KATOLIŠK CERKVEN LIST. „Danica" izhaja vsak petek na eeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr. V tiskarniei sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide .Danica .lan poprej Tečaj XL. V Ljubljani, 16. kimovca 1887. List 37. Katoličani, v Rim, le v Rim! Pod takim napisom dunajski veliki odbor za papeževo zlato mašo budi katoličane k romanju, k božji poti v Rim. Tisuč osem sto let je, odkar vse kerščanstvo s svetim spoštovanjem misli na tiste mesta, kjer je bil Zveličar sveia rojen, koder je hodil, učil in kjer je umeri, in mnogi so od nekdaj med naj večimi nevarnostmi božjepotvali v tiste svete kraje, prizadevali si celo za kerščanstvo jih pridobiti. Ravno tako pa se tudi ves katoliški svet skor že ravno toliko časa ozira z veseljem in hvaležnostjo in rad potuje v tisto mesto, v ktero je Bog posadil prečudno Skalo, na ktero je zidana njegova sveta Cerkev — to je: Rimsko mesto. Rim je mesto, sveto mesto, v kterem je sv. Peter, pervi namestnik Kristusov, četert stoletja živel in delal, od koder je vladal mlado Cerkev Kristusovo, v kterem je s sv. Pavlom vred mučeniško smert preterpel, in kjer ta sveta aposteljna tudi počivata. Rim je od sv. Petra dalje središče vsega katoliškega sveta. Rim je sveto mesto, v kterem je stotisučero mož in žčn, bogoljubnih mladenčev in devic pridobilo si palmo zmage, za ktero so svojo kri prelili, in kjer se hranijo njih svete trupla v čudovitih podzemeljskih katakombah, kakoršnih sicer na vesoljnem s»etu nikjer m videti. Rim je mesto Božje na zemlji, v Rimu in iz Rima je milijone ljudi našlo svojega Boga in pravo vero pa tisti mir, ki ga svet ne more dati. Iz Rima so izhajali in izhajajo poslanci svetega evangelija, kteri so vero in čednost, resnico in omiko, oliko, uglajenost nosili in še nosijo brez preneha narodom vsih peterih delov svetš,. V Rimu in iz Rima je veliko v veri slabih prejeloy toliko versko moč, da so do konca svojega življenji bili potem pervi vojskovalci za resnico, junaki čednosti in žareče svitli zgledi za svoje verstnike in za potomce. Kteri verni katoličan bi se torej ne razveseljeval in ce navduševal, ako se spominja vsih tistih dobrot, ki so svetu prihajale iz Rimskega mesta! Kteri verni katoličan bi pri tacih spominih ne čutil hrepenenja, da bi to po svoji lastniji edino mesto vesoljnega sveta obiskal in v njem — če tudi malo časa — muditi se mogel? Milijoni katoličanov v teku stoletji je imelo to kopernenje in so ga tudi spolnili. Velikrat so mnogi kristjani to pot storili med naj večimi nevarnostmi. Cesarji in Kralji so ravno tako kakor vsakdanji občani in delavci segli po popotni palici, da bi saj enkrat v svojem življenji molili na grobu apostoljskih pervakov, vidili Njega, kteremu velja beseda: ,.Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva." Bili so časi in prilike, da je bilo v Rimu ob enem stotisuče romarjev. Taka prilika se ravno zdaj nastavlja: V dan 31. grudna (dec.) tekočega leta bode preteklo 50 let, odkar so naš sv. Oče Leon XIII, naj višji pastir vsih narodov, kot novoposvečen mašnik imeli novo mašo. Ves katoliški svet naj se v deleži zlate maše naj višega mašnika na zemlji! K temu je dana vsim priložnost s tem, da kaj darujejo za zlato mašo, ktero bojo tisti dan sv. Oče opravili za vse kerščanstvo. Drugi zamorejo napraviti kake izdelke za Vatikansko razstavo; nekteri pa tudi sami romati v Rim osebno sv. Očeta počastit ter vošit jim srečo. Iz tega namena se 1. prosenca 1888 začno romanja v Rim iz vsega katoliškega sveta. Na Dunaju je veliki odbor vstanovil poseben odsek, ki ima oskerbeti to romanje, kar se more, naj bolj zložno in ceno. Ta odsek že dela in bo oskerbel potrebne reči za popotvanje na železnici in za stanovanja V Rimu. (Konec nasl.) Don Bosko in Salezijanci v Ekvadorski republiki. Išim blagim čitateljem je že znan DonJJosko, ^erYi pedagog današujega in. zanesljivo rečemo, časov po sv. Ignaciju iu velikem Frančišku Salez. gim