i^tSsŽ

T/. Itn j a vsak fot.rtok. Cena mu jo :i K na loto. (Za Nomeijo 4 K, na Ameriko in (1 r ti C n tujo državo G IC.) — Posamezno številko ho prodajajo •-— po 10 vinarjev. -
Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naroftnina. reklamni" " in in-sorat.i pa: Upravništvu Don 1 juba*. -Ljubljana, Kopitarjova ulica-
= S prilogama:	=
Nas kmečki dom" in »Maša gospodinja1
Štev. 11.
V Ljubljani, dne 18. marca 1915.
Leto XXVIII.
V delu rešitev.
V nemškem državnem zboru je dne 0. marca vladni zastopnik dr. llalfe-irli govoril o vojnih stroških. Iz njego-ili besedi sc razvidi, da jc dcsel mili-anl, ki jih je državni zbor dovolil za 'ojsko, že domala porabljenih, in da se jeseni uolrebujc novih deset milimi. To so ogromne vsote. Nemško judsko premoženje znese sicer nad .'100 lilijard, a tudi tam se mora 20 tisoč nilijonov poznati.
Avstrija ne bo toliko porabila. Na-i si roški šo že zategadel j manjši, ker mimo manj vojaštva. Če jih štejemo oni zmerno po prebivalstvu v primeri nemškim (Nemci 70 milijonov, mi 50), ollej jih moramo šteti pri nas do jese-i na 13 milijard. Temu moramo pa l išleli ogromne škode, ki so nam jih Dtizadeli sovražniki v Galiciji, Bukovi-ni, Bosni, na Ogrskem in v Slavoniji. IV škode so po naši sodbi večje nego nemške v Vzhodni Prusiji in Alzaciji. I'u li poti tudi pri nas ne Ikiiuo kaj Jslali pod 20 milijardami, katere nas 3o stala, vojska. Pripominjamo tudi, Ia so štejejo prej stroški v markah. Marka jc pa večja od krone; njena vrednost znaša krog 1 K IS vin.
HaHorich je popolnoma po pravici Jovedal, da so vojni stroški naših sovražnikov sorazmerno mnogo večji. Za Angleže šteje, da so povabili prvih 8 mesecev krog !) milijard mark in da so se njihovi stroški pomnožili na 40 milijonov mark na dan. Ruse in Francoze 1'ačuna približno na dvakrat, tolikšno vsoto; potemtakem sodi, da štejejo, če 6e vpostavijo šc stroški Srbije, Črne-gore in Belgije, dnevni stroški vseh sovražnih držav za vojsko nad 120 milijonov mark na dan; to pomenja 3600 bilijonov mark v enem samem mesecu,
Če sc držimo prej povedanega razmerja, pridemo do teh-le zaključkov: Ako je Nemčija porabila dozdaj 10 milijard, jih jc Avstrija sorazmerno 6 milijard 500 milijonov. Na mesec — računajoč osem mesecev — pride 2062 milijonov 500 tisoč mark; na dan pa 68 milijonov 750.000, torej nad 51 milijonov mark manj nego sovražniki.
Nemčija bo vzela, kar potrebuje, torej celih 10 milijard, na posodo pri svojem ljudstvu. To je znamenje neomejenega zaupanja in nepobit.cn dokaz, da jc prepričanje o zmagi v nemški državi popolnoma trdno. Up«ijo zagotovo, da bodo sovražniki poraženi in da se bo od njih dobila vojna odškodnina. Tudi pri nas utegne država razpisati novo posojilo. Ne smemo namreč prezreti, da ogromna večina tistega denarja, ki ga država potroši za vojsko, zdaj pride nazaj med ljudi; le prav majhen del gre v druge države, ker je trgovina s tujimi državami skoraj popolnoma ustavljena! Zato se pa država, ki takorekoč edina daje zdaj dela in zaslužka, in ki spravi ravno zdaj silno mnogo denarja med ljudi, po pravici lahko obrača do ljudstva za posojilo. Seveda so tu v prvi vrsti poklicani stopiti na plan tisti, kateri imajo neposredni dot)iček od države vsled vojnih dobav. Mnogo ljudi je že dozdaj naravnost silno obogatelo; posamniki so spravili milijone. Ti morajo ven državi v korist. Posojati pač ne more, kdor da nič nima, ali le toliko, da more zdržati svoje gospodarstvo; tam pa, kjer se je zdaj nagromadil denar ravno zavoljo vojske, naj se tudi poišče za novo vojno posojilo.
Poudarjamo, da so stroški za vse države ogromni in da bo no vseh minulo nekaj časa, preden se bo vse prav uredilo. Če nas kdo vpraša, kdaj, v kolikem času se bo to zgodilo, mu seveda
ne moremo dati točnega odgovora. To je pa gotovo, da bo toliko časa, kolikor bo naša država po vojski več blaga zunaj kupovala nego ga prodajala, draginja še vedno velika za našo državo; pomnimo, da so bo med vojsko izrabil ves bombaž, volna in usnje, da sc bo po vojski potrebovalo silno veliko denarja za nakup imenovanega surovega blaga. Treba bo tudi obnoviti vojaške potrebščine, zato se l>o potrebovalo veliko denarja, ki bo šel ven iz države, da pa ne ho blaga, ki bi se izvažal v tujino. Treba bo dela! V pridnem dolu sc bo obnovila tudi naša država.
Pregled po svetu.
Avstro-Ogrska. Nemški cesar jc podelil našemu zunanjemu ministu visok red. — Dne 6. t. m. je zboroval ministrski svet, kateremu je predsedoval grof Striirgkh. Dne 8. t. m. so zopet zborovali ministri. — V petek 11. t. m. pa jc v Budimpešti zboroval ogrski ministrski sVet. - Ogrski državni zbor prične sredi prihodnjega meseca zborovati.— Naš cesar je podelil vojnemu ministru visok. red. — Ogrski naučili minister jc dovolil rabo narodnega poleg madžarskega jezika na ljudskih šolali v krajih, kjer prebivajo drugo narodnosti.
Nemčija. Pruska zbornica je zborovala in sprejela proračun, med njim tudi one postavke, ki so namenjene za zatiranje Poljakov v Vzhodni Pruski. Torej ni vojska v tem oziru ničesar iz-premcnila. — Nemški socialni demokrate so zahtevali v zbornici popolno enakopravnost državljanov glede na sloj, vero, narodnost itd., drugače so pa obljubili, da bodo vlado podpirali. — Vlada je v zbornici obljubila, da bo po vojski nadaljevala s presnovo notranje
politike. Listi noročajo, »in so nom-ški podmorski Čolni potopili v zadnjem mesecu 50 angleških iu francoskih
ladij.	...
Italija. Pozornost svota jo bila pritekli letlen obrnjena na Italijo, o kateri so vetleli nekateri povedati, tla se ima odločiti le dni. V svet so prišla ta poročila: Velika nasprotnika ministrski predsednik Salamlra in njegov tekmec Giolitti sia se sprijaznila. — N Italiji so vnoklieali 1. 1885. do 1888 k »orožnim vajam«. — Tudi v Italiji so vpeljali neke vrste vojni kruh, v katerem sme bili 80', pšonnne moke. — Veliko mlajših častnikov so povišali, rezervne častnike pa uvrstili med aktivne
raznih krajih Italije so se vršili radi draginje nemiri meti ljudstvom. Vso stranke v lialiji so imele pretekli teden važna posvetovanja. — Francozi ponujajo Italiji, ako se obrne na njih stran, otok Korzika, popravo meje v Ttinisu. in okraj Obok v Rdečem morju.
Francija. Francija je pozvala Ru-nninijo in Italijo, naj ne pozabite pridružili se trojnemu sporazumu, ker >i-eer lahko ob zavzetju Carigrada osta- j neti praznih rok. Francozi pošljejo i na pomoč Srbiji celo brodovje zrako- j plovov. — Vojni minister je predlagal j zbornici, da naj se vpokliče pod orožje letnik t>90. in vse pripravi za vpokli-canje letnika i897. — V senatu se je predlagalo, naj so podeli volilno pravico že z 20 letom (dozdaj 21 let) in vojakom vseh letnikov, ki so bili med vojsko vpoklicani pod- orožje. — Gari-baldijovo vojake so Francozi poslali domov. Stari (iaribahli je izjavil, »da se je že vsega naveličal.* Verujemo, ker mu ni denar tako skupaj letel, kakor je on upal. Francozi zelo strogo nadzorujejo Italijane v TunisU in delajo i njimi kot s sumljivimi ljudmi. — Vojni minister je izdal povelje, da morajo iz bojne fronte poslati nazaj one vojake, ki so očetje potih ali več otrok.
Anglija. Angleška vlada bo izdala ukaz, da smejo biti žganjtnne odprte samo od 10. ure dopoldne do 8. ure zve-e°>'- — v Angliji imajo staro zakonito določbo, tla se morajo vsi morski roparji, katere ujamejo, obesiti. Zdaj zahteva admiral, da naj se po tem zuko-
i: ./ iiii>tlini nemškimi nu postopa tudi z ujtiimi ' =
časniki podmorskih čolnov. - . lian" ki poslanik je baje vprašal pr. angleški vladi, če bi bil /.«; cas, da se pn One 2 mirovnimi pogajanji. Angleška vlada je pa odgovorila, da ni se cas. --\ngleska delavska slranka jo priredila preteklo nedeljo 1000 ljudskih shodov za mir. - Dva angleška parnika sla pripeljala angleške čete k izlivu reke
Tajo pri Lizboni.
Rusija. Vlada je sklenila, da morajo vsi oni, ki so bili oproščeni vojaške službe, plačevati vojni davek. Zaprli so zopet 8 socialno demokratičnih poslancev, ki jih dolže voleizdaje. — Vlada je prepovedala izvoz krme in živil. — Lisli poročajo, tla so pridobili carja za nadaljevanje vojske s tem, da so mu zagrozili, da izbruhne revolucija, ako se zdaj sklene mir. — General Rennenkaninf, ki je imel dozdaj vedno smolo, je zopet na Poljskem. Listi poročajo, da je Rusija ugovarjala zahtevam Japonske napram Kitajski. — Bivši ministrski predsednik grof \Vi-tte, ki je imel ob rusko-japonski vojski važno posredovalno nalogo, je umrl. Tudi ob sedanji vojski sc je močno zavzemal za mir. — Car je odpotoval na bojšiče in ukazal, da naj se s civilnimi ujetniki lepo postopa. — Iz ruske armade so radi zadnjih porazov v ma-zurskih jezerih odpustili 12 generalov.
Srbija. Na nekem shodu je dejal srbski socialni demokrat Ljupčevič: Srbija je danes velik grob. Mrliči kličejo iz grobov: Dovolj vojske je bilo! — Listi poročajo, tla jc v Valjevu v enem tednu umrlo za pegastim logarjem 1300 oseb. — Srbska vlada je poklicala pod orožje vse možke do 50. leta, ki so sposobni za vojno službo.
Anglija in Srbija. Iz Soluna se poroča: Angleška vlada jc obvestila srbsko vlado v Ništi, da nikdar Anglija ne pozabi, kaj da je žrtvovala Srbija v sedanji vojski. Anglija poSlje Srbiji 500 železniških voz moke, 100.000 uniform in 100.000 plaščev. V Srbijo odpotuje 30 angleških zdravnikov. Inozemski oddelki Rdečega križa so izjavili, da ne bodo več sprejemali na pegastem logarju obolelih bolnikov, marveč le ranjene. Nizozemski sanitetni oddelki so zapustili Srbijo radi neprijaznosti srbskih oblasti.
Albanija in Srbiia. V Bolgarijo pri-begli Albanci pripovedujejo, da. je doslej pobegnilo iz srbske armade do 10 tisoč Albancev. Begunci sc zbirajo na albanskem ozemlju in samo pričakujejo trenutka, da bodo mojrli vdreti v Srbijo. Essad paša, katerega po deželi imenujejo le srbski F.ssad. je v Draču od notranjosti dežele popolnoma odre-™;„7 >cr sf Kssad paša boji, da bodo spomladi vstasi nadaljevali boj, jc v zadnjem času okoli Drača napravil močne utrdbe in prosil Srbijo in Crnd-goro. naj mu pošljeta sposobne ljudi
S ESSaST..........
Grčija. Zdaj se je zvedelo, zakaj ie odstopilo grško ministrstvo. Prejšnji grški ministrski predsednik jc namreč
državam trojnega sporazuma obli k-pomoč Grčije, nc^ da bi grški kruli?" vetlel za lo. — Ilisti vedo Poročati 7 je bil mi kralja nainerjen atentat Nova grška vlada se jc ses avila i« • prevzel posle ministrskega TnotlscdniiS poslanec Dimitros Gunaris. — ministrski svet je sklenil /. večino d sov, da ostane Grška nevtralna Kronski svet je pa sklenil: 1. Da ol" "j dobre odnošaje s Turčijo, 2. da sc zbor niča razpusti in razpišejo nove volitve Francija Je tako jezna na Grčijo, da je izjavila, da ji ne da obljubljenega ji posojila 250 milijonov frankov. — Bot garska je odpoklieala svoje čete, kijjj je imel zbrane ob grški meji. _ strstvo je obvestilo države, da osta«, Grčija nevtralna.
Dardanele in balkanski nevtralcl Petrograjska »Rjcč« piše, da so Bolga. rija, Rumunija in Grška vsled darila-nelske akcije vznejevoljene in bodo naj-bržc postopale skupno, da si v primernem trenutku zagotovijo s silo svojo pravico do Dardanel. Omenjene drža« nočejo videti na ožinah niti Rusije niti mednarodne komisije. Tako postaja položaj zapleten, kar bo morda pro-vzročilo še druge grupacije vplivov
Bolgarija. Italijanski list »Sera poroča, da jc bolgarski major Tavtiloi, prejšnji vojaški ataše na Dunaju, odšel v Rim z naročilom, da nakupi orožje in municijo za Bolgarijo, Govori« o 300.000 puškah. Italijanska vlada pa napravlja resne težkoče. Vsled nevarnega razširjevanja nalezljivih bolezni v Srbiji jc železniško ravnateljstvo zahtevalo od najvišje zdravstveni oblasti, da se morajo izdati protiodred-bc, ki naj določajo, tla nc sme noben bolgarski voz v Srbijo in noben srbski v Bolgarijo. Potniki bodo morali izstopati v Caribrodu.
Rumunija. Sofijski »Dnevnik« pri-občuje podrobnosti o zadnjih izjalovljenih pogajanjih tripelentente z R"; munijo. Ko so bili Rusi še gospodarji Bukovinc in jc Rusija vprašala v_ Bukarešti!, da-li bo Rumunija sedaj posegla v vojno, so v Bukarešti! odgovorili z da, toda pod pogojem, da bi Rumunija medtem ne bila ogrožena po Bolgariji. Rusija je nato v Sofiji zahtevala primernih jamstev in jih tudi dobila. Ko je nato v bukovinskih vo operacijah nastopil preobrat in je- R1'-sija od Rumunije zahtevala 200.000 d® 300.000 mož,, je Rumunija stavila no« potroje, v prvi vrsti zlasti tega. da tudi Bolgarija aktivno nastopi. Rusija j*1'0' daj uvidela, da Romunija sploh nc namerava nastopiti z orožjem ter je u svoje prizadevanje osredotočila na Bolgarijo. — V četrtek je predlagal romunski zbornični finančni minisf Cortinescu, naj sc najame vojaško posojilo 200 milijonov levov.	.,
Turčija. Tržaški turški konzula obvešča, da je vodstvo turške arnia{«
pozvalo pod "orožje vse rezerviste y
" 1869-1896. - »Koln. Z t g.« pom
'.arigrada, da so našli sina-ljuh Jc ca bivšega sultana Abdul Hami^
iz Carigrada, da so našli sina-ljuM®'
Tlainida
(Cc jc
njegovi sobi zadavljenega.
gl resnična, gre gotovo za 301otiioga inca Burhan Kddin, katerega jc Ab-1 llamid svojočasno odločil za pro-ilonaslodnika. Prinčevo ime sc jc enovalo I udi mod kandidati za al-tiski prestol.)
Portugalska. Položaj na Portugal-eni io zelo reson. Voliko Portugalcev pobegnilo na Špansko, ker so boje, izbruhne državljanska vojska. Vla-ni dopustila 5. t. m., da zboruje dr-vni zbor, ki so ga sklicali d(*mokrani poslanci in senatorji. Demokratje se nato zbrali v okolici Lizbone, kjer sklenili, da hočejo nadaljevati boj, so obnovi civilna uprava, ker jo bil redsednik Arrigu in vlada prolipo-tavno imenovan. Demokratični po-lanci so v seji, ki jo je vodil Manuel lontoros, sklonili izjavo, da predsed-jka in ministrov ne čuvajo več pota ve. — Listi poročajo iz Baclajozu: 'ortugalski demokrati so na svojem se-tanku v Lamegu imenovali generala .orrera Barroto za predsednika repu-liko »Severna Portugalska,« — Iz Por-jgalskega v Bajadoz došlo osebe pri-ovodujejd: Veliko ljudi je pobegnilo : Lizbone, ker se boje vstaje ali pa dr-avljansko vojsko. Položaj je vsak dan esnejši. Socialisti in republikanci pri-ejajo sliodo, na katerih protestirajo noti takozvani diktaturi. Mestne upra-e odrekajo pokorščino strogim držav-ini ukazom glede na potlačenje izra-anja mnenja.
španska. V mnogih španskih provincah vlada lakota. Prebivalstvo ne-irostano prireja demonstracije proti aaginji. Civilno gardo, ki jo ponekod »oskušala razpršiti demonstrante, so napadli in jo morala rabiti orožje. Mno-iro oseb je ubitih ali ranjenih.
Amerika. Iz Pitsburga in drugih orožarn prevažajo obilo topov na kali-forniško obalo, v Teas, Florido in k Panamskemu kanalu, kjer so ustavili vsa dela, da napravijo velike betonske podlage za stoječe obrežne baterije. Predsednik Wilson bo žo v sredo podpisal celo vrsto zakonskih načrtov, kjer se zahteva štiri milijarde za obrežno hrambo.
