Postojna to Ljubljana, capital of Slovenia, and back to Bled.
What they saw opened their eyes —and crushed Kardelj.
The day was May 31. For generations the countryfolk of Slovenia have offered special expressions of devotion to the mother of God on this, the last day of Mary's month. Ten years of Communism haven't killed their faith, love and devotion.
SOVIET AMAZED. Even in the mountains the Red autoists passed rural shrines decorated with flowers. The Soviets were abviously amazed — and Kardelj was grim, angry and humiliated. Whenever the car passed a church or chapel he turned his head ostentatiously away.
He later remarked: „We have made one of our biggest blunders. If the journey had been postponed for 24 hours, Krushchev would never have got the impression that it is the Catholic Church and not the Communist Party which still dominates the life of Slovenia's countryside."
ŽIVI, ŽIVI, DUH SLOVENSKI...
(Nadaljevanje s prve strani.)
smatrali kot zgolj našo „domačo" zadevo, o kateri se ne splača, da, niti ne sme govoriti v javnosti.
Slovenska lastnost je skromnost. Skromen je naš kmet in se nerad tišči v ospredje. Ta skromnost -češ, kaj bomo mi, ki smo majhni, nas spremlja povsod. Niti ne upamo zinit kaj bi radi, le v srcu nosimo upanje in želje in potem godrnjamo, če smo .,zadnji". Čemu vendar ta pasja ponižnost in ,prila-gojevanje' prilikam? Kaj nas ni sram, če n.pr. neka skupina zapiše v programu priznanje slovenske narodne suverenosti in Slovenke državnosti, pa se najde nekdo, ki pravi, „še ni čas, da bi se kaj ukrenilo in da je treba čakati" . . . Čakati? Koga in kaj? Čakati izjav velikih diplomatov, da so nam pri pravljeni na krožniku dati to, kar želimo? No. če slovenski politiki čakajo na to priliko, potem je to slabo znamenje njihove sposobnosti! Potem lahko vsak šolarček postane slovenski politik. Ali se ne pravi to nekako takole: Če bodo „veliki" za izpolnitev naših upravičenih želj po lastni državnosti, bomo tudi mi. Uspehe bomo potem pripisali sebi! Če „velikim" ta ideja ni všeč, potem pa moličimo in čakajmo, kaj se bo skuhalo. Za vsak primer pa imej no pripravljeno .jugoslavsko" trobojnico ter one, ki so bili preveč korajžni za slovensko državnost, prikažimo kot „izdajalce". V obeh primerih bomo imeli korist mi in naša stranka .. . Ali ni tako? Ali smemo zaupati v iskrenost? Pogrešamo borbenosti, pogrešamo pripravljenosti žrtev na vseh področjih. Politika oportunizma, ki je bila lastna slovenskim političnim strankam, cvete še danes bujno tudi v emigraciji. Ni političnega zaleta, niti korajže.
Pa še za konec postavimo vprašanje, kakšni so naši odnosi do slovenske kulture, do kulturnega u-dejstvovanja v emigraciji? Slovenska kulturna dajavnost, ki je bila nekoč - pred komunizmom - tako živa in nam v ponos - je danes na tleh. Davi jo komunistična zver in ji ne dovoli svobodnega razmaha. Le v tujini, med nami, ki smo si rešili življenja, je dana možnost, da se svobodno kulturno delovanje razvije in pride do izraza. V knjigi, v časopisju, v prireditvah, v pesmi ....
Kakšno je naše kulturno življenje v emigraciji? Ima dovolj živ-ljenske sile in ali ima dovolj podpore od strani tistih, ki imajo možnost. pa tudi dolžnost podpirati svobodna kulturna prizadevanja? Samo nekaj vprašanj: Kako je z
nami in našimi odnosi do slovenskega tiska, kulturnih revij, do Mohorjeve družbe? Ali morda ne prihaja vedno bolj na površje duh ma-terializma, zaradi katerega se je že ta ali oni odrekel slovenskemu časopisu, kulturni reviji, dobri slovenski knjigi? Ali imamo še dovolj smisla za slovenske kulturne prireditve, lepo slovensko pesem in igro? Morda pa smo že. postali tako „amerikanizirani', da nam je postalo vse to odveč in cenimo samo še dolar . . . Kako cenimo dragoceno dediščino naših očetov in mater -slovensko besedo? Ali morda že ta umira v otrocih in se starši trudijo govoriti z otroci v tujem je ziku? Stari slovenski naseljenci so ohranili materino besedo vsaj dve polni generaciji, mi pa, ki bi naj bili „kvas", ki prekvaša, bi naj zavrgli vse to že v nekaj letih . . . ? Smo li še zdrav slovenski kvas?
Ob spominu naših mučencev pojdimo vase. Ni dovolj, če o slovenstvu samo govorimo in pišemo. Ni dovolj, če se ob raznih obletnicah spominjamo naših narodnih velikanov. naših padlih protikomuni-stičnih žrtev. Besede so premalo, sledijo naj dejanja.
Slovenstvo mora biti v naših srcih. Duh slovenstva mora izžarevati v dejanjih in to doma v družini, v javnosti, v odnosih do slovenskih izročil, v ljubezni do slovenske besede, slovenske kulture in v budnem prizadevanju vseh za zopetno vstajenje Slovenije v svobodi in neodvisnosti.
Deseta obletnica mučeništva naših bratov naj obrodi ta pozitiv sad.
Mirko Geratič
# Težka naloga. Časopisi so poročali, da je eden višjih uradnikov v Beogradu priznal, da se vadi za obisk sovjetskih gostov, kako bi se istočasno dovolj vljudno smejal za Sovjete in kljub temu dovolj zadržano za Amerikance.
AVSTRIJSKA DRŽAVNA POGODBA
Slovenska narodna zveza v To-rontu je dobila odgovor od angeš-kega zunanjega ministrstva na svo jo vlogo, naj zunanji ministri po-skrbe, da bodo v avstrijski državni pogodbi zažčitene pravice Slo vencev v Avstriji. Ministrstvo je odgovorilo, da so bile tozadevne mere vsebovane v predlogu za državno pogodbo (čl. 44) in da so bile sprejete kot člen 26. avstrijske državne pogodbe, ki so jo podpisali na Dunaju 15. maja t.l.
Iz časopisnih poročil sledi, da jamči ta člen avstrijskim državljanom slovenske in hrvatske narodnosti iste pravice kot ostalim državljanom, vključno pravico, da imajo lastne organizacije, sestanke in tisk v svojem jeziku. Priznana jim je tudi pravica do ljudskih in srednjih šol v razmerju s številom Slovencev oz. Hrvatov. Slovenščini je priznan značaj uradnega jezika na Koroškem in Štajerskem. V mešanih krajih morajo biti krajevna imena dvojezična. V pogodbi je zajamčena tudi enakopravnost na kulturnem, upravnem in sodnem področju. Prepovedano je vsakršno delovanje organizacij, ki ima za namen, da odvzame Slovencem ali Hrvatom narodni značaj ali da se jim odvzamejo zajamčene pravice.
Avstrijski šovinisti bodo gotovo skušali prikrajšati Slovence še za te na papirju priznane pravice. Toda Slovencem je tako dana možnost, da se bore za svoje naravne pravice sedaj tudi na pravni podlagi. Zlasti važna je določba, da so prepovedana vsa dejanja, ki skušajo Slovence ponemčiti ali jim odvzeti kake pravice.
Resnici na ljubo je treba priznati, da je tudi v Avstriji že nekaj poedincev, ki kažejo naravno poštenje do Slovencev (prim. nekaj člankov v odlično urejevanem tedniku Die österreichische Furche ter odgovor prosvetnega ministra dr. Heinricha Drimmela SNZ v Toron-tu), toda na žalnost še vedno ne dovolj, da bi se Slovencev v Avstriji ne bilo treba hudo boriti za najbolj temeljne pravice, ki jih nihče ne odreka raznim plemenom po svetu.