je tudi znano, da, današuje dneve se snuje presek Pauamske ožine, ki veže obojno Ameriko. Kadar bo to velikansko delo doveršeno, se prične zveza in občenje med Atlanškim in velikim ocejanom ali Tihim morjem, io tako se bo skrajšalo in močno zlajšalo popotvanje iz Evrope v Ekvadorsko ljudovlado. Ta republika že zdaj ima mnogo Italijanov, ker znano je, da pod sedanjo vlado se mnogo Italijanov izseluje iz Laškega v razne amerikanske kra e in prav imajo, kajti kteri pravi katoličan bi imel veselje živeti pod vlado, ki je oropala njegovega verskega poglavarja! Na sedanjem Laškem se zdaj čuti zadovoljuega le samo tisti, kteremu je prihodnje življenje 29. briga. V ekvadorsko deželo tedaj se je ozerl tudi Don Bosko. Ze je Bosko s svojimi vstavi za ljudske sinove, djal bi. obsejal Italijo; že je po svojih gojencih, izučenih v njegovi šoli in naj>olnjenih z njegovim duhom, prižgal luč sv. evangelija in nesel dobrote kerščanske olike do zadnjih zemeljskih mej, kakor je Patagonija iu Ognjena zemlja: že je vstanovil lepo število hospicev, šol za dumačiuske sinove in naseljence po Argentinski republiki, po Urug\aj-u, po Braziliji in Čileji; in po vsem tem in drugem zdaj pripravlja delati ravno to v omenjenem oddelku južue Amerike. V mesto Quito, ki je oudotna stoljnica, bode v bližnjem mesci vinotoku (okt.) pričel pošiljati množico Salezijancev (svojih učencev, mašnikov in svetnih), ki bodo jeli delati za umetnosti in rokodelstva v prid ubožnih dečkov ondotne republike in tudi Italijanov, ki ondot prebivajo. (Tako Bisko z vero in oliko vred razširja samo po sebi tudi italijansko narodnost — in vendar so masonski Italijani tako butoglavi, da vero in duhovne čertijo in preganjajo!) In še več. Zraven tega, da Bosko pomaga v pričujoči sili, ou dela tudi enako za prihod-njost On gre naprej pred italijanskimi množicami, ktere se bodo po preseku ožine naseljevale v onih krajih, za njimi bodo prihajali njihovi bratje, in mlajši bodo v Salezijancii nahajali si učenikov, svetovalcev, ki se bodo za nje pečali, govorili njihovo besedo, jih bojo učili in jim pomagali, da si v živem spominu ohranijo mater domoviuo. Salezijanska gorečnost pa s tim še ni pri kraji; poiskali bodo divjaških rodov, ki žive daleč po starih in gostih gozdih in ne pozuajo ne Boga in nobenih kulturnih cačel. Iz stoljuega mesta ondotne republike, kakor iz delavnega središča, iz glavnega taborja bodo Salezijanci izbijali preiskovat druzih okrajin in pridobivali jih bodo veri in oliki. S takim djanjem bojo pospeševali korist deržavno. razveseljevali sv. Cerkev z novinci sv. vere. pridobivali izvoljenih duš za nebesa. Don Bjsko, Kakor koli telesno utrujen s tolikimi preteklimi deli. je vender še vedno kakor v mladenškem cvetu z bistrim umoru iu čver»to voljo. Kolikor se da po človeško soditi. ak«» se bode izseljevanje godilo v tej meri kakor zdaj, bojo amerikanske pokrajine, zdai še divjaške, v dveh ali treh človešKih dobah postale naj rodovitniše p.)l)aue iu ledine; vstale bodo sredi njih zale mesta, polne olikanega prebivalstva; prebrazdovale jih bodo dolge železuišKe proge, njihovi mnogi hribi bodo prekopaui. kakor so Apenine in Snežniki, piše rBolletino Sales." v lorinu. To je blagoslov sv. Križa in se gotovo po Boskovih napravah tudi doseže, — če le ne bo za to blaženo oliko iz Evrope poznejše čase se vsilila tista olika, ki utegne Boskove križe iz učilnic metati, Ime Zveličar-jevo od šolskih poslopji zbrisovati, na vsako pest soli in na vsak ječmenov snop dajatve nakladati, učne naprave prepovedovati itd., zraven tega pa še vedno strašiti z gnjusobno vojsko. Nu dobro, tolaži se „BollettinoM dalje: Kadar bode dostojno število Salezijancev po glavnih amerikanskih mestih, kadar se vstauove števil oi sedeži med neolikanci iu divjaki, potem nam bode p»aoj bridko viditi, da le vsako leto toliko tisuč rojakov prejadra v Novi svet. Potem pri zadn.em poslovu ne bode treba govoriti svojim soderžavljanom: