Poštnina plačana v gotovini
KATOLIŠKI
Sped. in abbon. post. * II Gruppo
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
i
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 25
Gorica - 21. junija 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
LEOPOLD KEMPERLE
Danes šele more naš list javiti tužno vest, da je dne 14. junija t. Z. v zgodnjih jutranjih urah v tržaški bolnici preminil naš sourednik in glavni sotrudnik gospod Leopold Kemperle.
Na nasvet goriških zdravnikov se je pred poldrugim mesecem zatekel v posebni oddelek tržaške bolnice na zdravljenje. Nihče pa ni pričakoval tako nenadne smrti, četudi smo se bali, da bo njegova bolezen neozdravljiva.
Bilo je pač v božjih načrtih, katerim se ponižno klanjamo, določeno, da bo potek bolezni veliko krajši, nego bi bilo morda pričakovati. Iz prvotne bolezni se je izcimilo zastrupi'jenje krvi in temu je sledila smrt.
Dejstvo je, da danes gospoda Kemperleta ni več. Globoko čutimo usodno praznino med nami, ko je ta izredni mož odšel po svoje plačilo k Najvišjemu. In ta občutek se bo z dneva v dan še povečeval.
Leopold Kemperle je bil rojen pred 63 leti tam gori pod Črno prstjo v Hudujužni, Oče, vaški trgovec in gostilničar, je dal študirat vse svoje tri otroke, med katerimi je bil naš Polde najstarejši. Po odlično izvršeni gimnazijski maturi, je leta 1907. odšel na Dunaj študirat pravo. Leta 1909. pa je študije prekinil in na povabilo dr. Korošca sprejel uredništvo mariborske »Straže«.
Od tistih dob pa do prezgodnje svoje smrti je ostal zvest časnikarskemu poklicu.
Njegov svetovni nazor je bilo, poleg izrazite narodne zavesti, praktično in globoko krščanstvo. To stališče je že kot srednješolec odlično zastopal, kot visokošolec je bil zvest »Daničar« in kot časnikar ter javni delavec je do smrti zvesto služil lej ideji.
Vse njegovo javno življenje razdelimo lahko na tri razdobja, ki jih lahko tako naslovimo:
1) borba zoper nemštvo in nemčurstvo,
2) borba zoper fašizem,
3) borba zoper komunizem.
Prvo razdobje zavzemajo njegova mariborska leta, od 1909. do leta 1918. I tej dobj. se je kot Slovenec in katoličan boril zoper nemštvo in nemčurstvo, za narodne, verske, kulturne in socialne pravice štajerskih obmejnih Slovencev. Tu je srkal prve kapljice iz mučeniškega keliha. Pred nemško poroto se je moral več časa skrivati v inozemstvu.
Drugo razdobje obsega njegova goriška leta od 1920. do 1940.
V	teh letih je posvetil v Gorici vse svoje delo za borbo proti fašizmu. To je bila njegova heroična doba. Kdor bo hotel našteti vse hišne preiskave, vsa policijska nadzorstva, vse obtožbe in ob-dolžitve, vse sodne preiskave in zarote, tja do »Regina coeli«, bo morul spisati posebno debelo knjigo.
LEOPOLD KEMPERLE bivši soustanovitelj in prvi urednik „ Demokracije “ ter urednik »Katoliškega glasa".
Toliko breme je v tej dobi nosil malokateri Slovenec.
Tretje razdobje tvori zadnje desetletje od 1940. do 1950. Ta leta izpolnjuje njegova borba zoper komunizem, kateri je pod različnimi krinkami vedno bolj slepil in zasužnjeval naše ljudstvo. Leopold Kemperle je bil eden izmed tistih redkih bistro-vidcev, ki je takoj ob početku spoznal komunistično nevarnost in se ji uprl. In mož, ki je nosil na sebi največje breme v boju zoper fašizem, je bil od komunistov zasramovan, obsojen in žigosan kot narodni zločinec.
To je bilo končno plačilo za njegovo veliko življenjsko delo.
Slovenstvo, kaloličanstvo, socialna pravičnst in demokracija so bile zvezde vodnice njegovega življenja.
In tega velikega borca danes ni več med nami. Njegovo pero, ki je toliko velikega in lepega napisalo, se je za vedno skrhalo, njegova jasna in odločna beseda, ki nam je toliko lepega in velikega znala povedati, je za vedno onemela, zastonj čakamo še na njegov zlati in modri nasvet.
Ostal nam je še samo njegov velik zgled, zgled veščega krmarja, zgled klenega značaja in dobričine skozi in skozi.
Veličasten pogreb ob slovesu iz Trsta, množica naroda ob njegovem goriškem pogrebnem obredu z marsikatero solzo na resnem moškem licu, je dokaz, da nam je umrl mož, ki mu jih je bilo malo enakih.
Edino javno priznanje, ki ga je v življenju doživel, je bilo tudi poslednje pred smrtjo. Ljudstvo mu je zaupalo mandat občinskega svetnika v Gorici. Kako so tukaj znali ceniti njegovo osebnost, nam priča izraz sožalja, katerega je svojcem poslal go-riški župan, v katerem med drugim pravi: »Njegova prezgodnja smrt ustvarja praznino v goriškem mestnem svetu, v katerem je blagopokojni deloval kot skrben in delaven svetnik v izpolnjevanju mandata, kateri mu je bil zaupan.«
Tebi pa, dragi Polde, obljubljamo svet spomin in gorečo molitev za mir tvoje duše, prepričani, da veljajo i tebi besede, katere je sebi zapisal V. Vodnik:
»Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me dela pojo.«
Štejemo si v dolžnost zahvaliti se vsem številnim udeležencem po« gieba v Trstu in Gorici, goriški mestni občini, čč. duhovščini v Trstu in Gorici, pevcem in govorniku ob odprtem grobu, darovalcem in nosilcem vencev ter sploh vsem prijateljem rajnega, ki so kakorkoli sodelovali pri zadnjem slovesu od nepozabnega pokojnika.
GRŠKI UGRABLJENI OTROCI
Med grškimi komunisti vlada razdor glede povratka med gveri-lijo ugrabljenih otrok. Nekateri so za to, da se vrnejo staršem, drugi pa so proti temu, češ da se ti otroci sedaj šolajo v komunističnih šolah in da bodo kaj kmalu koristni in aktivni člani komunistične stranke in medna-
TRŽAŠKO
VPRAŠANJE
Pretekli teden so ZDA, Anglija in Francija odgovorile na rusko noto od meseca aprila glede Trsta. Zavrnile so obtožbo, da bi tri zahodne zaveznice kršile mirovno pogodbo z Italijo glede Trsta, ter so izrazile mnenje, da je sovjetsko poseganje v to zadevo posledica želje po »sejanju zmede« ter da je škodljivo za mir. V tej noti znova poudarjajo Amerikanci, da se rešitev da najlaže doseči s sporazumom med obema neposredno prizadetima strankama. Tako se torej mačka še vedno vrti v krogu in se lovi za svoj rep. Rešitev bo pač prišla, ko bo v mednarodnem političnem položaju nastopila kaka večja sprememba.
rodnega revolucionarnega gibanja. Zaradi tega menijo tile, da je za komuniste najbolj koristno, če se ti otroci ne vrnejo še v Grčijo, dokler ne bodo dovolj »zgrajeni«. Ko bodo to šolo končali, bodo aktivno sodelovali v grških komunističnih organizacijah.