KAKO SMO REŠEVALI KOROŠKO
FOLK DANCES
Folk Dances of the Homeland No. 6 in the series - Hungary
Narodni ples na Madžarskem
Kakor vsak drugi narodni ples plešejo tudi madžarski čardaš na več načinov z mnogimi razlikami v temeljnih korakih, ker ga plešejo v mnogih različnih krajih. Sprva so čardaš plesali v dveh delih. Prvi - počasni ples - vsebuje lahkotno zavijanje glave in telese, drugi del pa odlikuje hitri tempo z mnogimi živimi poskoki. Danes plešejo na Madžarskem t. zv. balski čardaš. Ta ples bo mogel z ostalimi madžarskimi običaji in kulturo mnogo pomeniti za bodoči kulturni razvoj Kanade. Pomni to. kadar misliš na domovino.
V Beljaku so koncem mesca novembra 1918 z gotovostjo pričakovali, da bodo jugoslovanske čete zasedle mesto in so nalepili lepake, v katerih so pozivali prebivalstvo, naj se zadrži mirno, če bodo jugoslovanske čete vkorakale v mesto. Brez strela bi bili tedaj lahko zasedli Beljak in Celovec. Mesto tega se je ljubljanska vlada spuščala v brezplodna pogajanja z Nemci. Z brezplodnimi pogajanje je zamujala dragoceni in odločilni čas. Toda nasprotnik ni bil voljan, da nam prostovoljno kaj odstopi. Vsi naši ukrepi so bili polovičarski. Toda polovičarstvo, neodločnost in obotavljanje ne vodi do uspehov. -Kar je počenjala ljubljanska vlada, je bilo pravo igračkanje s Koroško. A naš narod je moral to igračkanje drago plačati. Mnogo Slovencev je pozneje padlo v bojih za Koroško, a uspeh je bil, da smo nazadnje doživeli popoln polom in poraz.
Dne 18. novembra 1918 je major ] Lavrič zasedel Borovlje. Nadporoč-nik Malgaj je zasedel Mežiško dolino, 23. novembra Pliberk in 30. novembra Velikovec. Dne 28. novembra je prišel Lavrič z do zob oboroženo telesno stražo. To je Nemce silno razkačilo. Bilo je, kakor da bi dregnil v sršenovo gnezdo. Lavrič je dobro vedel, da iz te moke ne bo kruha. Priganjal je vlado v Ljubljani, da je treba Celovec nemudoma zasesti. Vlada v Ljubljani je Lavriču ukazala naj demonstrira čez Dravo. Prava salomonska modrost! Nemci so se temu demonstri-ranju smejali in so pognali Lavri-čevo četo, ki jo je major z eno strojno puško poslal čez Dravo, da tam demonstrira, zopet nazaj preko Drave.
Dne 5. decembra 1918 so Nemci v koroškem deželnem zboru sklenili, da se bodo bojevali za Koroško.
Celovški nemški profesor dr. Martin Wutte piše v svoji knjigi „Kaerntens Freiheitskampf" (Koroški osvobodilni boj), da ko so po jugoslovanski zasebi Celovca v juniju 1919 prišli francoski oficirji v Celovec, so se silno čudili, da so našli čisto nemško mesto namesto slovenskega, kakršen so prej mislili, da je Celovec. V isti knjigi stoji, da se je slično čudil tudi dopisnik ljubljanskega lista „Naprej", ko je prišel v Celovec. „Kam so izginila znamenja slovenskega Celovca? Kam se je skrila ona zatirana raja, ki je baje dan „osvoboditve komaj pričakovalo?" Tako je pisal
Kaj je reči na to?
Na to je treba reči: Kakšna slovenska mesta pa so bila Maribor, Celje, Ptuj pred letom 1918? Izgledala so kot nemška mesta in Nemci so jih v resnici smatrali za nemška mesta. A zakaj? Zato, ker so nam v njih sproti ves slovenski naraščaj ponemčili! In kakšna so ta mesta zdaj, ko se to ne godi več? Slovenska so!
Isto se godi v Celovcu in Beljaku.
BAŠKO JEZERO NA
KOROŠKEM, V OZADJU KARAVANKAH.
JEPA (2144 m) V
že skoro 100.000 prebivalcev štejeta oba skupaj, od, vseh strani drvijo Slovenci v Celovec in v Beljak, a z malimi izjemami so vsi njihovi otroci že Nemci. Vse se nam po-nemči v teh mestih. Je kakor bi vlival vodo v rešeto. To je resnica o Celovcu in Beljaku. Kdor ne pozna razmer, tega seveda ne more razumeti. Prav isto je s Pliber-kom Borovljami, železno Kaplo in Velikovcem. Sredi slovenske okolice ležijo, a ves slovenski naraščaj se nam ponemči. V drugačnih razmerah bi bila to popolnoma slovenska mesta. —
Glavni vzrok, da smo izgubili plebiscit, je ta, ker je bilo v našem ljudstvu premalo narodne zavednosti. Kdor je bil narodno zaveden Slovenec, je glasoval za slovansko državo. Toda, kako naj bodo Slovenci na Koroškem narodno zavedni, ko pa je nemška šola že skozi pol stoletja ubijala v njih narodno zavednost? Saj jih v teh šolah nikdar niso učili spoštovati in ljubiti materinsko govorico in slovensko narodnost! Pač pa so jih učili to narodnost in to govornico prezirati in zaničevati! Zato je bila v takšnih razmerah in okolščinah določitev plebiscita velika krivica! Skozi 50 let je nemška šola vzgajala janičarje. narodne brezbrižneže in narodne odpadnike na Koroškem.
Slovenščino so uporabljali v teh šolah samo kot potrebno zlo; samo kot zasilno sredstvo v začetku šolske dobe, ko troci ob vstopu v šolo še sploh nič nemško niso znali, že takoj v 2. razredu pa je veljalo: „V 2. razredu ne smem več sličati slovenske besede!" In so redno nastavljali v 2. razredu že trde Nemce za učitelje.
Vojaštvo so služili koroški Slovenci večji del v Gradcu pri 7. peš-polku. Tri leta so služili tu skupaj z nemškimi Korošci. Da se pri tem niso navzeli slovenske narodne zavednosti, je jasno. Tudi ta okoliščina je pripomogla, da je marsikdo
Wove.	in nœife
Za vsak narod so velikega pomena v tujih jezikih pisane knjige, preko katerih ga morejo spoznati in ceniti drugorodci. Tu pridejo vpoštev prevodi naših kulturnih delavcev, še večjega pomena za nas Slovence pa so originalna dela v drugih jezikih.
Tako lahko sedaj z veseljem pozdravimo v francoščini pisano delo Jeana de la Croix Hermagorasa, Aloiz Grozde. Pisatelj opisuje idealnega slovenskega mladeniča - študenta. sina revne kmečke matere, slov. fanta korenitega, jeklenega značaja, ki junaško daruje svoje mlado življenje na oltar mučeništva za vero in svoj trpeči narod. Alojz Grozde je bil 1 1942. najboljši dijak Marijanišča v Ljublja-in član KA. Mučen in ubit je bil na dan novega leta 1943, t.j. na prvi petek in sicer na poti proti domu, kjer je hotel obiskati svoje domače in izvršiti svoj apostolat v domačem kraju, kakor je sam dejal. In res: postal je žrtev komunizma, vzoren mučenec.
Knjiga je izšla v Montrealu marca 1955. Predgovor je napisal prevzv. škof dr. Gregorij Rožman.
