LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE Glavni urednik Niko Tičar LetoXl. Ljubljcma, 20. junija 1961 Odgovorni urednik Stane Čehovin štev. 11 PO FAKULTETNIH SKUPŠČINAH ZVEZE ŠTUDENTOV OCENA: 9 PIK, PA VENDARLE Nekako mesec dni so se vrstile skupščine Zveze študentov po fakultetah, oddelkih in letnikih in šele obenem s koncem Stndijskega leta se je polegel skupščinski nemir po predaval nicah in hodnikih. Ze takoj v začetku lahko ugotovimo, da letošnje skupšJSine predstavljajo pomemben mcjnik v delu Zveze študentov po fakultetah. Poleg tega, da so pregledale in ocenile delo fakultetnih odborov in združenj v preteklem študijskem letu in poleg tega, da so dale nešteto pomembnih napotkov, pobud in smernic za delo novim vodstvom Zveze študentov, pomenijo še mnogo več: dokazale so, da so se študentje uspešno in ustvarjalno vključili v prizadevanja za reformo univerzitetnega študija in da je Zveza študentov v veliki meri uspela poiskati pot do slehernega študenta in ga zajetl v svoje delo. Nam preostane naloga, da pregledamo delo skupščin in ugotovitno, na katera vprašanja iz dela naše organizacije so predvsem opozorile in katere pomanjkljivosti smo lahko zasledili ob poteku skupščin samih. Obdobje od lanskih do le-tošnjih skuipščin lahko ozna-6jmo kot obdobje iskanja pra-ve vsebine in utrjevanja no-vih oblik dela Zveze študen-tcxv: iskanje nazmejitve dela med fakultetniimi odlbori in Unliveratetnim odborf»ra na eni strani, in združenji štu-dentov na oddelkih iin v letni-. k&h na drugi strani, uveljav-ljamje cblik družbsnega uprav-ljanja na univerzd, predvsem svetov letnifcov in s tern po-vezama vprašainja soodločanja ž.tudentov pri spreiminjanju š-jdij.a na utniverzi. S tem so bili ustvarjeini po-goji in miožncsfci, zato da se de'io v organizaciiji prenese tja.kjer se v resnici pojavlja večina vprašanj in kjer so štu-dentje najtesmeje povezani med seboj: v letnik in v od-delek. Združenja so s tem dobiila več pTistojniosti in odgovoirno-sti. fakultetni odbori pa več možnosti za amalizirainje in štud'ozno praučevanje širših kompleksov vprašanj in za ob-ldkovanjs načelnih smeimic za delo združenj in posameznih letnikov. Preiseinrki fakultetnih od-borov so v svojih poročilih skucširn^m večinoma pravil-no razumeli ta proces d©mo-kra^izacije delovanja Z«/eze študentov. Razveseljlvo je, da so blli odbcri bclj poguiAni in ofojek-tivni in da so bili sposobni 2 uitemeljeno kritiko im brez OESuns priiefldetostii ovrtedno-titi lastne napake. To dokaizu-je, da morajo v spremenjenin pcgojih dela odbori računati s politično zavestjo vseh štu-dentov in se ne moirejo več zaiporati v več ali mainj ozek krog. Vendar kljub temu ni Tnanjkalo pnimeTOv toleraTiit-nost; do naipak zvra-čanja kriv-de z>a netispehe na objektiv-ne pogicfe. V prdmeru takih referatov in poročil tudi skup-ščina po navadi ni bila spo-sobna v disikusiji pravilno oceniti delo odbora. To pa kaže, da sdcer prjizadevni od-bpr marsikje m znal prisluh-niti dejanskemu interesu štu-demtov ali pa mu lahko očita-mo iaimiliairni(>s.t dn neresnost. Značilen ie prirner diskusije nekega ideološkega referenta, ki je na skupščini povedal, da se je pri pripravi diskusije o referaitu Veljka Vlaboviča znašel pred probleTnom, kako to izvesti, ker od Univerzitet-nega odbora ni diobil določenih smernic. Obenem je opoizoril »na neoravilen odnos od zgo-rej«. Vse skupšoine so sicer pou-dferjtele veilBk pomen ideolo-škc-poJitičnega dela med štu-denti, dostikrat pa so referen-ti v svojih poro-ČTlih povedali premailo konkretnega. Večino-ma so ocenjevali uspehe in lieuspehe svobodne katedre in ugotavlijati število prijavlje-njh in d-ejansko udeležbo štu-dentov na pred.a^anjih Centra za marksistično vzgojo M,u-dentov. Zadnje čase vedno balj po-gosto pouidairjamo. da se mora ddeološko in politično delo prenesti na zdTUženja m let-nlike in da tu ne gre samo za predavanja svobodne katedre in Cen,tra, ampak tudi za ši-mke možnosti aktivnega dela v svebiih in v oeiboirih letnikov, študjjskih skupinah, ki se Jldkujejo za posamezne pred-1 mete, v disikusijah na hodni-; kih din predavalnicah In dru-go. Poleg tega se združen.ia ni- kakor ne h[ smteJa zanažaitd samo na delovamje Cenitra, če-prav so tudi tu zelo široke možnosti za Eodelovanje iti dopolnjevanje. Vse to kaže, da večina zdiruženj ki fakul-tetnih odborov še ni povsem dojela vsebine ideološkega de-la v spremenjenih pdgojih. Veliko več konkretnega so povedala poračila o študiijskih viftiašanjih. Z>veza šfrudenrtov je pogumino \n z vso resnostjo zastopala interese svojih čla-nov pri vprašanjih študijskih proigraimov, pogojev za vpds in predvsem pri izdelovanju noviih statutov. Potnembno je sicer, dia je večina skupščin poitrdila delo svojih pnedstav-nikov pni izdelovanju statu-tov in na njihove predloge spreijela nove sklepe im pred-loge, vendair je bila večin© študentov s temi vprašanji preimalo sezmainjena, da bi lah-ko koriistruiktivino sodelovala v razpravd. V diskusijah smo po-nekod pogrešili predvsem rrmenja študentovskih pred-stavnikov v fakultetruMi sve-tih. Diskusije so ponovno doka-zale, da je to morda najpo-membnejši del skuipščine. Da-le so nešteto niovdih pobud, md^. sli, ocen in vrednotenj, ki srno jih tedaj prvič javno slišali. Če disikusije oceniiimo kot ce-loto, lahko ugotoviimo, da so ponekod šle v dve skrajnostd: nekje so distkutirali ve^inoma tisti, k>i so se nekako po urad-n6 dotlžnositi čuiiili ppkllicane za to. Včasih smo dobili obču-tek, da so to diskusije zaradi diskusij, da so dolgovezne in nezamimive in da gredo mirno dejsnskih pp^bdemov na fa-kulteti. Drugod so se spet v nedogled vlekla raizpravljanja o droibndh materialnih in štu-diiskih vprašanjih, o skriptah izpitnih rokih in