SOVJETSKI
VOJAŠKI
IZDATKI
V	mesecu maju in juniju delajo po raznih državah proračune za novo poslovno leto ter o njih razpravljajo v parlamentih. Italijanski parlament razpravlja o tem že dva meseca in še ni končal. Tudi sovjetska vlada je predložila novi proračun za leto 1950-51. Zanimiva je postavka o vojaških izdatkih. Iz nje je razvidno, da znašajo skupni izdatki za vojne namene skoro 20 milijard dolarjev. To je 6 milijard več nego izdajo v iste namene Združene države. Če pa pri tem upoštevamo, da je delovna sila v sovjetski Rusiji veliko cenejša nego v Ameriki in da delajo tam
v obrambne namene milijoni in milijoni sužnjev na prisilnem delu, ki jim država daje samo hrano, postanejo te številke naravnost ogromne. Poleg tega gre v Rusiji za vojaške namene tudi obilo tajnih fondov, ki niso zabeleženi kot taki v bilanci. Torej je jasno, da se sovjetska Rusija
oborožuje kot nobena druga država na svetu, njeni pristaši po svetu, vsi komunisti in njihovi simpatizerji, pa bodo-še naprej govorili o miroljubnih sovjetih ter bodo silili ljudi k podpisovanju izjav za mir in proti oborožitvi. O, komunisti so ptiči!
Marija Goretti - svetnica
Slovesna proglasitev bi. Marije Goretti, znane mučenice sv. čistosti, za svetnico bo v soboto 24. junija ob 5. uri popoldne. Ker je napovedana velika množica
Vprašanje Jeruzalema
Skrbstveni svet OZN, ki je imel nalogo, da izvede internacionalizacijo Jeruzalema, je sedaj uvidel, da ne more več naprej, ker mu nili Arabci niti Židje niso hoteli pomagati pri tem delu. Zato je svet sklenil predložiti glavni skupščini OZN v nadaljnje razpravljanje vprašanje Jeruzalem«. Kaj bodo Združeni narodi sklenili v septembru, bomo videli.
vernikov, se bo vršila vsa slovesnost na zunanji ploščadi vatikanske bazilike. Slovesno sv. mašo njej na čast bo imel sv. oče drugi dan ob 10. uri.
Motorizirane počitnice
Predvidevajo, da bo letos preko 60 milijonov Amerikancev preživelo počitnice v avtomobilih v vseh mogočih državah sveta. Sistem motoriziranih počitnic je postal zadnja leta vedno bolj priljubljen v Ameriki, ker imajo vedno več avtomobilov na razpolago (letos okrog 35 milijonov) in pa ker se v avtomobilih da dlje potovati in pa bolj neodvisno nego po železnici. Računajo, da bodo ti turisti potrosili tekom svojih počitnic v tujini 6 milijard dolarjev.
Izseljevanje v Združene države
Predsednik Truman je podpisal novi zakon o razseljenih osebah. Ta zakon je za begunce tdiko bolj dobrodošel, ker so se sedaj zaprle skoro vse druge možnosti za izselitev. Po novem zakonu se smejo izseliti v Združene države begunci, ki so pribežali v zapadno Evropo od 22. dec. 1945 do 1. jan. 1949. Povišuje se število na skupno 400
tisoč oseb ter se podaljšuje rok za vselitev do 30. junija 1951. Med begunci, ki se po novem zakonu smejo izseliti v ZDA, je določen količnik 2 tisoč za begunce iz Julijske Benečije. Ni pa se znano, ali gre tu za istrske »esule« ali sploh za vse begunce brez razlike narodnosti, da so le iz nekdanje Julijske Krajine.
2. julija vsi na Repentabor
ČETRTA NEDELJA PO BINKOŠT1H
Iz svetega evangelija po Luku (Lk S, 1-11)
Tisti čas, ko so množice pritiskale za Jezusom, da bi poslušale božjo besedo, in je on stal ob Genezareškem jezeru, je zagledal dva čolna, ki sta bila pri bregu; ribiči so bili izstopili in so izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, ki je bil Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja; in sedel je ter iz čolna množice učil. Ko je pa nehal govoriti, je rekel Simonu: Odrini na globoko in vrzite mreže na lov! — Simon se je oglasil in mu rekel: Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na Tvojo besedo bom vrgel mrežo. — In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, da se je njih mreža trgala. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, da sta se skoraj potapljala. Ko je pa to videl Simon Peter, je padel Jezusu k nogam in rekel: Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek! — Groza je bila namreč obšla njega in pse, ki so bili s njim, zaradi ribjega lova, ki so ga bili zajeli; prav tako pa tudi Zebedejeva sinova Jakoba in Janeza, ki sta bila Simonova tovariša. Jezus je pa Simonu rekel:	Ne	boj se;
odslej boš ljudi lovil. — In potegnili so čolna h kraju, popustili vse in šli za njim.
Gospod se je poslužil Petrovega čolna, da je iz njega učil. Ta čoln je podoba Cerkve, ki prinaša Gospodovo odrešenje vsem, ki se v njej zbirajo. In Cerkev v malem so župnije, ki so ena sama velika družina. Preko svoje lastne župnije prihaja vsak vernik v stik z vesoljno Cerkvijo. Ni pa mogoče govoriti o družini, ne da bi mislili na dom, kjer najde vsak svoj prostor. Doma je človek varen pred slabim vremenom; tam najde ognjišče, da se ogreje; najde posteljo, da se lahko odpočije; najde mizo, da se okrepča. Če ga zunaj ne razumejo, doma gotovo najde tolažbo.
Cerkev je hiša božja in obenem skupen dom .vseh vernikov v župniji. Cerkev je pravi dom vseh duš. Kadar se oglasijo zvonovi, kličejo vse. Vsak ima v cerkvi svoj prostor, najde dobro besedo, odpuščanje grehov in hrano za svojo dušo v svetem obhajilu.
Cerkev je pravi dom tudi zato, ker so v njej vsi enaki. Gospo-
Na povelje iz Moskve vodijo komunistične partije po svetu že dalj časa veliko kampanjo za mir. Lani se je to vršilo v obliki velikih kongresov za mir, kot je bil znani kongres v Parizu, letos so privlekli na dan novo strašilo, znano stockholmsko izjavo, ki so jo sestavili »partizani miru« ali bolje zastopniki komunističnih partij v Stockholmu in ki jo sedaj z velikim hrupom podpisujejo po svetu. V tej izjavi se obsoja uporaba atomske bombe v imperialistični vojni. K podpisu te izjave silijo vse ljudi in kdor
darji in delavci so služabniki istega Boga. Bogati in revni se čutijo enako uboge pred Bogom. |
V	cerkvi čuti vsakdo potrebo, da odpušča svojemu bližnjemu, ker ve, da je sam potreben božjega odpuščanja. Nikdar in nikjer tako živo ne občutimo, da smo bratje, kakor v cerkvi.
Če je cerkev naš skupen dom, potem radi prihajajmo vanj. kadar nas kliče zvon. V tem svojem domu tudi ne smemo biti mrzli in hladni, ampak odprimo srce božji milosti, veri, upanju, ljubezni in kesanju. Zanemarjanje doma je velika napaka na vsakem otroku.
Za dom navadno skrbi cela družina, da je lep in prijeten. In prav tako moramo skrbeti za naš župnijski dom — cerkev. Več za cerkev naredimo, bolj čutimo, da je last vseh. Ne prepuščajmo te skrbi samo župniku, ki je sam, posebno v teh časih, ne zmore. Z našim sodelovanjem bo ostala cerkev vedno lepa in privlačna in bo tako dostojno bivališče božjega Jetnika v tabernaklju. Cerkev potrebuje cvetja, potrebuje čiščenja in raznih popravil. Naj se nam ne zdi škoda nobene stvari za cerkev. Če je cerkev lepa, privlači ljudi k sebi. A na drugi strani je pa zopet notranjost cerkve najboljše izpričevalo, ali imajo ljudje kaj ljubezni do Boga in do svojega skupnega doma ali ne.