Vi tukaj zapuščate priserčne prijatelje, toda ne boste našli druzih tam; tam bodete med drugimi nahajali sinov sv. Frančiška Šaleškega, gojencev Don- Boskovih ... Pojdite torej zaupljivo iu mirno, kajti iskaje tam doseči časno srečo, ne bodete v nevarnosti zgubiti naj veselejšo srečo v nebesih. (Kako grenko je to očitanje za uove laške framasone, pa tudi kolik nauk za vse liberalce, ako bi ne bili gluhi io slepi!) Sklepa se poročilo z opombo, da to novo Boskovo početje je tako, da naznanilo taistega utegne zadostovati namesto vsakega prij>oročevanja. Kdo, ki ima ljubezen in vero, kdo, ki ima človeške občutke, bi ne podpiral moža, ki se pri doverševanji tacih del v vsem zanaša na očitno dobrodelnost? Na vprašanje nekterih družin je rBollettinow naštel nektere Salezijanske kolegije po Laškem, v ktere se jemljo mladenči v odgojo in daljne študije ter imajo starši poroštvo za čeduost in zdravje svojih sinov. Pervi je „Oratorij sv. Frančiška Salez. v Torinu." Dalje so: vstavi sv. Vincencija Pavlj. v Sampierdareni, sv. Petra v Niči, sv. Križa v Luki, sv. Pavla v Speciji, poljodelska kolonija v Nlolijaoi Beneški, hospic M. Brezmadežne v Florenciji in sv. Benigna v Canavesi, kolegiji v Borgo S. Martino, Penango, Laozo Torinese. Varaci. v Alasiju, Este, v Magliano- Sabinu, in Randazzo v Siciliji. V teh vstavih so Boskove začetne in gimnazijske šole po vladinih programih. V Alassiu je tudi licejski tečaj. Skoro v vsih ste dve stopnji plače; perva po 35—40 lir, druga po 24—30 lir na mesec. Potrebno pojasnilo dajejo dotični vodji, ali pa tudi sam Bosko, napis: „A1 Sac. Giovanni Bosco, via Cottolenffo, n. 32, Torino." Zvel. Andrej Bobola. slovanski sv. mučenec, veliki poljski misijonar in ud Jezusovega društva. (Njegovo življenje, in smert redkega mučene* in čudeži.) Spisal po izvirnikih Alfons Luznik. (Dalje.) §. 3. (BI. Andrej postane j»redstojnik. Njejrove apostoljske uiisijej. Tedanji litvanski provincijal Nikolaj Laociz, mož zelo duhovit iu pobožeu, spozna kmalu Andrejeve zasluge in posebno nadarjenost, ter ga že 1. 1031 imenuje predstojnika na bobemiskem sedeži. A da si ga je vsega skerb in ljubezen tudi v tem novem dostojanstvu, vendar se mu zdi ta delokrog le še preozek proti veliki njegovi želji, zatajljivosti za blagor bližnjega. Zato prevzame še težavni nalog pridigovati tudi v župnijski cerkvi vse praznike. Na njemu lasten način zua tukaj podajati mnoštvu svojih vernih dušno hrano ob enem okusno in tečno; zaradi česar ga ljudstvo velikim dušnim pridom občuduje in ljubi. Njegovo darežljivo zatajevanje je bilo sploh tako znano, da ko so moskovski napadi že hudo pretili jezuitovskim kolegijem onih krajev, niso očetje nikjer razen pri bi. Andreji iskali zavetja; kajti predstojeval je tako, kakor bi bil višji od svojih tovarišev le samo v ljubezni in skerbi za skupni blagor in varščino. Brez vsake sebične misli, z jasnim umom in trudom očituje svojo vneto oskerblji- vost in sebe kot sredoločje svojega kroga. Priznali »o njegovi tedanji pcdložniki, da je bil bi. Andrej v istini v tem kakor veliki apostelj, namreč vse vsem. Kako vesten, neumoren in resnicoljuben da je bil. vidi se iz posebnega načina, kako natančno je vodil in vrejeval svoje zapisnike, v ktere je zapisoval imena, zasluge in razne zmožnosti svojih podložoikov. Ker je ceuil to dolžnost kot prevažen posel, opravi med vsakim vpisovanjem gorečo molitev, iu še le po resnem prevdarKu zapiše, kar mu resnica narekuje. Sporočila tedaj niso bila samo razumna, ampak tudi koristna, kakor se to vidi pri onetn slovečem Jakopu Brantu, kterega je bil označil kot najsposobuišega. občevati v duševnem obziru z bližnjim, pa tudi srečno doveršiti ktero si bodi podjetje oa čast Bogu, ako bi ga društvo v to izvolilo. To za Branta tako vgodno menitev ovenča sijajin izid. Postal je namreč ta oče izversten učitelj samostanskih učencev, kterim je vcepljal morjenje lastne volje, ponavljajoč jim pogosto ma: „Čem