pogojiih, u-starvljali so se ob poimanjka-nju pirostorov, ob urnikih dn podobnem. Vse to so z,a vsa-kega študenta posebej zelo za-n.imiva vprašanja in prav je, da jih ^bravnavamo tudi na skupščinah; samo tako bo ZšJ postaila pravii študentovski parlamer.t in tribuna mnenj. Vendar ob v&ein tern ne sme-mo poizabljaiti širših komple-ksov teh vprašanj. - Večinoma sa vodstva ZSJ po fakultetah poz.aMjala, da je skupščirna zelo primerno me-sto tudi za ocenjevanje dela oz. napak posameznnh članov. Veliko premalo je bilo pred-logov za javno iz.ključitev iz vrst članstva ZŠJ oz. poimen-skih pohval najbolj prizadev-nih. Ravno tako bi monali na skupščinaih poitrddti spreme-njene pravilnike poslovanja ZŠJ na fakultetah, v kolikor so že izdelani. Premalo so se udeleževali skuipščin ekste-rni čland v fa-kultetnih svetih in izredni študentje. Oboji bj lahko ve-liko pomagali pri pravilnem ocenjevaniju prdzadevanj nat fakulteti. Predvsem iz.redni študen-tje bi lahko s svojimi izkuišnjaimi iz praikse poima-gali 3 konsitrukitivnimi predlogi pri sprejemainju programov in no-vih statutov. Skupščir.e so spet nakazale aktualnost problema družab-ne^a im kulltumega življenja ria fakuJitetah — ne s tem, da bi moirda d'sku-tirali o teh vprašanjih, aimipak na'robe. Razen na ekono'mskii fakuilteti \n na nekaterih dirugih, so šli mimo njih, kot da jih sploh ne bi bilo, čaprav je med študen-tli za to veliko zanimanje. Gre za sodelovanje s ŠKUD Aka-demik za prdirejainje bruco-vanj, za zaibave po lotnikih, za spoiznavanje med študenti in profesorji in drugo. V bo-doče se bo Zveza študentov ra^vmo na tem področju mora-la veliko intenzdvnejo anga-žirati. Glede pripravljpziosti in pravfilnega poteka' sktitpBEin lahko povemo, da je bilo v tem pogiledu letos bolje kot kdajkolj poprej. Vendar je predvsem nekaterim maojširn združenjem še vedno mainjka--lo izkuženj in orgianizacijskih. spo&obnosti. Ponekod so se tu-di lovfidi okrog načina volitev. Vse to so drotone pomanjklji-vosti, ki pa bi se jih dalo v sodelovanju z UO premostiti. Ravno o teh stvaireh, se zdi, je blf.o premallo' govora na ne-davnem seimdnairju, ki ga je prtiredil Univerziteitni odbor za vodstveaii kader ZŠJ. Veliko pomeinbnejše je vprašatnje o prtipravljainju kaindidaoijskih list za nove odtoore združenj in za takultet-ne odbore. Dositiikrat so fakul-tetni odboii m osnovne orga-niiizacije ZK po fakulitetah pre-maflo resno jemali kadrovsko vpražanje. Taiko se je marsd-kje zgodfrlo, da še teden dni PT©d skupščmo nd bil jasen sestav novega odbora, in da je bH3a kandidacijska lista do-končno sestavljena šele tik pred skupščino. Jasno je, da tak načdn izbiranja kandida-tov ne more bdti praviiien iin ima labko zeio neugodne po» sledice za d^lovanje vse Zve-ze žtudemtov na fakulteti. Znaičilne so n. pr. težave na fakuflteitii za narnMosilcvje in tehmologliijo, kjer lansko leto niso bdli dovolj previdni pri izbiirainju članov fakuJtetaega odboira. Šele po volitvah se jc pokaizailo, dlu ded iizvdljenih člamov sploh ni bil zaintere-siran za delo, dirugi d©l pa je bdl že pireobremen.ien z dru-gfjmi funkcijaini. Zato je bilo treba kooptdrati v odbor nekaj novdh člamov, veodar tudi ta-ko dopolmjeni cdbor ni mogel nadiofcinadSiii izgutoljenega ča-sa. Tudi sesitavljamje in raz-pravljainje o kandddacijskih listah bft^ se mcrajlo prenestl bolj v širdno. Važno je, da štu-denitje dcbro poznajo kan-didate, ki jdh volijo v odbor, le taiko bodo vodstva ZŠJ na fafeultetah im zdrttženja lahko dobila zaiupatnje vseh študen-tov in pcilno legitimacijo, za_ stopati njihove jmterese. Usrpe-hi Zveze šitnadienitov v preteklem letu. resmost, g ka-tero so naši predstaivmki do-s-lej reševali najpnmembTiejša vprašam,.ia lin |>a vključevaTije vse večjega števila študefntov člamov ZŠJ v delo organizaci-je. pa upravičtiijejo naš opti-mSzem. dia bo delo v jesemi le bolje steiklo. Peter Jambrek Hudo je v tem času. Pod to sliko bi lahko za pisali tudi takole: Cakal je do zadnjega in ie sedaj se ne more odločiti, Foto: Joco 2nidaršič SEMINAR V ANKARANU Za boljšo kadrovsko politiko Kot je znano, v preteklem letu ni bilo seminarja za vod-stveni aktiv Zveze študentov ali vsaj ne takega, kot vsa prejšnja leta. Popolnoma odveč bi bilo na široko razpravljati o tem ali se je izkazala odločitev Univerzitetnega odbora laneko leto, da v prihodnje prekine staro prakso in organizira seminar za študentovske funkcionarje v Ljubljani, pravilna ali ne. Prav tako bi bilo odveč govo-riti o tem, kaj je vodilo Uni-verzitetni odbor pri tern, da je sprejel tako odločitev. Gotovo je to, da kratek seminar (trije večeri po tri ure) študentom, ki delajo v fakultetnih odborih, združenjih in v organih uprav-ljanja na univerzi, ni dal in tu-di ni mogel dati študentovske-mu aktivistu tistega, kar bi bilo potrebno za uspešno delo v or-ganizaciji ZŠJ, bodisi na fakul-teti ali v organu upravljanja. Treba je poudariti to, da je bi-la večina udeležencev s kratkim seminarjem zelo zadovoljna. Morda gre zahvala dvema kva-litetnima predavanjema rektor-ja dr. Dolfeta Vogelnika in predsednika CO ZŠJ tov Franja Severja. Vendar, če ocenjujemo s širokega stališča, moramo ugo-toviti, da je bil ta seminar prav-zaprav izhod v sili in slej ko prej le širša razprava o tekoči problematiki na univerzi in ZŠJ. Jasno je, da se v tako kratkem času, ki je bil na razpolago innikakor ni bilo negativno, saj so zaradi določenih okoliščin ni dalo organrizirati daljšega se-minarja. Nujno so spremljale ta seminar določene slabosti, ki so dale podlago za široko razpravo o vseh dosedanjih seminarjih. Ob vsestranskem ugotavljanju, da funkcionarji po fakultetnih odborih, zlasti pa po združenjih, premalo poznajo študentovsko problematiko, je bilo nujno tre-ba najti neko