NEDELJSKA MOLITEV
DAJ NAM, PROSIMO, GOSPOD, DA SE BO TEK SVETA PO TVOJI UREDITVI ZA NAS MIRNO URAVNAL IN SE BO TVOJA CERKEV NEMOTENO POBOŽNOSTI RADOVALA.
Koledar za prihodnji teden
25. junija. NEDELJA. 4. pobi n* kostna. Viljem, opat.
26. PONEDELJEK. Janez in Pavel, mučenca.
27. TOREK. Ema, vdova.
28. SREDA. Irene j, škof.
29. ČETRTEK. Peter in Pavel, za* povedan praznik.
30. PETEK. Spomin apostola Pav* la. Včeraj je bil bolj poudarek na Petrovi mučeniški smrti, danes pa se Cerkev posebej spominja Pavlovega mučeništva.
L julija. SOBOTA. Presveta Reš* nja Kri.
se brani, ga obdolžijo, da je proti miru, da je vojni hujskač, imperialist, sovražnik delovnega ljudstva itd. Dajo mu vse lepe priimke, kakor so jih dajali pri nas med vojno, če je bil kdo proti OF, češ da je komunistična. Isti ljudje uporabljajo sedaj isto taktiko samo pod drugačnim geslom:	ne več zoper fašiste,
temveč zoper imperialiste; ne več za svobodo, temveč zoper vojno in atomsko bombo, vedno pa v prilog komunistične partije in njenih svetovnih ciljev.
Podpisovanje te izjave je zav-
zelo svetoven obseg in tudi naše ljudstvo na Primorskem. Tudi okrog naših ljudi hodijo in pobirajo podpise zoper atomsko bombo. Kakšno stališče je treba zavzeti, če pridejo taki ljudje v liišo? Za zgled so nam poljski škofje, o katerih piše moskovska »Pravda« sledeče:	Ko	so	prišli
zaradi podpisa k varšavskemu nadškofu Višinskemu, jim je ta odgovoril: »Prvi škof Poljske ne bo podpisal stockholmske izjave, kajti to ni naloga poglavarja Cerkve.« Poznanjski nadškof pa
je izjavil:	»Pobiranje podpisov
ima političen značaj, zaradi tega ne morem jaz dati svojega.«
Prav tako so naredili češkoslovaški škofje, ki so vsi razen dveh odrekli podpis. Zato jih je napadel odpadli duhovnik Ploj-har, minister za zdravstvo.
Ti možje, ki živijo pod komunističnim bičem, nam kažejo, kakšno naj bo tudi naše zadržanje. ki i;e živimo pod komunističnim igrorjem:	odreči vsak
podpis, ki ga zahtevajo ljudje
dvoumnih besedi. Nam katoličanom ni treba dajati nobenih podpisov zoper atomsk* bombo komunistom, ker smo obsojali njeno uporabo že takrat, ko je padla na Hirošimo, in ne samo sedaj, ko grozi, da trešči nad Moskvo. Mi obsojamo ne samo uporabo atomske bombe, temveč tudi uporabo laži, nasilja in sovraštva, ki se jih ravno komunisti v toliki meri poslužujejo. Podpisov za mir v njihove roke pa ne bomo dajali, ker dišijo po krvi in solzah.
A tudi to ni nič novega za kraljestvo božje na zemlji, ker s« že bili tudi taki časi in je neko preklestvo nad mogotci tega sveta, da se iz zgodovine ničesar ne naučijo in da drug drugega posnemajo še prav posebno v zmotah.
Ta molk je bolesten za Cerkev, a je obenem njena slava. Za današnje človeštvo je tudi bolečina, a obenem sramota.
Nov spomenik Kristusa Kralja
Portugalci so napravili v začetku zadnje vojne obljubo, da bodo, ako jim vojna vihra prizanese, postavili v znak hvaležnosti Kristusu Kralju poseben spomenik. Kakor znano, jim je vojna prizanesla; zato nameravajo izpolniti svojo obljubo ter postaviti obljubljeni spomenik, ki bo 110 m visok. Kip Kristusa Kralja sam bo imel 28 m, torej le dva metra manj, kot znani kip Kristusa Kralja, ki ga je postavilo brazilsko ljudstvo ob stoletnici svoje državne neodvisnosti na vrhu Corcavada pri Rio de Janeiru.
Vincenc M. Strambi —
svetnik---------
Dne 11. junija t. 1. je sv. oče proglasil za svetnika Vincenca M. Strambija nekdanjega Škota v Macerati in Tolentinu. Ta apostolski škof je živel za časa Napoleona, ki je hotel kakor razni današnji diktatorji zasužnjiti sv. cerkev ter napraviti iz nje uslužno deklo svojih imperialističnih načrtov. Tudi škof Strambi je moral enako Piju VI. in Piju VII. zaradi odločnega zagovarjanja pravic in svobode sv. cerkve v pregnanstvo, a po padcu Napoleona se je enako Piju VII. vrnil spet na svoje mesto, kjer je nadaljeval svoje višje-pastirsko službo. — Ob priliki kanonizacije je imel sv. oče kratek nagovor, ki ga je zaključil s temi besedami: »Ker je zgodovina učiteljica življenja, je dobro, da si zapomnimo, da je cerkev božjo mogoče sicer napadati, da je pa nikoli ni mogoče premagati, kajti njen božji Ustanovitelj ji je obljubil, da je peklenske sile ne bodo premagale in da bo ostal On z njo vse dni do konca sveta.«
Delovanje japonskih katoličanov
O uspešnem delovanju japonskih katoličanov nam priča prva radiooddajna postaja, ki so jo otvorili pred kratkim na Japonskem. O njem nam govori tudi razvoj tamkajšnjega japonskega tiska. V samem Tokiu imajo štiri knjižne založbe, ki so izda-le zadnja leta več kot 128 prevedenih oz. originalnih katoliških knjižnih del bogoslovne, apologetične, liturgične, nabožne in filozofske vsebine.
..Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
 ...............................
SVETO LETO
tETolaso
Na dan sv. Rešnjega Telesa so v Mavhinjah slovesno blagoslovili sve* toletni spomenik. V prisotnosti g. župana O. Kralja, g. prof. F. Gorše* ta, g. arh. A. Radoviča, g. arh. Čekute, g. cerk. ključarja I. Terčona, gg. delavcev, ki so to znamenje jz» delali, ter vseh župljanov, je preč. g. dekan V. Stanta blagoslovil ta spomenik sv. leta 1950.
Pri tej pobožnosti je g. župnik prebral odlomek iz sv. pisma o kr * žanju.
Vsi domači študenti so sodelovali
V večnem mestu
Romarji iz Avstralije se nahajajo te dni v večnem mestu. Prevozili so 20 tisoč kilometrov po morju, iz Neaplja pa sta jih zapeljala dva posebna vlaka v Rim. Romanje vodi nadškof iz Birsba-ne, Msgr. Duhig, z njim je prišlo še drugih 6 avstralskih škofov in 750 vernikov. Ustavili se bodo r Rimu cel junij, da bodo ee navzoči pri svetniškem pro-glašenju mlade mučenke sv. čistosti, blažene Marije Goretti, nato obiščejo še Lurd in Fatimo. Iz Portugalske se bodo odpeljali s svojo nalašč najeto romarsko ladijo »Strathaird« v njih daljno domovino, ki postaja tudi nova domovina za tisoče Slovencev.