V Parizu pa so izšli Terčeljevi »Vozniki" (Les Charretiers) v prevodu preč. g. Ferdinanda Koledni-ka. Avtor je znani slovenski pisatelj - duhovnik, ki je deloval precej časa na zasedenem ozemlju Primorske (rojen v Grivcah), kjer se je zelo aktivno kulturno in orga-nizatorno udejstvoval. V dobi faši-
stičnega pritiska je postal Italja-nom sumljiv, ker je bil preveč Slovenec. Osumili so ga spletk proti italjanski državi, ga zaprli in internirali. Po posredovanju cerkvenih oblasti je bil šele po nekaj mesecih izpuščen in se mu je posrečilo priti preko meje v Ljubljano, kjer je postal gimnazijski profesor.
Toda ironija življenja: on, ki je toliko pretrpel pod italjanskim fašizmom, je moral pasti zadet od krogle lastnih slovenskih bratov, za katere je bil toliko storil. Komunisti so se namreč ob prevzemu oblasti hoteli znebiti tega odličnega vzgojitelja, pesnika in pisatelja, ker je imel premočan vpliv na mladino.
Obe deli dobite na naslovu: Labbe Ferdinand Kolednik, Rang St.-Do-minique, Les Cedres, Cte Soulanges, P.Q., Canada.
Mič
• Razgovori in razgledi. Tretja številka bo izšla v začetku julija z naslednjo vsebino: Paul Claudel, glasnik katoliškega univerzalizma in sinteze; Umetnost; Pozitivizem; France Veber, Idejni razvoj slovenskega filozofa; Socialni-psihološki funkcionizem; Zakon in družina; Realna vrednost družinskih doklad v Kanadi; Privilegirani položaj kapitala; ocena knjige „Verlust der Mitte" in še več manjših prispevkov ter poročil.
(Nadaljevanje na tretji strani)
oddal svoj glas 10. okt. 1920 za nemško državo.
Določitev plebicita moramo torej smatrali v takih okoliščinah za Slovence za krivično. Kaj je vedel Wilson o tem, kaj so počenjali z našim narodom na Koroškem! Kaj je vedel, kako brutalno in brezobzirno so ga ponemčevali s pomočjo šole skozi 50 let! Kaj je vedel, kako so ga vzgajali v preziranju in zaničevanju lastne narodnosti in lastne materinščine! Če bi bil to vedel, bi pač ne bil zahteval plebicita za Koroško! Saj smo v teh razmerah ta plebiscit morali izgubiti! Saj je čuda, da smo dobili še toliko glasov za narodno slovansko državo! 15.179!
Z vso brezozirnostjo so nam najprej ponemčili mesta in trge. Samo ta mesta in trgi so dali 10. okt. 1920 5.191 glasov za nemško državo. Potem pride ponemčena Pustrica, ki so jo brez potrebe priključili plebiscitnemu ozemlju. Dala je za Avstrijo 634 glasov. Potem pride o-kroglo 2.000 onih, ki so iz daljnih nemških mest prišli glasovat v svoje rojstne občine in so povečini glasovali za nemško državo. Tako dobimo samo teh glasov 7.825. že ti glasovi so odločili nemško zmago 10. okt. 1920. Kajti avstrijska večina pri plebiscitu je znašala 6.746 glasov.
Reči torej moramo, da je naše slovensko podeželje z večino glasov glasovalo za slovansko državo! Stega vidika gledano torej: kakšno krivica, da so potem vse ozemlje priklopili nemški državi!
K.S.
Mati Ljubezni
(Nadaljevanje s prve strani.)
ljestvo božje na zemlji. Živimo v dobi, ko se njegovo sovraštvo posebno močno javlja.
Na drugi strani zidu sovraštva pa stoji Marija z Jezusom in vsemi tistimi, ki se po milosti štejejo med njen zarod. Marija je zastopnica ljubezni, Mati ljubezniva. V njenem srcu gori najmočnejša ljubezen do Boga. Angel Gabriel ji je rekel: „Gospod je s teboj.." tisti Gospod Bog, o katerem je Janez zapisal: ,.Bog je ljubezen." Torej je v Mariji z Gospodom hkrati njegova ljubezen. V tem je viden neizmeren prepad med satanom in Marijo. Sovraštvo je iz hudobnega duha, ljubezen je iz Boga. Kdor ima ljubezen, je božji; kdor sovraži, je satanov.
Kje stojimo mi? Čeprav smo po krivici mnogo trpeli, vendar ne sme biti v nas sovraštva, če bi gojili sovraštvo in ne odbijali sovražnih misli in želja, bi bil v nas zmagal hudobni duh, zmagati pa mora v nas Bog, ki je ljubezen. Sveti oče nas je pogosto opozarjal na to, da moramo v teh časih, polnih sovraštva, še bolj resnično in močno gojiti v sebi ljubezen. Ljubezen je močnejša od sovraštva, kakor je Bog močnejši od satana. Ljubezen bo končno zmagala, ker vsemogočni Bog, ki je ljubezen, bo zmagal. Tudi v našem narodu bo zmagal ,in sicer tem prej, čim več ljubezni bo v pas med nami. — Po brezmadežnem Srcu Marjinem zadostujmo za grehe sovraštva in vse grehe zoper ljubezen. Prosimo jo. naj nas drži vedno v svojem taboru ljubezni tostran zidu sovraštva.
(V zvezi s tem premišljevanjem molimo častitljivi del rožnega venca s posebnim povdarkom tretje skrivnosti: ki je Svetega Duha poslal, za ljubezen.)
t GREGORIJ ROZMAN, ljubljanski škof.
MED SLOVENCI
„DOMINION DAY" PARADA V TORONTU Better Citizens Committee organizira za proslavo Dominion Dneva tako parado po Torontu, kot je še ni videlo naše mesto. V paradi bo najmanj 15 vozov, ki bodo predstavljali zgodovino Kanade in Toron-ta. Nekatere pa bodo posvečene tudi novonaseljencem. Tudi več naj-bolših godb (tudi vojaških) bo v paradi, ki se bo začela ob 1.30 popoldne iz Queens Parka po Blooru do Wilowdale Parka na Christie ulici, kjer bo tribuna z odličniki in povabljenci. Posebnost bodo indijanci v starih tradicionalnih oblekah. Vabimo Vas, da se udeležite parade, ali pa da pridite v Willowdale park na Christie ulici, kjer bo končni zbor udeležencev.
BETTER CITIZENS COMMITTEE
IZ TORONTA
NOVOMAŠNIKOV BLAGOSLOV
O Slovenski kulturni krožek je
zaključil šolsko leto s predavanjem g. ing. Jožeta Opare o delavskih unijah in g. Leandra Škofa o bor zah. Obema predavanja je sledila zelo živa debata. 31. julija bo pri-
^oue knjige in icinje
NOVI SVET
Majska številka slovenskega družinskega mesečnika Novi Svet, prinaša naslednjo vsebino: Mati Ljubezni, Prevzv. Dr. Gregorij Rož-man; Ob deseti konvenciji S.Z.Z. v Ameriki, Dr. Ludvik Leskovar; Mater je zatajil, Ivan Cankar; Martin Krpan, Franc Levstik; Molčečnost, Vrhovlan; Quo vadiš, povest s slikami; Ovčar Marko, Janez Ja-len; Kri slovenska je zavpila, Edi Gobec; pesmi: Dobro jutro, Lim-barski; Duši za pomoč. Milena Sou-kal; Solza, Limbarski; Kako ti je, Slovenija, mati moja, Ivan Zorman; Kako se'rima to, Vrhovčan; Kultur ni razglednik: Branko Rožman „Na steni spi se", Milenka Soukal; Ko-rotan je pel, Mečan. Novice iz slovenskih naselbin. Za kratek čas in praktični nasVeti.