manj boste sv^ji, tem več boste Božji." Štel je mnogo izverstnih učencev. Ko bi. Andrej odloži p edstojniško čast, oberne ves svoj trud na apostoljsko delovanje. Odslej mu ni drugo na skerbi, nego duše pridobivati nei>e*om, kar se mu s tem večjim vspehom posreči, čem več je bilo videti, da ga je sam Bog oborožil in previdil z vsemi za oznanjevanje Božje besede potrebnimi darmi in pred-stvi, namreč s polnim glasom, s ktepkimi persi, zvesto pomnivnostjo in redkim razumom. Verbu tega bil je še je oseba lepega stasa (rasti), prijetuega obraza in moškega kretauja, gladke besede in izreke. Vsa ta redka izveršftina se je kaj harmonično vjemala s krotkostjo njegovega k miru se nagibajočega duha. da je vsled svojega krasnega izraza zanimal poslušavcev serca in podžigal vse blage občutke. Vse je bilo čudežno vrejeno v njem in ua njem. Velika je bila vselej gnječa poslu-šavcev, bodisi ko je z leče pridigoval ali se duhovito razgovarjal v posebnih krogih, in mnogo izmed njih si je odperlo oči ter spoznalo nečimernost sedanjih stvari obernivši se z ljubeznijo proti blažeuemu življenju prihodnjemu, ter so dali slovo svetu in so pristopili ali v Jezusovo društvo ali v kak drugi red. A še le prav velino število je bilo meščanov in plemenitašev, ki so s krive k pravi veri bili privedeni, kauor tudi poprej omahujočih in odsihmal gorečih vernikov, ali prej naj termoglavniših razkolnikov iu odslej v naročje rimske Cerkve pripeljanih kristjanov; med temi slujeta dva župnika razktlnika, ki sta bila po bi. Andreju preučena, in sta s svojima velikima farama vred prestopila k rimskemu občestvu. Vsled tolikih nad peklom dobljenih zmag slovel je bi. Andrej pri verstnikih kot lovec duš, kterih je na tisoče otel peklenskemu žrelu Zarad svetosti svojega življenja sloveči o. Janez Lukaševič, ki je našega svetnika slišal pridigovati, pravi, da ni videl bolj vnetega govornika, in da mu j« streli enako treskala Božja beseda iz ust, dočim med poslušalci ni bilo še tako terdovratnega grešnika, ki bi se ne bil vdal njegovi silni oblasti. Bodisi da je pridigoval v mestu ali v vasi. povsod ie imel naj koristniših vspehov. Polen apostoljskega ognja bil je bi. Andrej še poseben čaati-telj in preslavljavec Marije Device, in vnemal je ljubezen do nje v vseh poslušavcih, sosebno mlajših. V vsem, kar se bere o njega verski gorečnosti, razločuje se jasno njegovo junaštvo, in po vsi pravici sme se o njem terditi to, kar so pisali afrikanski misijonarji o pervem aposteljnu Kafrov, očetu Gonsalvu Silveiru, kteri, spreobernivši k sveti veri kralja v Tongu in Inamiki pa monstapskega cesarja, bil je obglavljen 15. sušca 1561., namreč, da vse žive dni ni hrepenel po drugem, nego po največji popolnosti, ter. ako bi ne bil mučenec zaslužil je prištet biti svetim spoznovalcem, kar se tiče bi. Andreja; — tako je pisal med drugim mon*. Štefa n Rupnievski kardinalom —, siul je kot svetnik pri boljarjih. vitezih in pri nižjem ljudstvu v Poljskem kraljestvu in v velikem vojvodstvu Lirvanskem. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenska, in dopisi. Iz Ljubljane. Mali Šmarni dan je bila v Kočevji dvojna cerkveua slovesnost. Dopoldne so milostni gosp. knezoškof delili z veliko spodbudnostjo zakrament sv. birme; popoldne ob štirih pa so slovesno vložili in blagoslovih temeljni kamen za sirotišnico, katero bodo vodile usmiljeue sestre družbe sv Vincencija Pavljan-skega. Premilostni gospod višji pastir so v svojem škofovskem ornatu toplo povdariali pitrebo take katoliške naprave za vsaki veči kraj ter posebej za kočevski Okraj; da se pomaga revnemu človeštvu iu sve*i veri. Omeoili so veliko plačilo, katero čaka tiste, ki p" tac h napravah delajo v Čast Božjo iu v blagor človeštva. Sklicevali so se na besede Gospodove, da kdor kterega teh malih, kakoršni so dostikrat zelo zapuščeni otrrci, sprejme v njegovem imenu, Njega sprejme. Živo *o pred oči stavili poslednjo sonbo. ko »e bo večni Sodnik skli