rešitev. Spremerribe v sistemu študija na univerzi, ki so med drugim prinesla s seboj tudi to, da se generacije na univerzj hitreje menjavajo — ta proces bo v bo-doče še bolj viden — jasno na-rekujejo tudi nove prijeme v delu ZŠJ. Vse doslej je bilo možno, da je študent dobil iz-kušnje za delo v študentovski organizaciji tako, da mu je bi-la najprej v nižjih letnikih po-verjena manj odgovorna dol-žnost in si je s praktičnim de-lom pridobival aktivistične spo-sabnosti. Precej študentovskih funkcionarjev ni obiskalo no-benega študentovskega seminar-ja! Obratno pa je bil dobršen del takih, ki so seminar obiskalit a se niso pozneje angažirali. Ravno to kaže, da bi moralo biti kadriranje za študentovske seminarje bolj smotrno. Tako ie Univerzitetni odbor na pod-lagi razprave o letošnjem semi-narju prišel do zaključka, da se bodo morali obvezno udeležiti seminarja vodilni funkcionarji fakultetnih odborov, ki so bili na spomladanskih letnih skup-žčinah izvoljeni v fakultetne od-bore. S tem bodo ne le odpadle težave pri kadriranju, temveč bo intenzivnost na seminarju mnogo večja, ker se bo vsak udeleženec živo zanimal, če že ne za delo celotnega seminarja, pa vsaj za problematikotistega področja, na katerem bo jeseni delal. Na vseh dosedanjih štu-dentovskih seminarjih v Anka-ranu pa ni bilo tako. Razprava na plenarnem zasedanju vedno ni mogla posečj globoko v pro-blematiko obravnavanega pod-ročja. Osnovna slabost doseda-njih ankaranskih seminarjev je pač v tem, da plenarni sestanki niso mogli dati osnove za široko diskusijo, ki bi se je udeležila večina udeležencev seminarja. Običajno so diskutirali funkcio-narji, ki so že dlje časa delali v študentoVski organizaciji, kar tako prenašali izkušnje na mlaj-še, vendar udeleženci s krajšim stažem v organizaciji po večirji niso posegli v razpravo. Po-manjkljivosti dosedanjih semi-narjev v Ankaranu niso bile to-liko v vsebinskem smislu^ tem-več predvsem v načinu delova-nja seminarja. Tem pomanjkljivostim se ho^ čemo pri organiziranju letošnje-ga seminarja izogniti, kar pa ne bo najlažje, saj je to zvezano z vrsto problemov glede prosto-rov, pa tudi metodološko bo treba nujno v osnovi spremeni-ti delo seminarja. Glavni poudarek letošnjega seminarja bo na delu po komi-sijah. Vsaka komisija bo obrav-navala samo problematiko ene-ga področja' aktivnosti študen-tovske organizacije (nap. social-no-ekonomsko vprašanje). V to komisijo bodo vključeni udele-ženci, ki se bodo v prihodnjem študijskem letu ukvarjali s temi vprašanji. Samo najvažnejša vprašanja s posameznih podro-čij in zaključki se bodo obrav-navali na skupnih plenarnih se-stankih, tako da ni bojazni, da bi seminarist ne dobil pregleda čez celotno problematiko. Refe-rati in koreferati, ki jih bodo že vnaprej pripravili udeleženci sa-mi, pa bodo zagotovili, da se bodo vsi problemi obravnaivali res vsestransko in detajlno. Še nekaj besed o prograrnu. Priprava programa je ob vsem navedenem dokaj zahtevna nalo-ga. Zato iz objektivnih razlo-gov vse doslej ni bilo mogoče tega pripraviti. Pravzaprav gre tu ]e za formulacijo posameznih tem. Programsko bo seminar razdeljen na dva dela. V prvem delu bodo obravnavane tri te-me: zunanjepolitična, notranje politična in tema o nadaljnjem procesu reforme študija. V dru-gem delu pa bodo v okviru ko-komisij obravnavana le posa-mezna področja aktivnosti štu-dentovske organizacije. Seveda ni nujno, da bi se predvidene teme obravnavale po kronolo-škem zaporedju. Novim potrebam prilagojen program seminarja, delo po ko-misijah in sistem referatov in koreferatov daje upanje, da bo letošnji seminar uspel. S tem pa se bodo pomnožile vrste ak-tivistov v študentovski organi-zaciji. Milan Nabersmi Štipendije kot investicije Pred nekaj tedni je Zvczna ljudska skupščina spremenila temeljni zakon o štipendijah iz leta 1955. Bistvo sprememb je v tem, da štipendije ne bodo več omejene na določene vsote, temveč se bodo svobodno do-deljevale v skladu s kadrovski-mi potrebami, življenjskimi in drugimi stroški študentov ter materialnimi možnostmi dajal-cev štipendij. Omenjeno spremembo temelj-nega zakona o štipendijah so ugodno sprejeli tako študentje kot dajalci štipendij. Z odstra-nitvijo vrhnje meje štipendijske vsote je namreč naša Štipendij-ska politika krenila na novo, ustreznejšo pot — na pot ko-renitega in perspektivnejšega reševanja vprašanja pomanjka-nja strokovnjakov. S samo spremembo temeljnega zakona seveda ne bodo avtoma-tično odpadli vsi problerni v zvezi s Stipendiranjem. Razpra-ve v odboru za prosveto in kul-turo republiškega zbora Ljudske skupščine LRS, v univerzitet-nem svetu in univerzitetnem odboru kažejo, da je med štu-denti, štipenditorji itd. še vrsta nejasnosti in zastarelih pojmo-vanj glede bodoče politike šti-pendiranja. Pri vseh, ki se' ukvarjajo s tem vprašanjem, bo zato treba še mnogo napora, da bi se odpravile dosedanje po- manjkljivosti pri štipendiranju (marsikje nenačrtno planiranje kadrov, ne vedno pravilno ob-ravnavanje prošenj za štipendi-je; so primeri, da so dobivali štipendije tudi dobro situirani študentje itd.), da se to vpraša-nje ne bo urejevalo formalno in administrativno, temveč kar najbolj vsebinsko in končno, da se dajanje štipendij ne vrednoti kot neko dvomljivo naložbo, temveč kot zelo rentabilno inve-sticijo (na primer kot investi-cijo za razvoj proizvajalnih sredstev). Z uveljavitvijo nove štipendij-ske politike so se torej študen-tom odprle večje možnosti za ureditev njihovih materialnih problemov. To pomeni, da bodo dobivali višje štipendije, da bo-do z njimi krili vsaj osnovne življenjske stroške in stroške za šolanje. Tistim, ki so se morali zaradj prenizkih štipendij red-no ali honorarno zaposliti, je se-daj v večji meri omogočeno, da ne bodo