Odšlo pa je domov narodno romanje Portugalcev pod vodstvom kardinala-patriarha iz Lizbone in več škofov. Druga skupina od tam pride v jeseni.
Kralj — romar
Pretekli teden je prišel po sveto-letnc odpustke tudi belgijski kralj Leopold III., kar komuniste močno jezi. On prebiva v Švici in je prišel kot veren kristjan se poklonit na grob sv.
s pr;mernimi recitacijami. Študent Pipan Egid je lepo recitiral »Križ» pesem S. Janežiča. Prav tako lepo in občuteno je recitirala študentka Jelka Terčon pesem »Mati pod križem«. Vsi ostali pa so recitiral] V. Tauferjeve »Kržev pot«. Ljudstvo je pa pobožno prepevalo pesem »Kra» ljevo znamnje«.
Ob koncu se g. župnik srčno zahvaljuje vsem, kj so se izkazali ob tej priljki tako dobrohotne, in poseb* no svojim župljanom, kj so prav les po okras:li znamenje.
Petra in še živečemu Petru Piju
XII.
Skupnemu sprejemu v baziliki sv. Petra v sredo 14. junija je dalo posebno obiležje čez 6000 otrok prvoobhajancev iz rimskih predmestij in športniki -—- kolesarji, ki so tekmovali pri 33. dirki po Italiji, z vsemi časnikarji in drugimi športnimi funkcionarji, ki so jih na dirki spremljali. Papeža so pa pozdravljale tudi romarske skupine iz Mehike, Argentine, Malake in Siama poleg Angležev, Francozov, Švicarjev in številnih italijanskih romarjev.
»Osservatore Romano« pa se spominja v posebnem članku tudi odsotnih. To so narodi, katerih ime se nikdar ne našteva med romarji, jeziki, ki ne odmevajo pod kupolo sv. Petra, cerkvena občestva, ki so vklenjena onkraj železne zavese in ne morejo do središča njih krščanske — katoliške vere — vse to v imenu »nove svobode«. Kristusova cerkev v teh časih deli svoje bolečine z neštetimi človeškimi materami, ki jim sinovi ječe v ujetništvu, dasi je že 5 let, odkar se je končala vojna.
NOVA KOMUNISTIČNA PREVARA -POZIV ZA HIR
Repentabor kliče vse svobodne Slovence
Opozorili smo že, naj vsak Slo? venec misli na 2. julij, ko se bodo ebrali vsi svobodni Slovenci na slo« renskem taboru. Izbirali smo kraj na Tržaškem: Dolina, Bazovica, Opčine, Repentabor... Vsi kraji so nam pri srcu, vsi ljudje so nam dragi, vsi bi nas radi sprejeli. In šli bomo v Do* lino, Bazovico, na Opčine... Toda ta naš prvi tabor po končani vojni bo na Rcpentabru zato, ker bo ves posvečen slovenski pesmi. In pesem bi radi poslušali zbrano, v senci ko* stanjev, v popolnem miru, stran od ceste, stran od ropota. In tak je Repentabor. Naše nove prireditve bodo v ostalih krajih, ker bodo za* mišljene drugače.
Korošci med nami
Ste že slišali Jcoroško pesem? Ne* kaj čudovitega je. Mehka in topla, včasih otožna, da se ti trga srce. Veste, kako se naši bratje na Ko« roškem bore za svoj obstanek? Ti* soč in petsto let jih pritiskajo se* verni sosedje ob tla, radi bi si osvojili koroška polja in travnike, po katerih odmeva slovenska pesem. Radi bi pregnali to petje naših dra* gih Slovencev. Pa ga niso. Vojna je končala in oglasila se je spet naša pesem. Ta pesem in ti pevci pridejo 2. julija na Tržaško. Kdo jih ne bi pozdravil, kdo jih ne bi prijel za roko in kdo bi jim ne zaklical: »Hva* la vam, Slovenci, da ste vzdržal: na severni meji! Zapojte, še zapojte in naj ta naša pesem večno tam na se*
veru doni!« Noben Slovenec s Tr* žaškega ne bo izostal. Tudi vsi dru* gi, ki bodo mogli, bodo ta dan prihiteli na Repentabor pozdravit Slovence s Koroške.
Goričani spet na Repentabru
Drugi naši dragi gostje bodo bratje z Goriške. Prišli so, ko smo imeli poletne igre: Slehernika in Djvjega lovca, zdaj prihajajo spet. Zdaj pr * hajajo s svojo pesmijo. Veseli, po* gumnj in narodno zavedni. Dokler bo živela pesem, tako dolgo bodo ž'veli goriški Slovenci. In dokler bodo ži* veli oni, bomo vesel: in polni vere vsi Slovenci v bodočnost svojega na* roda. S pevci bodo prišli tud; drugi goriški Slovenci. Naše snidenje bo veselo ;n navdušeno. Naj nihče ne ostane doma.
Med pesmijo gostov pa se bo ogla* sila pesem tržaških pevcev. Množice iz Trsta j n vsega Tržaškega se že zdaj pripravljajo na ta veTk dan. Največja misel tega slovenskega ta* bora bo pač ta, da se "bodo sešli vsi svobodni Slovenci, da s' bodo stsnili roke, zapeli, pa tudi zavriskali -n nato odšli polni vere in poguma na svoje domove. Polni vere -m moči v svobodno slovensko narodno živ* Ijenje. Zato pa vsi, ki se čutijo Slovenci, v nedeljo 2. julija na Re* pentabor! Od vsakega posebej je odvsen uspeh tabora. Od vsakega posebej je odvisno, s kakšnim vtisom bodo odšli naši Korošci domov in od
KULTURA
Zadnji kulturni večer v Trstu
V	torek 27. junija bo ob 19.30 v dvorani Marijinega doma, cesta Ri* sorta 3 zadnji slovenski večer Slo* venske prosvete v letošnji sezoni. Ta večer bo posnetek in krona vseh naših kulturnih večerov, ki so sc vr* stili vsak drugi torek in na katere so Slovenci s Tržaškega tako radi prihajali.
Tokrat bo govoril znani književnik
Mirko Javornik o temi: Narodova pot in smer. Razen tega pa bo na tem večeru nastopi! tudi mešani ko* rnorni zbor škrjanček pod vodstvom prof. Ludvika Klakočerja.
Naj nihče ne pozabi na ta večer! Po bo najlepša kulturna prireditev Slovenske prosvete v nizu doseda* niih predavanj.
LADO PIŠČANC:
Pesmi zelene pomladi11
99
Te dni so izšle v Gorici pesmi našega primorskega pevca Ladota Piščanca pod zgornjim naslovom. Izid zbirke je naš list napovedal že pred časom. Danes lahko naši jav* nosti povemo, da smo dobili v pri* čujoči zbirki, ki obsega vse pesmi
pok. pesnika, kar jih je bilo mogoče doseči, pristnega glasnika slovenske Primorske iz najtežjih let njene ko* maj pretekle zgodovine. V njej vi* dimo pok. Ladota, kako se bori za svoj poklic in svoje ideale, kako trpi s ponižano domovino, a tudi
nas vseh zavisi. da bodo tudi Go* ričan' vsi veseli in pogumni tudi prihodnjič prišli.
Narod je celota, ki se je ne da razdeliti. Črtali so meje preko nas, a narod živi jn najlepša :n najvid* nejša vez med eno pokrajino in dru* go je naša pesem. Pripravimo veli* častno zmagoslavje tej naši prelep: pesmi! Pogumno na delo za sloven* ski tabor!