ceval zlasti na dela usmiljeuja in večno plačilo podelil, rekoč: „Pridite. blagoslovljeni mojeg* Očeta, posedite kraljestvo, katero vam je pripravljeno od začetka sveta. Zakaj lačen sem bil in ste mi dali je*ti. žejiu sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil, in ste me pol streho vzeli; nag aem bil. in ste me oblekli... Resnično, vam povem, kar ste storili kateremu teh mojih nai maujših bratov, ste meni storili." Te besede našega ljubl enega višega pastirja so poslušavce prav zelo razveselile io za dobrodelno napravo jako oserčile. Slovesnost so povzdignili razun svetnih vradnij in gosj ode tudi štirje prečastiti gospodje kauoniki. ki so premilo8tuemu knezoškofu azistirali; godba pa je cesarsko pet-em zaigrala. Obilna množica ljudstva se je vesela in zadovoljna 8 prekrasno olepšanega prostora vernila na svoj dom. Bog daj, da bi se pričeto delo tudi srečno dokončalo iu obilno sadu rodilo v čast Božjo. S Černuč. Slaba in majhna je bila Černuška farna cerKev; zato so farani pod vodstvom pokojnega župnika čast. gosp. Loreoca Mazeka zidali novo. Dne 30. aprila 1880 je uaznanil zvon po sv. maši, da stara cerkev umira, in takoj so pričeli podčrati jo; 3. junija so blagoslovili pokojni gospod stolni prošt Jož. Zupan temeljni kamen in 21. uovembra so tudi gosp. prošt blagoslovili dozidano cerkev, da se je smela v njej opravljati daritev sv. maše. Naj lepši dau pa je bil Černuški fari 4. september tega leta, ko so naš milostljivi gospod knezoškof dr. Jakob Misija posvetili novo farno cerkev. Naj omenim uekoliko o tej slavnosti. Ljudstvo je bilo zelo zadovoljno in veselo, ko je zvedelo o prihodu škofovem iu njihovem djanji, in skušali so se med seboj, kdo bi bolje slavil in počastil preljubljenega višega pastirja. Postavljenih je mlajev, večjih in manjših, do 70, iu vencev je spletenih čez 130 sežnjev, v kar ni všteto ono mncgobrojno pletenje na šesterih slavolokih. Slavoloki so imeli po dvojen napis; na sprednji strani iu nasprotni, na primer: Serčno pozdravljeni, Milostljivi gospod knezoškof! Serčna hvala Vam, Gospod! »Milost Božja vodi Vas povsod Klanjamo se Černučani zbrani, Svojemu Vladiki zvesto vdani! Nezabljiv spomin ste nam pustili, Ko ste cerkev farno posvetili! Čern uška vas se danes veseli: »Jo knez s prihodom zdaj časti!u Poljubljamo ponižno Vam roke, In svoje Vam darujemo serce! Vaš prihod nas vse slavi; Nam sveti blagoslov deli! Veliko naše je veselje: Sedaj, ko spolnjene so želje! Sv. Simon in Juda prosita za nas: Da srečno zvojujemo zemeljski čas! Ob 34S pripeljejo se mil. g. knezoškof na Cernuče; spremljali so jih stolni župnik in dekan, vis. čast. gosp. M. Ivrižnar, in oba domača gosp. kaplana. Pri tretjem slavoloku, pri vstopu v vas z velike ceste pričakuje iu pozdravi višega pastirja domači gosp. župnik in ž njim 7 gospodov duhovnov, pa obilna množica faranov; županova hčerka mil. gosp. kneza pozdravi in jim podari šopek, kterega So Vzvišeni zadovoljno sprejeti blagovolili, in potem so šli peš v župnijsko hišo, spremljani od duhovnov in vernikov. Cerkvena slavnost pričela se je potem z molitvami pri šotorju, ki je bi! napravljen pri kapelici pri farovžu, kjer so ljudje pri svetinjah po noči prepevali sv. pesmi, lavretanske litanije, in molili. Po končanih sv. obredih opravili so mil. gospod knezoškof daritev sv. maše, in potem so v prelepih besedah govorili o ljubezni Božji do nas in o naši dolžnosti ga ljubiti, sosebno oziraje se na dobroto, ktero nam Bog skazuje po nevidnih in tudi vidnih angeljih varhih. kterih eden je tudi farna cerkev. Posvetili so mil. gosp. knezoškof cerkev in veliki altar in so ob enem blagoslovili tudi ravno dodelana stranska altarja. Že čez poldne se je končala cerkvena slovesnost, pri kteri sta veleč. PP. Kalist in Angelik izverstno izpeljevala pevski del pri posvečevanji. Počastil je sosesko iu družbo tudi mnogospoštovani okrajni glavar blagorodni gosp. Mahkot. Pri obedu zahvali se domači