Angleška priloga New World Herald prinaša: Radio Festival Huge Success, Watz Noo by Ignatz Schnoffletz; Spares and Strikes by Kathryn Osterman; Triest or Bremen; Joliet News by Paul Laurich; What Mr. Mates did not say by a student of Chicago University in kratke novice.
Novi Svet se naroči na 1845 W. Cermak Rd„ Chicago 8, III. Letna naročnina je $4.00. Urednik Dr. Ludvik Leskovar.
•	Ivan Pregelj, Moj svet in moj čas Izbrani spisi XI. zvezek. Izbral uredil, uvod in opombe napisal dr. Tine Debeljak. Knjigo opremila a-kademska slikarica Bara Remec. Za Pregljevo sedemdesetletnico izdala in zaločila Slovenska kulturna akcija, Buenos Aires 1954.
S tem delom sta se dr. Tine Debeljak in Slovenska kulturna akcija vsaj do neke mere oddolžila močnemu oblikovalcu resnično slovenske, ter v jedru katoliške kulture. Povsem razumljivo je, da so ga zatajili ob obletnicah njegovega življenja današnji oblastnik, ki skušajo nadeti slovenskemu narodu na obraz zlagano masko materializma in komunizma, če bi slavili Preglja, bi morali priznati, da so sami zvodniki. Slovenski narod sam pa bo vedel hvaležnost tako uredniku kot založnici' da sta izdala ta mozaik Pregljeve dejavnosti, ki nam odpira pogled na Pregljevo rast in njegove odnose do sveta in časa, v katerem je ustvarjal.
Knjigo krasi mnogo fotografij in risb Pregljevega sina Marija.
Da bo knjiga dosegla svoj polni namen, je potrebno samo še, da jo kupi vsaka slovenska družina in da vsi, mladi in stari, črpajo iz nje novih pobud za obnovitveno delo v še tako neugodnih prilikah. Naroča se pri poverjenikih Slovenske kulturne akcije.
•	Meddobje. Prva dvojna številka novega letnika bo prinesla deset celostranskih reprodukcij Božidarja Kramolca. Po daljšem pre-molku v leposlovju se bosta zopet predstavila javnosti Mirko Javor-nik s tržaško novelo „Potni list" in Ruda Jurčeč z „Vuzmenicami". Obe bosta objavljeni v prvi dvojni številki Meddobja.
redil krožek družabni izlet z ladjo Cayuga na Niagarske slapove Odhod iz Toronta bo v nedeljo zjut-traj, povratek pozno ponoči. Prijave sprejema gdč. Francka Zupančič.
0 Slovenska Narodna Zveza v
Torontu je priredila 1. junija ob 8. pri zvečer „Zabavni večer" v slovenski cerkveni dvorani, ki je zelo dobro uspel. Na začetku večera so predvajali nekaj znanih slovenskih pesmi, ki jih je posnel ,ljub ljanski oktet". Potem pa so se vsi razživeli ob prijetnih in poskočnih glasovih „Sunshine tria". Presenečenje je bila le voda, ki je vrla iz cestnega kanala, ker se je zunaj med nevihto utrgal oblak, vendar to zabave ni nič motilo.
G „Slovenska Država" je dobila od organizacije ,Dom'v Argentini pismo naslednje Vsebine: Gospod urednik! - Člani društva ,Dom", zbrani na svojem rednem obenem zboru, pošiljamo Vam in vsem sodelavcem svoje pozdrave z iskreno željo, naj bi „Slovenska Država" -glasnik slovenske državne ideje -združila vse Slovence v močno fronto za uresničitev suverene slovenske države. Za društvo „Dom". Predsednik. Tajnik".
0 Vse Slovenske in Slovence v Torontu in okolici vabimo na Zabavni večer, ki ga priredi SNZ 2. julija ob 8 uri zvečer v slovenski cerkveni dvorani na 609. Manning Ave. Poskočne bo tudi tokrat igral vsem priljubljeni „Sunshine Trio" Pridite.
® V soboto 18. junija sta se poročila v slovenski cerkvi na 609. Manning Ave. g. Dr. ing. W. Brati-na in gdč. Slavka Cerar. Poročne obrede je opravil prečastiti g. A. Vukšinič. Bilo srečno! - 2. julija pa se poročila dva para, in sicer: g. ing. Jože Opara z gdč. Boženo Pe-stotnik ter agronom g. Franček Pli-beršek z gdč. Mici Habe. Slovenska Država želi bodočim zakoncem o-bilo sreče in božjega blagoslova.
A V torontski cerkveni provinci
so tri škofije. Letos se je primerilo, da so škofje posvetili na isti dan 4. junija vsak po 11 novomašnikov: 11 v Torontu, 11 v Hamiltonu in 11 v Londonu. The Canadian Register je dvakrat objavil slike torontskih novomanšnikov, med katerimi je bil tudi Slovenec preč. g. Lojze Ambrožič.
# Pravtako pa je tudi SNZ v
Kanadi dobila pismo, ki se glasi: „Spoštovani g. predsednik! - člani društva „Dom" v Buenos Airesu, zbrani na svojem rednem občnem zboru, pošiljajo Vam, gospod predsednik. in vsem članom svoje pozdrave z iskreno željo, da bi naši skupni napori z uresničitvijo svo bodne in suverene slovenske države dosegli čim prej svojo uresničitev. Za društvo „Dom". Predsednik. Tajnik."
A) 12. junija pa je SNZ priredi
la v istih prostorih ob 7 uri zvečer kino predstavo filma: „RAZDVOJENO SRCE" (The Divided Heart), ki ga je posnela angleška družba J.A.R.O. delno tudi v Škof-ji Loki v Sloveniji. Opisano deja nje (iekli bi tragedija slovenske družine) je vzeto po resničnem življenju, ki je bilo pred leti opisano v reviji „Life". (Borba krušne matere s krvno za posest sina, ki ga je odvedel nemški okupator.) Dvorana je bila tokrat do zadnjega kotička zasedena.
O Slovenci v Torontu in iz dru
gih krajev so pohiteli na vsakolet no slovensko romanje v Midland 25. junija.
DEKLETA V SLOV. NOVOMAŠNIKA . . .
CHICAGO IN OKOLICA
NAROD. NOŠAH
PRIČAKUJEJO
(Foto: Mate)
0 Dva nova slovenska zdravnika.
Dr. France Kimovec in njegova žena dr. Dana Kimovec, sta nedavno položila predpisane zdravniške izpite in prejela od State Board of Illinois zdravniško diplomo. Naše iskrene čestitke!
9 Koncert podružnice Slov. Ženske Zveze štev. 2 dne 15. maja v cerkveni dvorani je ob prilično dobri udeležbi dokaj dobro uspel. Pevski zbor je pokazal dobro voljo, manjka pa mu mladih moči in svežih grl.
•	Srebrni jubilej zakonskega
življenja sta meseca maja obhajala Mr. Mihael in Pavla Arko na 2036 W. Coulter Str. Naše čestitke! Bog daj, da bi v krepkem zdravju sledil še zlati jubilej!
•	Slovenski duhovnik. Rev. Leopold Mihelič, nekdanji kaplan v Slovenski Bistrici na Štajerskem, ki je bil nastavljen kot kaplan v Marathon, Wise., je odšel na novo službeno mesto v Denver, Col., kjer bo v pomoč bolnemu župniku Rt. Rev. Msgr. Judnichu na župniji Ro-ženvenske Matere Božje. Pred odhodom na novo službeno mesto je obiskal tudi Chicagu.