Navodila za tabor
Prosimo, delajte že zdaj seznam vseh, ki se bodo slovenskega tabora 2. julija na Repentabru udeležil’.
Sporočite pripravljalnemu odboru
v Trst. če vaša vas ali župnija po* trebuje poseben avtobus iz Trsta in kdaj ga želite.
Pričetek tabora bo ob 17. uri. Ta* krat na Repentabru. že ne bo vroče, zato naj se nihče ne plaši vročine.
V	okolici Repentabra je polno drev* ja, tako da lahko udeleženci, ki bodo prisl, prej, sedejo na mehko travo in počijejo. Ves dan bo na več krajih v okolici Repentabra na razpolago mrzla pijača.
Ker je kraj sam izredno lepa izletna in razgledna točka, vabimo ljudi, da pridejo že dopoldne in pre* bijejo ves dan na tem prelepem kra* ju na Tržaškem.
Da ne bi proti pričetku tabora že* lelo preveč udeležencev na avtomobi*
le in ti ne bi mogli vseh prepeljati, svetujemo ljudem, da odidejo čim preji jz Trsta. Avtomobili bodo vo« zili ves dan iz avtopostaje do Re» pentabra. Kdor želi, se lahko pelje s tramvajem do Opčin, nato pa gre lahko peš na Repentabor, kar bo lep sprehod. Lahko pa bo sedel tudi na Opčinah na avtobus jn se odpeljal do Repentabra. Avtobusi, bodo vozili izpred zadnje tramvajske postaje.
Za vse pa velja: Pripravljajmo se že danes! Opozorimo na tabor ;n pripeljimo s seboj svoje sosede, znance in prijatelje! Prinesimo vs; s seboj polno dobre volje in slovenske samozavesti!
Pripravljalni odbor Trst, poštni predal št. 389
kako občuti lepoto primorske zem* lje, sončne Gorice in kršnega Krasa. Končno se v zadnjih pesmih njegova misel razširi, da objame primorsko ljudstvo in njegovo tragiko v pesmih o Lepi Vidi in nekaterih drugih. Pri tem nas zaziblje tudi v sladko uspa* vanko mehkih božičnih pesmi, ki so gotovo med našimi najlepšimi te vrste.
Zbirk’ je dodan uvod o pesniko*
vem življenju ter kratke opombe za boljše umevanje pesmi samih. Pre* pričani smo, da je ta knjiga najlepše vezilo slovenskemu narodu v tem svetem letu 1950 ter obenem pri* meren spomenik tragični žrtvi krva* v ih homatij zadnje vojne in rdeče revolucije pri nas.
Knjigo dobite pri vseh slovensk;h knjigarnah v Gorici in v Trstu ter v Dobrodelni pisarni v Gorici.
GI0!SIPI0ID!A!RISITIV!0
Zapadno-evropski wpool“ jekla in premoga
ODJEK V SVETU
Odjek v navedenih državah je bil zelo ugoden, ker se na ta način ostvarja zapadno*evropska gospodar* ska enota, ki bo po enotnem načrtu izrabljala jeklo in premog. To sode* Iovanje med državami smatrajo za začetek sodelovanja tudi na ostalih poljih.
Odjek pa ni ugoden Angliji. 2e zgoraj smo reklj, da je bila Anglija vedno proti najmočnejšemu na ev= ropskem kontinentu. Danes je to sovjetska Rusija, lahko pa bi enkrat pozneje postala močnejša ta zveza, ki ima dovolj sredstev za oborožitev. Mogoče je ta misel prevladala pri Angležih ali pa mislijo, da lahko bo* lje razvijejo svoje gospodarstvo, če se ne priključijo tudi gospodarsko Zapadni Evropi- Dejstvo je, da je med Francozi * prvoboritelji gospo* darskega sodelovanja — i,n Angleži precej pikrih besed. Vendar pa upa* jo gospodarstveniki zapadno*evrop* skega bloka, da se bo tudi Anglija prej ali slej priključila temu gospo* darskemu sodelovanju glede hajvaž* nejš:h industrijskih surovin.
Odjek v ZDA je zelo ugoden, ker Amerikancj smatrajo doseženi spora* zum kot korak k gospodarskemu ozdravljenju Zapadne Evrope, ki bi se v slučaju vojne s komunisti' mogla sama braniti, dokler ne bi prišli Amerikanci odločilno na pomoč.
Umljivo je, da je sovjetska Rusija proti sporazumu, ker komunisti no* čejo, da bi se okrepile tako imenova* ne kapitalistične države. Zato pa imajo komunisti v teh državah na* logo, da sabotirajo ta dogovor tako, kot so skušali sabotirati Marshallov plan. Moskovska »Pravda« je oprede* lila sklenjeni dogovor kot »novi tip kartela med magnati Porurja in nji* hovimi ameriškimi varuhi«.
MOČ SVETOVNIH GOSPODAR* SKI H BLOKOV
Glede jekla in premoga so danes na svetu štirje veliki gospodarski bloki, in sicer:
1) ZDA s Kanado: Razpolaga let* no 80 milijonov ton jekla in 590 mi* lijonov ton premoga.
2) »Kombinat« med Rusijo, Polj* sko, Češko, Ogrsko in Romunijo ima 17 milijonov ton jekla in 300
milijonov ton premoga.
3) Anglija in njen svet razpolaga letno z 15 milijonov ton jekla in 212 nvlijonov ton premoga.
4) Zapadnosevropski »pool« ra/po« laga z 22 milijoni ton jekla in z ne« kaj več kot 200 milijon; ton premoga.
Poleg teh štirih velikih blokov je več manjših, ki krožijo ali zaradi političnih simpatij ali zaradi drugih gospodarskih interesov okoli enega navedenih velikanov. Kitajsko*mand* žurski blok sodeluje s komunističnim »kombinatom«, ostali pa večinoma z ZDA, predvsem japonski, srednje jn južno*ameriški, španski in švedsko* norveški.
Iz zgoraj navedenih številk je raz* vidna orjaška industrijska premoč Amerike, a tudi zapadno*evropski »pool« je krepak, saj razpolaga z več jekla, kot komunistični »kom* binat«..
ZAKLJUČEK
Kakšen pomen ima zapadno*cvrop« ski »pool« jekla in premoga?
Na vsak način je za človeštvo dobro, da izginejo spori med država* mi jn da zavlada med njimi tesno gospodarsko sodelovanje na najširši podlagi. Kot katoličani moramo taka stremljenja podpirati, saj služijo miru.
Kot prepričani antikomunisti mo* ramo pozdraviti gospodarsko ozdrav* ljenje Zapadne Evrope, ki bi se mogla jn znala braniti pred komuni* stičnim navalom.