župnik mil. gosp. knezoškofu za to veliko milost in poslavljenje, na kar mu viš)i pastir prelepo odgovorijo; in gosp. okrajni glavar je uapil soseski, ki je z veseljem in radovoljno dokladala kamen k kamnu za hišo Božjo, in tudi vele-častnemu gosp. okrajnemu glavarju so napili mil. gosp. knez. Ob 4 so bile pete litanije, pri kterih so bili pričujoči tudi gosp. kuezošsof, ki so okoli 6 odrinili v Ljubljano. Taka bila je slavnost. Naj pri tej priliki omenim še kaj malega o cerkvi sami. Zidana je v romanskem slogu, in v presbiteriju ima kaj lepo kuplo- Veliki altar je izdelan iz isterskega kamnja, tabernakelj pa iz marmorja; ja pa ta altar v sedanji podobi le nekako začasen, ker se ima sčasoma, ako Bog da, postaviti nov v lepši obliki. Prekrasna sta stranska altarja; tudi ta dva sta izdelana iz isterskega kamna in sicer nežno, točno, prav prijetno. In to delo je zveršil gosp. Feliks Toman v Ljubljani. Podobe pri teh stranskih altarjih so kamenite, iz Puljskega kamna; izdelal jih je mojstersko in prelepo naš domačin gosp. Zajic. Oba umetnika sta bila zmerna v svoji ceni. Barvanje cerkve je prevzel in izgotovil prav lično gosp. Borovski; omrežje na velikem koru nam je postavil znani ljubljanski modelist, gosp. M. Mlakar; pasarska dela je izdelal gosp. Tratnik, ključavničarska gosp. Pilko, mizarska pa domačin, Černuški rojak, Franc Tavčar, in to prav izverstno. Naj bode slednjič še omenjeno, da ima Černuška cerkev mozaik-Božji grob iz stekline, ki sosebno na večer pri razsvitljavi ginljivo igra na gledalčevo oko in serco. Z Gorenjskega. (Odperto pismo čč. gg. pisateljem slovenskih molitvenikov.) Slovenci se smemo ponašati, da imamo v primeri z drugimi narodi v resnici prav mnogo in raznoverstnih molitvenih in premišljevalnih knjig. Ene knjige vender še pogrešamo, 8 katero bi utegnilo biti vstreženo. Ka!:or je znano, posvečuje sv. katoliška Cerkev ravno tekoči mesec september posebuemu če-ščenju Žalostne Matere Božje, in 2. nedeljo t. m. obhaja se Njen god. Nemci in gotovo tudi že drugi narodi imajo toraj tudi za ta mesec svoje. Žalostui Materi Božji posvečene opravila in temu primerne bukve, kakoršno knjigo bi gotovo tu pobožni Slovenci in zlasti častivci Kraljice mučenikov z velikim veseljem sprejeli, ko bi si kaki p. n. gospod hotel vzeti trud za to, da bi jo spisal. In če ne drugi, naj bi slavna družba sv. Mohora oskerbela našemu narodu tako knjigo, s katero bi bila gotovo ogromna večina družnikov zelo ovese-Ijena. Izrečemo toraj nado, da k letu osorej bo gotovo postal ta nasvet že resnica, v kar naj pripomore milosti polna Žalostna Mati Božja! R. P. Zvonček iz Zagreba. Ljuba »Zgodnja Danica!" Blagovoli, da tvoji dragi in častiti čitatelji še čujejo zvuk ovega zvončka, ki v bratski ljubavi cinglja milemu kerščansko-katoliškemu verlemu narodu slovenskemu; osobito pa verno pobožnim ljubiteljem »Zgodnje Danice." Pervo, častitamo iz vse duše in hvaležnega serca proti Božji neskončni milosti io ljubezni, da se je na novo blaga in velekoristna skupščina sv. III. reda očaka sv. Frančiška serafinskega, vstanovila visoko gori na č^ersti slovenski zemlji velekrasne in romantične kranjske dežele, v Kranjski gori. Ginjeni do solza smo bili mnogi, ko smo čitali naznanilo od tam v Danici, da se je sv. apostola Jakoba dan započela v ondotni župnijski cerkvi Device Marije v nebo vzete skupščina svetovnega — pravega — cerkvenega III. reda, kterega namestnik Kristusov na zemlji in pravi apostoljski Petrov naslednik sv. Oče Leon XIII tako iskreno in priserčno priporoča. Tega sv. reda vzvišen ud je tudi ta veliki, veleučeni in osobito raz-svitljeni poglavar rimo-katoliške Cerkve. O brez madeža izvirnega greha spočeta Devica Marija, Božja deviška Mati in vselej neoskrunjena Devica, v nebo vzeta angeljev in svetnikov Kraljica, naša ljuba Gospa, Mati in zaštitnica, priprošnjica in vedna pomočnica: prosi za pravo istinito vnemo, za razširjanje, rast, lepo cvetje in obilni