•	Zaključek slovenske sobotne šole. Zadnjo soboto v maju je slovenska sobotna šola zaključila šolsko leto. šola je bila ustanovljena preteklo leto in je pričela s poukom v dvorani pod cerkvijo meseca novembra. Kljub neugodnim prilikam (neprimerni prostori, brez primernih klopi) in povrhu še nerazumevanje od tistih, ki bi jim morala biti šola pri srcu. moramo ugo-
toviti razveseljiv napredek. Največjo zaslugo ima brez dvoma gdč. Pavla Mušič, ki je vložila v šolo nele vse svoje znanje, ampak tudi vso svojo ljubezen. Brez njene velike požrtvovalnosti bi šole gotovo ne bilo.
Za zaključek šolskega leta so o-troci pod vodstvom gdč. učiteljice priredili proslavo v čast našim materam. Proslava je bila v šolskih protorih, t.j. v dvorani pod cerkvijo. Udeležba je bila prav lepa ter je bila združena s čajanko.
Proslava je imela dva dela. V prvem delu so prireditelji dali čast Materi vseh mater - Mariji. V drugem delu pa je govorila otroška ljubezen naši zemskim materam, živim in mrtvim. Ni prostora, da bi se mudili pri vseh točkah, le površno naj jih omenimo. Večer je začela voditeljica šole gdč. Pavla Mušič z lepim pozdravnim nagovorom. Nato je vodstvo večera prevzel učenec Ivan Koščak, ki je dokaj spretno vezal poedine točke programa. Pevski zbor šole je zapel najprej Marijino pesem: Ko zarja zlati nam gore; Lozje Arko je prav dovršeno prednašal pesem: Pred Marijo. Zopet je sledila pevska točka: Vse ljube namice, na-
BABRIGGAN LAHKO SPODNJE PERILO
Ostani hladen in udoben z zaščitnim pokrivalom za pazduhe in stegna. Penmanovo lahko bombaževi-nasto spodnje perilo vrska pot — se prilega, ne utesnjuje, se lahko pere. Vse vrste, ki jih želite za može in dečke.
Poznani že od 1. 1868
B—FO—5
Din 600 za $1,- Narodna Banka. Dostava v 14 dneh, poština $1.50 Paketi - Kolesa - Stroji Karte za ladje ter letala
Bled Trave! Service
6113 St. Ciair Avenue CLEVELAND 3, OHIO
Meden Appliances
Television Sales and Service Refrigerators - Washing Machines
1804 W. CERMAK ROAD CHICAGO 8, ILL.
KUPUJTE PRI TVRDKAH, Kl OGLAŠUJEJO V SLOVENSKI DRŽAVI!
Slovenci kupujejo v slovenski trgovini
ioe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju, Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PRE-KAJENE SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO.
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
to so nastopili „Fantje na vasi". Pravi slovenski fantje v slovenskih narodnih nošah, ki so zapeli: Lepo mi poje črni kos in Oj ta vojaški hoben: Posebno je ugajal igralski nastop Janeza Arka in Vlabičeve, ki sta podala igrico „Račun", kjer se je posebno uveljavil sicer majhni, toda izredno živaneh Janko Ar ko v vlogi šolarja, ki napravi materi račun za svoje majhne usluge, pa ga mati spravi v zadrego s svojimi neštetimi žrtvami, za katere ni zahtevala nikdar ničesar. Milenka Tajšmanova je deklamirala: Ma mica, ali res? V dueta sta nastopili Gomilarjeva in Kranjčeva, ki sta zapeli: Dete očka vpraša: Marjan Mavec pa je deklamiral: Mamica moja je strašno bogata. Sledila je simbolična: Teče voda, tege, nato sta se zopet izkazali Gomilarjeva in Kranjčeva s pesmijo: Sonce čez hribček gre in Na Gorenjskem je fletno. - Prav ljubek je bil prizor-ček: Mala mamica, kjer je igrala glavno vlogo Fišingerjeva Mojca. Pomagali pa so ji Milenca Medvedova kot soseda in Tonček Erman kot zdravnik. Mala Gomilarjeva Rose Mary (triletna punčka) je nastopila kot angelšek. Andrej Fišinger, ki je letos tudi med graduanti far-
Brezposelni Pozor!
Poslovna pisarna Pavla Horvata sporoča, da lahko zaposli večje število delavcev. Nastop takoj. Tedenski zaslužek ca. $90.- in več. - Za vse informacije pisati
na naslov:
PAVLE HORVAT, 318 Lincoln Avenue, Glencoe, Illinois Telefon: Glencoe 159
(To je od sedaj naprej tudi privatni naslov imenovanega).
ne šole, je recitiral Ivana Cankarja Prvo sveto obhajilo.
Take prireditve, kjer nastopajo šolski ortoci, so gotovo najbolj privlačne in tudi prisrčne. Želimo le, da bi Slovenska sobotna šola tudi v bodoče delovala z uspehom in da bi starši, ki imajo šolsko mladino, to šolo podprli z vsem razumevanjem. Zlasti pa, da bi slovenski duh negovali predvsem doma, v svojih družinah. Gdč. voditeljica šole je prejela od učencev lepi šopek v skromno priznanje za njeno požrtvovalno delo. - Prav bi pa bilo. če bi na takih le prireditvah videli še tudi druge vzgojne čini telje. če so res Slovenci, naj svo je slovenstvo pokažejo tudi s svojo navzočnostjo na prireditvah slovenske šole.	gt
NAROD NAŠ DOKAZE HRANI |
KANADČANI, NE ANGLEŽI
Minister za državljanstvo in vse-Ijevanje g. J. W. Pickersgill je pred nedavnim povdaril v govoru v To-rotu, da ni res, da bi vlada hotela, da postanejo priseljenci Angleži, marveč samo, da se ohranijo v Kanadi važne angleške ustanove kot je zlasti angleška oblika demokracije. Kanadčani ne predstavljajo več samo ljudi iste države, marveč svojo narodnost, ki ima skupne interese, skupne ustanove in skupne ideale. Za Kanado ni samo važno, da dobi v priseljencih u-stvarjalce novih dobrin, marveč predvsem dobre državljane. Zato imajo tudi prednost sorodniki kanadskih državljanov in priseljencev, ki so se že znašli v Kanadi. (C. S. 217—4).
Od prijatelja slovenskega naroda nemškega rodu smo dobili vrsto mest iz nemških del, ki dokazujejo, da so Nemci Slovane načrtno germanizirali že dolga stoletja. Vsak poizkus obnovitve evropske enote v obliki Združenih držav Evrope, ki ga pozdravljamo in ki ga hočemo po svojih najboljših močeh podpirati, mora z bodočo politično organizacijo onemogočiti vsako umetr?o in vsiljeno raznarodovanje.	Uredništvo IZ PISMA NEMŠKEGA PRIJATELJA „Nun über das deutsch-slawische Verhältnis und über das alte Siedlungsgebiet habe ich viele Bücher gefunden und zum Teil gelesen und mir Notizen gemacht ... Es wäre gut, wenn Sie dann darüber in der slowenischen Zeitung schreiben würden. . . Die Weltöfentlich-keit weiss ja nicht, worum es eigentlich beim deutsch -slawischen Gegensatz geht. Die Deutschen betrachten die Slawen noch immer als Volk von Knechten, das kein Recht auf eigene Kultur und Eigenstaatlichkeit hat. Deutschland wird das Bestehen des polnischen und tschechischen Staates nur gezwun-genermassen anerkennen. Und dass die Österreicher das Bestehen der CSR und Jugoslawiens, bzw. eines unabhängigen Sloweniens auch nicht zur Kenntnis nehmen wollen, wissen Sie ja ohnedies. Dabei betreiben die österreichischen Politiker wieder eine monarchistische Propaganda und wollen dem Ausland einreden, die Monarchie sei das „Ideal" der vereinigten Staaten von Europa gewesen und Strasburg sollte sich daran ein Beispiel nehmen. Ich habe in deutschen Büchern Schilderungen der damaligen Verhältnisse gelesen und da stand genug darüber, wie man die Slawen der Monarchie kulturell und politisch geknebelt und germanisiert hat. Schreiben Sie einmal über die Verhältnisse in der Monarchie und geben Sie den hiesigen Politikern eine Antwort. Ich kann hier in keiner Zeitschrift darüber schreiben. . . Österreichische Vaterlandskunde
1937 — 1938 ,Die Germanisierung und Christianisierung der Alpenslawen wurde von gelegentlichen heidnischen Aufstandsversuchen nur vorübergehend gehindert, erfolgreich fört-gesetzt . . Die Drau als damalige Diözesangrenze (811) zwischen Salzburg und Aquileja wurde zur Sprachgrenze, weil die deutschen Kirchenfürsten in Salzburg und Passau neben der Christianisierung auch die Germanisierung betrieben, während die zumeist romanischen Inhaber des Patriarchenstuhls von Aquileja nicht mit der Christianisierung der Slowenen südlich der Drau begnügten . . . "" S. 43.