Je pa mogoče, da nobena od na* vedenih misli ni glavna v ostvaritv* tega gospodarskega bloka. Angleži trdijo namreč, da bi se Zapadna Evropa rada gospodarsko osamosvo* jila, trgovala s celim svetom in v slučaju vojne med Anglosaksonci in komunisti ostala nevtralna kot neka »tretja sila«. — Tudi ta misel ne bi bila napačna, saj Evropa je že dovolj krvavela.	(Konec)
BOŠTJAN FRANKO:
Zadnji dneoi pctlfeega mučenika
POVEST IZ MISIJONSKEGA DE* LOVANJA V SEVERNI AMERIKI
»Jaz delam to, kar je Bog na križu zahteval od bledoličnikov in rdečekožccv.«
»Mogoče je tvoja beseda resnična; vendar ne sme napolnjevati Timan* kovega srca, vsaj sedaj ne.«
Globoka žalost je odsevala na misijonarjevih potezah. Še malo dni in dospeli bodo v Andagaron, vas krvoločnikov medvedov. Kaj jih čaka med smrtnimi sovražniki Hu* roncev in belih? Najbrž grozna smrt. Zato je duhovnik reMio odgovoril: »Potem bi mi bilo ljubše, če bi mo* gel sam umreti.«
»Tvoja puščica me je umorila,« je zaklical mladenič razburjeno. »Vem, da ima oče molitve mater, k> ga je
ljubila. Stanoval je v hiši, kot so v Quebecu, spal je na mehkih bla* zinah in jedel snežnobel kruh. Se* daj zmrzuje pozimi, uživa malo sla* no meso in leži na trdi drevesni skorji. Ondessonk, vse to ve tvoj sin Timanko in ker ve, zato so nje* gove roke vezane.« Iztegnil jih je proti misijonarju. »Nočem, da bi jih kdo razvezal, dokler oče ne more dvigniti svojih proti zvezdnatemu nebu. In jaz, Timanko, Chionatov sin, hočem raztrgati tvoje vezi. Oče, reci, da še prebivam v tvojem srcu.«
»Da, še; bolj kot ti pa Veliki duh.«
Indijanec je stresel z glavo, kot da bi hotel s silo odstraniti jz svoje duše grenak vtis, ki so ga povzročile zadnjo besede. Polagoma pa se je zopet umiril in ne da bi zinil besedi* eo, je poslušal misjonarjevo pripo* vedovanje o Velikem duhu in nje* govi ljubezni do ljudi.
Ko so pa prekoračili reko Mohawk in so se kmalu nato zabliskale v sončnih žarkih iz visokih debel na* rejene ograje jrokeške vasi Andaga* ron in je stražnik hitel javljat pri*
hod ujetnikov, takrat je nanovo vzplamenelo Timankovo plemensko sovraštvo. Molče je zrl na -rokeško vas. Samo enkrat je hlastno vprašal: »Oče, kaj boš storil, če ti bo glavar* jeva žena, Huangova žena —poudaril je to besedo —, hotela pr: prihodu odščipniti palec desne roke, ali če ti bo glavarjev najstarejši sin, Huan* gov sin, hotel žgati prsi z žarečim ogljem?«
Misijonar je pogledal proti nebu. »In moj sin Timanko?« je vprašal nato.
Indijanec je povesil oči.
V	vasi se je začela medtem mr* zlična delavnost. Otroci so kriče te* kali od koče do koče in javljal: veliki dogodek. Starci in babe so se zbirali in se oboroževali s šibami in prckljami.
»Bledoličnik, duhovnik je ujet,« so vriskali eni>.
»In z njim Timanko, eden naj* hrabrejših huronskih vojščakov,« so dopolnjevali drugi.
Kmalu so stali vsi v vrsti med pr* vo in drugo ograjo. Divje vpitje je
sprejelo ujetnika, ki so ju privedli počasi do vaških vrat. Potem so vsi utihnili. Na dano znamenje je pri* stopil Tonneranout, razvezal ujetni* ka in ukazal Huroneu, naj stopi pred bledoličnika. V istem trenutku so se dvignile š;be, eden stražnikov je su* nji Timanka v hrbet in zapovedal: »Naprej!«
Mladenič se je mirno obrnil in pomeril Irokeza od nog do glave. Misijonar je pa zaklical stražniku z močnim glasom: »Ali si pozabil na Huangove besede: »Nihče naj se ne drzne skriviti Timanku le en las?«
Pogumno sta korakala naprej: no* bena šiba ni padla. Bledoličnikova odločna beseda jim je ohromila roke.
Prišli so do druge ograje. Tam je stala Huangova mlada žena in dr* žala v roki ostro brušeno školjko Zraven nje pa je bil majhen poba* lin; obraz so mu razdejali izpuščaji; v posodi je držal žareče oglje.
Predrzno je stopila k misijonarju; Timanko pa se je oklenil duhovnike* ve roke in rekel mrzlo; »Tako, sedaj
razreži mojo roko;Ondessonku pa sc ne sme približati nobena irokeška baba.« Timanko je te besede 1ako zapovedovalno jn hkrati zaničljivo naglašal, aa se, je ženska plahe u« maknila. V istem trenutku pa jc priskočil deček, vrgel žareče oglje misijonarju v obraz in hotel zbežati. Toda Timankova pest ga jc zgrabila in prodno mu je kdo mogel braniti, je vrgel otroka v »elikem loku od sebe, da je močno udaril ob zemljo.
Vsi so prestrašeno obstali. Potem pa je nastala zmešnjava, začelo so je divje kričanje in preklinjanje. Huronec je takoj ležal zvezan na tleh. Duhovnik pa je hitel k dečku, da bi ga dvignil. »Črna suknja ga hoče ubiti,« je zaklical neki glas, »rešite Krina, Huangovega sina!« Mati je priskočila in potegnila patra proč. Ko pa je videla, da se leskeče solza v njegovem očesu, je sopihaje vzkliknila: »Črna suknja joče, črna suknja joče.«
»Ondessonk, tj jočeš zaradi zveza« nega Timanka, ne res?« je vprašal Huronec.
Povečanje našega lista in Sklad L. Kemperleta
Ker postaja naš list z dneva v dan bolj važen in pomemben, smo se odločili za prihodnje leto povečati njegovo obliko. Tako bomo dobili več prostora in bralcem nudili več poduka.
Ker se pa naš list že v svoji današnji obsežnosti bori s finančnimi težkočami, smo sklenili pozvati vse svoje prijatelje in somišljenike, da bi začeli zbirati že sedaj darove za sklad t L. Kemperleta, ki naj do prihodnjega novega leta zbira darove za to povečanje lista.
Obračun bo priobčevan vsak mesec. IS a j bi spomin na našega rajnega urednika ganil srca dobrotnikov v toliki meri, da bi nam bilo to povečanje našega lista omogočeno!
Torej na delo za L. Kemperletov sklad!
DaOBPBlaSBl
Šent Lenart v Benečiji
V	nedeljo 11. junija je bila pri nas nova sv. maša, ki jo je daroval naš domačin pater Lovrenc Osgnach jz Ošnjega v naši župniji. Novomašnik je misijonar jz reda čast. Combonija ter sorodnik treh drugih duhovnikov, med njimi znanega filozofa patra Avguština Osgnaca, ki je za profe* sorja na univerzi v Washingtonu. K novi maši se je natrlo ljudstva iz vseh bližnjih in daljnih vasi. Pridi* gal je kapucin Peter Hvalica iz Brnasa. Novega mašnika smo sprem* ijali v procesiji od doma v farno cerkev, popoldne pa je pel zahvalno pesem v stari farni cerkvi sv. Leo* narda, kjer je bil tudi krščen. Pater Lovrenc bo ostal med nami še en
»Ameriška Domovina" in »Katoliški glas"
List »Ameriška Domovina« je v svoji številki z dne 12. maja t. 1. ponatisnila naš članek iz velikonočne številke:	»Naši	stari	romarji«. V
članku je nekaj novih zgodovinskih ugotovitev o ljubljanskih škofih. Mi se ponatisa veselimo, obžalujemo samo, da list ni povedal, odkod ta članek ponatiskuje.
Sv. maša za jugosl. žrtve komunizma v Franciji Slovenski duhovnik in vodja kato*
»Da, res zaradi tebe.«
»Ali ste slišali, strahopetni med* ved je? Ljubezen do Timanka kali Ondesonku pogled.«
Jeza Irokezov je dospela do vr* hunca. Ženske in otroci so se zaga* njal v Huironca, toda stražniki in starci so jih vedno odgnali. Tudi grožnja: »Huango noče!« je učinkova* la. Zato so pastili Timanka, ki so ga stražniki privezali na drevo i.n vlekli bledoličnika na mesto zboro* vanja, da bi tam nad njimi ohladil' svoje maščevanje.