zapravljali svojih moči v raznih več ali manj neustrez-nih službah, temveč da se bodo bolj posvečali študiju, telesni kulturi in družbeno političnemu delu. (Na nedavni seji predsed-stva CK LMS in Univerzitetnega odbora ZŠJ so na primer ugo-tovili, da imajojnnogi študentje zaradi še neurejenih študijskih razmer na univerzi in drugih vzrokov pomanjkljivo družbeno politično vzgojo in da niso naj-bolje pripravljeni za delo v po-gojih družbenega in delavskega samoupravljanja v komuni in na svojem delovnem mestu.) Tako dopolnjen zakon o šti-pendijah daje tudi podjetjem in drugim štipenditorjem več mož-nosti, da pridejo do potrebnih kadrov. Posebno ugoden je za tista podjetja, ki so doslej sicer razpolagala s sredstvi za šti-pendije, a jih zaradi omejene vsote in razumljive nezaintere-siranosti študentov niso mogla povsem . izkoristitj. Ker bodo stroški za štipendije sedaj višji, ponekod morda samo na videz (zaradi skrajšane študijske do-be, k čemer bodo prispevale tudi urejene gmotne razmere, bodo celotni stroški šolanja, kljub višjim mesečnim izdat-kom, morda celo manjši kot do-slej), bodo povsod nedvomno dobro premislili, koliko in ka-tere strokovnjake potrebujejo in na podlagi tega določali višino štipendij. Dajalci Stipendij pa se ne bodo omejili samo na to. Bolj bodo zainteresirani za tes-nejše stike s študenti, bolj jih bodo zanimali njihovi študijski uspehi. Priporoča se tudi to, da bi jim skušali olajšati študij tu-di z učnim gradivom, praktič-nim delom, nasveti ter da bi jih (Konec na 8. strani) ZA SREČNEJŠI JUTRI Tone Tomšiš Tone Tomšič se je rodil in odrasel v delavski družini v predmestju Trsta. Kasneje se je z družino preselil v LjuVja-no. kjer se je pridružil napred-r.emu delavskemu gibanju. 18-leten je postal član SKOJ, leto dni kasneje pa je bil sprejet v KP. Zaradi svoje revolucio-\narne dejavnosti je bil pogosto zaprt in preganjan. Prvič je [bil aretiran v osmem razredu '.gimnazije, leto dni kasneje 1(1932) pa je bil že obsojen na \leto in pol strogega zapora, ki \ga je prestal v Sremski Mitro-[vici. V šoli je bil odličen uče-nec, vendar je bil zaradi svo-jih naprednih idej izklju&en. Moral je menjati šolo; odšel je v Ptuj. Beograd, Zagreb. Po vrnitvj iz Sremske Mitrovice je še bolj energično nadaljeval z delom. posebno na Ijubljanski univerzi. Zaradi članka v Rde-ii zastavi pa je bil izključen z univerze in ponovno obsojen Tone Tomšič na dve leti in pol strogega za-pora. "Njegovo zdravje je bilo že skrhano. — Tudi med zapor-niki je bil med glavnimi poli-tičnimi delavci in organizator-ji gladovnih stavk. Po vrnitvi iz Sremske Mitro-vice 1937 se je vpisal na za-grebško univerzo, polagal izpite in nadaljeval z reuolucionar-nim delom. Kmalu zatem je že kot znan revolucionar in bo-rec za pravice delavskega raz-reda postal član CK KPS. Tik pred okupacijo je moral preiti v ilegalo. Kot partijski inštruk-tor je potoval po vsej državi. Polidja ga je ujela pri Dra-vogradu. Zaprli so ga v Ljub-Ijani, vendar mu je uspelo po-begniti. Z izredno hrabrostjo, energijo in odločnostjo se je lotil organiziranja OF in Ijud-ske vstaje v Sloveniji. Policija mu je bila stalno na sledi. 10. decembra 1941 so ga. iašisti odkrili in ujeli. vendar zlomila jih je neizmerna moč velikega revolv,cionarnega du-ha. moč človeka, ki je junaško prenašal vsa mučenja in hlad-no sprejel smrtno obsodbo. Vstrelili so ga 21. maja 1942 v Cramozni jami. Milcm Česnik Izvira iz revne železničarske družine. Gimnazijo je obisko-val v Ljubljani, kjer je leta 1940 maturiral, potem pa je študiral kemijo na tehnološki fakulteti Ijubljanske univerze, Že kot srednješolec je bil član Sokola in bil v vrstah na-predne slovenske mladine. Svo-jo revoluclonarno aktivnost je še povečal, ko je prišel na uni-verzo; zato je bil kmalu spre-jet v SKOJ. Kot mlad komu-nist je aktivno delal v delav-sko-kmečkem gibanju s tem, da se je udeleževal političnih de-monstracij in stavk. Istočasno je razširjal tudi partijsko lite-raturo in različen propagandni material. Tako je obšel mnoga mesta: Maribor. Ptuj in druge. Zaradi svoje aktivnosti je bil konec leta 1940 sprejet v KPJ. Aprila 1941. leta se je pro-stovoljno javil v bivšo jugoslo-vansko vojsko. Izdajalski ko-mandanti pa so ga, namesto da bi ga poslali na fronto, are-tirali in ga poslali v zapor. Kn se je vrnil domov, je takoj pa-iskal zvezo z narodnoosvobo-dilnim gibanjem. Mesec dni kasneje, junija 1941, je vostal član rajonskepa komiteja KP Slovenije na Viču; v komiteju je odgovarjal za delo Sokola in za zbiranje sokolske mladine « Rožni dolini. na Viču in v Ko-Izarjah. Pri tem delu je imel \precej uspeha, rendar so ga [opczili Italijani; zato je moral \oditi v ileanlo. Njegova aktiv-fnost va kliub temu m bila \ oslabljena. Giuvno pozornost je ¦ obrnil na zbiranje orožla, mu-[fdcije in drugega vojnega ma-litriala ter nu organiziranje tehnik in ustvarjanje partij-skih organizacij. Dobil je važno nalogo, da or-qanizira atentat na biuŠega ge-nerala Rupnika. Medtem pa so Italijani. ravno ko se je pri-vravljal za to akcijo, postavili na Viču velike žične zapreke. Svdje delovanje je prenesel v Moste. Junija 1942 se je z laž-no legitimacijo skušal prebiti v Brdo k partizanom. V Ilirski ulici ga je aretirala policija, ki je imela njegovo sliko. Milan je skušal pobegniti, vendar je bil zadet v glavo. Prenesli so qa v bolnico, kjer je naglo umrl. Drago Flls-Strela Strela je pred vojno živel v Hočah prj Mariboru. tik pred r>ričetkom vojne pa je odšel v Ljubljano študirat medicino. Ideje naprednega delavskega gibania je spoznal še v Hočah. zahvaljujoč se vtisu, ki ga je nanj napravil vaški učitelj — komunist. Strela je bil med prvimi, ki so se leta 1941 odzvali klicu Partije na oborožen odpor. 