Amerika proti Janonski. Listi poročajo iz Newyorka: Združeno države so izročile v Tokiu v petek napovedani ■ ugovor proti omejitvi nedotakljivosti Kitajske in zahtevajo, naj jim uradno naznanijo, kaj da zahteva japonska.
Nevaren položaj v Mehiki. Položaj v glavnem mestu Mehike je postal izredno nevaren, ker jo poveljnik Car-nmza preprečil dovoz živil, zaplenil zalog e in odrezal vodovod. Diplomatiški zbor, ki jc pred nekaj dnevi soglasno sklenil glavno mesto zapustiti, je to namero opustil, najbrže vsled želje vlade v Washingtonu. Med tem je bila pretrgana tudi železniška zveza Mehiko -Citty, tako da diplomati in številni inozcmci ne morejo zapustiti mesta. Diplomati so brzojavno naprosili svoje vlade, da nastopijo v Washingtonu, naj ameriška vlada vso potrebno ukrene za varstvo inozemcev. Nemška vlada je svojemu poslaniku v Washingto-
nu dala potrebna navodila. Med tem je odnoslata ameriška vlada križurico »Kacoma«, oklopno križaričo »Was-hington« in bojno ladjo fcGoorgia« v Vera Cruz.
Dne ?JI, marca se odloči med Ja. ponsko in Kitajsko. Listi poročajo iz Pekinga, da je Japonska na tri zahtevo dobila povoljen odgovor, vendar pa smatra dosedanja pogajanja za predol-gotrajna, zato je zahtevala, da mora Kitajska do 20. marca rešiti vse točke.

DARDANELE.
Vsa pozornost sveta je obrnjena sedaj na boj za Dardanele. Že v zadnji številki našega lista smo na kratko pojasnili veliki pomen Dardanel za Rusijo. Ako se posreči Rusiji dobiti Dardanele, ji bo možno spraviti velike žitne zaloge v denar, katerega nujno potrebuje. Dalje bi bilo Rusiji tudi možno Srbiji izdatneje vojaško pomagati. Tudi bi Rusija lažje zanesla vojsko na našo južno mejo, zlasti v Dalmacijo. Tudi Angliji bi ruska posest Dardanel za kratek čas ugajala, ker bi gotovo zahtevala pomoč ruskih čet za boje v Egiptu, Mali Aziji in na francoskem bojišču. Ampak, kaj pa poznejši čas? Recimo, kar ni izključeno, da bi postali Rusi sovražni Angležem in Francozom. Ako bi imela Rusija Dardanele in Carigrad v svojih rokah, si lahko dovoli tudi angleško in francosko sovraštvo, ker bi lahko svojo zakladnico ljudi temeljito izrabila. Pa še nekaj.
Ako pade Carigrad, je turška moč v Evropi zlomljena in Turek bo moral iz Evrope. Kdor ima Carigrad v rokah, je gospodar velikega, med Rusijo in Carigradom ležečega, Črnega morja. Carigrad so vrata za izvoz in uvoz v Sredozemsko morje. Posestnik Carigrada ima tudi odločilni vpliv na promet v Sredozemskem morju.
To ve tudi Anglija, ta -gospodarica morjev«. Zato kaže žc zdaj željo po posesti Carigrada in Dardanel, da si s tem zagotovi moč v Sredozemskem morju, do katerega ima že itak dvoje drugih vrat, namreč Gibraltar in Sueški prekop. Torej bi ji prav ugajalo, da bi dobila še Dardanele. To angleško željo so začeli čutiti tiAtfi v Rusiji, kjer niso z angleško pohlepnostjo kar nič zadovoljni. Zanimivo bo torej zasledovati, kako sc bo reševalo vprašanje Dardanel med zavezniki.
Pri rešitvi tega vprašanja ste pa zelo udeleženi dve južni državi, kateri južne, vzhodne in zahodne obale namaka Sredozemsko morje.
Italija in Grčija
molite kot dva jezika v Sredozemsko morje. Ali morete te dve mirno gledati, da zagospodari v Sredozemskem morju kot neomejen oblastnik katera izmed držav trojnega sporazuma? Ne!
Pri obeh teh dveh državah' se je šlo zadnje dni za vprašanje: kam? na desno ali levo? z Nemčijo in Avstrijo, ali proti njima? Poročila zadnjih dni pravijo, da ste
se obe državi odločili, da nikamor, da ostanete nevtralni.
Drugo vprašanje jc, če boste mogli te dve državi ohraniti nevtralnost do konca svetovne vojske. Ali ste pa morda dobili taka zagotovila, da boste izšli iz nekrvavega boja bogatejši kot bi morda izšle iz krvavega? Tega zdaj še ne vemo. Videli bodemo takrat, ko se bo sklepal ko-nečni račun.
Od zadržanja Grčije in Italije je odvisno tudi zadržanje Bolgarije in Rumunije. Tudi te dve pravite, da jima najbolje kaže — nevtralnost.
Tako vidimo, da bo delalo vprašanje Dardanel še mnogo preglavic. Lahko je, da bodo Dardanele še skalile prijateljstvo med sedanjimi zavezniki, našimi sovražniki.
Združeno angleško-francosko brodovje je zadnjo dni zopet obstreljevalo Dardanele. Bilo je pri napadih udeleženih 30 križark. Tudi Gallipoli so baje obstreljevali Angleži. Vsega skupaj je zbranih zdaj ored Dardanelami nad 70 ladij.
Zavezniki za trdno pričakujejo, da jim bo zavzetje Dardanel uspelo. Saj jim je lega njihovih utrdb znana, ko so še pred nekaj meseci poveljevali turški mornarici angleški častniki. Prvo, zunanjo vrsto dar-danelskih utrdb, pet po številu, so zunaj razrušili. Zdaj prično bombardirati drugo vrsto, kar bo gotovo težje delo, ker je preliv ožji. Pripravili so Angleži tudi armado, ki šteje 60.000 mož in kateri poveljuje d'Amadu. Angleži in Francozi so izbrali za opirališče svojega brodovja grška otoka Kios in Lemnos. Pa tudi Turki mirno ne gledajo, kako si hoče sovražnik izsiliti prehod do Carigrada. Zbrali so na gallipolskem polotoku 130.000 mož. Eni armadi poveljuje Enver paša, druga bo branila glavno mesto. Nemški maršal Goltz paša in drugi nemški častniki so se udeleževali ministrskih sej. Čete iz Odrina io Tracije bodo zbrali v Carigradu.
Angleži stavijo sedaj velike nade na svoj naddrednot »Kraljica Elizabeta«. Ta vojna ladja ima osem topov po 38'1 cm; je baje največja vojna ladja, ki se je dozdaj zgradila. Obstreljevala bo utrdbe v morski ožini, ne da bi ji bilo treba voziti v ožino. Ta ladja je bila prva oborožena med petimi angleškimi ladjami, ki se zdaj istotako oborožujejo. Imajo pa te ladje po. 29.000 ton.
Turški glavni stan poroča, da poizkus sovražnikov, izkrcati se Dri Sedd il Bahru, ni uspel. Tudi pri Kum Kale se je 400 sovražnih vojakov poizkušalo izkrcati, pa so jih Turki pregnali nazaj v ladje. Dva angleška letalca, ki sta letela čez zaliv Saros, sta padla z letalom vred v morje.
Od brodovja, ki deluje pred Dardanelami, so izločili šest ladij, ki so postale za boj nesposobne. Turki so po odhodu angleških mornariških častnikov iz Carigrada preosnovali obrambo Dardanel, Ra-ditega prvi poizkus sovražnega brodovja, da prodre skozi Dardanele, ni uspel.
Edina ruska ladja, ki sodeluje pri Dar-danelah, je križarica »Askold«. Obstreljevala je utrdbe pri Smirni, Dne 8. marca so obstreljevale tri sovražne oklopnice utrdbe pri Smirni tri ure, ne da bi dosegle
kai uspeha. Naslednji d n se ie obstreiic- j vanje nadaiievalo eno uro. Pri Snurr.i se je potopil sovražni iskalec min.
VOJSKA Z RUSI
Bc.ir.a črta Avstrijcev b Nemcev proti Rusom meri zdai okroglo 1000 km daljave! Od Grodna čez Poljsko pa do konca Karpatov loži bojno pelje, ki je največje, kar jih pozna zgodovina. V Franciji gre bojna črta od morja v severni Franciji nasproti Angliji pa doli do švicarske meje. Tudi ogromna boina črta. Razlika med temi dvemi bojišči ic ta. da je na francoskem bojnem polju takoimenovani pozicijski boj-, t. j. da ležita sovražnika drug proti i drugemu zakopana v strelskih jarkih in i se gre za to, kdo bo vzel drugemu njegove postojanke. V Rusiji pa se vrše bo;i na odprtem polju in se gre za to, kdo bo dru-zega pregnal in potisnil nazaj ali mu prišel za hrbet.
Ako pregledamo uspehe zadnjih tednov na rusko-poljskem bojišču in v Karpatih. vidimo, da ie bilo rusko desno Ln levo krilo celokupne ruske armade v zadnjih bejih precej stisnjeno. Rusko levo krilo na iugu dolge fronte je bilo potisnjeno čez Kolomeo proti Stanislavu. Desno rusko krilo, ki se ie prej bojevalo v Vzhodni Pruski. Da ie bilo vrženo nazaj in stisnjeno do Grodna v zahodni Rusko-Pc Ijski. V zadnjem času so Rusi svoiemu desnemu krilu poslali oiačenia tako, da so se morali Nemci nekoliko umakniti. Pozneje so začeli Nemci zopet z napadi, s katerimi so stavili zopetno rusko prodiranje croti Vzhodni Pruski.
Nižje doii, nad trdnjavo Novo Geor-gievrsk. se zaviic Visla v podobi kolen«. pro;i Priski. Na gornji strani Visle so Nenci pred 14 dnevi močno prodirali. Ri>si so spoznali nevarnost in so vrgli tja močne čete. Nemci so sc morali umakniti in pusiiii s težavo pridobljeno nicsio Prasz-nvsz. Svojega cilja pa Rusi vendarle niso dosegli. Ni se um posrečilo .natisnili nemških čet popolr.cma nazaj Naleteli so na ve:ik odpor Nemcev, tako da zdaj ne morejo naprej predirati.
Tudi v P.i!'ski, onstran Visle, so ic zopet z.v" elo. Ncmči i;p-d?io Ruse. Pri Ra i in Nov?m Miaštu so dosegli uspeh in ujeli nad 4000 Risov.
Tudi dalja doii v Potiski so se vršili boji ob Reki Pilici in reki Nidi V Galiciji pa ob Dunaicu. Naši so imeii nekaj uspehov pri C-oriicah. Posebnih sprememb pa ti boii ni-o prir(esii.
V bo ih v vzhodni Gajiciii in Bukovini ja nekam tiho. Najbrže se je posrečilo Rusom vreči tja novih moči, tako da naši nc morejo prodirati naprej.
Z nezmanjšano silovitostjo se nadaljujejo boii v Karpatih, kjer skušajo Rusi izgubljene višine zopet dobiti. Glavni boji se vrše zdaj na Lupkr. prelazu, ki se znižuje v kraiu, kjer vodi železnica proti Pr-zemvslu. ^ Strašni morajo biti tamkaj boji v snegu in ledu in pri tem, da Rusi prav nič ne gledaio na svoje ljudi, temveč jih pošiljajo v smrt kar v masah.
VOJSKA MED NEMCI IN FRANCOZI.
Francozi skušajo še vedno predreti nemško verigo. Zlasti hudo naskakujeio 4'
nemške čete v Kampan,. pri Perthe.uin Les Mesnilu. Vzrok za to ie ta, da bi rad. dobili važno železnico, ki leži tamka, neposredno za hrbtom nemških cet.
Tudi severno od Arrasa se vrše hudi
boii.
Francoski časopisi strašno kriče o napadih in boiih, ampak vse lo je podobno: veliko kričania pa malo volne, kakor ie rekel vrag, ko ie namesto ovce svinio z' -:<?el.
Ta minister je pa korajžen — resi,;, . . *ii	-"".o
••e govoril!
Vse torej kaže,
Vse torej kaže, da boj podmorsii čolnov ne ba tako brezpomemben, kak, so skušali to Angleži svetu dopovedati.
VOJSKA PROTI ANGLEŽEM.
Poročila iz tega bojnega polja (morja) so zelo redka. .Moramo pač potrpežljivo čakati na konečni uspeh. Da ni Angležem več lahko pri srcu, ;e poleg draginje tudi ta vzrok, da so začeli postajati Angleži nestrpni in se zlasti med angleškim delavstvom kažejo sumljiva znamenja. Kakšen duh da vlada med
angleškim delavstvom,
kaže govor, ki ga je imel nedavno angleški finančni minister Georgcs na nekem zborovanju delavstva in tovarnarjev. V tem govoru je dejal:
Ako nas vi zapustite, bo Anglija uničena. Nič manj in nič več nego to! Obstanek Anglije je v nevarnosti. Nemška armada ie zasadila kot divia zver svoje kremolje v lepo telo Francije. Vsak poizkus to zver prepoditi, trga kose živega mesa iz telesa Francije. Ta divia zver še ni skočila na naše ozemlje, ampak kaj nam comagata dva miliiona rekrulov, ako jih oa ne moremo porabiM. Sedania vojska nc bo izvoievr.na na bojnih poljih, temveč izve je val o jo bo delavstvo no tovarnah. V Nemčiji napenjajo delavci in tovarnarji njih moči do skrajnosti, vi na štrajkate rr.di zahtev po višiih plačah. Delati hočete samo po pet dni v tednu, in če delate, niste zmožni, ker ste v oblasti alkohola. Usoda Anglije ne sme biti od tega odvisna. Vaša pijanost več škoduie Angliji, kot vsi njeni podmorski čolni. Vi morda mislite, da govorim tukai stvari, ki bi jih moral radi sovražnikov skrivati. Vedite, da naš sovražnik vse to ve. Jaz nočem liudstvu zakrivati stvari, katere mora vedeti, ako hočemo. da nam bo pomagano. Narod, ki ne more nrenesti resnice, ni sposoben za vojsko. An potrebujemo, da sodelujejo z nami dclodaialci, delavci in ljudstvo. Ti trije morajo skupaj delovati in vzdržati: vsaka zamuda ie nevarnost za zmago. Mi poirebuienio pomoči vsakega moža. Mi se posmehujemo pojavom v Nemčiji, ki bi nas morala navdajati s strahom. Poglejte kako delajo tamkaj iz krompirja kruh' Rečem vam, da se je treba lega duha bolj bati kot ga zaničevati. J£z se ga bolj belim kot vseh Hindenburgovih vojnih zmožnosti Jaz mislim, da je tudi v nas nekaj tega duha, ampak Anglež ne pozna junaštva.
f Karol Heidrich, konzislorialni svetnik, biseromašnik, imejitelj zasluž. nega križa s krono, duhovnik misijon, ske družbe sv. Vincencija Pavljanskega, je umrl v noči od sobote na nedelja v starosti 85. let. Blagi pokojnik je dol-go let deloval v ljubljanski deželni bol. nišnici. Bil je zlata duša, priljubljen pri vseh. Bog mu povrni obilno, kar je storil dobrega! Dobro pa je delal skozi celo svoje življenje od jutra do večera, Pogreb se jc vršil v torek popoldne in jc pričal, kako spoštovan in priljubljen jc bil pokojni.
Ferdinand Bar«« bivSi avstrijski nadvojvoda, je pretekli teden umrl v Monakovu. Pokojni je bil brat bivšega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Ker sc jc poročil s hčerjo nekega profesorja v Pragi, se je odpovedal nad-vojvodski časti in živel s svojo ženo v Monakovcm. Ob njegovi mrtvaški postelji je bila njegova mačeha nadvojvodinja Marija Terezija z dvema hčerkama. Pokopali so ga na njegovem gradu na Tirolskem.
Novi grobovi. Na Rupi pri Kranju jc umrla 26 let stara učiteljica A nge-1 a K u r a lt. — V Ameriki je umrl ure^ (lnik -Amerik. Slovenca« ter župnik slovenske cerkve v Jolietu III., č. p. J! Kranjec. V Ljubljani je umrl trgovec M a t e j B o r n i k. — Na Reki je umrl nadebudni voditelj mladega katoliškega gibanja dr. Rudolf Eckert. — V Konjicah jc umrl veleposestnik Peter D o b n i k.
Zadružna zveza je imela pretekli teden v Ljubljani svoj redni občni zbor, ki je pokazal, da stoji ta slovenska gospodarska trdnjava navzli' viharjem časa nezavzetno trdno v blagor in gospodarski prospeh slovenskega ljudstva. Ne viharji zlobnih obrekovanj in ne vojni viharji jo niso omajali. Nasprotno: ravno v tej vihri se je pokazala njena moč in pa njen veliki pomen za naše ljudstvo! — Po občnem zboru so se vršila zanimiva predavanja, katera bodo objavljena v posebni knjigi, ki se bo razdelila meti člane zadrug.
Izplačila za vojni unravi oddane konje in vozila so se začela pretekli teden. Opetovanemu nujnemu posredovanju deželnega glavarja dr. Ivan« Šusteršiča se je posrečilo to doseči.
Poštne nakaznice v Italijo in Nemčijo ustavljene. Promet s poštnimi nakaznicami za Nemčijo in Italijo se s U. marcem 1915 ustavi. Samo erarni pošt; ni uradi bodo od 15. marca napisi sprejemali poštne nakaznico za vojne jetnike, internirane in konfinirau« osebe.
Novi semenj v Zagorju za Savo se
»o vršil v petek 26. t. m.
Važna posvetovanja deželnih glavarjev so se vršila preteklo soboto v [ioriei. Posvetovanj so se udeležili deželni glavarji s Kranjskega, Primorja, iz Dalmacije, s Koroškega, iz Štajerske, Tirolske in Prodarlske. Posvetovali so ;e o važnih nalogah, ki jih sedanji čas nalaga deželam.