Mesec je že začel vzhajati, ko se je hrum polegel. Dva stara Irokeza sta peljala mimo Timanka s krvjo oblito postavo in jo pahnila v majhno kočo.
»Strahopetni medvedje!« je zakri* čal Huronec. »Nobena tožba ne prestopi Ondessonkovih ustnic; toda ali niste čutili, da se je tresla zem* lja vsled vaše podlosti?«
Možje niso nič odgovorili. Kmalu je ugasnil ogenj za ognjem pred ko* čarni in pod iskrečimi se zvezdami
mesec, nato pa pojde na Portugalsko, da se tam nauči jezika, ki ga bo ra* bil v Mozambiku, kamor misli iti misijonarit.
JamlJe
Kar pomnijo ljudje, se še nj na cer* kveni shod sv. Antona v Jamljah zgodilo, da bi morali prenesti procesijo na popoldan. Pa smo prav hvaležni Bogu za prepotreben dež, saj je kljub temu lepo izpadla vsa slovesnost v splošno zadovoljstvo. V delno prenovljeni cerkvi so nam lepo prepevali cerkveni pevci ob spremljavi novega harmonija. Naš g. dekan, msgr. Novak pa je v vzpodbudnih besedah vabil Jameljce, naj skušajo čimbolj posnemati svo* jega velikega farnega zaščitnika.
liške misije v Franciji, č. g. Čretnik je 7. maja opravil slovesno službo božjo za vse jugoslovanske mučen'* ke, za škofe, duhovnike, redovnike in redovnice, kj so jih in jih še pre* ganjajo komunisti v Jugoslaviji, za vse, ki so zaprti, bili internirani in deportirani in za vse Jugoslovane, ki so žrtvovali in trpeli za svojo vero, pravico in svobodo. Slovesnost je vodil in tudi govoril nadškof Beaus* sart. Službi božji je prisostvoval tudi Msgr. Blanchet, naslovni škof leroškj in rektor Katoliškega inštituta v Parizu.
je mirno ležala velika vas, kakor da še ni nikoli videla gorja ali izvršila slabega dejanja.
*
Ko je povsod vladala globoka ti* šina, je smuknila žena z jokajočim otrokom v naročju v kočo ujetega misijonarja. Pri vhodu je legla na tla in tiho zaklicala. Takoj se je prikazal beli mož. V svetli mesečini je spoznal Huangovo ženo in njene* ga sina. Žena je plaho pogledala tujca. »Bledoličnik jc jokal,« je rekla, »naj ozdravi mojo in Huan* govo edino tolažbo.« Sklonila se je nad dečka in pokazala roko, ki je začela otekat'.
Misijonar je pozabil na lastne ho* lečine. Rahlo je pritegnil dečka k sebi, ga božal, da bi mu pregnal strah jn spravil nenadoma s hitrim, varnim prijemom kosti v pravo lego. Potem je roko trdno obvezal, pogle* dal prijazno dečka in ga izročil ma* teri. Tudi otrok se je smehljal in zaklical: »Nobene bolečine r.e čutim
Smrt rojaka v Ameriki
Dne 10. maja je umrl v Clevelan* du na svojem domu po trimesečni bolezni g. Kristijan Kalin doma iz Plač pri Sv. Križu na Vipavskem. Mož je bil rojen leta 1885. in se je izselil v Ameriko leta 1912. V Arne* toki si je precej opomogel ter za* pušča ženo in štiri otroke: Doma ima še 2 brata.
Sv. Višarje
V	soboto 24. t. m. na praznik sv. Janeza Krstnika se po dolgih zim* skih mesecih zopet prične na Sv. Višarjah redna služba božja. Ob de* lavnikjh bo redno sv. maša vsak dan zjutraj ob 8. Zvečer pa bodo ob ange* lovem eeščenju večernice. Vedno bo tudi prilika za sv. spoved. Ob ne* deljah in praznikih pa bosta stalno dve sv. maši ob 7. in 10. Ob večjih romanjih, ko bo več duhovnikov, bo* do sv. maše tudi v bolj zgodnjih urah. Kakor lani bo tudi letos opravljal Sv. Višarje č. g. Jože V:dmar.
f Alojzij Kastelič
Dne 26. februarja 1950 je umrl v Nišu v Srbiji eden izmed najsta* rejših slovenskih salezijancev g. Alojzij Kastelič. Rojen je bil v Stični leta 1883. N.p.v.m.
Ribolov v Soči
Goriški poklicni ribiči se pritožu« jejo, da se je zopet razpasla zloraba, s katero nekateri na zločinski način mečejo v vodo različna močna raz* streljiva, katera uničijo v vodi vsa živa bitja. Res, da tako dobe neko* liko rib, uničijo pa istočasno vso ribjo zalego.
Stavka v podgorski predilnici
Včeraj je stopilo v stavko de* lavstvo v podgorski tekstilni tovarni, ker vodstvo tovarne ni sprejelo skupne delovne pogodbe.
Most v Stračicah
Kakor smo že poročali, je most v Stračicah zopet zaprt za ves promet. Poprava mosta bo stala malo manj nego 3 milijone lir. V teku so poga* janja za razdelitev teh stroškov med občino in tovarnam'.
Protest zoper divjanje motornih vozil
Obč. svetnik M. Birsa je vložil na goriškega župana naslovljen pro* test zoper divjanje motornih vozil po mestu, ki ogrožajo življenje pešcem.
Šolska raztava v Trstu
Državna slovenska nižja industrij* ska strokovna šola v Trstu*Rojan vabii na ogled razstave, k; se bo otvcrila dne 20. t. m. ob lih in bo odprta do 29. t. m. Razstavila sc
več!« Žena pa se je vrgla na kolena in poljubila roko belega moža, ki jo je še pred kratkim hotela pohabib.
6. ISKANJE
Fernan in Chionata sta poznala divje šege in navade Irokezov. Zato sta iz krvavih sledov takoj spoznala, kaj se je zgodilo z ujetnikoma. Ve* dela sta, da sta prestala prvo muko. Kje ju pa čaka zadnje trpljenje, smrt?
Preiskala sta vse smeri. Trčila sta samo na eno sled, namreč na pot. ki so jo ubrali lrpkezi. Njuna naloga je bila jasno začrtana; zasledovat morata odišlega sovražnika, splaziti se k njemu in na ta ali oni način poizvedeti za misijonarjevo jn Ti* mankovo usodo. Neutrudno sta pro* dirala skozi gozdove in travnike, črez gore in doline. Počivala sta redkokdaj; samo v vročini poldneva sta si gasda žejo pri kakem studen* cu ali prežala na kako divjačino. Vsak dan so se množila znamenja, da so bližata sovražniku. Nekega ve*
bodo deška in dekliška ročna dela. joleg tega bo pa tud: mala ku,;na* r č: a razstava II! razreda
Ob zaključka šolskega leta v Gorici
V	četrtek 15. t. m. je bila zaključ* na šolska maša za vse slovenske srednje šole v Gorici, in sicer v stolni cerkvi. V lepem redu so prišli dijaki pod vodstvom svojih profe* serjev ter so tudi v cerkvi pokazali prav dostojno obnašanje.