sad tega reda. In to v družinah, župnijah, škofijah, občinah, deželah in deržavah, pri ubogih in bogatih, učenih in priprostih, pri višjih in nižjih, predpostavljenih in podložnih. Vse pa v večjo slavo Božjo, zveličanje neumerljivih duš, v večni in časni blagor družbe človeške na zemlji! Bog daj io sprosi blažena devica Marija, da bi se večkrat čulo iz mile Slovenije o vstaoovab novih tretje-rednih skupščin. To pa osobito letos in prihodnje leto, ker bode obhajal zlato mašo sv. Oče Leon XIII, biskup rimski in verhovni glavar sv. katol. Cerkve, ta veliki tretjerednik, ta iskreni sin sv. očeta Frančiška in novi oče III. reda. Položite na serca udom tretjega reda, da naj goreče molitve pošiljajo v nebesa za sv. Očeta, da v detinski in bratski ljubavi darujejo ss. obhajila in druga dobra dela za svojega pervega duhovnega sv. Očeta in vzvišenega svojega redovnega brata zlatomaš-nika na Petrovi sv. Stolici. Kadar bode vsaka biskupija v adresi sv. Očetu med drugim tudi sporočila ss dobie društva iu naprave, naj tudi določeno stoji, koliko udov tega svetovnega sv. reda in koliko njegovih skupščin je v biskupiji. Naj bi se tudi o mesečnem redovnem shodu priporočilo udom, da bi dobrovoljno položili darove na oltar ljubavi za zlatomašnika sv. očeta tretjerednika. Ali naj bi vse skupščine redovne v biskupiji zložile darove, da bi se, kaki lepi cerkveni izdelki poslali na vatikansko izložbo in potem po smislu sv. Očeta poklonili v svete namene katoliške Cerkve po siromašnih misijonih. To vse naj bi bilo v adresi pri III. redu omenjeno. Istinito Vam povem, da to bi zlatomašnika sv. Očeta osobito oveselilo, tolažilo in poživljalo. Čul in videl sem osebno v Vatikanu, kako zanima in veseli očetovsko serce razvoj, rast in širjenje tretjega reda. Vi pa, dragi bratje in sestre v sv. III. redu! pokažite sedaj in o priliki zlate sv. maše Leona XIII še posebno ljubav do sv. Očeta s tem, da obilno in iskreno molite, osobito sv. rožni venec, za Njih, da vredno prejemate Jagnje Božje — Boga — človeka Kristusa Jezusa pod podobo kruha v presv. Zakramentu, in ga darujete Očetu nebeškemu za sv. očeta. Iz Sarajeva, 7. sept. V naglici poterjujem, da sem prejel 125 gld. za sv. maše in za naše zavode. Letos nisem nikamor mogel iti, le v Bosni sem nekoliko misijonaril. V Ljubljani kaj lepo napredujete. Z veseljem sem čital o tiskovnem društvu in o rokodelski hiši. Le tako naprej. Začele so se šole, pa imam zopet dela brez kraja in konca. Do zadnjega septembra bo dotiskano »vzgojo-slovje," ktero sem sostavil ponukovan od svojega nadškofa. Serčno pozdravljam Vas z vsimi prijatelji. Dr. Jeglič. Bos. Dubica, 8. sept. 1887. Slavno vreduištvo! Naj Vam zopet pišem par verstic in Vam poročam, da tukaj imamo veliko sušo, primanjkuje paše iu vode, vse je suho; letina je slaba. Žita je bilo še nekaj, ali je vse dober kup. Morilcev ranj. gosp. V. Laha še niso vsih sodili, glavni morilec je obsojen na vislice; drugi trije so bili izpuščeni, ker niso bili krivi; potem so pa druge sokrivce, menda prave, ulovili; edini Turčin je tudi še le zapert. Sedaj smo z dovoljenjem si. deželne vlade v Sera-jevu poslali 2 zanesljiva moža po Avstro-Vgorski nabirat milodarov, da sozidamo potrebno novo cerkev, ker sami ne moremo, ljudje so ubožni, skorej vsi naselniki, ki še vsakemu veliko manjka za življenje. Tedaj prosim, ako pridejo do Vas, podajte jim kolikor kdo more, vsak dar se hvaležno sprejme. Da ni prerana smert uzela preblagega gosp. misijonarja, lahko bi mi sozidali novo cerkev; ali tako bo le težko, ako nam dobri ljudje ne pomagajo. Brali smo, kako so Kranjci napravili lepe zvonove za Serajevsko cerkev. Bog jim plati in daj še nam takih dobrotnikov. Lepo pozdravljeni. Valentin Božič, naselnik. Dremavci v cerkvi. Dremavci v cerkvi, — čuden naslov. A še veliko bolj čudna pa je versta onih ljudi, kteri se tako zovejo. In teh ni prav malo. Ako bi mogel kdo s kacega vzvišenega prostora v nedeljo med