,Die Bayern besetzten aber auch langsam Oberöstereich, Osttirol, Kärnten und Obersteiermark in zumeist friedlicvher Durchdringung der hier wohnenden Slowenen
„In Osttirol war es zu Zusam-menstössen zwischen Bayern und Wenden gekommen; letztere wurden vom Pustertal nach Osten und in die Nebentäler (Windisch Ma-trei!) abgedrängt. Die Gründung des Klosters Innichen (769) kennzeichnet das Vordringen der bayerischen Besiedlung; die wendischen Gebiete von Steiermark und Kärnten wurden von Salzburg, vom Pustertal (Bistum Brixen) und von Aquileja aus missioniert . . " S. 85.
„Germanisierung und Christianisierung waren die Hauptergebnisse dieser Zeit (600—1000 . . . " S. 86.
.Kaiser Josefs Ziel war strenge Vereinheitlichung und Zentralisierung der gesamten Staatsverwaltung sowie Eindeutschung aller fremdnationalen Volksteile . . ." S. 131.
„Die österreichische Monarchie von 1866—1918: ... In Südosteuropa hatten Österreich die Vermittlung deutscher Kultur an slawische, magyarische und romanische Völker zu besorgen, nach dem Balkan hin hatte es wieder die Grenzwacht für das deutsche Volkstum in Mitteleuropa zu beziehen. Dem Herrscher stand hiebei die Armee, in der viele Nationen unter deutscher Kommandosprache dienten, zur Verfügung. Unterstützt wurde er in der Versöhnung der Nationalitäten von der Kirche, gefestigt in der Wahrung des deutschen Kultureinflusses von den deutschen Beamten und den deutschen Hochschulen und der Bürgerschaft in den wichtigsten Städten des Reiches . . . " S. 158.
(Dalje prihodnjič.)
Med Slovenci
DVE SPOMINSKI PRIREDITVI V CLEVELANDU
Clevelandski Slovenci, ki se ne ogrevajo za komunistične strahovlade. so se v soboto 11. in v ne deljo 12. junija spet nekoliko oddolžili spominu enajst tisoč slovenskih mož in fantov, ki so bili bra nili svoj narod pred komunistično poplavo in jih je dala zaradi te ga partija Broza-Tita in Kidriča ter Kardelja hladnokrvno poklati in pobiti kakor pse in mačke. V soboto je bil v ta namen sklican shod v Knausovi dvorani na St. Clair Ave., na katerem je govoril predsednik Slovenskega narodnega odbora Miha Krek. Osnovna misel Krekovega govora je bila:
Mi, ki smo ušli strašni usodi, ki je zadela teh enajst tisoč naših najboljših fantov in mož, smo dolžni sebi in svojemu narodu, da jih ohranimo v trajnem spominu in da po svojih najboljših močeh nadaljujemo delo za tisto veliko stvar, za katero so oni trpeli in umrl - za svobodno, krščansko, demokratično Slovenijo.
Udeležba na tem shodu je bila nepričakovano lepa. Občinstvo je govor sprejelo z razumevanjem. Jaz sem bil pričakoval več govornikov, zato sem bil nekoliko razočaran.
Spominska akademija, ki jo je priredilo mladinsko društvo Kres prihodnji dan, je bila mnogo večja po obsegu in globlja po zamisli. Prvi je bil na sporedu govor ljubljanskega škofa dr. Gregorijo Rož-mana, ki je v pretresljivih besedah opisal obupni boj slovenskega ljudstva proti brezdušnemu komunizmu in tragično usodo tisočev ih tiso-čev slovenskih krščanskih mož in fantov, ki so žrtvovali vse, da bi obvarovali svoj narod te stražne kuge. Cerkveni knez Slovencev je zaključil svoj govor z opominom in prošnjo:
Grobovi teh žrtev brezbožnega komunizma so raztreseni po vsej slovenski zemlji, večinoma nepoznani. vsi nezaznamovani s križem -kjer smo še mi postavili križ, ga je po našem odhodu komunistična drhal izruvala! - tako, da ne more nihče na nj.ii prižgati sveč, položiti najne rož . . . Zato pa jih moramo mi ohraniti v spominu, jim verno prižigati večno luč zasaditi kri? na gomilo . . . Kajti če jih mi

GROB SE ZA GROBOM VRSTI . . . (POGREB ŽRTEV KOMUNIZMA.)
pozabimo, potem so umrli zaman!
Sledil je pevski zbor Korotan z Gallusovo „Glejte, kako umira pravični", ki jo je zapel lepo in pretresljivo. Navzoči so poslušali stoje. Nato je Jože Likozar recitiral „Našo zgodbo" (Korošec) t.j. zgodbo slovenskih domobrancev; v presledkih so pele gramofonske plošče domobranske pesmi, ki so bile posnete še v Ljubljani v dneh državljanske vojne in so pevci-domobran-ci vsi padli pod komunistično kroglo in nožem. (Škoda, da nam tega niso povedali z odra, kajti potem bi bil vtis na gledalce še močnejši.) S tem je bil zaključen prvi del sporeda.
V drugem delu so nastopili telovadci pod vodstvom Janeza Varška s simbolično vajo ,Oj Doberdob" ob spremljavi Slovenskega ameriškega okteta (na plošči). Vaja je bila lepa in dobro izvedene.
Nato je govoril bivši slovenski domobrancev Franc Grum, ki je v zelo zanimivem govoru orisal postanek slovenskega domobranstva, razmere, iz katerih je pognalo in kako je opravljalo svojo veliko nalogo. Povedal nam je, kako sta nacizem in fašizem v začetku okupacije zatrla vsako svobodo na Slovenskem, prepovedala in zatrla vse organizacije, vse kulturno in politično življenje in pregnala ali pomorila slovenske narodne voditelje skoro do zadnjega vaškega učitelja in duhovnika. Ko je bil slovenski narod obromljen in tako pritis-njam ob tla, tedaj je planila iz zasede komunistična hijena in začela se je doba grozot, kakršnih sloven-
t GENERAL L. RUPNIK MED SLOVENSKIMI DEKLETI
COSULICH DARILNIH PAKETOV
Edina agencija, ki ima svoje agencije v Kanada in ZDA in lastno skladišče v Trstu. Popolno jamstvo za vse naše pošiljke, ki jih prejemnik dobi v 20 do 25 dneh.