Pri posvetovanju deželnih glavarjev v Gorici jc bilo zastopanih devet dežela. Obravnavale so sc zelo važno zadeve: aprovizacija, poljska dela itd. Glede predpisane vporabe žita za prebivalstvo se jc od vseh strani poudarjalo, da jc določena količina premajhna. Izvolilo se je odposlanstvo treh deželnih glavarjev (med njimi jc tudi dr. Šusteršič), ki bo na Dunaju vladi predložilo sklepe in želje dežel. Tudi se je sklenilo delati na to, da sc zbero na Dunaju k posvetovanju deželni odbori vseh avstrijskih dežela. Gospodje deželni glavarji so poslali udanostno brzojavko cesariu in pozdrave armadi.
Domača iznajdba s petrolejem in vodo. Iz Komende, dne 7. marca. Domača iznajdba s petrolejem in vodo se jc posrečila v naši bolnišnici. Poskusili so petrolejsko luč zboljšati tako-le: Vzeli so pol litra vode, četrt litra p e -p e I a in 4 grame soli, skuhali vse skupaj, ohladili, precedili ter primešali 1 osminko litra petroleja. Luč je gorela potem dve uri dalje, kakor od samega petroleja in je bila bolj svetla, pa tudi bolj mirna kakor od mešanice Sode na vodi in petroleju, o kateri sla poročala »Slovenec« in »Domoljub«.
Padli so na bojišču: Mihael Stružni k iz Olševka je padel pri Novem Miastu v Galiciji 22. oktobra 1914 Janez P o g a č a r z Bohinjske Bele jc zdrknil v Karpatih z neke skale, prenesen je bil v bolnišnico v mesto Bart-fe na Ogrskem in je ondi umrl. — Anion Kralj iz Bcsniee pri Kranju je umrl kot vojni ujetnik v lili pod Uralom na Ruskem. — Na severnem bojišču jc padci rez. poročnik 17. pešpolka Ivan F i a 1 a, ki je bil žo septembra meseca odlikovan z veliko srebrno hra-brostno svetinjo.
Nesreča in drugo. Zmešalo se j e Luki Torkarju v Kalu na Tolminskem. Sežgal je več stotakov in hotel vreči v peč hranilno knjižico, kar mu je pa žena zabranila. Potem se je sunil z nožem v trebuh in je umrl v groznih bolečinah.
Nesreča pri delu. 361etni posestnik Štefan Zvokclj iz Zapuž pri Šturijah na Vipavskem jc nadziral delo v neki peščeni jami. Naenkrat mu prileti na glavo železen drog, ki jc služil kot opora. Zdi se, da je Žvoklju zlomilo hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico.
Nagi a s m r I p o š t a r j a. Pretekli teden se je v Železnikih ustrelil c. kr. poštar g. Bogomir Ilelmich. Služil je 4(1 le| ter hI 1)11 v kratkem postal nadpošlar. Uradni lisi poroča, da je zapustil zapiske, iz katerih sledi, da se mu je zmešalo..
Ponesrečil se jc 701etni Franc Filipič iz Grgarja. Peljal je seno v Pod-goro. Pri tem je padel tako nesrečno, da si jo zlomil stegno. Zdravi so v bolnišnici.
P o ž a r. Iz Grahovega na Tolminskem, 7. februarja: Preteklo nedeljo zjutraj ob 5. uri je začel goreti veliki hlev Franceta Florjančiča pri »stari pošti« na Grahovem. Zgorel je ves z veliko zalogo sena, poleg tega šc ena telica, deset prašičkov in večinoma vsi vozovi v lopi poleg hleva. Zavarovan je bil hlev in seno. Kdo je zažgal, se no ve. Koliko strahu je prestala uboga žena Anica, ki ima moža pri vojakih in jc bolna. Ljudje so, se zelo trudili, da bi obvarovali saj ostala poslopja in sploii vas. Pomagali so tudi vojaki. Posebno se jc odlikovala požarna bramba iz Podbrda, ki je hitro prišla dve uri daleč in rešila, kar se jc dalo rešiti.
U tonila sta v Blejske m j e-zeru Jožef Vrhunc in Peter Dotar, oba z Bleda. Šla sta ponoči čez led domov,, zašla sta na slab led, ki se je udri. Ker je bilo pozno v noč, ju ni nobeden čul ter sta oba izginila pod ledom.
D c t o m.o r i 1 k a. Iz Brezij poročajo: 4. t. m. so zaprli tukajšnjo omo-ženo posestnico I. C v c n k e 1 j. Nekako pred 10 dnevi je povila dete, katero, je pa takoj po rojstvu umorila in pokopala v kleti, kjer so našli truplo. Cven-kel.f, ki ima že dva zakonska otroka, je storila to najbrže, ker si; je bala svojega moža, ki biva v Ameriki.
Z B I e d a poročajo: Anton S o,d j a, sini restavraterja Jakoba Sodja z Bleda, si ,je končal življenje vsled zmešane pameti, kakor jc razvidno iz njegovih zapiskov in iz zdravniškega ogledovanja, ki jc dognalo, da se mu je um omračil zaradi nasledkov nekega hudega padca, ki se mu je moral že prej enkrat pripetiti. In v resnici je Tonček še kot šolar padel enkrat prav globoko, tako da se mu je ta padec že tedaj močno poznal. Bil je pa sicer dober, veren, nepokvarjen mladenič, ki je verske dolžnosti povsod zelo vestno izpolnjeval. Naj počiva v miru!
Smrtna nesreča na klancu pri Jenkovi ulici v Ljubljani. Tavzelj Primož, posestnik v Bohoričevi ulici štev. 31, je dne 11. t. m. vozil gnoj. Na klancu pri Jenkovi ulici jc po nesreči prišel pod voz. Voz mu je šel čez nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer je dne 12.-t. m. zjutraj umrl.
Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Ivan Š v e 1 c s Huj pri Kranju je pisal iz mesta Bugulme v Samarski gu-berniji (Bugulma ima 8000 prebivalcev in leži ob rečici Bugulminki, ki sc izteka v Kamno in ta v Volgo); Janez Strupi z Rupe pri Kranju, ki je bil ranjen na nogo, je pisal iz bolnišnice v Moskvi, da je že boljši; Anton Er-ž c n iz Kranja, je tudi še živ. Ivan V e-1 c p i č iz Ljubljane, o katerem ni bilo že 7 mesecev nobenega glasu; Anton A n ž 1 o v a r s Češnjice; Mihael M a r -k i č iz Kranja se je oglasil iz Omska v Sibiriji. Nadalje so se Še oglasili: Franc
Zupančič, posestnik iz Pesnice; Grcgorij li c p a n š c k iz Ilomca na Gorenjskem; Janez Jereb iz Koiiče-vega pri Dobu; Mihael M e g I i č iz Loma; Albin Škof iz Ljubljane; Jožef Šel an iz Ljubljane; Kranc Se še k iz Ljubljane; Jožef M a r t i n Č i č iz Ljubljane', Alojzij Erjavec iz Ljubljane; Pavel F a v a i iz Šiške, Albin S c h i f f-r e r iz Ljubl jane, Fraiic K a j <1 i ž iz Žirovnice; Josip J a r h, učitelj v Dragi; Franc Virjent, iz Olševka pri Kamniku; Alojzij Miklič, usmiljeni brat iz Kandije; Jožef Po čar i č iz Drašič pri Metliki; Val. Pola k iz Zr. Pirničc pri. Medvodah; Franc H e b o 1 j iz Ilraš.
Težavno je vsem ustreži, kajti vsak ima drugačne želje in drugačen okus. Vendar je to težavno nalogo imenitno razrešila »eikoriia obmejnih Slovencev«, ki sc je zaradi svojih izvrstnih lastnosti prav vsakemu priljubila in udomačila v visaki slovenski hiši. Našim gospodinjam se danes že kar nemogoče zdi skuhati kavo, ne da bi ji pri dejale »cikorljo obmejnih Slovencev«. Ta cikofija pa ni samo najboljše, temveč tudi edino pristno domače blago te vrste, izdelano v naši Kolinski tovarni v Ljubljani. Vsem našim gospodinjam tudi mi . izvrstno domačo »ci-korijo obmejnih Slovencev« prav toplo priporočamo!
Seja kranjskega deželnega odbora.
dne 6. marca 1915. Navzoči: Deželni glavar dr. Šusteršič, deželni odborniki: dr, Evg. Lainpe, dr. Vlad. Pegan, dr. Ivan Zajec in dr. K. Triller, baron Apfaltrern. — Deželni glavar poroča o svojem zadnjem .dunajskem potovanju v zadevi aprovizacije dežele z živili, zopetne otvoritve drž/ivnega ' živinorejskega zaklada glede zaključka šol, predložitve novega lovskega načrta v Najvišjo sankcijo, letošnjega obdelovanja polja in drugih zadev. --Na mesto mobiliziranega dr. Lovro Pogačnika, namestnika člana Bogumila Remca v deželnem šolskem svetu, se imenuje deželni komisar dr. Ferdo Tomažič. — Dogovor med občino Vipavo, Ljudsko posojilnico in tvrdko Zajec & Horn glede nadaljevanja zgradbe nove topničarske vojašnice v Vipavi se za občino odobri. — Užit-ninskim uslužbencem se dovolijo običajne nagrade kot enkratna draginjska podpora. — Deželnim uslužbencem z manjšimi plačami in, ki so navezani izključno na svoje službene dohodke, se dovoli enkratna draginjska podpora glede na izvanredne dra-ginjske razmere. — Deželno gledališče se prepusti nadomestnemu bataljonu 17. pešpolka za dobrodelni koncert 13. marca 1915. — Kranjski deželni gasilski zvezi se dovoli 3000 K podpore. — Deželni odbornik dr. Lam p e poroča o vodo-pravni komisiji, ki se je vršila štiri dni glede tristopnega vodnega načrta deželnega odbora na Savi med Kranjem in Medvodami in konkurenčnim projektom tvrdke Leykam-Josefstal. — Deželni odbornik dr. Zajec poroča o delo-
5i
v uri|i. iziicn i«
_ V
boru občine
smela Poti \
ieko:t nuc.bi
vanjt r.ic«.
pi osek tu: t ir bukieriiološl.egi pre--JiiOa letu 1914 Poročilo se odobri.
referatu deifIncga od-i k a dr. P e g a n e Prošnia mestne ljubljanske za dovoljenje, da bi porabiti kupnino za pare št. aQ : el Rež no doline v znesku 10.342 K za
potrebščine, se odkloni. — Vzaemne zavarovalnice zt zavarc-posopij in premičnin dežedne bolne blezmee se sp: t-jme.
t&zne norice.
Ki s>e mu spolnila njegova vroča
žel]«. Dne 0. marca ..e zopet zapusul eden izmed tisočerih to solzno dolino in se preselil v boljše življenje. Pešec pp. št. 97. Nikolaj Vuljauič, doma blizu Reke, se je boril na severnem bojišču, kjer je za dobil težke rane. šrapnel ga je hudo poškodoval na nogah in križu. Bil je desetkrat operiran. Ker pa -'. bile Jane pretežke, je revež ranam podlegel. Med boleznijo je vedno klical svojo majko na pomoč in vedno Jokal. Da bi še enkrat objel svojo majko. potem rad umi jem, tako je dejal še dan pred smrtjo. A ni s<- uju spolnila želja. L" »a m o pa, da se je preselil k drugi materi, k,, n io je vedno klical, na pomoč. Marij« ne zapusti reveža, ki se na Njo obrača. Žalosten je pogreb v tujini, nikogar ni. da bi z moj i! učenaS za dušo umrlega, ni križa pri njem, ne lu-čic-. Samo štiri sten«* so njegov dom, ki p> ni niti križ na barvan na njih. Za:o pa ga sprejmi ti. dragi »Domoljub . med vrste tistih, ki so žrtvovali kri za našo domovino. Tebi dragi Nikola pa ia bo lahka luja" zemlja. Spi v Bi gu! Jcrvariš-i Slovenci v B ' irn-
pe$tj.
StraSni konec treh ruskih korepa-
ni j. Tri • • -k< h.dunter' -k" koiupan;:e so < priplazile preko zmrznjenega -zera. da bi napadle h&iaidoma Pruse. Ali i-: '.si so čuli. Njih ogenj je podil Rus«-, da >■) bežali kar se da proti svojim p ost o ja n t um. a pribežali so komaj do -;-.-di):«- jezera, ko so zabeli pruski topovi bruhati krogce, ki so razbile led na i > obn< ko-ee. Teh koscev so se oprijemali bežeči . . . Ali par hipov in jezero je zagrnilo vse. le i gg j«? s-rdil več srn maier in ž ia ho pričakovalo
delom zti ijuus vo. ume. (ia je prep;^-reiUiev. si i'' lias* res: A.ko bo-• ni ve nega. ga ovira p •.-« domu na skrivnem nje. leciaj ti po.tuc one. ki pomagajo posebno vojaku, bi zini'* a i.
Bo; z i. sme. eno, podražilo Uiieko Tn Dunaj i: kei st .,< bržkont šaia produkcija, ^c; glase la. -.la m ^un jo mU-karn«
Pjjiniet t ii- .h	ki ne
ci a i *. ■ poli do	1: i«'ga.
.liti kdo	l a 1.
o .l v se -	- ako
kako sti	•UP"110
-> se na	roko.
trebulo c	.bč-utne
. Na Di	
ed na v-	la kiud
zga-Vs<
na
tudi zmaii.i-jf zanteva-več naprav-
zaman oj-sigiii g«, - .!«. v in sinov.
Rns*a ,-(/.ra. prvih še.-t-ih mese <-ii vojske ?o i avle ruske fh-ar^n« i o. ■ i i>>25 lainih žganj; ri.i. ki so ki, -liale posebno vrsto žganja, imenovsno ali vojno žganje. — Odkrili so tudi ,(;■) utMunuo upiavlhnih žga-hJ«n, 1 r^jfuijtlj tt«adoo »vodko in 32 tovi m, ki so se bavile i pripravljanjem in {Učenjem snovi za kubo žganja in 00 .tovarn, ki »o Utile dena-turiranl gplrit. Vsi U «i.;U's so biH raz-pusčeui iji po.-'-- uiki kaznovani. Seveda samo oni, ki >., se nusiili za-a iti. Iz tega ie razvidno, da je trr ba podkrepiti, tako na Ruskem kakor drugo«!, nad vse »m« ?tno - k- ,,r,>gpve0i gb de alkohola, z	kobi-uže.uiiuui
(i'
ljati smetaii' za kavarne, kei irre ve«.-li-i-ov mleka za L ei >m»-;ane. Nekdo je trdil ceio. da kradejo dame. ki pijejo po kavarnah sineiaiiasto kavo, dojenčkom mleko. Agitacija je imela uspeh. — Zdaj se je jia pokazalo, da se moj-e tudi to vprašanje pj-einoiriti od dveh strani: ker n< delajo več toliko smetane, lie dobe gospodinje cenejšega posnetega mleka za kuhanje jedi in za kavo. Gospodinje pravijo, da ni prišlo zalo niti kaplje mleka več na irg in poslanci dunajskega mesta dobivajo pol-, no prošenj, da naj posredujejo, ker so oškodovane ubog« rodbine. — Ravnateljstvo dobrodelnih zavodov na Nižje-Avstj-jjsk« 'Ji i plciVl, < I ci S t* bodo oovišali i stroški za mleko na teh zavodih letos za iG.000 kron samo vsled podi-aženja mleka. Taka vprašanja so res silno zapletena. Isto je pri pesi.
Boj za peso. Zdaj. ko hoče govoriti i vsak o gospodarstvu, kriči vse: »ne sa-dite pese ali saj jako malo. posadite namesto p -e krompir ali žito.. — Res je, da sili o preskrbljeni za letos - sladkorno peso, ludi, če j< ne Li letos sploh , midelali treba je pa pomisliti, ia Li sc tako lahko uničila cvetoča industrija, da bi ne dobile kmetije mela-j se. pesiuo na;, pesine odrezke za krmo živine. Treba .ie pomisliti, da je prav dobro, če je kaj sladkorja v reze: e vi za prodajo v inozemstvo, kar nam bo prineslo kaj zla a v deželo. In tudi če Li :ie Lilo tega, je postal zdaj s'adkor važnejši nego kdaj kot luanivo za Iju-I di in za živino. Pivovarjj bodo uporabljali sladkor na me s o ječmi novega sla-i da. MeJe.so uporab jajo tudi za iz«lelo-. van.-e špirin.. Ako Li i udi žr.vovali R>-i los pesina polja v . nje ži'a. Li ne uoL
dahnili, če ne bodo imeli v«.--;-koma u. Naj p:i«.1e zopet na mehi 1-: ovratnik.
Brezvestna špekulecija. '
* j j-azširjaJe osebe, ki bi i. kupile perutnino piav po«■<. bo prepovedala vlada krin • in da Lo smel imeli veliki k: piščet, mali pa ič do i. vsi. di . jekvirirala vlada in plačala bo. Morda se širijo tudi po s take neresnične govorice; : takim bajkam, gospodinje, i . slavite letos vse svoje moči z rutnine, ki vam bo prinesla ček in bo pomagala, da se va: i nore j a.
Konij dobe zdaj povsod ovsa na dan, na Dunaju so da do (i kg na dan. zdaj ne sm<-jo naiska občina daie svoiim kon 1 ovsa, fc kg sena, 2 kg rezanice melasinih tropin in 1 kg oii'ob.
Pritožujejo se kupovalci izkoriščajo posestniki konj po povalcev in jim prodajajo za nar staie rnrlie. ki spadaio bo iiico nego k vojakom. Bo pač ni več kaj prida konj.
vratu v širok
' ' škciu
-	'- rade
• kokoši 6 do 8 - da bo sla. «■ askeiji verujte »nak za-
-	ejo po. u dobi-je živi.
•no 3 kg ali po j več. Du-■ m 3 kg Pol kg k : uznih
kf>nj, da 'cbo ku-' rag do-i v klav-K.ka, d}
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenie:
-> mozems -., bi uspevalo Sla'(kmiia p« ?.iL sirovi ■/„. žito u- manj. lov.-, ji,- pes.--, se, da bo
Sol J odo šket o. Nc bo ur sol. Pen ■ (kanj so n.pjtj j,- .
nji za priih la-tolik.o doki''ka, sladkorja \pre> -.je ■« idi. kako etn polju, i ju x edi i ->ir za 11.s i-iio ).'!-i«ie-■/■, -/,.'.• j
od ■ je pt
K
ono boj;«?.