mašo ali pa med kerščanskim naukom vso cerkev pregledati; videl bi v eni ali drugi klopi, pri kacem stebru ali pa v kotih mnogo moških, in še več ženskih, kateri so se lepo zložno počičali. Kmalo prične glava kimati; dremavci jamejo svoj posel, da bi človeka smeh lomil, ko bi ue bilo na tako svetem prostoru. Konečno glava popolnoma čune in se več ne gane; molitvena knjiga da si prostora poiskati na tleh. Sedaj je le še truplo v cerkvi navzoče, ker duh se v sanjah kdo ve kje nahaja. Dremavci ne vidijo več svetih opravil, ne slišijo besede Božje; njihova navzočnost v cerkvi nima višjega pomena, kakor navzočnost klopi, stebrov ali pa stenskih kamnov. Prihodnjo nedeljo bodemo vse dremavce in dremulje videli na istih prostorih, in tudi še nadalje. Tedaj so dremeži v cerkvi vendar res le posebno pleme ljudi. Ta napaka večkrat izvira iz navade, ki je prav graje vredna in kaže premalo gorečnosti do naj svetejsih opravil. Ako bi ti po cerkvenem opravilu šel obiskat kako imenitno rodovino ali pa svojega duhovnega očeta samega; se boš mar tam usedel, ter pričel dremati? Ali bi ne bilo to neolikano in nespodobno? Ali če si v kaki družbi, kedar se govori o imenitnih rečeh, jel zevati, kaj bi neki dejali o tebi? Gotovo bi rekli, da si ne-obtesan iu zaguljen človek. In to bi bil tudi v resnici. Tako je tudi v cerkvi. Bog gotovo ne zbira v sr*oji hiši svojih otrok krog sebe zato; da bi ondi spali. Ne, gotovo ue! On se hoče z vami o najvažnejših rečeh pogovarjati; podučevati vas hoče po svojih služabnikih, tolažiti, napeljevati k dobremu in svariti pred hudim; On želi zaslišati svoje podložnike, poslušati njihove potrebe in želje. Če imaš hlapca iu mu kaj zapoveš, ou te pa ue sliši in naprej spi; ali ne boš nad njim nejevoljen? In če se pogovarjaš s sosedom, kteri te je obiskal, ter mu najzanimivejše reči pripoveduješ, od pa v euomer zija in naposled celo zaspi; ali se ne čutiš razžaljenega ? Oberni rečeno na cerkev iu na to, kar se v cerkvi godi. Ali se ne obravnavajo tam reči, muogo važuejše kot so bojne novice, gospodarske naprave iu druge reči. In vendar, če ti kdo pripoveduje, ka«o bi hitro obogatel, živino v hlevu zdravo ohranil in jo drago prodal, ali pa če se govori o ženitvi: koliko rajše to poslušaš, kakor pa besedo Gospodovo. In če ti tvoja jezična soseda poln koš novic v hišo prinese, o, do polunoči ne bodeš zatisnil očesa! Če se pa zaradi tacih praznih in nečimurnih stvari lahko zderžiš spanca; koliko ložje bi se ga še-le zderžal, kedar se govori o blagostanji in sreči tvoje duše. Dremavci v hiši Gospodovi! ali ne čutite, kako vas svari Gospod: „"imon, ali spiš? Tedaj nisi mogel eno uro z menoj čuti?" In kolikokrat prihajajo taki dremavci v cerkev? Navadno samo ob nedeljah, in veliko za njih neizrečeno pomenljivega časa prespijo! Kako je to vendar mogoče? Saj na ta način res morajo njihove duše vedno revniše prihajati, ko nedeljski blagoslov v nič devajo in zanemarjajo! Menim, če je med bralci kaki dremavec, da bode gotovo čutil v sebi toliko poštenja, da se bo te gerde razvade odvadil. Ravno taso težko menda ni; samo resne volje je potreba; nikar se tako zložno ne usedaj, in če te spauec lomi. vstani ali pa poklekni. Če pa je navada že vkoreninjena, treba je Božje pomoči prositi, da se ta uapaka zatie. Za dvojne ljuui v cerkvi bi bilo posebnih pomočnikov potreba: za drenuMCa bilo bi treba enega angelja, da bi ga pod rebra sunil, kadar dremlje; — za nesramnega zijalica pa enega zelenca, kteri bi ostudneža za lase zgrabil in ga iz cerkve med prasce treščil! PAMPILONEN. Gonversionis bonorum Ecclesiae in satisfctionem diversorum onerum. ipT uimmir ;i pmum.) Ano 1869 Apoetolicis ballis s. m. Pii PP. IX sup-pressum fuit capituluin cathedrale Pampilonense quod regulare erat, et novum ex sacerdctibus saecularibus institutum est. Porro hcc novum capitulum, iuxra iudi-cationes sibi a praedecessoribu* datas. inveuit lugentem 186,867 libellarnui sumivam quibu