Človek je vesel, ko gleda našo šolsko mladino, ki je ne moremo odrekati dobre volje in veselja do šole; istočasno pa ga žalosti misel na številne ovire, ki se našim šolam stavijo na vsak korak. Začnejo se doma, ko sosedje, zlasti v mestu, dostikrat s prezirom gledajo na one, ki pošiljajo otroke v slovenske šole. S šovinizmom napihnjenim Goriča* nom se zdi kar zločin zoper italijan* sko domovino, če kdo pošlje otroka v slovensko šolo. Zato morajo slo* venski zavedni starši in otroci mar* sikako pikro opazko požreti, ker so zvesti svojim narodnim šolam. Nove težave nastanejo potem v šoli, kjer višja šolska oblastva z drobnogle* dom preiskujejo, komu bj lahko pre* povedali obisk slovenskih šol. Na ta način so letos marsikomu stori; izgubiti šolsko leto, ko so jih po bc* žiču nagnali iz državnih šol s slo* venskim učnim jezikom. Ne zadnja težava pa prihaja našim dijakom od tod, ker je program zanje težji ne* gc za njihove tovariše na šolah z italijanskim učnim jezikom, saj se morajo poleg materinščine učit; še italijanščine, k' je državni jezik. Kljub temu so naši dijaki pogumni in se težav ne strašijo, ker se zave* dajo, da jim le šole v materinem je* ziku morejo dati pravo izobrazbo in vzgojo za življenje. Dobro izobraže* na in prav vzgojena inteligenca pa končno ni, v prid le svojemu narodu, temveč še bolj državi, kateri služi. Zato se nam zdi, da italijanski dr* žavi, najbolj škodujejo tisti narodni nestrpneži in kratkovidni oblastniki, ki ovirajo razvoj slovenskih šol ter s tem širijo narodno sovraštvo in mržnjo, ki nista še nikoli nikomur koristila.
Amerika v številkah
Z električno žico, ki jo bodo upo* rahljali za nova podeželska omrežja v letošnjem letu, bi lahko sedemkrat ovili zemljo.
*
Ameriških poročenih žen (med 15 in 49 leti) je 26 milijonov. Deset mi* lijonov sedemsto tisoč teh ima otro* ke v starosti pod pet let.
*
Američani porabijo letno 8,630.000 ton sladkorja, to je okoli 60 kg na osebo.
*
Leta 1949 so izdelali v Združenih državah 445 milijonov parov obutve.
čera pa je Chionata zmagoslavno javil z visoke smreke:	»Stražni
ogenj, stražni ogenj!«
Vest je bila dobra. Fernan je sple* zal na drugo drevo tik prvega. Ko* maj pa se je ugnezdil, že mu je Indijanec zašepetal:	»Še en stražni
ogenj! Kaj vidi gromovnik Fernan?«
Fernanovi pogledi so drseli preko holmovite pokrajine. »Oči belega moža niso tako bistre kot oči rdeče* ga toda vseeno mi pravijo, da ta* borijo tam v daljavi ljudje in da le* ži na holmu, ki sc na jugu nagiblje proti reki, drug tabor.«
»Gotovo gre Beli medved z vsem' svojimi vojščaki proti bledoličnikom 'z Quebeca.«
»Ali pa so naši prijatelji Algon* kinci blizu.«
Veselo upanje je navdalo oba mo* ža , dasiravno sta dobro spoznala nevarnost, ki jima je pretila. Skraj* na previdnost je bila na mestu: sovražniki bi jjh lahko ravnotako /a* jeli kot Timanka. Med smrekami sta si pripravila prenočišče; toda med*
(TŠPOR T -m
Največja letošnja športna priredi* tev bo svetovno nogometno prven* stvo v Rio de Janeiro (Brazilija)
Udeležbo je prijavilo 13 držav, /čreb je določil naslednjo razvrstitev;
1) Brazilija, Jugoslavija, Švica, Me* h'k a.
2). Anglija, Španija, Združene države, Čile.
3) Italija, Švedska, Paragvaj.
4) Urugvaj Bolivija.
Kvalifikacijska srečanja pričnejo
24. junija. Splošno mnenje je, da se bodo plasirale za finalno borbo Bra* zdi ja, Anglija, Italija jn Urugvaj; vendar pa presenečenje ni izklju* čeno.
Jugoslovansko representančno moš* tvo je sestavljeno tako»le:
Mrkuš'č * Horvat, Colič * Čajkov* ski 2., Jovanovič, Djajič * Ognjano* vič, Mitič, Tomaževič, Bobek, Čaj* kovski< 1.
.*.■
Kakor poročajo iz Rio de Janejra, je v sredo ponoči prispela v brazilsko prestolnico jugoslovanska nogo» metna reprezentanca. Na letališču so jo sprejeli zastopniki jugoslovanske* ga poslaništva, delegati brazilske no* gometne zveze in številni novinarji.
Naslednji dan dopoldne so imeli jugoslovanski nogometaši prvi tre* n n g, v četrtek pa so prisostvovali tekmi med brazilsko reprezentanco in moštvom Vasco de Gama, ki so jo zaključili z zmago reprezentance z izidom 8*1.
Jugoslovanska reprezentanca bo ostala v Rio de Janeiru do srede 21. tega meseca odkoder bo odpoto* vala z letalom v Belo Horizonte, kjer se bo srečala s Švicarsko re* prezentanco.
DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLA3«
N.N. iz Gorice 500; zbirka v cer* kvi pri Sv. Ivanu Trst, za kat. tisk 3300; Devetak Marija, preplačilo
220; gospa Slama 1000; zbirka med slovenskimi verniki tržaške salezjjan* ske župnije 1740.— Fr
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE
N.N. 208; Žižmond šimen 400; spoštovana gospa Paveskovič precej oblek in obuvala v dobrem stanju; neimenovana -n Boljunca 2000; s po* štovana g. štekar iz Števerjana 30 kg izbornih črešenj; zbirka A 245; namesto cvetja na grob pok. g. šte* fana Breganta daruje družina čuk 2000; N.N. iz Gorice 500; v spomin na umrlo mamo Marijo Bizjak da* rujejo njene hčere ob obletnici njene smrti 3000.— Fr
Vsem dobrotnikom srčna hvala in zagotovilo molitve!
Namesto cvetja na grob, daruje slovenski tretji red sv. mašo za pok. Leopolda Kemperleta, ki bo v četr* tek zjutraj ob šesto uri pri Sv. Ivanu.
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
tem ko je eden spal, je drugi stra* žil. Ob jutranjem svitu sta zapusti* la svoje skrivališče jn prodrla skozi grmovje. Nobena stvar ni ušla nju* nim pogledom, nič njunim napetim ušesom. Sedaj jjma jc prekrižal pot majhen potoček. Ch:onata se je že silno zaletel, da bi ga preskočil, ko ga je Fernan potegnil nazaj.
»Kaj hoče beli brat?«
Fernan je položil prst leve roke na ustnice in pokazal desno na dru* gi breg.
Tih »Uff!« je bil Hurončev od* govor:
V	grmovju je visela pisana puščica in malo proč jc ležala na trati steg* njena postava, ki se je zdela mrtva.
»Irokez!«
»V črni bojni barvi.«
»Puščica pa nosi barvo Algonkin* cev.«
Ali se je tu vršil boj med obema sovražnima rodovoma? Ali so bile zahrbtne zvijače na delu? Mogoče sta že zašla v zasedo?
(Nadaljevanje)
S koriero na Repentabor
Na tabor narodne pesmi na Repen* tabru bomo iz Gorice šlj z avtoko* riero. Kdor se želj pridružiti gorjške*
n.u zboru, naj se čimprej zglasi v dobrodelni pisarni na Placuti št. 18/1 vsak delavnik od 9. do 12. ure.