2e 15. julija je stopil v prvo Po-horsko četo. V novembm je bil poslan v Ljubljano, januarja 1942 pa je stopil v bataljon -Ljuba Šercerja«, v katerem je bil kmalu postavljen za komi-sarja čete. Julija 1942 je bil do-deljen Loškemu odredu. s ka-terim ie dva meseca kasneje cdšel na Primorsko. V Loškem odredu ie bil politični komisar II. bataljona. Vso zimo je ba- komunisti in začela sodčlčvati v političnih akcijah. Ko se je vpisala leta 1939 na Visoko ekonomsko komercialno šolo v Zagrebu, je še aktivneje delala med študenti. Po vrnitvi v Ma-ribor je osnovala skojevske or-ganizacije, prenašala ilegalni materlal iz Ljubljane, organi-zirala razne sestanke v Mari-boru in okolici in s tem širila revolucionarne ideje. Ko je okupator zasedel našo zemljo, je Slavka Klavora kot vodja skojevske organizacije pcstala član pokrajinskega partijskega vodstva za Štajersko. Organizi-rala je pokrajinsko partijsko tehniko. bila je partizanski ku-rir, snovala pa je tudi odbore OF. Pod njenim vodstvom so skojevske grupe v Moriboru iz-vedle Uevilne diver,zantske ak-cije. Revolucionarna dejavnost te-aa neustrašnega dekleta pa je bila kratka. 7. avgusta 1941 je šla na javko z narodnim hero-jem Slavkom Šlandrom in pa-dla v zasedo nemške policije. Pojedla je zavoj z važnimi do-kumenti, da bi ne kompromiti-rala tovarišev. Slavko Slander jo je poskušal osvoboditi. ven-dar mu ni usvelo. Nemški ja-Sfsti so je mučili na vse načine. da bi cd nje kaj zvedeli. »Ne vem!... Ne poznam ...« To je bilo vse, kar so zvedeli od hrabre partizanke v 17. dneh mučenja. Ko so jo 24. avgusta 1941 ustrelili s skuvino sobor-cev na dvorišču mariborskega zapora. M dovolila. da bi jj za- pokrajin. Dvema slovenskima bri-gadama so se upirale velike moči Italijanov, po številu in opremi desetkrat močnejše. V večdnevnih borbah sta brtgadi prebili trikratni obroč, pri čemer se je posebno iz-kazala Albertova brigada. Po osvoboditvi je imel Albert Ja-kopič več odgovornih funkcij, se-daj pa je sekretar OK ZKS v Ko- pru.. ... ... Majda Vrhovnik Zgodaj je prišla k napredni mladini. postala je skojevka, konec leta 1940. oa tudi član združen.iih. v odboru Rdeče po-močj itd. Kmalu se je zaposli] kot gradbeni tehnik. istočasno oa ie postal tudi sekretar po-krajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo. 1938. leta je bil iz-bran za člana Okrožnega ko-miteja KPS za Ljubljano. a 1939 za člana CK KPS. Da bi še bol.ie izvrševal cdgovorne partijske naloge, .ie leta 1939 prešel v ilegalo. Ob okupaciji ie bil med prvimi orgarrizator-1: vstaie in NOB za vso ljub-ljansko pokrajino. Maja 1942 ie pa.del Italijanom v roke. Pre-oeljali so ga v taborišče Go-nars. od koder pa ie že po treh mesecih pobegnil in se pridru-'.il partizanom na Primorskem. Junija 1943 .ie bil imenovan za nolitičnega komisarja Glavne-cio in stopila v No- Boris Knight- šlavfe Klavora Albert Jakopič-Kajtitnir ar, vodnik, komandir čete in >mandant bataljona. Maja 1942 je vodll borbo za 2užembfrk; tedaj je ila uničena večja Italijanska ko-ona. Kmalu je postal Albert ko-nandarit odreda, za tem pa tudi -omandant brigade. Kot pornoč-iik politkomisarja XV. divizije je odeloval v mnogih akcijah, v bor-bah za Novo mesto, Mokronog in ostale kraje Dolenjske. Pozneje je odšel v Slov. Primorje. Dvakrat je vodil pohod partlzanov v Beneško Slovenijo in Rezijo, februarja 1942 z brigado Simon Gregorčič, janu-arja 1944 pa s XXX. divizijo - oba-krat kot komandant. Kasneje ,ie oostal načelnik štaba IX. korpusa, kier je ostai do osvoboditve. Ta dva pohoda v Beneško Slovenijo in Rezijo imata velik političen in vo-vojaški pomen. V prvem pohodu so slovenski partizani prvič stopili na tla te pokrajine, za» katero je znano. da je bila narodnostno naj-bolj ločena od ostalih slovenskih Ze Borisov oče, znani knj-ževnik Alojz Kraigher. je bil znan kot socialist in je svoje socialistične ideje prenesel tudj na sina. Po končani gimnazij: se ie na fakulteti za gradbe-ništvo pridružil naprednemu študentovskemu gibanju in vstopil v levičarski klub Tri-glav. Kmalu je postal eden od voditeljev in najaktivnejših or-eainiza-torjev demonstracij in drugih akci.i. ki jih je PartdJB organizirala proti neljudskemu režimu. Boris Kraigher in nje-gova dva brata z velikim zani-maniein spremljajo in prouču iejo marksistično literaturo in se vse bolj približujejo Partijj in n.ienemu programu. Maja 1934 je Boris postal član KP. Konec 1934. leta je b:l are-tiran in obsojen na dve leti za-oora, ki ga je prestal v Srem-ski Mitrovid. Ko se je vrnil, je začel še aktivneje politično de-lovatf v klubu Branibor, v uni-verzitetnih organizacijah in i-Pnnorska vumeško četo v Gorjancih, Ce-ta ie odšla kasneje na Stajer-sko. Bila je ena prvih parti-zank na tem območju. Nemci so .io ujeli. zaprli in tepli do nezavesti. Uspelo ji je pobeg-nit; iz taborišča, od koder je odšla na Pohorje. Stopila je v ¦ Pohorski bataljon. kjer so jo zaradi izčrpanosti dodelili bol-nišnici. Po krajšem času se je spet vrnila v enoto. v slavni ženskj vod Pohorskega bataljo-na. V borbah proti Nemcem je pokazala izredno hrabrost; bor-ci so ji dali ime Pohorska. S tem, da je spremljala xh-njenega naradnega heroja Du-šana Kvedra v bolnišnico, se je izognila strašni tragediji Po-horskega bataljona, ki je 8. ja-nuarja 1943 v krvavi borbi z Nemci izginil dp zadnjega bor-ca. Potem je Milka stopila v Savinjski bataljon, v katerem .ie kot vodrrik sodelovala v mnogih borbah. V slavnem šta.ierskem pohodu, ko so eno-te XIV. divizije osvobajale gor-njo Savinjsko dolino. je Milka padla v težki borbi za Ljubno. v dvaindvajsetem letu življe-nja. Lidija šentjurc Oče Lidije Sentjurc, rudar iz Hrastnika, je padel v I. sve~ tovni vojni in zapustil ženo in troje otrok. Lidijina mati je imela majhno gostilno in tako