T MBejiL ; jli na Oš k o
z Nen
IZ .- r. :

m'.,no je tudi. da s
ka za jed e.go za -i
lt\f'm Rpriia v v.'.j: titanu	n..
zrr px
nastalo, ker : zaloge i
bolj n/1-m >-ki-r.b-
' i l iž(: V -a ko
le nepo-Lodo le o l-
Ljubliana
Miklošičeva ccsta štev. 6
It 1; za frančiškansko cerkvi o)
sprejema hranilne vloge, za katere ;aači tezc'a Erfcjska, in tih obrestuje po 4V ( brez kakega odbitka
'iftBirm \.m
Gfej inserai!
Dopisi.
Ssnaituo pri Liiiji. Na praznik M«-tere božje, to je 25. t. m. i>o v Društvenem Domu občni zbor izobraževalnega | dru' va. združen s skioptičnim predavat: ■ ii. Na cvetno nedeljo pop.ddne.ob 3. ur" pa bo občni zbor hranilnice i« !il"ice, združen z gospodarski®1 !•" ''" anjem. Promet Hranilnice in po-■ '• v letu 1914. j« bil Sledeč: P''0" e-jik v 280.928 K 1 vin., izdatkov-~75.jG«i K 5 vin.; torej promet 550.088 k 0 vin. Vložilo sc je 139.387 K 25 vin., dvignilo 123.074 K 2G vin.; posojil sej« dalo 50.315 K 78 vin., vruiio i2M\ k Oo vin. Čistega dobička je 572 K 01 vin., rezervni zaklad znaša sedaj 8.677 k 20 vin. rlanov stojo zadruga 404-. V vojski so d esc cin j piulli sledeči nasi faiani: ("ešek Janez iz .lahkinSkcgaP0' i >oku, Jescnšck Alojzij iz Jelše,
Albert iz Zagorice, Vozelj Alojzij iz gmartna, Dušik Viktor iz Zavrstnika, Franc Božič iz Tenetiš, Franc Pečnik j/, Šmartna, Rajnar Albert iz Ustja. Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Franc Knaflič, Franc Izgovšek, Jožef šegš, Anton Vertačnik, Jožbf Nagrašck, Anion Okrogar, Ignacij Bizjak, Jožef Mer-zelj, Jožef Stopar, Anton Hauptman, Jožef šušteršič, Lulcančič Ignacij, Ren-ko Alojzij in najbrž še nekateri drugi. Mrtvim junakom daj Bog večni mir, ujetnikom pa srečno vrnitev!
Iz Tržiča. To so bili veseli Tončcvi ocl Sv. Ane, ko so izvedeli, da njih sin Ivan še živi. Smatrali so ga že za mrt-vega. Sedaj pa se je zglasil i« dalnje liusije kot jetnik in pisal, da so ga Rusi ranjenega odpeljali, da pa je že ozdravel, — Iz ruskega ujetništva se je zopet zglasil nek »mrlič«. Od početka vojske ni pisal Miha Ovsenec, sedaj pa piše, da je bil ranjen dne 26. avgusta in odpeljan na Rusko. — Pogreša se že več mesecev Jožef Sterniša od 27. "domobranskega polka. Kdor ve kaj o njem, naj to pismeno naznani njegovi materi Mariji Sterniša v Tržiču. — Društvo sv. Jožefa se je preselilo pred lednom v »Naš Dom«. Galerija jc prirejena za čitalnico, kjer se posebno ob torkih zvečer zbirajo člani, da se pogovore o važnejših dogodkih, ki so sc med tednom v vojski dogodili. Ob torkih posluje tudi »Čebelica«, sc vpisujejo novi udje v društvo in v Jugoslovansko zvezo.
Vače. Tiskarski škrat je v zadnji številki »Domoljuba« v našem lopisu naredil iz Vač besedo Vevče, 'car so čiatelji gotovo opazili. — Pri '. a d n j e m n a b o r u so bili potrjeni skoro vsi naši naborniki., Domači žalujejo, a fantu bi se lepo nc zdelo, če bi ostal »škarta«. V začetku vojne je šel Kokoljev z Gore celo prostovoljno nad llusa. Bog naj čuva naše pogumne vojake, da se srečno povrnejo k domači družini!
Iz Zej na Krasu. Dragi »Domoljub«! Ker ti iz vseh krajev tako pridno pošiljajo vesti o svojih junakih, ki so že, ali pa so vsak čas pripravljeni odriniti na krvave poljane, dovoli, da ti I udi mi poročamo o svojih dragih. — Hes, ponosni smo, da v naši tihi, mali vasici, katere prebivalci tvorijo skupino 18 družin, živi tako zdravo in krepko ljudstvo, da je poslalo k vojakom 22 svojih sinov, izvzemši enega moža, ki so ga potem nazaj poslali radi slabih oči. Težko je bilo slovo od doma, toda misel, da gredo branit milo domovino, jih je navduševala. V sredi vasi so šc zapeli pesem v slavo: »Zdaj gremo, oh zdaj gremo, nazaj še pridemo . . .« s trdno zavestjo, da se še zdravi in veseli vrnejo. — Toda vojska zahteva svojih žrtev. Podleči ji je moral mladenič Gašper Zorman v starosti 26 let. Vsa vas žaljuje za njim. Malo časa pred prvo mobilizacijo mu je o*e izročil obširno Posestvo in pokojnik je kazal, da bo dober gospodar. Razen njega ima njegov oče še dva sina, od katerih jc eden odrinil v družbi Gašperja k vojakom,
drugi pa je kot kapucin v Sofiji. Tako je torej ostal oče popolnoma sam na svojem velikem posestvu. Nepozablje-nemu pa bodi lahka tuja zemlja. Z našimi fanti je izginilo iz vasi vse veselje, kajti bili so vsi, z malo izjemo, dobri pevci, katerih petje se je razlegalo po vasi ter polnilo dušo s sladkimi čustvi. Sedaj pa imamo še enega fanta, ki šteje 50 let in enega, ki je komaj prekoračil sedemnajsto leto. Zelo jih bomo pogrešali pri delu, kajti vsaka družina ima toliko svojega polja, da je vedno primanjkovalo delavcev, dobivali smo jih iz drugih krajev. Kaj bo pa letos? F.di-na tolažba nam je, da so naše mladenke pridne in navajene dela; tako zremo mirno v bodočnost.
Iz Idrije. »Solate ne boste smeli na spomlad sejati, ona pospešuje kolero,« tako so begali nekateri ljudi, ki so potem vsi preplašeni povpraševali, koliko je na tc-m resnice, in kaj naj se mesto solate seje in kje seme dobi. Drugi so zopet tajili, da predolgo ne bo zelenjave. Solata je pač prvi spomladni sad, obče priljubljena in tudi bogato rodi. Par dni je bila taka zbeganost, da niso hoteli verjeti onim, ki so jim pravili, da je vse to izmišljeno. Lahko jim bodo verjeli, če povemo, kako se v drugih deželah v tem oziru godi. Na Štajerskem je celo vlada poslala svoje strokovne učitelje, da prirejajo shode, na katerih naj ljudstvo poučujejo, katera zgodnja zelišča najbolj kaže saditi. Priporočajo zelo solato, da bi ta škodovala ljudem, ali celo pospeševala kolero, noben strokovni učitelj ne trdi. Pač pa uče in ljudem kažejo, kako naj vsako ped zemlje porabijo za razne nasade. Po mestih se bodo ljudje kar trgali za sočivje in ker mesta veliko rabijo, a imajo malo zemlje za obdelovanje, naj se kmetovalci v obližju mest zelo potrudijo, da izkoristijo do skrajnosti svoja posestva. Natančno še popisujejo različno zemljo, na kateri uspeva ta nasad, na kateri hitreje in burneje raste to ali ono koristno zelišče. Torej brez skrbi sade lahko naši ljudje solato in drugo, kar vedo, da jim bo na korist. Takim hujskačem pa naj pokažejo vrata. Nekateri imajo posebno veselje, si izmišljevati raznih stvari, s katerimi begajo in strašijo ljudi. V tako opasnili časih naj bi vsaj sedaj opustili take hujskarije, saj imajo ljudje drugih skrbi preveč. Tudi bi bilo tako postopanje kaznivo. — Naši rudarji so morali ta teden k orožju. Oproščeni so le oni, ki delajo v jami, ali so neobhodno potrebni za rudnik. Veliko Disarjev ie moralo iz pisarn, kako jih bodo nadomestili, ni znano. Žc sedaj so nekateri zelo vpreženi.
Iz Blok. Zdi se nam, da »pridelovanje novega petroleja« ne spada med »gospodarske vesti«. Poskušali smo i mi, pa smo prišli do zaključka, da je najbolj varno, da ostanemo pri starem petroleju, kakor ga dobivamo, naj bo že čist ali z vodo zmešan, še Bog, da ga bo kaj! Ampak drag je pa, kar se da. Značilno za naše razmere je dejstvo, da je soda precej postala dražja, kakor
hitro se je razneslo, da bodo »kuhali« petrolej. Poprejc je bila 36, sedaj je 40 vinarjev. Ej, sedaj je vojska, kdo nam pa kaj more! Izobraževalno društvo je priredilo igro »Palčke«, ki je privabila toliko ljudi v dvorano, da je bila nabasano polna. — V petek, dne 19. t. m. priredi »Hranilnica in posojilnica« v prostorih »Stare šole« predavanje z občnim zborom, na katerega se člani in članice prav toplo vabijo. — Mislili smo že, da bo konec zime, pa nam je burja zopet precej snee-a prinesla.
Škocijan pri Mokronogu. Kmetski zvezi se je s pomočjo posojilnice posrečilo, da si je pravočasno oskrbela galico; dva tisoč kilogramov jo je razdelila med svoje člane in somišljenike. Vsled pomanjkanja galice se je moralo pred vsem ozirati na tiste, ki so že od nekdaj člani Kmetske zveze. Kako prav je sedaj prišlo, kdor se je pravočasno priglasil za vstop v Kmetsko zvezo. Pa so nekateri vpili: Kaj bo ta Kmetska zveza; galice, kolikor boš hotel, jo boš dobil. Marsikateri se je zdaj kesal, ker se je vsedel na ta lim. Ljudje, ne poslušajte tistih, ki vse samo obgodrniajo, ne store pa ničesar v vašo korist! — Tudi pesno in deteljno seme je oskrbela Kmetska zveza; oddajala je zanesljivo seme po izredno nizki ceni, ker ne išče svojega dobička, ampak da le ljudem postreže. — Neko molitev priporočajo po pismih praznoverski ljudje. To molitev se mora razširjati in prepisati menda devetkrat, in potem se uresniči želja, kakršnokoli imaš. Posebno nadlegujejo s temi pismi žene, ki imajo može v vojski. Nikar ne verjemite, ampak v peč vrzite!
Komenda. Padlim vojakom je dosedaj zvonilo trem domačinom- V gališki zemlji leže: Jernej Kosirnik z Dobrove, Jernej* Seršen iz Suhadola, oba oženjena; Jernej Zarnik z Brega, fant. Ranjenih js več, pa jih je tudi nekaj doslej še brez bojnih znamenj. Par ranjencev je stalno odpuščenih domov, veliko jih je potrjenih tudi izmed Orlov.
V Rovtah pri Logatcu je umrla 98-letna vžitkarica Marija Lukančič. Dasi je žena v svojem življenju mnogo hudega prestala, ji jc vendar božja modrost odločila tako redko starost. Naj počiva v miru! — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Franc Kogovšek, sin tukajšnjega cerkvenika Ivana Kogovška. Zelo so bili veseli njegovi domači, ker že delj časa niso dobili o njem nikake vesti.
Vrhnika. Iz ruskega ujetništva se je te dni oglasil Ivan Jurca, korporal 27. dom. pešpolka. Pismo je datirano z dne 13. decembra 1914. Omenjeni je bil navdušen član naših organizacij, kateri pa že od početka vojne ni nič pisal. Umevno je veselje domačih ob tej priliki, saj so ga že davno mnogi proglasili k mrtvim. — Toliko v tolažilo onim, kateri še žive v tem oziru v temni negotovosti.
Iz St. Vida nad Vinavo. Tudi od nas je odšlo mnogo mož in mladeničev
branit domovino, čeravno jih težko pogrešamo, je vendar že dosti poljskega dela opravljenega. Ljudje z delom bile: pri tem jim pomaga lepo solnčno vreme. Tudi naš organist Bratuž je oblekel vojaška suknjo. Vrli naši pevci sedaj pri nedeljski bolii službi sami po-jo. da ni tako tiho in nekam žalostno v cerkvi kot je bilo prvo nedeljo po odhodu organi t ta. Od izobraževalnega društva in Orla je pri vojakih mnogo članov.
asredarske vest-
TEŽNI PREGLED.
Za časa vojske se je skoro trikrat toliko goveje živine prodalo, kakor navadno prejšna le a. Večina prodane živine se je porab 1 a za vojaške konser-ve. Tovarna v Kiralhidu na Ogrskem je za časa vojske porabila 100.000 govedi. med njimi več kakor 10.000 brejih krav. Samo januarja je bilo poklanih 1000 krav, ki so bile ravno pred tele-t en jem. Pri mnogih je še živo tele skočilo iz zaklane krave. — Če bodo kmetje na ta na in delali, ho seveda še pri na-; kmalo zmanjkalo živine. — 1 kg konservnega mesa se proda vojaški oblasti za 6 I\ 50 v., torej je imela tovarna dosedaj skoio polovica dobička.
Cena volov in vse goveje živino jo silno poskočila. Na domačih senmiih se ]>'.;"■ 'i io vo'i 1 K 50 v. do 1 K 60 v. za 1 k'.r žive ieže. Toda to je šele začetek. Zdaj, ko ie živine mrlo. bo šele šla ecna na vej. KmeUi se bo plačevalo za 1 kg žive 'eže po 2 K in ;o več. Mnogi mesarji bodo morali prenehati sekati, k r živali ne bo mogoče dobili. To bi pa ne l i a laka nesreča, kakor bi kdo n ; il. I -.o vrednost, kakor 1 kg mesa za človeško hrano ima <.5 ke posnetega mL ko in 1'10 ker krompirja, če računamo posneto mleko po 4n in krompir po 1'.' v. bi s'a'a taka popolno enako v "" in oku«na hrr.na 28 v. ko mesa izpod i K 80 v skoro ni mogoče dobiti. Na Dunaju so žene zahtevale znižanje prašičjih cen. Enkrat so na-pr« vile ii i n in zahtevale, naj se meso in mast prašiček opus*i. če kmetje, ozirom:« p; kupci ne I odi odjonjnli.
dalo, k i -u p: i onem sejmu res šle cene za 60 v pri 1 kg nazaj. To zmagoslavje ni dolgo 11 n< lo. Pri naslednjem -ejmu s.; «\« cene zoj -t naprej, 'ker bla o ni ! •! i o. Cone bodo ura v gotovo še rast I o. Ogrskem je vlada zaplenila vso : šleo. Več kakor polovico c-r-lo k... tzc -o - cifnci pozobali. Zdaj bo .•> k o< c, i o ne bo megin več živali krmiti Kat » -e bo delala mast ln odkod c bo dobile, ie seveda dru; » vi rašanje. Od trave in pesnega perja pra i i ne bodo debjefi postali. — Nn N.-.i-k-ni so priporočali da bi določili i.aj\ i; - . ne za prašiče, da bi no-tem kn,. : ie ,c ,v t) ,• i,j;ip v- .
ti. Vlada je izprevidiltf, da ie to nemogoče. Prod vojsko so bi'o sledeče cene: 100 kg jermena l i mark, zdaj 46 mark,
100 kg turšice 14 mark, zdaj 44 a k, 100 kg fižola 16 mark, zdaj 50 mai k. 100 kg riževe moke 9 mark. zda dm. Turiica se ie med tem zelo podražila. Staro koruzo prodajajo v Nemčiji po 51 mark, io je do 05 Iv na.ega denar a Po tej ceni je ne bodo mogli kmetje več dajati prašičem. - Pri nas je bila koruza januarja še po 24 K; po .j iv se je v celih vagonih še prav lahko dobila. Zdaj je uradna najvišja cena za 100 ksr suhe turšice še vedno '-i Kron, ogrska vlada je pa plačevala januarja .7, marca 28. aprila bo menda 29 K-i • govci pa zahtevajo zdaj 46 lv. Se ta na bo šla prav znatno naprej. Ce bo ogrska vlada po teh cenah prodajala zaseženo turšico, bo samo pri tej kupčiji napravila 2 milijardi dobička. -Drugod je žita dosti. Prvi teden mar-
ca je bilo
cenami izn orno vesel je ie zavla-
iz Amerike v Evropo na poti 117.000 vagonov pšenice in pšenično moke; 52.0U0 vagonov je gre samo na Angleško. Turšice je na poti 53.700 vagonov. Cena jc padla, ker se je žetev v Argentiniji prav dobro obnesla. \ Čikagi je veljalo 11. februarja 100 kg pšenice 28 K 92 v, turšice 15 K 62 v. Rusija je poskusila po sibirski železnici žito spraviti do morja, pa ne gre, ker je vožnja predraga. Zdaj manjka kmetom denarja, ker je država sama v zadregi'. Ko bo vojska nehala, bo cena žitu skoro za dve tretjini padla.
Tovarnarji so podražili tudi ceno špiritu za 10 K pri 100 1; kramarji bodo tem 10 K še precej primaknili. Pravijo, da letos ni gališkega krompirja, iz katerega se je v prejšnjih letih največ špirita napravilo. Kar so drugod krompirja pridelali, so ga za ljudi in prašiče porabili. Turšica in vsako drugo žito je že tako predrago. Zdaj so se lotili sladkorja, seveda neobdavčenega. — Žganje pa le šo podražijo. Kdor je tako nespameten. da denar na ta način i roč meče, naj plača svojo zabavo.