100 lbs Najfinejše bele moke, do zadnje post. prejemnika $10.75 100 lbs Najfinejše bele moke, do Reke ................................ $ 8.75
STANDARD PAKETI - PROSTI CARINE
PAKET ŠT. 84 ................................$7.50 PAKET ŠT. 91 ............ $14,—
1% kg riža	22 lbs. sladkorja
3 kave	u lbs riža
PAKET ct. 81 ................................$9.65	6 ibs. kave
3 kg kave	1 ]bs. čaja
3 kg kave	14 lbs. popra, celega
PA3KkEgTÄr3a............................$9.75 PAKET ŠT. 71 ........... $12.60
5 kg riža	10 kg cladkorja
3 kg kave	5 kg riža
1 kg sladkorja	3 kg kave
Zahtevajte naše cenike za setavo paketov po Vaši želji kot tudi naš popolni cenik za standard pakete in ostale hišne potrebščine, za radijske aparate, kolesa, hladilnike, šivalne storje itd. 600 Din za $1.—, v neomejeni količini izplačujemo s popolno našo garancijo v 12 do 14 dneh. STROŠKI ZA ODPREMO VSAKE KOLIČINE SO $1.50
ZA VSA NAROČILA IN POTREBE SE OBRAČAJTE NA V
KANADI:
BRANC0 COSULICH 279 Queen St. West, Toronto 2B, Ont. - Tel.: EM. 6-3877
V ZDA:
COSULICH EXPORT CO. 20 West - 40th St., New York 18, N.Y. Tel.: CHickering 4-5035
ski narod v svoji zgodovini ni še videl, kot brat ni bil več varen pred bratom in ko je nedolžna kri pojila slovensko zemljo kakor krvava ploha. In okupator, namesto da bi bil vzdrževal red in ščitil prebivalstvo zasedenih pokrajin pred zločinskimi partizanskimi tolpami, se je škodoželjno smehljal in je zločincem še pomagal pri iztreblje-vanju slovenskega naroda! Tedaj se je slovenski kmet, od vseh zapuščen in od vseh preganjan sam dvignil in udaril nazaj. Ustanovljene so bile znane vaške straže, da ubranijo slovenske domove pred komunističnimi požigalci in morilci. Toda te straže so bile preveč raztresene in osamljene, da bi se mogle uspešno postavljati po robu komunistom; zato so se pod pritiskom razmer naposled združile v Slovenski narodni vojski ali do-mobranstvu pod vodstvom generala Leona Rupnika. To domobranstvo je tako uspešno zagrabilo komuni stične brigade, da je med komuni sti po vsej Sloveniji nastal strah in trepet. Ob nastopu 1. 1945. je bila komunistične nevarnost v Sloveni ji po zaslugi domobranskih odredov zelo zmanjšana, komunistične brigade so bile potisnjene v gore in gozdove in pričakovati je bilo, da bo z zlomom nacijske Nemčije nastopil čas končnega obračuna s komunističnimi razbojniki. Slovenski domobranci so bili pripravljeni!
Tedaj pa je udarila strela iz jasnega: Jaltski sporazum o priznanju Titove komunistične strahovlade in o izročitvi protikomunističnih borcev komunistom! česar slovenski komunisti sami niso mogli doseči, je dosegla zavratna diplomacija! Ostalo je zgodovina. Toda spomin na slovensko domobranstvo bo kljub temu vedno živel!
Občinstvo je govor sprejelo z velikimi razumevanjem.
Spored so zaključila naša dekleta pod vodstvom gospodične Jožice Varšek z lepo in prav dobro izvedeno simbolično vajo ,Lipa zelenela je". Tudi to vajo je spremljal Slovenski ameriški oktet.
Zelo lepa in učinkovita je bila scenerija: velik križ z gorenjsko pokrajino v ozadju, zamisel Rudija Kneza.
Udeležba je bila prav lepa. čeprav ne tako številna kakor prva leta, ko je bilo trpljenje in groza vojnih in prvih povojnih Ifet vsem še v bolj živem spominu in ko je še živel urednik Ameriške Dmovine Jaka Debevec, ki je res znal zbob-nati ljudi skupaj kakor malokdo.
Ivan Jontez
IZ ARGENTINE
•	Kulturni večeri. Na prvem je
predaval poleg poročil predsednika Rude Jurčeca in tajnika Marijana Marolta prodekan dr. Lenček o vtisih o kulturnem življenju v Evropi, ki jih je dobil, ko je potoval po Italiji, Avstriji, Švici, Nemčiji in Nizozemski. Orisal je umetniško, leposlovno in filozofsko u-stvarjanje ter odnos občinstva zlasti mladine, dosega ustvarjanja.
Drugi večer je bil posvečen glasbi. Prof. Lojze Gerzinič je podal pregled glasbenih tokov od antike do romantike. Francoski film je prikazal Berliozovo Fantastično simfonijo, angleški pa uverturo Čaj-kovskega iz I. 1812.
Tretji večer je bil leposlovni in je nudil recitacije sodobnega leposlovnega ustvarjanja v zamejstvu.
Na četrtem večeru - prvi filozofski - je predaval g. Božo Fink o „Etičnosti novega kazenskega prava."
Peti večer je bil posvečen francoski moderni umetnosti, ki so jo
ponazorili številni filmi o raznih umetnikih in njih delih.
#	Novi naslov Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu je sedaj: Alvarado 350, Ramos Mejia.
IZ PISMA IZ SLOVENIJE . . . |
. . . Sedaj so tu po podjetjih izdelali nove tarifne pravilnike za plače delastvu in seveda tudi v škodo! Plače so občutno znižali, za celih 4.- Din ali več na uro, kar se pa precej pozna. Do sedaj so imeli navadni delavci po 38,- Din na uro (največ), sedaj par kar 4.- Din manj. Toda pisarniški vodje in višji funkcijonarji so si pa seveda z direktorji dodali kar po 5000.- Din več na mesec. To je vse skupaj iz-valo precej ogorčenja in že se pojavljajo pri štrajki. Štrajkali so v papirnici Vevče, vodje štrajka pa so, kot je bilo pričakovati zaprli, toda štrajk je le uspel. Tako oni lahko vidijo, da niso vsegamogočni ter da so tudi v njihovem gospodarstvu štrajki mogoči. Toda to še ni vse; izvedelo se je tudi za štrajk v Prekmurju v Murski Soboti, kjer da je posredovala tudi milica in je vse ostro ispadlo. Sliši se, da tudi po drugih krajih prirejajo štrajke. Toda v časopisih o tem ne bereš niti besedice. Pisalo je le. da papirnica Vevče zopet redno obratuje, nič pa zakaj prej ni! Boje se pisati, kaj je dejansko bilo, ker potem bi narod imel še večjo korajžo. Ravno te dni imamo visok obisk iz SSSR. Saj veste kak cirkus so zganjali ... Jaz sem videl to delegacijo na poti iz Brionov (morja)), kjer ima Tito svojo vilo, Ljubljano in na Bled. Bilo je kar 34 automobilov, ki so zelo hitro vozili in se med vožnjo menjavali, tako da nisi vedel točno v katerem je pravzaprav kdo. Milica je bila na nogah iz vse Jugoslavije. Tržaška cesta od morja do Bleda je bila popolnoma zastražena, ustavljen ves promet, okna so morala biti zaprta in nihče ni smel gledati skozi nje. Podstrešja so zaklenili, zastave na hišah niso smele biti obešene, le po cestah so sedaj naredili taka železna stojala, da vtaknejo v nje zastave, kadar je treba. Rusi so imeli svoje automobile zaprte in močno zastražene po svojih in naših čuvajih. Sedaj se narod sprašuje, kaj bomo spet izvažali v Rusijo . . Avstrija se je končno le znebila Rusov in z njimi gre marsikaj, kot običanjo. Tam Rusi ven, pri nas pa spet not . . . Prehrana tudi peša. Sladkorja zmanjkuje, ter ga dajo le y2—1 kg na osebo na mesec, isto je z oljem . .