je lahko poslala hčer na učite-Ijišče. Na učiteljišču v Ljub-ijani se je Lidija spoznala z Edvardom Kardeljem. Tedaj se ie še bolj povezala z napred-nim mladinskim in delavskim gibanjem. Leta 1932 je postala članica KPJ. Tedaj je že neu-morno politično delala na Ijub-Ijanski univerzi in v Trbovljah med delavci. Zaradi tega je bila tudi obsojena na dve leti zapora, ki ga je prestala v Po-žarevcu. Po vrnitviiz zapora je prišla spet na Ijubljansko uni-verzo in se z vso močjo vklju-čila v revolucionarno gibanje. V rudarskih revirjih snuje no-ve partijske organizacije. Tako nadaljuje svoje revolucionar-no delo vse do okupacije, ko je internirana v Srbijo. Vendar ji je od tu uspelo pobegniti, prišla je ilegalno v Slovenijo in nadaljevala delo v pokra-jinskem komiteju SKOJ za Slovenijo in v okrožnem komi-teju Partije za Ljubljano. Ile-galno dela v Ljubljani vse do sredine leta 1943, ko gre na osvobojeno ozemlje kat handi-dat za člana CK KPS. 1944. le-ta, je prišla med drugim tudi v Trst, kjer je pomagala orga-nizirati slovensko - italijansko antifašistično unijo. Sedaj je član IS LS FLRJ, predsednik sveta za socialno varstvo FLRJ, dela pa tu^i " ostalih organizadjah. /ranc Tavčar-Rok .ie sin revnega delavca. Po končarn gimnaziji je odslužil vojaški rok v šoli za rezervne oficirje. Preko očeta, ki je bil organiziran v na-prednih sindikatih, je dobil prve predstave o delavskem gibanju in njegovi borbi za boljše življenje. Leta 1941 je postal član KPJ in za-čel intenzivno delati kot ilegalec. Konča] je tudi ilegalni nižji par-tijski tečaj. V začetku leta 1942 je odšel v partizane. Kmalu ie bil po-litični komisar Gradnikove brigade in z njo je obhodil Primorsko, No-tranjsko in Dolenjsko. Dolgo časa je bil tudi v brigadi Toneta Tomši-ča. Leta 1944 je delal pri Glavnem štabu Slovenlje, nekaj časa pa je bil tudi namestnik komandanta VII. korpusa. Tavčar je bil sposoben diverzant, nartizanski komandir in koman-clant. Med vojno je bil dvakrat ra-njen, tako da je ostal brez leve roke. Po osvoboditvl je ostal v JLA. Dušon Kveder-Tomaž V 16. letu staiosti je bil za-radi aktivnosti v vrstah na-predne mladine Dušan Kveder, sin učitelja iz okolice Ptuja, izključen iz ptujske gimnazije. Takrat se je začela prava re~ oolucionarna aktivnost enega vidnejših članov KPS in slo-renskih prvoborcev iz dveh isvobodilnih vojn — v Spaniji n doma. Ta dejavnost pride oosebno do izraza na tehnični akulteti v Zagrebu, kjer Du-šan Kveder leta 1933 in 1934 širi ¦kojevske in partijske organi-~acije. Zaradi tega je bil več-krat zaprt. Vrnil se je v Ptuj, zjer je nadaljeval delo kot član nestnega komiteja Partije. Za-uem je odsel na pravno fakul-*eto v Ljubljano in postal član Pokrajinskega komiteja SKOJ -a Slovenijo. Politično delo Dušana Kve-ira v Ljubljani, kjer je poleg Irugega urejeval tudi napredni mladinski list, je opazila tudi policija. Zaradi tega je bil sko~ raj prisiljen zapustiti domovi-no. Odšel je v Francijo, ko pa ie v Spaniji izbruhnila držav-Ijanska vojna. je odšel v In-ternacionalno brigado. Kasneje se je zopet vrnil v Francijo, kjer je ostal vse do nemške okupacije. Preko Nemčije se je vrnil v domovino in takoj or-ganiziral Brežiško četo, de-cembra 1941 pa pomagal pri formiranju Štajerskega bata-Ijona. Bil je politični komisar II. štajerske brigade, načelnik Glavnega štaba Slovenije. po-močnik načelnika Vrhovnega štaba NOV in POJ in po smrti Franceta Rozmana ko-mandant Glavnega štaba Slo-venije. Po osvoboditvi je bil nekaj časa v JLA, sedaj pa je jugo-slcvanski ambasador v tndiji. Rado Pehaček Končal je osem razredov gimna-zije in tri semestre prava. Inten-zivno je sodeloval v prosvetnem delu Sokola. bil pa je povezan tudl z mnogimi drugimi levičarskimi društvi na Notranjskem. V Logatcu je 27. marca 1941 organiziral mi-ting, kjer je govoril kljub inter-venciji policije. Bil ie tudi eden od organizatorjev OF na območju Lo-. gatca. Marca 1942 je odšel v parti-zane; postal je vodnik v Dalmatin-skl partizanskl četi, zatem pa ko-mandir II. čete Dalmatinskega ba-taljona v Dclomitih. Tu je ostal skoraj vso vojno. Januarja 1943 je postal komandant Dalmatinskega bataljona, septembra tega leta pa je bil postavljen za komandanta XVIII. divizlje. Sedaj i€ generalnl podpolkovnik JLA. Mirko Perc-Maks Po končani gimnaziji se je vpisal na gradbeno fakulteto v Ljubljani. V družini je bilo mnogo otrok, zato se .ie moral zaposliti, da se je lahko šolal. Bil je v vodstvu napredne štu-dentovske mla.dine in je sode-loval v mnogih študentovskih akdjah. Od tedaj. ko je postal član Partije, leta 1934, je v svoji hiši v Ljubljani vodil dlegalno' partijsko tehniko. ki je poli-cija ni mogla odkriti. Ker Mir-ko ni bil kompromitiran. med znand pa je užival velik ugled. ga niso osumjli. Po kapitulaciji ie pomagaJ organizirat| parti-zanske, enote rB4l~ je; komandir Mirko Perc-Maks čete v Radohovi vasi. Izkazal se je v borbah na Štangi, pri L/itiji in na Turjaku. Ko je šel januarja 1942 na posvetovanje v Glavni štab Slovenije, je pa-del v roke Italijanom. ki so ga ao nekaj mesecih zapora inter-nirali v Gonars. Skupaj z Bori-som Kraigherjem je pobegnll 31. avgusta 1942. Postal je primorski partizan. Najprej je bil koman.dant ba-taljona v Benečiji in Furlaniji, nato pa načelnik OZNE za Pri-morsko, bil pa ie tudi član OK KP za Primorsko. Ub:t je bil v zadnji nemški ofenzivi na Primorskem. Ob smrti je imel čin podpolkovnika jugoslovan-ske armade. Bojtm Polak-Stjenka Stjenka je pristopil k narodno-osvobodilnem gibanju že v začetku vstaje v Sloveniji. Kmalu je bil med najhrabrejširni borci. Konec januarja 19*2 je bil komandir v III. bataljonu Ljubo Sercer, konec marca istega leta pa postavljen za komandanta tega bataljona; aprila je postal komandant