Zelo drago se prodajajo zdaj po mestih navadni kmečki pridelki, katerih poprej ni nobeden posebno cenil, v draginji so pa dobri postali. Za 1 kg leie se plača v Pragi 1 K 60 v, za 1 kg fižola 1 K 20 h. za 1 kg trnih a 1 K, kislo zelje veMa 28 v. krompir io v Trstu po 16 v, v Bregencu 20 v. Mleko na drobno ie v avstrijskih mestih 1 1 24 do 30 v, v Dalmaciji 40 v. Najcenejši v celi Avstriji je v Ljubljani po 20 v. — Tudi iaica >o v primeri z mesom in moko še zelo po ceni. IUž je nenavadno drog. ravno tako milo. Kmetom bi najin.Ij kazalo, da se kolikor mogoče z mlok< m in iaici prihranijo ler vse io doma | >-rabijo.
N' me.-tih nai bi se bolj lotili te hrane. Zdai gredo naši izdelki po celem cesarstvu, doma pa reveži pomanjka-nie trpijo. Mnoge mlekarne imajo veliko posnetega mleka na razpolago. Zakaj r.e bi te izvrstne hrane porabili za prehivaMvo v tneslih.
Italija je prepovedala izvoz vsake brane in vseh krmil. Našteli so- prašiče. prekajeno meso. vse konsorve kostanji, perutnina, laško olje, zabela ribe, sadje (pomaranče), seno, otrobi in
vsa krmila za živeno. Manjka pa tair zelo premoga. Zdaj zalagata A\ in Nemčija Italijo s premogom. Kun čija gre na Laškem prav slabo. Sani pri svili so zgubili tovarnarji 40 milj, jonov lir. ker se svila ne more prodati Čebelarjem. Slovensko osrednje fa belarsko društvo v Ljubljani dobi takoj po velikonočnih praznikih noobdačeni sladkor za spomladim pitanje. NaroČila sprejema navedeno društvo noprcklj. eno do (i. aprila. Cena 100 kg 50 kron. Več kot 5 kg na panj se ne srne naročiti. — Razpošilja se le v vrečah po in 50 kg.
PAVAVA^
Listek
^§M$^/avavavavavavavaaJS^l
Otrokova vojna pesem.
Jezus, dobri naš pastir, " daj, o daj nam ljubi mir, ata vrni nam domu!" Oh, to bil bi vsak vesel, ko bi roga glas zatiel, da vrnitev prišla je . . .! Jezus, kmalu nas tisliši, daj spet ata naši hiši — oh, to bo veselja dan!
Božja volja mora biti, da se merajo boriti za preljubo Avstrijo. Marija, ti jih brani, v hudem boju stoj na s •. i od njih odganiaj smrt! aruj našega cesnrin. \vstrijo in nje vladarja, .dati bodi vsaki čas!
Ko bi star bil dvaiset let. rad, oh rad ln bil prištet
med junakov naših roj.
Z njimi bi se vojeval. Avstrijo bi varoval, vse bi zanjo dal, šo kri. Ker pa to mi ni mogoče, molim na molitve vroče za preljubo Avstrijo.
Ljubi otročiči blagi, če so nam očetje dragi, vsi prosimo zdaj Botra. Na kolena pok!eknimo, prav gore "o ga prosimo: »Vrni ata nam nazaj, Ti pa domovino milo varuj preti sovražno silo. «Ui??tj in tisliši nas!«
Pr. Klončič, ■ -"<•• II. razreda ljudske 1
Sibirija.
To jc tista dežela, katero smo poznali doslej samo po tem, da so pobijali Rusi svoje politične in druge zločince tja za kazen. Zdaj pa nam je Sibirija znana po tem, da pošiljajo Rus| tja avstrijske ujetnike, med katerim'
sc nahajajo tudi Slovcnci kakor pričajo njih pisma, ki jih pošiljajo svojcem.
Sibirija! Žc ta beseda sama pretrese nekam človeka. Iz povesti in časopisov poznamo to deželo kot domovino za kazen Rusom, ki so so pregrešili zoper državne postave. Kor jc domovina yn kazen, si jo predstavljamo tudi kot žalostno domovino, brez solnca in toplote, brez njiv in travnikov, brez gozdov in studencev — kot puščavo, kot zemljo, na kateri počiva božja kazen.
Toda temu ni tako. Poglejmo si to deželo, v kateri zdihujejo zdaj tudi naši bratje po svojih domovih, nekoliko bližje.
Sibirija jc zelo velika; razprostira se čez celo severno Azijo, od Urala (mejno gorovje med Evropo in Azijo) pa tja do Velikega ali Tihega oceana.
S Trikrat tako velika je kot ccla Evropa in dvajsetkrat tako kot Avstro-Ogrska. Od nas do skrajnega konca Sibirijo ra-čunimo lahko 12.000 kilometrov ali 2400 ur hoda. Mož, ki bi prehodil vsak dan K ur, bi rabil od nus pa do vzhodne sibirske obali 300 dni. Zanimivo je tudi to, da leži Sibirija tako, da čc imamo pri nas 9. uro zvečer, je v Sibiriji ura že 6 zjutraj. Iz tc soincne poti vidimo, kako daleč je Sibirija od nas.
Naseljenost ljudstva pa ni v nobenem razmerju z velikostjo dežele. Saj cela ta ogromna dežela nima več nego (j milijonov prebivalcev. Na dva kilo-niotra pride en sam Človek. Od prebivalcev jih jc 4i/j milijonov Rusov, 30 tisoč Poljakov, 5000 Nemcev, drugo pa so Ostjaki, Tunguzi, Kirgezi, Mongoli. Ja-kuti, Kalmiki, Kitajci itd., torej samo azijsko ljudstvo. II katoliški veri sc prišteva 33.000 sibirskih prebivalcev, katerim načeljuje škof Mohilevv.
Na severu meji Sibirija na severno ledeno morje, na jugu pa leže. visoke goro, katerih najvišje gorovje Altai meri nad 4500 m. Zahodna Sibirija jc močvirnata ravnina, vzhodna pa ena-količna goščava. Mogočne reke Ob, Je-nisei, Lena (vse večje kot naša Donava) se stekajo v severno ledeno morje. Po teli rekah jc plovba mogoča samo par mesecev v letu, ker ves drug čas so zamrznjene.
Pozimi jc v Sibiriji zelo mrzlo, poloti pa razmeroma zelo toplo. V vzhodni Sibiriji pade pozimi termometer na 50 stopinj pod ničlo, po leti pa stopi do 35 stopinj nad ničlo. Ob pobočjih južnega azijskega gorovja, kjer se nahaja največ avstrijskih ujetnikov, jc podnebji' zelo zmirno. Vsled suhega ozračja pade v Sibiriji malo snega, ki skopni že meseca marca. Splošno pa velja sibirsko podnebje za zdravo.
Severni in zahodni del Sibirije sta' nerodovitni pokrajini, tembolj rodoviten pa je južni dol in južnovzhodni proti Kitajski. Sibirija pridela precejšno množino žita, velikanska pa jc njena živinoreja. Število sibirske koristne živino znaša deseti del živine cclega sveta. Sibirija jc tudi največja gozdnata dežela sveta. Zelo bogata jc Sibirija tu-11 i na dragocenih rudah. Zlato, srebro, svinec, železo in premog se dobiva v
nji v velikih množinah. Pridelek soli znaša veliko vrednost. Vsled sedanjih razmer pa no pride niti stoti dol sibirsko prirodne bogatijo do veljave. Vsled redke nastanitve ljudi so kraji v Sibiriji majhni. Ob sibirski železnici pa leže večja mesta Omsk, Tomsk, Krasno-jarsk, Irkutsk, ki štejejo do 60.000 prebivalcev.
Taka je torej dežela, v kateri zdi-huje sedaj mnogo Slovencev po svoji domovini. Veliko bodo imeli povedati ko se vrnejo. Da bi se le kmalu vsi zdravi!
Isma Iz Amerike.
i.
Ker je vsled vojne zaprta pot v Evropo vsem slovenskim amerikanskim listom, bo, upam, ustreženo marsikateremu Slovencu in Slovenki v stari domovini, da napišem — kakor vem in znam — nekaj novic iz tukajšnjih slovenskih delavskih krogov. Delavske razmere v Združenih državah, kjer živi in trpi na tisoče in tisoče Slovencev, so domalega šc tako slabe, kakor so bile.
V Glencoc, O., traja delavski štrajk že več mesecev. Kaj sc lo pravi, bi najbolje povedali prizadeti delavci, ki morajo živeti v pomanjkanju,-da sc Rog usmili. Če se pičlemu zaslužku pridruži še druga delavska stiska, namreč draginja, potem jc delavski stan smrtno zadet. Draginja sc čisto nič nc ozira, če kdo dela ali nc, čc kaj zasluži ali nc. Kapitalistom je seveda lahko, ko imajo polne mošnje srebra in zlata in so vsak dan belega kruha pijani. Vse drugače je pa z nami, ubogimi delavci, daleč od doma v daljni, brezčutni tujini. Temu ali onemu Slovencu utegne biti znano, da je v Detroitu, Mich. Fordova tvornica, ki plačuje svojim delavcem po pet dolarjev na dan. Pomisliti pa je, da ves Detroit ne gre in ne more v Fordovo tvornico. Fordovi petaki pa pri tej draginji toliko zaležejo, kakor če bi Jude metal v pekel. Od jutra do somraka stoje pred tvornicami gruče gladnih, brezposelnih delavskih beračev, ki prosijo za delo. Srečen tisti, ki ga dobi, vse ga blagruje. Kakor po tvornicah, tako jc po premogovih jamah. Tako n: pr. so dela v premogovih jamah v Black Diamond, VVasl. na teden lc po dva dni, eden pa ne obratuje že leto in dan. Dela ni mogoče dobiti, še dosti starih delavcev je brez dela. Upali smo, da bo po novem letu kaj boljše, ali naš up jc šel po vodi. Tudi v Adamsonu. Okla, so delavske razme-res skrajno slabe. Tamošnji premogovi jarki slabo obratujejo. V enem je lansko jesen podsulo 13 premogarjev, med njimi jc bil tudi en Slovenec. B.nake žalostne delavske razmere so tudi v Blocktonu, Ala. Tuda tam jc na stotine slovenskih družin brez dela in zaslužka. Nesrečni ljudje I
Za vojsko, ki divja v Evropi, se vsi Slovenci, živeči v Ameriki, jako zani-
mamo. Želimo pa vam kakor tudi samim sebi, da bi kaj kmalu utihnila bojna tromba, da bi bilo kmalu konec prelivanju krvi in, da bi za Slovence v stari domovini napočili lepi, jasni dnovi.
Nevvjorška barika I. P. Morgan in Co. je posodila ruski vladi 25,000.000 dolarjev. Sodi se, da bo Rusija ta denar potrebovala za nakup provianta in drugih vojnih potrebščin, katere jo ruska vlada zadnji čas tukaj naročila. Med drugim je naročila tudi 1 milijon podkev. Dolične tvornice delajo noč in dan.
Dno 7. januarja je ponesrečil v rudniku St. Michael, Pa., Matija Koče-var, doma iz Roba pri Velikih Laščah, kjer zapušča starše, tri brate in dve sestri, tukaj pa ženo s tremi nedoraslimi otroci in enega brata. Anton Gorjanec, star 45 let, je umrl za jetiko; Jožef Ahec, star 25 let, za pljučnico; Ferdinand Kus,.star 41 let, je ponesrečil v rudniku; Martin Perko, star 41 let, je ponesrečil na lovu s puško; Anton Ro-gačnik. star 46 let, je umrl za jetiko; Anton Kočevar, star 48 let, vzrok smrti: izkrvavljenje pljuč.
Svoje pismo končam s prisrčnim pozdravom vsem Slovencem, živečim v stari slovenski deželi! Z Bogom! I. P.
II.
Franc Avbelj piše: Piper Ala, Amerika. Kar se tiče tukajšnjih delavskih razmer naznanjam, da so prav slabe. Torej svarilo rojakom, da naj sedaj nc hodijo semkaj. V tem položaju se v Ameriki komaj toliko zasluži, da sc preživi. Kar se pa tiče verskih stvari, naznanjam, da smo v tem oziru prav dobro preskrbljeni. Vsak mesec enkrat nas obišče č: g. župnik iz Blaiton Ala. Pozdrav!
III.
. Neki drug rojak poroča svoji ženi sledeče: Draga žena! Namenil sem se Ti pisati v ljubi domači kraj in Ti sporočiti, kako se mi godi. Najprvo Ti sporočam, da sem Tvoje pismo prejel. Našlo me je prav pri dobrem zdravju in z veselim srcem sem jc prebiral. Predno pa sem končal, sem postal žalosten, Rad bi k Vam prišel, pa mi ni mogoče, ker ne pustijo nobenega čez. Tukaj se je strašno slabo začelo odkar je vojska. Velika draginja je, zaslužek pa majhen. Delam samo po tri dni na teden. Še za hrano nc bom mogel zaslužiti, ako bo tako šlo. Kaj bo pa z Vami, dragi moji, ker Vam ne bo nobeden nič mogel pomagati v teh hudih časili! Po pravici Ti povem, da bi bil raje v vojski kakor tukaj. Tudi tukaj je podobno vojski. So Rusi, Srbi in Italijani tu. Z Rusi in Srbi sc prav grdo gledamo. — Vas, v kateri smo, je podobna našemu Logatcu. Hiše so večinoma lesene.
Pisala si mi, da bi semkaj prišla Oh, tega nikar! še jaz komaj čakam, da bi sc mogel rešiti te divje Amerike. Sem tu malo časa, pa ie mi že zdi, da sem najmanj dcsci let. Odkar sem šel od doma, nisem več siišal zvona, ni-
čem lil pri sv. masi in po sprejel snetih zakramentov. Oh. kako je meni dolgčas lio sv. maši! Ko bi prej vedel, kako io. bi no bil šel nikoli v Ameriko. Doma bi raje jedel enkrat na teden ka-koi tukaj vsak dan pečenko. Dobro me poznaš, da nisem melikepa srca, ampak nekaterikrat so solzne oči . . . (To pismo io hodilo iz Amerike sodem tednov.)
??i|ce ln črtice z kolišč.
cxxxv.
Zahvala.
I v a 11 M rak, nadtopničar 8. polj-sko-topničarskega polka, nam je poslal naslednje pismo:
Dobil sem od višjega brigadnega poveljstva štirinajstdnevni dopust in so podal iz bojno črte v Karpatih v svojo milo domovino obiskat ne preveč srečno svojo družino.
Pa kaj vidim doma? Samo postar-no može in ženo, ki žalujejo za svojimi sinovi.
Vse bolj veselo se nam godi v vojski. Tam se nihče ne joka. Ne manjka nam petja in raznih veseljakov, čeprav nam včasih želodec očita, da no skrbimo dovolj za predpise, tla bi ga založili s komisnim kruhom. Posebno kratek čas nain delajo topovi in strojne l>u!ko. ki regljajo svojo pesem kakor žabo ob deževnem vremenu. Da pa se nam večkrat zaspanec no vsiljuje, pa smo dobili neke vrste malih živalic v laki množini, da so že marširale v »do-pelrajen« po zniučenem životu. Malo sem sc jih sicer otrese), toda pričakujem drugih.
Ko se danes peljem iz belo Ljub-lajne proti bojnemu polju, srčno pozdravljam tom potom vse znance in prijatelje iz Poljanske doline. Posebno se zahvaljujem onemu sosedu, ki je stal ob strani ob bolezni moje žene in še sedaj opravlja dela usmiljenja. Naj mu povrne Rog, kor jaz mu sedaj no morem. Kdor v sili pomaga, dvakrat pomaga!
CXXXYI.
Iz Rnsko-Poljske v Bukovino.
Topničar Filip S k v a r č a iz Sebrelj na Goriškem, ki služi pri gorski havbični bateriji št. 2, polk 3., nam je poslal sledeči dopis:
Dragi mi »Domoljubov!« naročniki! Ker vem, da radi berete, kar jc iz vojsko pisanega, zato sem se namenil, da tudi jaz napišem par skromnih vrstic. Seveda kako učeno ne morem pisali, ker sem preprost kmečki fant, ampak tako po domače bom pa že malo povedal o tem, kar sem sam skušal. Ako jc človeku smrt vedno za petami, si lažje tisto dogodke zapomni. Namenil sem se napisati, kako smo se imeli v prvih šestih mesecih vojske pri gorski havbični bateriji.
Moram reči, da smo imeli srečo za kar gre čast in hvala Najvišjemu nad nami, ki nas je varoval tako, da
od nas ni nobeden ujet, ubita pa sta samo dva. Prvi jo bil zadet^dne 1. septembra Franc Kirbiš iz Spodnje Stajei-«ke. Zadet ie "bil v desno stran prsi m je čez tri dni umrl mod vožnjo v bolnišnico. Takrat smo bili pred mostom Ojolu na Rusko-Poljskem. Drugi pa jo padel rezervist Vindiš ravno tam. Hodi jima žemljica lahka!
Ranjeni so bili trije. Prvi jc bil ranjen četovodja Lojavec dne 1. septembra. Ranjen je bil od šrapnela v levo noco. Zdaj je že zdrav in opravlja svojo službo. Drugi je bil ranjen od šrapnela v levo ramo nek nemški kanonir. Tretji pa fenrih Fer. Oba sta bila ranjena dno 4. novembra v hudem boju pri Krnkovem.
Dno 14. oktobra je umrl četovodja Scidl, zadet od srčne kapi. Rilo ie ta-ko-lo: Zvečer smo spali kakor zmeraj pri topovih v izkopani in pokriti jami. Ko ravno dobro zaspimo, pa nas pokliče straža, da moramo vstati in streljati na sovražnika, ki namerava naskok na našo infanterijo. llitro skočimo k topovom, da so pripravimo za streljanje. Seidlnu smo klicali, da naj vstane, pa nismo dobili nič odgovora. Gremo v jamo in ga začnemo buditi, pa brez uspeha. Nnto posvetim in vidim, da jo Seidl v smrtnem boju. Poklicali smo sanitejce in zdravnika, ki na jo rekel, da ni več pomoči zanj. (.07. četrt ure je izdihnil svojo mlado dušo. Pokopali je na Rusko-Poljskem blizu mesta Vinjari. Naredil sem mu iz tleske križ in nanj zapisal njegovo ime samo s svinčnikom, ker drugega nisem ime'.