TRPEŽNEJŠE OD DRUGIH
ZAHTEVAJTE NYLON
NOGAVICE ZA DELO
Z NYLONOM
PREPLETENE
Brez ozira na to, kakšno vrsto ali debelino potrebujete, dobili jo boste v veliki izbiri Penmanovih Nogavic za delo. Karkoli boste izbrali, prepričali se boste sami, da je bil to najboljši kup pri tej ceni.
DOBITE TUDI SPODNJE IN VRHNJE PERILO POZNANI ŽE OD 1. 1868
WS—9—4
FRITZ IN HILDA DOLESHELL
VIENNA HOME BAKERY
SLAŠČIČARNA IN KAFE-ESPRESSO Centrala: 532 Eglinton Ave., W. - Tel.: MA. 2994
Podružnice: 211 Avenue Road - Tel.: WA. 3-2160 609 Mount Pleasant - Tel.: HU. 8-2381 426 Spadina Ave. - Tel.: EM. 6-1278.
Rženi kruh
soljenci - torte. Desetletna izkušnja jamči prvovrstno kakovost.
PRELOM V ARGENTINI
Napetost med Cerkvijo in režimov v Argentini se je zadnjega pol leta stalno večala. Ko je vlada izgnala argentinskega pomožnega škofa in njegovega pomočnika, ki sta prispela z letalom v Rim brez vsake prtljage, je Vatikan objavil izobčenje vseh, ki so položili roko na Cerkev v Argentini. Nekaj ur nato je izbruhnil upor, ki je imel očitno središče v mornarici. Po nekajurni zmedi se je izkazalo, da je dejanska oblast osredotočena v vojnem ministru generalu Franklinu Luceru. Mnogi pričakujejo, da bo predsednik Peron odslej igral znatno manj važno vlogo, če bo sploh še ostal na vladi. General-Lu-cero je po glavni pomiritvi predal vso oblast zopet Peronu.
Poročilo iz Santiaga pravi, da je Peron pristal, da bo preklical zakon o ločitvi Cerkve od države, obnovil poučevanje verouka v šolah. dovolil zopet svobodo govora, tiska in združevanja ter odo lir il brezpogojno vrnitev izgnanega pomožnega škofa in njegovega pomočnika.
Razmere se sedaj zopet urejajo in vračajo v redni tok. Upati je, da bo ta sicer kratka, pa dovolj krvava šola, vrnila svobodo ne samo Cerkvi, marveč tudi državljanom.
i Dopisnik torontskega večerni-ka „The Daily Star", Douglas Blan-chard je prispel v Buenos Aires prav ob izbruhu upora. Ko je začel fotografirati posledice bombardiranja in borb, ga je policija zaprla. Kljub temu, da je bil ob bombnem napadu sam ranjem, ni dobil 36 ur niti vode niti hrane, kaj šele zdravniško oskrbo. Pohudij naporih ga je rešil kanadski poslanik, ki je zvedel za njegovo usodo po skrivni obvestitvi argentinskih duhovnikov, ki so bili z njim zaprti. Z Blanchardom je bil zaprt tudi bu-enosairesški nadškof Andreas. Vse duhovnike so po pomiritvi izpustili.
SLOVENCEM V TORONTU IN OKOLICI SPOROČAM, DA SEM ODPRL LASTNO PISARNO
Kari Vipavec
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 BATHURST ST., Room 4, Toronto, Ont. - EMpire 4-4004
Strokovnjaki v hladni trajni, barvanju, beljenju in friziranju. Odprto dnevno od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob torkih in petkih od 9 zjutraj do 9 zvečer.
KRESS BEAUTY SALON
RU. 1-2921, 1194 Eglinton Ave. W., Toronto
Postrežemo vam v angleščini, slovenščini, hrva-ščini, nemščini, madžarščini, ali italijanščini..
SLOVENCI V KANADI PRI LJUDSKEM ŠTETJU
Kot smo že poročali, bo v Kanadi prihodnje leto ljudsko štetje, čeprav je od zadnjega poteklo šele 5 let. Slovenske organizacije v Toronto so prosile, da bi mogli Slovenci v Kanadi navesti kot svojo izvorno domovino Slovenijo. Slovenska narodna zveza je dobila odgovor od Državnega urada za statistiko, da to vmesno štetje 1. 1956 ne bo vsebovalo vprašanja o izvoru ljudi, pač pa da bodo upoštevali prošnjo, ko bodo pripravljali podrobnejše ljudsko štetje v 1. 1961.
| Slovenska kulturna akcija bo
izdala ob priliki Velikonjevega večera 25. junija bibliofilsko izdajo 11 risb akad. slikarice Bare Remec tekstom v verzih dr. Tineta De-beljaka pod naslovom Kyrie Eleison, Slovenski Veliki teden 1941— 1954.
G V San Frančišku slave 10 obletnico ustanovitve Organizacije ze-dinjenih narodov. Slovesnosti je pričel predsednik ZDA D. Eisenhower z govorov. V Operi je bilo posebej zbrano zastopstvo 48 držav, ki so podpisale istino do ustanovitve. Danes šteje OZN 60 članov.
#Pri volitvah v Siciliji so komunisti doživali znaten poraz. Krščan-sko-demokratitska stranka je zvišala število poslancev od 30 na 37 (po glasovih je napredovala od 31.2% na 38.6%). Kljub komunističnemu razadovanju je levičarski blok ohranil 30 poslancev, ker so Nennijevi socialisti pridobili 55.000 glasov. Mnogo glasov so izgubile majhne stranke.
#	Zadnji in edini komunistični poslanec na severnoameriškem kontinentu. Joseph Salzberg, ki je zastopal del Toronta v ontarijskem parlamentu, je pri zadnjih volitvah 9. junija propadel. Zmagali so zopet konservativci z veliko večino.
•	80 letal iz Kanade in ZDA bo sipalo DDT na 2 milijona gozdne površine v Quebecu in New Bruns wicku proti uničevalcem gozda. (CS. 217—6).
• V nedeljo 22 maja je bil v St.
Procopius College, Lisle. Illinois zlet češkega Orla. St. Procopius College, ki ga vodijo očetje Benediktinci, največ češkega pokolerja, je bil k tej priliki slavnostno okrašen. Slavnost se je pričela popoldne z defilejem uniformiranih članov Orla. Temu je sledila procesija h kipu Naše Gospe v Begunstvu, ki so ga med slavnostjo odkrili. Slovence je zastopil ing. Remec, njegov sin Vladimir pa je imel kratek nagovor. Kip, ki ga je blagoslovil pekinški nadškof Thomas Cardinal Tien, SVD, bo sčasoma nadomestil onega, ki je bil razdejan v Pragi ob koncu prve svetovne vojne. Ogenj pa, ki so ga nato prižgali pred tem znamenjem upanja vseh zatiranih, so pripeljali z letalom iz Prage in mu je namenjeno, da preživi dobo današnega nasilja na čeških tleh.
MK.
O Knjiga Karla Mauserja Kaplan Klemen je izšla v nemškem prevodu pri „Schweizer Volksbuchgemeinde" v 50.000 izvodni (knjiga „Kaplan Klemens" obsega 347 strani, opremil jo je grafik Fritz Mayer). Tako je Mauserjev roman izšel v knjižni obliki preje v prevodu kot v originalu.
Slovenska država izhaja zadnji petek v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont. Canada. Letna naročina znaša: za ZDA in Kanado 3.- $, za Argentino 20.- pezov, za Braziljo 50 kruizeirov, za Anglijo. .75 £, za Avstrijo 30. - šilingov, za Avstralijo 2.-avstr. £, za Italijo in Trst 600,-lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi. Slovenske poti.