Notranjskega odreda. Ko 3« bil ta odred irazfor-miran, je postal komandant Krim-skega odreda. Stjenka je bil 6. oktobra 1942 imenovan za koman-danta brigade Ljubo Sercer; od ustanovltve pa do marca 1943 je brigada pod njegovim vodstvom uspešno delovala po vsej Notranj-ski in v bližini Ljubljane. Samo v enem mesecu je neprekinieno 25 dni vodila borbe. Marca 1943 jc bil ranjen in je po ozdravljen.iu spre-lel mesto komandanta KNOJ, kjer ie dočakal osvoboditev. Po vojni je bil nekaj časa v JLA, kjer je imel čin generalmajorja, sedaj pa je sekretar za promet IS LRS. r SREČANJE BO V ŠTUDENTOVSKEM NASELJU OD 50. JUI^IJA DO 11. JULIJA — DGSLEJ KAJVEČJA UDEIEŽBA, NAVZOČIH BO FSIBUŽflO 30 ZASTGPNiKGV POSA-MEZNIH UNIVERZITET&5H SRLOI$Č IZ 13 DBŽAV IN1 KEKAJ VEČ KGT 40 TUJIH ŠTUDENTOV, Kl STUDIRAJO V JUSOSLAViil — KA PROGRAMU SO 4 TEM2 — TEHNOLGGIJA fN SOCIALNI RAZVGJ, GOSPCDARSKE \U SSCIALKE SPBEMIMBE V JUGOSLAVIJI, NAMEM VZGOJE V MODERNI Di&JŽBl, GOSPGSJIRSSCA, PCLITIČNA IN DUHOVNA EMANCIPACIJA NERAZVITIH DRŽAV — rN NAMEN SREČANiA: V OSCVIRU SPLOŠNE RAZPRAVE ISKRE^O IZMENJATI M^JA 0 AKTUALKilH SVETOVftSH PRO-BLEMIH IN UDELE2ENCE KAR NAJBOLJE SEZNAKITI S SPLGŠKSM DRUŽBENIM IN GOSPGDARSKIM RAZVOJEM JUGOSLAVIJE. Ko že govorimo o mednarod-nem študentovskem srečanju, sedmem po vrsti in ga prire-jamo prav v času, ko se po vsem svetu včasih bolj, včasih manj uspešno lomijo ledeni stebri hladne vojne, ko vedno smeleje stopajo no svetovni politični oder mlade neodvisne države in terjajo enako pravi-co do odločanja o vseh proble-mih, ki tarejo blokovsko raz-dvojeni svet, ko nevezane dr-žave z Jugoslavijo stopajo po poti, ki edina zanesljivo vodi k najvrednejši dobrini in idea-lu današnjega sveta — pomi-ritvi in trajnemu miru, je ugo-tovitev, da je mednarodno srečanje najprikladnejša obli-ka za izmenjavo mnenj o po. sameznih perečih vprašanjih, popolnoma upravičena. Naj cmenimo, da je zadnja leta ob-čutiti v posameznih nacional-nih študentovskih unijah ved-no večje zanimanje za splošne gospodarske, socialne in poli-tične probleme — tudi nekate-re zahodnoevropske študen-tovske unije z močno sindika-listično obarvanimi cilji, ki se doslej s tem niso ukvarja-le, ubirajo to pot — da ne omenjamo študentovskih or-ganizacij in njihovih članov iz mladih neodvisnih azijsko-afriških držav, za katere sko-raj velja, da posvečajo temu več časa kot študiju. A*e da bi se spuščali v iska-nje materialnih družbenih sil-nic, ki spodbujajo takšna pri-zadevanja in poiskali oprijem-Ijivejše vzroke za naraščanje zanimanja za te probleme, kot na primer tesna povezanost južnoameriških študentov, zla-sti brazilskih, z delavstvom in ne strani današnjih mednarod-nih odnosov bi v končni jazi utegnila pripeljati tudi tiste udeležence srečanja, ki so za-verovani v vsestransko in mo-ralno politično upravičenost današnjih kolonialističnih me-lod, do' ugotovitve, da danda-nes tudi najneposrednejši po-skusi cbvladovanja nerazviilh držav nimajo nobenega smi-sla in da vodi le politika ak-tivne koeksistence do poje-manja napetcsti, s tem pa tu-di do trajnega miru na svetu in do splošm emancipacije za. cstalih dežel. Program srečanja sicer ne predvideva, kot je to že usta. Ijena praksa, nobenih sklepov, deklaracij ali resolucij o po-sameznih vprašanjih, njsgov namen je le iskreno pogovoriti se o stvareh, ki jih bodo na-čeli referati. Vendar pa, če prav upoštevamo doslej že tolikokrat učinkovite rezulta-te srečanja in jih upravičeno štejemo za ed\no merilo umzst-nosti nadaljnjega tovrsinega delcvanja, se nam samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali nc bl morda kazalo v prihodnje razmisliti, da bi udeleženci srečanja sprejeli svoje za-ključke o posameznih proble-mih v obliki razljčnih dekla-racij ali resolucij ... Kot že rečeno, je mednarod-no študentousJco srečanje tra-dicionalno. Pridobilo si je precejšen ugled in je poleg seminarja »Univerza danas« v Dubrovniku, edina-, po obsegu sicer manjša mednarodna štu-dentovska manifestacija. Že-limo si, da bi prireditelja _— komisija za mednarodne stike pri UO ZŠJ in CO ZŠJ tudi v letošnjem juliju opravičila njegov sloves in položila te-melje za še tesnejše sodelova-nje s študentovskimi organi-zacijami iz tujine, saj prav vsestransko spoznavanje in medsebojno zaupanje — sre-čanja so bila vedno lepa prj-ložnost za to — opravičujejo upanje na nove, sedanjemu položaju prepotrebne odnose. PREDSTAVLJAMO VAM ... Nacionalna zveza študentov Avstrije Naoionalna zveza avstrijskih študentov je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni. Članst-vo v tej organizaciji je obvezno za vse študente, vpisane na av-strijski univerzi in visokih šo-lah. Glavna pisarna zveze je na Dunaju, kjer je tudi osrednji oddelek za kulturo, šport, social-na vprašanja in za zunanje za-deve. Razen tega je na Dunaju Zveza ne organizira seminar-jev, ne skrbi za štipendije. Po-manjkanje materialnih firedstev onemogoča dajanje večje pomoči belgijskim študentom. Fisarna zveze je v Bruslju. Zveza je vedno tesno sodelo-vala s COSEC in WUS. ' Zveza študentov kanadskih univerz Nacionalna zveza študentov kanadskih univerz NXCUS ob-stoja približno 26 let. Ustanov- m Lansko srečanje je bilo v Klubu ljudskih poslancev kmečkim slojem itd. — lahko rečemo, da so te težnje zelo pozitivne in da zanikajo tr-ditve o politični nezainteresi-ranosti študentov in, kar je najpomembnejše, jasno kaSe-jo, da je mladi intelektualni sloj, če ne že materialna, pa vsaj trdna mcralno politična sila. Ta zastopa v primerjaviz drugimi polltičnimi skupinarai večkrat zelo radikalna stališča in bi v določenih okoliščinah utegnila temeljito preobraziti podcbo svoje dežete. Oblike sodelovanja nacio-nalnih študentovskih organi-zacij so zelo pestre. Različna