("'.lovek si ne moro niti predstavljati, kaj je vojska, ako sam ne čuti. Velikokrat sem bil v taki črti, da se od dima ruskega streljanja ni videlo niti pet korakov daleč. V takih slučajih >1110 se tiščali v izkopanih jamah kot jazbeci.
Prehodili in prevozili smo se veliko v tem vojnem času. Na Rusko-Poljskem smo bili do 25. novembra. Od tam smo prišli v Karpate. Prepeljali smo sc eno postajo pred mesto Kanioo-na, v kateri je bil Rus. V predmestju jo imela ruska infanlerijti že izkopane rove. našim pa se je posrečilo jih prepoditi. Zapodili smo jih v treh dneh 20 km po dolini proti guliški meji. V Kameni so oropali Rusi vso prodajalne in gostilne. Tudi poštno nabiralnike so razdrli in en dol .mesta zažgali Strašno jc bilo pogledati opustošeno mesto. Dno 8. decembra smo šli iz te doline bolj na desno k mestu Okor-mozu. Tudi tukaj so so morali Rusi po daljšem boju umakniti. Dne O januarja pa smo šli v Bukovino proti lurlibabi. Na tej postojanki so bili Rusi dobro utrjeni in zato je divjal lmd boj, v katerem je radi visokega snega posebno artiljerija hudo trpela.
Pri Kirlibabi sem zbolel vsled pretežkega vzdigovanja topov in municije. Zdravnik mo jo poslal v bolnišnico v Golovec, odkjer Vam pošiljam pozdrave.
0(1
CXXXXVII.
Pismo iz Galicije.
Piše Alojz P o d m i 1 j g e k 17. pešpolka iz Kolovrata.
Dragi prijatelj! Velikokrat som nameraval Ti kaj sporočiti o Galiciji, Ga. licija jc ros velika dežela, raste lc niča, oves in posa, posebno krompir' Dokler smo krompir imeli, je bilo (|0! liro, som ga kar dvakrat na dan ku-hal: bili smo pa tudi vsi mesarji za prašičke in goske; en čas je bilo te žj. vali dosti, pozneje, meseca oktobra, je bila dobra repa in štori od zelja. Omenim Ti pa tudi, da sem bil jaz žo ujet od Rusov dne 31. avgusta, pa sreča mi jc bila mila, da sem jim ušel; so toliko streljali na-me, pa me ni zadela nobena kroglja. Potom smo se umikali tri dni in tri noči. Dospeli smo blizu Gro-deka, tom smo počivali in 7. soptem-bra nas jo olilogla prva budit slana' potem smo marširali na boj. Okrog 12. uro som delil menažo v najhujšem ognju, podal sem nekemu tovarišu kos mesa. in ko ga je ravno hotel vzeti, ga je zadela kroglja v prsi, bil jc takoj mrtev in poleg mene še veliko drugih tovarišev. Na praznik Malega Šmarnu jc bilo grozno; 12. septembra smo se zopet umaknili, ko smo pustili veliko šievilo mrtvih. Še več pa ranjenih. Potem smo pa marširali noč in dan, v dežju in blatu: prenočevali smo na cesti v blatu tili na njivi ali v cerkvi, tudi na pokopališču sem prenočeval, pa me ni bilo nič strah, ker jo bila -mrl vodno prod nogami. Ko smo začeli nazaj za Rusi marširali, smo prišli dne 11. oktobra zopet v ogenj; 22. oktobra so mi granate razbile kuhinjo in moral sem tudi jaz v ognjeno črto. Na praznik Vseli svetnikov smo bili zvečer v strelnih jarkih kakih f>00 korakov daleč od sovražnika. Začeli smo rotni venec skupno moliti, pa prihajali so čimdalje hujši pozdravi od Rusov in smo morali rožni venec pustili in začeti streljati, in streljali smo celo noi\ in ko je napočil dan, zaslišimo poveljnika: »Bajonel auf, hura!« Spogledali smo se in tudi mi ponovimo besedo »hura!« in z veliko korajžo planemo; ko smo prišli za iloset korakov skupaj, jo bilo grozno klanje in oblegali smo sovražnika. Ko sem se ozrl okrog sobe, sem videl skoro vse na tleh in slišal klice na pomoč; potem smo sc podali naprej še za ti.soč metrov. 3. novembra som dobil zopet kuhinjo; bil sem žo štiri mehaže izgotovil, peto monažo som pričel izgotavljati, ko so nas zopet začele pozdravljati granate. 7. novem-, bra seni bil ranjen od granate; poleg meno je bilo več mrtvih in ranjenih. Potom sem prišel v bolnišnico, sedaj sem že poli teden v bolnišnici in so nu dobro godi, samo hrana jo tenka, ozka in kratka. Mislim, da grom kmalu nazaj na bojno polje. Koncem januarja, mislim, bo odločilna bitka; gorje ti; slini, ki se je bodo udeležili. — Srčni pozdrav vsem, Smrkolovcmu Jožetu pn povoj, da naj počaka z žonitvijo, da jaz domov pridem. — Ostanem Tvoj zvesti prijatelj Alojz PodmiljŠak.
Za naše gospodinje.
Viri. Bliža sc čas dola na vrtu in na polju. Šc nikdar ni glodal svol s takim pričakovanjem na delo kmetske gospodinje kakor letos, ko je odvisen od dola njenih pridnih fok, od premisleka njene umne glave, blagor dežele in države. Letos sc mofa borili vsaka gospodinja z nenavadnimi težavami. Mestno gospodinjo tare skrb, kje bo dobila, kmetsko gospodinjo, kako bo delala, kako zmagovala delo? Nadomestiti je treba gospodarja in hlapce, s šibkimi močmi je treba lotiti se težkega dela obdelovanja. Trudna je duša skrbi, noga od hoje, srce jc polno žalosti. Ali gospodinja na kmetih, vedi, da jc odvisna od tvojega dela tvoja in drugih bodočnost. Kje bo kruh za tisočere, čc opeša tvoja roka? Bodi gospodinja kakor žena sv. pisma, ki jo napolnila s sadom svojega dela. kaščo in hram, bodi steber, ki podpira letos vse ogle hiše.
Kaj naj sadimo letos z ozirom na
zdravje? — Zdaj bo vpilo vse vprek: Sadite krompirja, dosti krompirja! Pa letos moramo uvaževati, da ne bo mesa, krompir je dobra jed, če je poleg nje še kaj drugega, o samem krompirju ne ostaneš dolgo zdrav. Sočivje je, ki nam nadomesti lahko meso, sočivje in žita. Treba je imeti vedno v mislih, da nc bo mesa, da bo treba varovati za pleme kar bo ostalo mlade živine. K sočivju prištevamo fižol, grah in lečo.
Vsaka gospodinja naj gleda, da si zasadi letos ob hiši in na. vrtu čebule, česna, drobnjaka, paradiža, solnčnic. Vso to varuje bolezni. Naj bo čebule in česna toliko, da bo vžil lahko vsak v hiši vse poletje teh dišav. Česnove stroke so nam svetovali stari, in svetnic zdaj švicarski župnik Giinzle, da iih nosimo v žepu, za vratom ali v ustih, kadar pride nalezljiva bolezen. Paradiž res, da ne dozori povsod. Ali njegovo listje vleče bolezen nase. na Laškem obesijo cele vence listja po hišah, k'or razsaja kužna bolezen. Zrel para-dižev sad upliva" i zborno na zdravje ledvic in jeter, naj bi ne bilo hiše brez tega lepega sadu.
Grah se uvažujc in sadi nri nas vse premalo, marsikateri gosnodar nc pusti gospodinji rad koščeka niive ali vrla tu to preeospodarsko rastlino. To ie nanačna misel. Grah je zelo važna hranilna rastlina, uživanje graha krepi kosti, pospeši rast in moč života. Na Nemškem je grah jako cenjena jed, grahova moka se porabi za okusne juhe in jajčne jedi, tudi //ranči se skuhalo lahko iz grahove moke.
Vidrova tovarna na Češkem je uvedla zdaj tudi nri nas grahovo moko in grahove juhine konzerve, ki nam dajo jako tečne in hitro pripravljene '■kusne jedi. Letos je znianikalo že poleti posušenega graha, ker ga ni prišlo od drugod in se je neki porabil za vojake. Pa tudi druga leta ne pride kdo-vo kaj graha na domači trg, namesto da bi uvažali taka sočivja, bi jih lahko izvažali, ako bi bilo kaj smisli za to.
Saj je grah dražji od fižola. Sladki grah (Zukererbsen) se vidi le reclkoma na trgu. Pa ravno ta grah je prava po-slašcica, posušeni stroki dajejo juham in riževim jedem dober okus in lepo barvo. Posuši se v pečici, da jc luščina-rujavkasta. Graha je več vrst — pa ne more se trditi, da bi prihajale na ljubljanski trg ravno najboljše vrste. Letos bi bilo treba posebno dosti graha za juho, ker ne bo mesa.
Leča je drugi pastork, ki se seje še malokje in je vendar velike redilne vrednosti, ločna ali grahova juha odtehta vsako slabo govejo juho in nam nadomestuje lahko meso. Leča vpliva tudi dobro na zdravje, zlatcnični in vo-denični naj uživajo večkrat ločno juho. Leča pride precej draga. Zakaj se ie torej ustavilo pridelovanje leče? Po izbruhu vojske ni bilo dobiti po prodajalnah leče, iskal jo je marsikdo. Naj bi vendar poskusili zopet pridelati lečo doma, krožnik leče je trikrat toliko vreden kakor lonec krompirja. Redil-ni prašek Krvalenta, ki je bil pred leti zelo na glasu, je bil sestavljen iz dvfeh delov lečine in enega dela ječmenove moke, poleg potrebne množine soli.
Peček je mlajšemu rodu popolnoma neznan, stari ljudje so ga še uživali namesto graha ali fižola. 7.gal se je tu-da namesto bobove kave. Peček ne zahteva nobenih sitnosti pri pridelovanju, zadovoljuje se z revno zemljo, v zahvalo nasiti in okrepi človeka.
JSeiena naredi debele korenine, čc se vseje v zaboje in presadi sadike na vrt. Dolge korenine pristriži malo pri presajanju In odstriži nekoliko listja. Tako dela star vrtnar in se pohvali, da se mu ne spridi nobena rastlina in naredi kratko rast, a močne korenine. Na gredo, kjer je rastla prvo leto zelena, sadi omenjeni vrtnar drugo leto por, po sajenju pogno.ii malo z razredčeno gnojnico. — Zelena jo jako zdrava jed, ki je pri nas premalo v navadi, kuhana kot juha, pripravljena za salato, povsod je blagodejna, mesna in krompirjeva juha skoraj ne smeta biti brez zelene, v pacali in polivkah, povsod je na mestu.
Rdeče drevesne uši se znajdejo hitro na kraju, kjer si odcepil vejo, da srkajo sok. Vsled tega sc ne more zarasti hitro rana, treba ie ostrgati skorjo, zamazati s smolo in pritisniti na smolo papir.
Sosenfce se src«'.« Kdav. To ie posel za dečke. Radi plezajo in pretaknejo \se, ne ho jim težko očediti drevje in grmovje škodljive zalege golazni.
i5oJiV.su {mofa jsotrelmie sadno drevo? — Kolikor ie večje drevo, toliko več, meri po obsegu, kako daleč sežejo veje. Ako Bezajo veje lom. na široko, jc treba drevesu vsako leto 79 gr. kelisai-petra, 30 gr. tomaževe žlindre, 40 gr. 40% kalijeve soli, 5 gr. fosforjeve kisline in 15 gr. kalija. Snovi, ki so lahko razstopljive kakor solitar, se gnoje lahko pomladi in poleti, druge pozimi in v jeseni.
Trtam u«aia r<rjofenie s kompostom, mastnim govejim gnojem, lesnim
pepelom. Ako ne zadostuje to gnojenje, je treba trtam še superfosfata in 40c/c kalijeve soli. Mrzla tla so najvelkra vzrok, da ne. rodi trla; kjer je prst tež ka in vlažna, jo je treba podgnojiti do bro s pepelom. Gnojenje z clušcem j( treba popolniti poleti še z gnojenjem f kalisalpetrom. Na vsak qm. zemlje S( računi 10 gr. gnoja, vsake vrste po seboj.
Roženo piljenje za gnoj zalij gnojnico ali z deževnico in pusti da po kipi, kar traja približno (> tednov, v to plem vremenu kipi hitreje nego v mrzlem, zmešaj večkrat. Ko je počrnela vo da, je godna za gnojenje. Za lonec jc dovolj, da pobarva gnojnica vodo zt zalivanje, za vrt in njivo vzemi pol rožene gnojnice in pol navadne vode.
Ker ne bo mesa, naj nasadi vsakf. gospodinja kolikor mogoče perutnine, seveda je to letos težje ker ni zrnja, pr pomladi , si poišče žival že sama neka lirane, zrastla bo tudi zelenjava.
Koprive so že za vživat, ko so zi prst od tal. Za ljudi jc juha ali špinačr. iz kopriv, za perutnino jo sesekljaj ii opari in primešaj malo krompirja al oblodi.
Motovileč ni zdrav, dokler ga n' obsijalo solnce. Bolje je, da ga skuha: kakor da uživaš sirovega. Regrat ni z; vsak zob, pa je jako zdrava jed. Kdor ga ne more surovega ali nima olja, na. ga pa skuha in pripravi kakor špinačo, ali naredi regratovo juho s krompirjem. Za julio ga opati in zreži, zali z vodo in kuhaj pol . ure, potem den. vanj surovega, olupijenoga krompirja, zabeli , iu .kuhaj dokler ne razpad* krompir. V juho nareži malo česna. Vsakemu ne ugaja ker je nekolike grenko.
Reja perutnine na veliko je gotov, stvar, ki se izplača, dasi ne gre bre stroškov. Kdor ne vaga, nima blaga. Z; uspešno rejo perutnine je potrebne znanje in potrpljenje^ prostor in hrana, in ko jc vse to, ie treba gledati na dobri pleme. Za čuditi sc je, kake zanikrn; živali prinašajo nekatere kmetice nc trg. Dobe se ogoljenc mršave kokoši suha piščeta, ki imajo duh. da ni nit! juha za uživanje. Za lepši žival se dobi lepši denar. Tista kokoš, ki je živelr od milosti in ni dobila niti zrna, nc b' prinesla dosti denarja, debela, lepa kc koš pride zdaj na 3-^4 K in če je poseb ne vrste, prinese še več. Reja purano1 in gosi ni v vsakem kraju v navadi lep, debel puran, goska ali raca, to vr že gospodinji lepe kronice. Krasen j< pogled na dvorišče, kjer se šopiri razne vrste perutnina in slavi umno in pri dno gospodinjo, ki ni v zadregi za denar in ne za živež. Povsod po svetu povzdigujejo rejo perutnine, silno drage plačujejo, lepe plemenske živali in jajca za nasad. Naj bi izginile tudi po naših vaseh vše zanikrne vrste in naj pričala lepa perutnina o blagostanju sle lierne. hiše.
Da uspeva perutnina, mora imeti posebno pozimi živež kakor ga potrebuje njena narava. Vse vrste kuretinc ljubi meso. Zato ležejo kokoši na kme-
G2
tih toliko jajec pomladi in poloti, ker dobe takrat (rosenice, žuželk« in drugo. \ko pa misli " Saj p-rutninar- meso bom dajal, pa bo vae v redu, se moti zopet, kuhano meso nimft sesu.v kakor kali natfoti, železo, mangan in drup> snovi, katere dobi perutnina v živih gosenicah in žuželkah. Zato so .'le vse poskušnje velikih perutninarjev za tem, da bi >e-iavi!i hraiiivo, ki bi nadomeščalo kuretini živo 1 lano. Američani prinašajo piščetam kmalu ko si izb žejo Juželke, po velikih penitnmar-skih zavodih goj> črv. v brano pišce-tom, ki r.-stejo re- bitro po taki brani. Na kmetih pač ni treba poleti umetnin redil, če sme brskati perutnina koder je za njo, bo ugovarjala bitro gospodinja, ali več ljudi ve v. i. gospodinja naj si nabavi perutninski list in premisli in poskuš... Posebno vaznesi je treba polagati na pleme, tu ni. da bi Sledila z grošem, p. tudi ni trel a kupovati pismena, ki ><j vajena urugega podnebja in hrane, ako ne-reš kako se hodi okoli njih. Pleme je treba večkrat menjati, izkušnja uči, da se pokvari, č'1 ne prid <» nova kri. k kor rii><> kaj prida otroci iz zakonov sorodnikov Plemensko žival in jajca za nasad pa kui>uj samo od znan-• firme ali osebe, koliko je pfe-var ko pridejo od daleč naročena draga jajca in ni iz njih naposled drugega kali.r smrdljivi žlopntak. -- Jajca za nasad pobiraj \ < • kra>_ na dan. da jim ne škodi mraz v hlevu in spravi jih na mehkem, ne na premrzlem prostoru. Kdor odpošlje jajca za na sad. mora biti prepričan, da so od valjane krepke kokoši, jajce ne sme biti staro vč kakor 14 dni in ne manj kakor osem. Za razpošiljanje -"o pripravni leseni zaboj-čki z obitimi ogli, notri ima vsako jajce svoj predel in mehko podlogo tenkega obličja, ki mora zadelati jajce tako, da se ne premika in trese.
Piščeta, ki so se izlegla svečana, krmi prve dni z rižem na mleku, stol-čenimi kostmi, kravjim sirom, repno clmo in drugim zelenjem, pozneje jim daj ajdove ali koruzne z mlekom poparjene vode, ob tem zrastejo hitro.
V poduk za vojskin čas.
Kako se dobi dopust? V uvodnem članku zadnje številke smo govorili o dopustih za črnovojnike. Za dopust lahko prosi najprej vojak sam pri svojem vojaškem poveljstvu. To se zgodi ustmeno, da se vojak-prosilec javi k raporlu. Lahko pa prosijo za dopust tudi domači potom okr. glavarstva in sicer pismeno. Okrajno glavarstvo ne rešuje prošenj, temveč jih dostavlja vojakovim poveljstvom. Tukaj podajamo obrazec za prošnjo, kakršno naj naredijo domači, teveda s potrebno spremembo:
Siavno c. kr. okrajno glavarstvo!
Moj sin (oziroma mož, viničar, hlapec, delavec), N. N. služi sedaj v Ljubljani . . . (treba je navesti natančen na-52
slov onega, ta katerega se prosi) Ker ga neobhodno potrebujem za delo na polju, trosim, da mu njegovo povelistvo da dopust, če le mogoče od 15. do
marca t. 1.	, ,
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo
prosim, da prošnjo blagovoljno predloži pristojnemu vojaškemu poveljstvu.
Krai. datum, podpis.
Kako se dobi oprostitev? Samosiojni poliedelci (torei samo posestniki) zarnore-jo dobiti časovno omejeno oprostitev od črnovojniške službe. Prošnje se smejo vlagati s a m o pri okrajnem glavarstvu. Vloži lahko prošnjo \oiak sam, ali pa njegovi domači. Za take prošnje podajamo obrazec. seveda moraio orošnjiki obrazec primimo spremeniti. Vsak naj skuša v prošnji navesti vse vzroke, ki govorijo za oprostitev, toda samo resnične! Naš obrazec je narejen za slučaj, da je žena bo-lehna, da je 6 mladoletnih otrok, da ni meškega pri hiši itd. Glasi se:
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo!
■ Moj mož, N, N. . . . (natančen naslov) služi Si;daj v .... Prosim, da se ga za ves čas oprosti vojaške službe in sicer iz naslednjih vzrokov:
L Pcse.-tvo je veliko 60 oralov, in sicer: 4 orale vinograda, 24 oralov njiv, 16 oralov travnikov, 8 oralov sadonos-nika, ostalo gozd in pašnik.
2.	Sem vsled zadnjega poroda trajno bolehna ter niti v gospodinjstvu ne moreni opravljati težjih del, kamoli na polju in v vinogradu.
3.	Imarn 6 otrok, katerih najstarejši je 10 let, ki mi torej pri delu ne morejo pomagati.
4.	Nimamo ne hlapca pri hiši, ne drugega moškega, ki bi nam pomagal delati. Hlapec je moral ludi k vojakom.
D. Ako se vinogradi in njiva ne ob-lajo, nas zadene velika gospodarska škoda.
Prosim, da se navedeni vzroki smatrajo ko', posebnega uvaževanja vredni in se mojemu možu dovoli daljša oprostitev.
Podpis in natančen nasiov onega, ki prosi.
, Prošnje za ugodnosti pri žitu. Vsakdo, ki je prizadet po zapori žila in moke, sme prositi za razne ugodnosti. N. pr.: Ako imaš teleta, praseta, prašiče za pitati in perutnino, a nimaš dovolj zadnjega žita-, napravi dobro utemeljeno prošnjo, da se ti dovoli, dajati živini tudi drugo žilo (koruzo, oves itd.) ter slabšo moko. Za težke Konje se dovoli ludi več kot 3 kg ovsa, a zato se mora prositi. Priporočamo torej, da se v potrebnih slučajih napravijo proš-nie, katere se potom občinskega urada pošljejo na okrajno glavarstvo. Prošnje se sploh lahko napravijo za vse. Uradno smo izvedeli, da lahko občine za več posestnikov skupaj napravijo prošnje za uporabo j in mok* Za vzdrževanje perutnine in druke živine. Seveda se mora v tej skupni prošnji -za vsakega posebej navesti vse, kar želi ln koliko živine ima, kateri bi rad pokladal žito Povdarjamo. da se žito in moka brez oblastvenega dovolienja ne sme pokladati živini.
Vprašanja in odgovori.
I B. v Z. Odlikovanci z zlato hrabrostno sv
_1 . 1 :,.. '.f. /1/. min cmrl i murn/.«.. _ m
s srebrno prvega razreda po 15 K. oni s srebrT drugega razreda pa po 7 K 50 vin.	0
I. Z., Črni potok. 1. Prodaja konj se razgiasj Do časopisih. Dozdaj še ni bila razglašena zato (Jj Domoljub- ni mogel naznaniti. Kadar bo. se povedalo. 2 Radi krompirja preberite natančno dotični članek in bodete dobili pojasnilo 3. Ra<jj petroleja smo v zadnji številki med raznimi novi. ca.ni Potreba je iznajdljiva« pojasnili zadevo fo ludi v današnji številki prinašamo zopel eno tako pojasnilo.
T. K., SUri trg. Če je Vaš sin v bolnišnici in bi tamkaj umrl, Vas bo bolnišnično vodstvo brej. dvombeno obvestilo o smrti.
M. S., Z. Preberite uvodni članek v za(jnjj številki in videli bodete. da so gg. poslanci storili kar je bilo v tej zadevi le mogoče.
A T, P. G. Se nahaja v Kranju.
J. P„ Studenec. Kupčija z živino je proila.
Vprašanje zaradi kosti je silno zanimivo. Do slej ne vemo za drug način, da bi se spravile kosti, kakor da se jih posoli in obesi v dim ali posoli in obesi v zrak, dim pa je bolj gvišen. Posušena kost se seseče in kuha, dš prav okusno juho; navadno se kuha na taki juhi ječmen, šara aii repa in ajdova kaša, letos se bo poskusilo tudi kaj drugega. Zdrobljene sveže ali stolčene in posušene kosti so dobra prikrma kuretini. — Golaš se da sterilizirati. Ali treba Vam je zato priprav, ki stanejo dosti. Weckov aparat je izboren. Imaio ga v Ljubljani pri Kolmanu in pri Nagy. Kako se kuha. je že pisala r.aša gospodinja in ie tudi posodam pridelano pojasnilo — ali kdor ni vajen tega deia, sc mu pokvari lahko kaj V tovarnah, kjer delajo na veliko, je to pač lažje, ker imajo vse priprave in izuriene moči.
J. C., Potok. Obrnite se potom dopisnice, ki jo dobite za ta namen pri poštnem uradu, na poizvedovalni urad na Dunaju.
J. G., Breic. Pišite na Rdeči križ na Dunai in pošljite tja ludi zadnji naslov, ki Vam ga je poslal iz Francije. Nas bi zanimala pisma l i jii je poslal ženi. Ako nam jih morete poslati, bi \am bili zelo hvaležni. Po uporabi jih bodemo vrnili.
F K., Češnjice. Pesmice in uganke nc moremo porabiti. Kakor poročamo v današnjem listu je Miklič ujet v Rusiji. Le priden ostani, ti 12!etni deček!
J. K., Maracsanr- Bolezni na očeh jc večinoma kriva opešana kri. Otrok mora imeti suho in zračno stanovanie, dobro hrano in čedno posteljo. Praprotina stelja za posteljo izvleče vse bolezni ii otročjega telesa. Materino dušico poznat? (Divji times.) Prevrejte par pesti in kopljite otroka vsak dan v mlačni vodi, na kateri se jc kuhala materina dušica. Namočite rožmarina v žganju in mažite s tem vsako jutro in večer otroku čelo in "tilnik in noge do kolen. Oči izpirajte rahloma s komilič-nim ali z janeževim mlačnim čajem. Nc more sc svetovati, če se nc vidi oči. Ako jc kaj hudega, pojdite k zdravniku, dokler je še čas; ravno pri očeh jc pacarenje nevarno. Kisle in slane jedi niso za otroka. Dajte mu vsak dan žlico medu.
Tedenska pratika.
19. sušca.
Sv. Jožel, rednik Kristusov in zaščitnik «Ic katoliške Cerkve, deželni varuh na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Tirolskem in Predarlskem. Sv. Jožef je bil iz kraljevskega, a takrat obubožanega in pozabljenega rodu Davidovega in se |e pečal s tesarskim rokodelstvom. Kot najblizii sorodnik prečisle Device Marije (stric) moral jo ie p judovski postavi snubiti, da se ohrani rodbinsKo premoženje in se ne izgubi v tuje roke. S tem i postal varuh in rednik našega Odrešcnika. rije-govo češčenje se je razširilo posebno od ca sv. Terezije (v 16. stoletju), ki ga je iskreno častila ter se mu priporočala v vseh težavnih zaa vah svojega življenja. V tistem času sc je slove:> povsod obhajal njegov praznik, zdaj pa v dezei ; kjer ni deželni patron, sc obhaja njegov ca spomin kot polpraznik. Od leta 1870. sc čas" * patron celc katoliške Cerkve in praznik n|cgovei.
varstva si: od leta 1913. obhaja 3. nedeljo po Vc-Ifki noči.
Solnce: v. 6 u. 9 m. — z. 6. u. 8 m.
Luna: v. 7 u. 1 m. — z. 10. u. 33 m.
20.	sušca.
1	Sv, Feliks in njegova sestra sv. Regula sta razširjala v Švici v okoiici mesta Curiha sv, vero. Cesar Maksiinijan ju je pustil leta 303, umoriti. V Curihu je sezidana veličastna cerkev njima na
čast.
2. Sv. Evgenij, muč.
Solnce: v. 6. u. 7 m. — z. 6. u. 10 m.
Luna: v. 7. u. 24 m. — z. 11. u. 41 m.
21.	sušca.
1. Sv. Benedikt, opat, ustanovitelj slovečcga in zelo razširjenega benediktinskega reda, ki ga je ustanovil leta 529 na gori Kasinu 590 metrov visi ko. Svojim menihom je predpisal mojstrska pravila v 73 poglavjih, po katerih so morali zmerno živeti v neprestanem delu in. zatajevanju samega sebe. Njegovi samostani so bili semenišča žive vere in iskrene pobožnost), cepilnice plemenitih umetnosti in vzvišenih znanosti. Sv. Benedikt sc jc odlikoval s preroškim duhom in z neštevilnimi čudeži. Umrl je leta 543.
2	Sv. Serapijon.
Solnce: v. 6. u. 5 m. — z. 6. u. 11 m.
Luna: v. 7. u, 51 m. — z. — u. — m.
22.	sušca.
1.	Sv Benvenut, škof.
2.	Sv. Bazilij, mučenec.
Solnce: v. 6. u. 3 m, — z. 6. u. 13 m.
Luna: v. 8. u 29 m. — z. — u. 46 m.
23.	sušca.
t. Sv. Viktorijan, mučenec.
2.	Sv. Miklavž F., mučenec.
h. Sv. Foribif, nadškof v Limi.
<!. Sv. Liberat, zdravnik.
5. Sv. Prokul, škof v Veroni.
Solnce: v. 6. u. 1 m. — z. 6. u. 14 m.
Luna: v. 9. u. 16 m. — z. 1 u. 44 m.
24.	sušca.
I. Sv. Gabrijel, nadangel, ki jc prečisti Devici Mariji naznanil, da je ona izvoljena mati Odrcše-pika sveta.
2 Sv. EpigmeDij, mučenec.
3.	Sv. Berta (staronemško ime, pomeni: vzvišena. Ruski: Olga), opatica in mučenica v francoskem mestu Avenay blizu Remeša v 7. stoletju, je bila plemenitega rodil in izprva omožena s sv. Gumbertom, $ katerim sta se prostovoljno ločila in Berta je šla v samostan. Proti koncu 7. stoletja so jo umorili njeni pastorki (nclastni otroci).
Solnce: v. 5. u. 59 m. — z. 6. u. 16 m.
Luna: v. 10. u. 13 m. — z. 2. u. 34 m.
25.	sušca.
Oznanjenje Marije Device ali včlovečenje Gospodovo. Skrivnost Kristusovega včlovečenja je določil že cerkveni zbor v Niceji leta 325. v simbolu: Filius Dei descendit de coelis et incarnatus et homo factus est = Sin božji stopi iz nebes in sc jc včlovečil in človek postal. Ob koncu svete maše se moli evangelij sv. Janeza, m pri besedah, ( s katerimi sc naznanja Kristusovo včlovečenje, du- i hovnik vselej poklekne. Te skrivnosti se spominjamo trikrat na dan, kadar molimo angelsko čc-ščenje in zvon nas vabi k molitvi, in tako se ta skrivnost obhaja pravzaprav cclo leto in vsak dan. Sv. Avguštin trdi, da je bil Kristus 25. sušca spočel, po da je tudi tega dne na sv, križu umrl.
Solncc: v. 5. u. 57 m. -r- z. 6. u. 17 m.
L.tp/v v. 11. u. 21 m. — z. 3. u. 15 m.
Poorešalo se sledeči vojaki:
Alojzij Arko, pešec 17. pešpolka, 5 stot. Udeležil sc je bojev mescca dccembra v Galiciji. Komur jc kaj znano o njem, sc prosi, da to spo-n>či njegovemu očetu Alojziju Arko, posestniku v Otavicah pri Ribnici.
France Levstik, pešcc 27. pešpolka, 2. stotnije. Komur je kaj znano, naj sporoči njegovemu očetu Janezu Levstik, posestniku v Bukovci pri Ribnici.
Alojzij R e i c h. pešec 17. pešpolka, 3. stotnije. Pogreša se že od septembra meseca leta 1914. Naslov na: Marija Reich, Velika Mlaka 125, p. Ribnica.
Franc R upnik, pešpolk št. 27, 13. kompanija, vojna pošta št. 47. Pojasnilo na: Anton Rupnik, Dobrova pri Ljubljani.
Valentin Obrekar, 8. lovski bataljon, 2. komp., vojna pošta št. 32. Pojasnilo na: Janez Obrekar, Dol. Tribuša št. 40, pošta Slap ob Idriji.
Alojzij Gregorčič iz Drežnice na Goriškem, ki služi pri 27. deželnobramb. pešpolku, 1. marškomp., vojna pojta št. 48. Pojasnilo na: Družina Gregorčič, Koseč št. 17, pošta Drežnica na Goriškem.
Franc Zidar, korporal 27. dom. pešpolka, 6. komp., 6. armadno poveljstvo, voj. pošta št. 305 (najprvo), zdaj pa št. 307. Pojasnilo na: Ana Zidar, Tihaboj št. 28, pošta Sv. Križ pri Litiji.
Franc Kocjan, domob. pešpolk št. 26, 8. komp., vojna pošta št. 48. Pojasnilo na: Frančišek Kocjan, Preseka, pošta Mozirje na Spodnjem Štajerskem.
tudi zastareli lisajj na glavi in bradi, srlodiea. i-rbljaji, Bo odstrani jo a komnet. imi-vcr.H na-avnim aredstvom proti li6a,jfm v najkrajšem <;asu — .Mnogo zuhvalnlo. Cona K 3- -.	325
Edina zaloga: M. VETTER, Dunaj III, Ktibeck{jasse> 15.
Magluhosf
Sumenio v ušesih, teče-njo iz ušes, katarvuše-•sili, ne prirojeno gluhost zdravi naglo in sigurno bnlsnin.kosili, ušesno olje
Ofikon
Čudoviti uspehi.Vsnk dan zahvnlnice. (lena K 3'—. Krtina zaloga
M. Vetter, Wien III. Kubeckg. 15. 193
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Dunaj, 13. marca. S. 34. 7. 68. i. Trst, 10. marca. 58. 7. 32. 26. 16.
m*w

pereče vprašanje
tvori pri sedanjem nestanovitnem vremenu varstvo telesa proti škodljivim vplivom prehlajenja. Ako nastopi tiščanje v prsih, kratka sapa, bodenje v ramah, bolečine v prsih i(d., ni dobro čakati, da se bolezen še bolj razvije in prisili človeka, da gre v posteljo, temveč je takoj vporabiti Kelleriev stnro-preizkušeni tluid iz rastlinskih esenc z znamko „Klza-iluid". To sredstvo ola ša bolečine, razkraja, olajša odvajanje in je posebno priporočljivo tudi pri revmatičnih in protinskih bolečinah. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 16 Hrvatska pošlje 12 steklenic /.a samo G kron poštnine prosto in se zajedno lahko nnroče tudi Fellerjeve rabarbara-krogljice z zn. „Klza-krogljice", 6 škatljic 4 K 40 v poštnine prosto, katere slednje so lagodno in točno učinku;očo odvaialno sredstvo. — Oboje domačih zdravil je najtopleje priporočeno. maose. - - •
Zahtevajte
zasti lij in poštnino prosto moj glavni :enik s 4000 slikami ur, zlatnine in srehrnine, glasbil, predmetoviz usnja in jekla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja, municije itd.
Piva tovarna nr
cjnkrUvor-nI založnik
Nikelnaste Roskopl-ure K 3 90, 4 20, B —, Srebrne K 8 40, 9-50. — Nikelnaste t.ndilke K 2'90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4-—.
Pošilja se po povzetja. — Nikak riziko I Zamena je dovoljena ali denar nazaj!
irix št 711 (Češko).
K
V run jilram ako Vnših kurjih očes, bradavic i n trde l£0že tokom 3 dni bolečin no odpravi moj uničevalen ko-renta Ria - balzam. top-JL Cona lont-ku z jam-zr^ stvonim pismom 1K 3 lončki C-60 K.
Kem6ny9 Kaschau (Kassa) I.
Postni prodal 12 12 Ogrsko.
Kupujte v Katoliški Bukvami!
Yse gospodinje navdušeno hvalijo
staroslovito, domačo čajno znamko
Pekarek-ov čaj
Dobiva se le v izvirnih zavitkih z varstveno znamko »Kitajski deček« v vseh zadevnih trgovinah.	316
Zastopnik za Kranjsko:
Grummer & Co., Ljubljana.
SlROLINwRoche
pp
Se dobi v neh leharnan K.t-
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sirolin ?
influenci.
1.	Vsak, ki trpi na frajnem ka&lju. lažje je obvarovati se bolezni,nego jo zdravih.
2.	Osebe s kroničnim ka/arom bronkijev. ki s Sirolinom ozdrave.
3.	Vadušljivi.kaferlm Sirolin mafno olehča naduho.
4.	Skrofuzni otroci,pri kaferih učinkuje Sirolin z, ugodnim vspehom na splošni počutek.
<"J'ViiAsei.
rr, tzvos n« null.au določene rudi uiutiil! voi>ko i ridrzt.uv iz pristne l ruski H i uialn ia-\c-li e. jal.o gorke, zelo pripr. zn zimo,
lii* o .. .' 1 ..e!-- i : c! . ml" tfcjfc v krn6t.cm innstcm niele-ae-n.r. EHa s 1-rasnimi barvr.i.imi t»or.tul;»i.u ; ■. .. ^..i.-m' kr.it, k t l :*>•
.. ... polovično tovarniško ' ceno po K 2 SO komati. le .	■ so vr dvakrat
^ tega denarja m »• •'.•mi. pri us ' po trli s.'ii.".u*iionelno nis-htli cenah samo dokler Je kr.J zaloge. 1 komai zimske spalne odeje -tai.c le .... K 2 90 3 kon.ai: zimskih spainih ode.l --..ne I,- ... . K a Ji 3 kotri.i toT zimskih spalnih odej -tanc lc . . . K 16 -&amoproda;a po povzetja	3I6S
M. Swoboda, Buuaj III 2, Hlessgasse 13—iQi
IfcfT preti ckuženju
so moramo tembolj zavarovati, ker nastopajo j idaj z večjo močjo bolezni, kakor škrlatica, ošpice, koze. kolera, tifus. Zato naj se uporablja povsod, kjer so take bolezni, razkuževalno sredstvo, ki mora biti v vsakem gospodinjstvu. Sajbolj priljubljeno razkuževalno sredstvo se-lanjosti je neoporečno
I ^ SOFOKM
;{i sc dobi brez duha. nestrupeno in poceni v vsaki lekarni in tlrožeriji jio 80 vin. Učinek Lysoforma je hiter in gotov, radi česar ga priporočajo zdravniki za razkuževanje na bolniški postelji, za izpiranje ran, oteklin, za antiseptično obveze.	Lijsoform-milo je prijetno toaletno milo, ki vsebuje 1 % Ly-soforma m učinkuje antiseptično: lahko se rabi za najobčutnejšo kožo. Naredi kož.o mehko in prožno. Zanaprej boste rabili samo to izborno milo, ki je le navidezno drago, a jc ujtoraba prav ekonomična, ker milo dolgo traja. Komad stane k i-20. Lijsof orm s poprovo meto je močna antiseptična ustna voda. ki slab duh iz ust takoj in gotovo odstrani in zobe beli in ohrani. Lahko sc tudi rabi na zdravnikovo odredbo pri katarih v grlu, kašljanju in nahodu za grgranje. Par kapljic zadostuje na eno kupico vode. Originalna steklenica stane 1 K00 vin. Zanimivo knjigo z naslovom Zdravje in razkuževanje" pošlje na željo zastonj in poštnine prosto kemik IUibmann, Dunaj XX. Petraschg.4.
Nikdar več v življenju!
Krasna ženska srajca !e K 2 50,
bogato vezana, najnovejše lasone. v. gumbom nu ramah in okoli vratu raznovrstno, zaokroženo, vog-lato ali koničasto i/rožami. Zajamčeno močno rumburško platno! —
Vsled oj uHtitve veliko tvorniške zalogo pro-dado po tako nizki ceni.
Za najmanjši odjem 3 komadov: komad po R 2*50.
Saiuorazprodaja proti povzetju :
31. SWOBOI)A
DUNA.l ni 2, Hlessgasse 13-404.
najbolj pripra.Mio
ds&ilo z«
kot
rekonvoiescente.
O d zdravnikov priznano in priporočeno krepilno sredstvo.
izborni okus.
Na prodaj v lekarnah.
c. in kr. dvorni dobavitelj
Trst-Barko vije.
413
Kupimo par srednje-močnih dobrih
i
537
KONJ
Ponudbe pod: „Konji štev. 333/536" na upravništvo,Slovenca4.
Prva kranjska svinjerejska družba v Lukovici
naznanja, da bo imela v kratkem oddati večje Število lepih	570
domače in nemške (Hešove) pasme, ki so utrjeni proti raznim boleznim, ker se svinje skoraj celo leto zunaj pasejo, surovo krmijo in redno cepijo proti rdečici.
s I, M. o /a zt.iv 2 k ti
POZOR!
\! 1... .. liro, kantifa-f, rjunc. ituvu-iii I,|„.. ,T*T" ,„ ilrti^t. tkanin«, jtoftiljii, ti..Mit „ ; '»•■M
W P» slarii! česala
.!AI<OSIjAV MAnEit ™
tkalnica in razpoSllJatnlen, BISTRO 45 OrltSKe ;roro, Gbllto.	'
Vzorci ZftatonJ In iraulco.
NiliOf nuj 1.1- zamudi !.■ prilike, kdur lio.v ;,.. -; „,. . li s dol Ifirit. zanesljiv ena 111 »Bilai iti.i-.-:,, j„	"j
m> | už.itri z. nnrofilom, dokler je kuj zal......, ' I
1'oSlliulii fi- I""' zdirju. ...............»Irntiska it,j c
kov /a 20 K, I. vrsta JO m K 25 Irnnl
" KOLESA PRIZNANO a BO g ŠA SE D A NJ OjS T ifc?$>
bMIM'
LJUBLJANA MARIJE TERE: ~ ZIJE CESTA ŠT.14 N0WI5Vtr| NASPROTI K01IZEJAIAM>$, TEVAJTE PRVI 5LOV.CENIK
BREZPLAČNO
■ ■ ... ;
bluzeaMi 115
M v induslriii vezenin. Ueleliiio blaso s sviltirc miM
Komolelno za bluzo samo K 1*95.
Izredno lepo! Mm novoslf
NVkni sto 1 ur.'.tov teh prav lopil s svilo uveAonili liluz v i... j J * - j-iii l.ar-Valt. kot: lielih; krenil, voza svitlo-modrih, aredrijo-ino.lrili, »no-l.-lil«,
rudečih, zelenih.tlriip. tu . . . mirili.
ft-oa, rujave črne Hptol, v vseh možnih barvah, smo prevzeli "'I 'i- k-opuščene tovarno v Švici t. lili moramo vslctl tega prodati jn t.-j itnlo-vito nizki ceni. Bluze so vredne trikrat toliko. <"'«• s., naro. •• ultimatu 11 komadi v rnznili barvali l" »fb1 komati K 1-88. — Pri naro. il« o mittlov stanojo iti K II" in f" stoni doda šo en lini žnbot iifipk ali lep ovratnik iz čipk
Edina prodaja po povz. tju:
M.Swcbot!a, Dunaj IH/?, Hiessg. 13—404
Bcteljno seme, zajamčeno brez prcdeniee. plombirano in potrjeno od kmetijsko-kemijskoga presku-šališča v Ljubljani, oddaja tvrdka R. Luckmann, prej Jos. Leuza nasl., trgovina z zelišči, koreninami m 0etneni v Ljubljani. Cona domače, štajerske ali črne etelje K 2'fiO in semena Iticernc ali nemške (lcte_l|e Kil -'20 kilogram po povzetju.	658
uar
cPriporočamo
fiolinsko kavino primes v Korist oBmejnim Slovencem!
1ŽUEZNAT0 VINOSKINO\ flekarnafi PICCOLI-ja
v Ljubljani l Vrefla ma\oVrme,ntnoiM
Vsebuje navedeno mnolino železa.
ker Je pri etičnih vinih malokdaj.
mr 1 steklenica 2 litrom.
Ceniki zastonj in franko.
Velika svota denarja
so zamore nakljufiiti vsakomur, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana.
____<711
Poceni obleka! se dobi pri Lo vro Rebolja v Kranju, ker sem vpeljal zopet krojaštvo, kakor pred leti. Točno, dobro in ceno.	527
Ustanovljeno leta 1093.
Ustanovljeno leta Z893.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni daveb plačuje Iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošl-
5
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7V2| 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila troti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentuje|o jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo:
Prod sodnik: Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik v Ljubljani. j. p o d p r c d b o d n 1 k :	.11. p o d p r c d s o d n i k :
Iv&n Sušnih, stolni kanonik v Ljubljani.	Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
(''lani' Fran Borštnik, c kr. protcaor v p. v Ljubljani; Dr. Ferdo Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; Ivan Dolenc, <• kr prolonoi v Ljubljani: dr. Jožei Gruden, stolni kanonik v Ljubljani: Anton Koblar, dekan v Krniiin dr. Jakob Moborlfi, odvetniški kandidat v Liubljani; dr.Fran Papež, odvetnik v l.jubliani B.Bemeo, ravnatelj trg šole v l.juliliani Anton Sušnik, c kr gimn. protosor v Ljubljani; dr. Viljem 3ohweitzer. odvetnik v Ljubljani dr. AJeš UšenlČnlk* piot. bogoslovja v Ljubljani; FranVerblo, c. kr girnn. prot. v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Prodsodnik: Anton Kržič, <*. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani i " "	ni- K. Gruber, c kr tln. rač. olicirol *
revident in posestnik v Liubljani.
iu razno blago pošilja po najnižjih conah Jugoslovanska razpošlljalna
R. STERMECKI v Celju štev. 305, Štajersko.
Zahtevajte zastonj cenik s slikami čez tisočo stvari. Pri naročilih iz Ameriko, Nemčije in Halknna treba denar naproj poslati.
«/4 iii nauuniA v lijuuijtkiii, — • nu * Anton Cadež, katohet v Ljubljani Ivan Mlakar, protosor v Ljubljani K.Gruber, c kr tln rač. oilcijul v Ljubljani: Avg-uštln Zaje, o, icr.
Senzacijska novost!
c«
z najfinejšimi, optično brušenimi,
prvovrstnimi lečami.
4fS optičnih IU predmetov
ki so vsi Bpoioni v enoga se popoln, skup zlože, zavoljo tega zelo pripravni za nositi v žepu.
Vojno kukalo »Ideal" je porabilo za: operno kukalo. vojno kukalo, kukalo za turiste,
za vsako oko, preiskavanjc oči, vratu, nosu, mikroskop z objektivnim nosilccm
za najmanjša živa bitja itd., kompas ki dobro kožo. čitanje, povečalno steklo, dvojno lupo za preiskovanjo, daljnogled pripraven za vsako oko. stereoskop, panoramo razglednic, fotografij itd., zrcalo ki jo vedno pri roki. Doslej ni bil šo nobeuen aparat tako mnogostransko uporaben. Cena kosu s popisom 3 K, 3 kosi 8 K. Prodaja po povzetju izvoz novosti
M. Swoboda, Dana] III/2, Hiessg. 13-404.
r
Stanje vlog čez 22 milijonov kt*on.
LJUDSKH POSOJILNICI!
registrovana zae ga u neomejeno zavezo	6
Ljubljana. ITilklosIteva cesta stev. 6, pritličje, v Ias.it hiši nasproti hotela .,Kolon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ===== zadružniki, temveč •
tudi cela dežela Kranjska
4%%
in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož- * nik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštnohranil-nične položnice brezplačno na razpolago.

Fran Povše komcrciialni svetnik, vodja, graSčak, državni in deželni poslanec, predsednik. Josip SiSka, stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki: flAton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Josip Dermastia, flnton Kobl, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kausche^g, veleposestnik v Ljub pni. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, hišni posestnik v 'Dublianl. Fran Leskovlč, hišni posestnik in ravnatelj »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar 1 '	in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku.


.'LI..
_vdi.H	Herbabni)-;eva
iierbnbnj
-_.
Ui "1K1
zmi
pr-nt
44
m: up l'' •;
■	v - 'k.' r!
■	V""' m i,.r.t<» i
pOM&BO !

f n*oli . :i(n mi
- - • g;*, m m ; s = ' '•<• : -
2 s	' -š
> -5 £ '	>; ifHMMS^ S
I ^ •	U.1' r ' ____m
^TSSTniSSSvrfESova''«
aronr
ic 47 !ot rl-olzMiieilP
ta >■* •• I >uvl|« I
|;01- lllli' I I ' * I'"1- 11
11 • r
I,V,mi |io'i-činp in krepi mi.-,;,.,.. .. Miinje v iMt-nkili .u mi.vu ti'1 1 1,-oiim- rlol!o r i ri- /kiim n il(m (1/
I! Ml' c h'i tU t tu i ii * Hillill
toklcnlcl K 2- ' II I Ali !■'". vcf llazroSilla so vsak dnu.
inpon
Ccr.c
veliko	rvotinjo.--

------------in.r>»anoro--iv.	'^lior^r k p it". Ilef bsfjmHcv naslednik}, tura
[gr[ ^ ist!„:iv: pr MteBnaiiTC Jkjm	^^^tS™^™™J«^
UII./I., KaisErstrasse 73-75.
ikovcu m VolSoer-u. 86

f <""-.....-:•-. ph^'-;-j-DaFR.DERUANO '
' Toplo priporočamo vsem rodbincm
krasne ostanke blaga
za obleke, suknje, bluze, srnice itd.
Novih lepili vzorcev 5 kg zavoj K 13-—, lepša vrsta zavoj S 14 -, najlepša vrsta zavoj K 20-—
franko po povzetju pošilja: A. JELINEK, I. češka tkalnica v Jimramovč (Morava).
Zelo tepio r-r poročeno: "iiU Kdor reskusi. hupi vnovič
f Obleče se lahko cela rodbina!

in i»CtE3A
nn obroki'. Poso-tr.cznicclirajccreje ct-nilii znstoni
h.Dušek,io\crna ornim._ r-
ics, Sivaiulii stroKV. Orotno ob >T>. ici. 2125. CcSIte.
no
(Uolezni v želodcu in nn jetrili.) Zanesljivo ozdravljenje v kratkem času. Nikako zdravlj. z oljem. Nikakega motenja v poklicu. Mnogo zalivalnic. Na željo brošura proti poštnini zastonj. M. Wojaček, Mor.akovo, Paul Neissestr. B.
Naročajte,Slovenca'

\uioriSkn štedilna kava, lepo dišeča, Izdatna m bl.-.lliivu B kp, vreča za po-skuinjo K 10--post prosto I o povrni". l'ol klinu-runi a prvovritnoga ilnoijii čaja >:i K 2'- pošljo A. Soha; lra 473, izvoz Ji u v i' in i-iiitt, lauta.
Ga-
draginja io vetinove<-iii, zaslužek pil majhen Akoho-ooto t. malim trmioni cotovo 10 K na <lan zaslužiti, pošljite zn pojasnilo v pifiinu znamko za 10 vin. in svoj natančen naslov nit:
I0SSP BHTIČI
llirsha Bistrica 30, Krantsno.
sprejema zavarovania na dožive je in smrt. otroških dot, rentna in ljudska, nezgodno In lamsivenn zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri živi enski zavnrov že po prvem ietu.
Stanje znviirovanj konccrn 1913 K 170,217.149:00 stanje Lrnr. tondov koncem 11)13 K 4:i,4"+.4il(il7 V leni 1913 se ie izplačalo zavarovancem na dividendah fisjesrp dobička . .	K 432.232'66
Kdor nameniva življenjsko zavarovanje, naj sov laslno korist obrne do ffori imenovanepodrutnice. Prospekt, zas onj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se !™7 sprejmejo pod najugod- H—I nejšimi pogoji. Lf"
Razširjajte »DOMOLJUBA"!
VO D IMf A
m

I
m
'1
~ t
t
n


v urarskili izdelkih je že več let precizna ura „IKO" i/, lastne protokolirane švicarske tovarne ur krščanske svetovne razpošiljalne tvrdko H. Suttner v Ljubljani št. 1. — Vsaka posamezna ura je mojstrsko dolo natančnosti, zanesljivosti in stanovitnosti in pravi čudež nizkih
cen, kor so te uro prodajajo brez vsakega zaslužka prekupcev naravnost zasebnikom po prvotni tovarniški coni.
St.803. Ženska ura, jeklena ali nikelnasta. ....
St. 804. Srebrna ženska ura, (i kamnov......
Št. 805. Srebrna ženska ura, (i kamnov, močan pokrov Št. 800. Srebrna ženska ura, 6 kamnov, vrezan pokrov
z zlatim obrobkom..........
■Št. 410. Nikelnasta Uosko|if-ura, tečo 36 ur .... St. 705. Nikelnasta anker Koskopf-ura na kamne tekoča Št. 501, Posebno ploščnata nikelnasta ura za gospode
z dvojnatim pokrovom........ .
St. 440. 1'osrebrena Koskopt-ura, lepo vrezon dvojni
pokrov..............
St.698. Nikelnasta cilinder-rcmontuarka......
St. 518. 1 'osebno ploščnata nikelnasta ura za gospode,
modemu oprema...........
St. 85t. Srebrna okroglo oklopnasta verižica, 50 gramov
Nikelnaste verižico..........
St. 24. Verižica iz amerikanskega (lublč zlata, elegantna oprema, ostane trajno lepa .... Vsaka ura je najnatančneje repasirana. Suttnerjeve ure gredo na odlomek sekunde natanko!
Velikanska i^bera
moških in ženskih ur, verižic, prstanov, lepotičja, srebrnine in zlatnine
700 11-50 13-
10-50 410 5-90
8-80
7-20
0-50
7-50 0--
1-
5-50
Razpošilja se proti povzetju ali pa če so denar naprej vpošlje. — Kar ne ugaja, se zameni ali pa denar vrne. — Naslov:
aSr H. Suttner , Ljubljani štev. i
ml rnnll. ____1.4____ 1______T..1__.__________X.	"	•	... „
Kresni conlk na zabtevo brezplačno in poStnlne prosto.
Ustna tovarna ur v Švici. - Glavno zastopstvo tovarne ur „ZeniUi". Nobene podružnice. - Svetovno sloveča po razpoSlljatvl boljših ur.
Tiskala Katoliška tiskarna.