srečanja, seminarji, festivnli, športna tekviovanja in druge prireditve dajejo mednarod-nemu študentovskemu življe. nju pečat razgibanosti. J.n sedmo mednarodno študentov-sko srečanje bo sodeč po ob-širnem programu in po veli-kem številu doslej došlih pri-jav k temu nedvomno precej prispevalo. Seveda te manife-stacije pri nas ne moremo da-jati v isti koš s podobnimi pri-reditvami v Avstriji, Zahodni Nemčiji, Veliki Britaniji, Fran-ciji itd., ker jo je treba preso-jati na pcdlcfli povsem dru-gačnih dejstev, in sicer med drugim na podlagi pravilnosti stališč ZŠJ o posameznih pe-rečih vprašanjih današnjega časa. Kaj si naj torej obetamo od sedmega srečanja? Predvsem naj bi splošna razprava v kar najbolj objektivni luči osvct-lila probleme, nakazane v re. feratih, med njimi zlasti u ?e-jeratu o gospodarski, politični in kulturni emancipaciji ne-razvitih držav, saj so prav ta vprašanja v tesni zvezi s ko-lonializmom modernega kova in bodo tako ali dnigače spro-' žila obravnavo današnje, si-cer že nekoliko odmaknjene, vendar pa v ožeh vseh napred-nih Ijudi najbolj tragične in škodljive kolonislistične prn-kse v Kongu, na Kubi, u l.ao-su in prakse. ki prav sedaj do-Sivlja še brnJalneir,~> iarsn v portugalski An.gc*i. Objektiv-na obravnava te najbolj tem. tudi finančni oddelek, ki se ukvarja s finančnimi vprašanji zveze. Vzporedno s centralnim birojem delujejo na večini uni-verz podobno urejeni lokalni oddelki. Fonde organizacije sestavljajo dohodki od članarin, vladnih do-tacij in še nekaterih drugih do-hodkov. Predstavništvo za centralni in Iokalne komiteje se voli na splošnih volitvah na vseh av-strijskih univerzah vsako drugo leto. Zveza študentov Oelgije Belgijska nacionalna zveza študentov obstoja že od 15. mar-ca 1924. leta. Po drugi svetovni vojni so obnovili pravila organi-zacije in vnesli vanje več splo-šnega sodelovanja. Flamskim in francoskim študentom so dali pravice do enakega števila pred-stavnikov. Vsi študentje univerze so čla-ni zveze. V poročilu o ustanovit-vi univerze iz leta 1954 je nave-deno število 21.999. Edinj pomožni organ zveze je njen potovalni biro, ki organi-zira študentovske turneje in po-čitniške ekskurzijo. Izletov je precej, od 300 do 400 v sezoni. ljena jte bila sicer 1926. leta, vendar med drugo svetovno voj-no ni delovala. Ponovno je oži-vela 1946. leta. V organizaciji je bilo leta 1946 in 1947 65.000 štu-dentov z 21 univerz, v letih 1948 in 1949 že 79.000, potem pa se je število članov zmanjševalo vse do 50.000 v letu 1953. Od te-daj naprej je število članov vsa-ko Ieto večje za 10 odst. Vendar je število članov zelo variabilen faktor, ker se univer-ze stalno združujejo in razdru-žujejo. Svoje cilje si je NXCUS po-stavila že 1926. leta in so ostali v bistvu nespremenjeni vse do^ danes. Obsegajo predvsem iz-boljšanja vseh \vrst, razumeva-nje med kanadskimi študenti, napredek in razvoj zvez z dru-gitni nacionalnimi in mednarod-nimi študentovskimi grupami in posamezniki. Nacionalna zveza študentov Demske Prvi n/^n statut je iz leta 1926. Po njem je DSF predstav-nik danskih študentov in ni poli-tična organizacija. Zveza pa je bila formirana 1919. leta. Današnja nacionalna zveza štu-dentov Danske obstaja od 1946. k , ko je bila po nemški okupa-ciji ponovno ustanovljena. Čla-ni zveze so študentovski sveti z univerz Kopenhagen in Aarhus, s kopenhaške šole za ekonomijo in administrativno poslovanje, s Politehniške visoke šole, s Far-macevtske visoke šole, Kmetij-ske visoke šole, Dentistične vi-soke šole in z Arhitektonske šole pri Umetnostni akademiji. DFS že dolgo let skrbi za iz-boljšanje ekonomskega položaja študentov. Pri tem sodeluje z ministrstvom za statistiko. Nacionalna zveza študentov Anglije, Wallesa in Severne Irske NUS je bil ustanovljen 1921. leta kot rezultat želje britanskih študentov po organizaciji, ki bi jih predstavljala v odnosih s študenti iz inozemstva. Statut NUS določa njegove cilje: NUS predstavlja študente An-glije, VVallesa in Severne Irske v nacionalnih in mednarodnih okvirih, vzdržuje in pospeiuje sodelovanje s študenti drugih držav, ščiti osebne, socialne in splošne interese študentov in opravlja druge posle, ki podpi-rajo in koristijo že navedenim ciljem. Nacionalna zveza študentov Francije Francoska nacionalna zveza študentov je bila ustanovljena 1907. leta na kongresu predstav-nikov nekaterih glavnih Štu-dentovskih združenj. V UNEF je 56 nacionalnih svetov študentov. Francoski štu-dentje so povezani v lokalnem združenju, ki je del širše fede-racije, v kateri imajo svoje predstavnike. Na sestankih uni-je je odločilno število glasov proporcionalno razdeljeno glede na število članov sveta. Itnajo dva načina konferenc zveze: a) Generalna skupščina in Kongres, ki se sestajata enkrat letno. Njena naloga je, določiti splošno politiko UNEF. Odloki Generalne skupščine niso polno-močni, če ni prisotna vsaj polo-vica članov. b) Administrativni svet, ki se redno sestaja vsake tri mesece. Sestavljen je iz predsednikov združenj in njihovih predstavni-kov. Cilji UNEF so bili natančno določeni na kongresu v Greno-blu 1947. 1. a) Izražati položaj študentov Francije v vseh problemih, ki se nanašajo na njihove pravice in dolžnosti. Imeti vlogo pred-stavniškega telesa študentov v stikih z vlado in univerzitetni-mi oblastmi. b) Zagotoviti realizacijo vseh materialnih in kulturnih potreb študentov. c) 'Razvijati sodelovanje med francoskimi študenti in študenti sosednjih držav. d) Omogočiti nadaljevanje Štu-dentovskih tradicij z razvija-njem duha iskanja resnice, to-varištva in solidarnosti. UNEF je povezana s COSEC in je bila enkrat tudi član revi-zijske komisije. Nemška nacionalna zveza študentov Ustanovljena je bila 1949. leta. Kasneje se lahko vanjo vključi-jo tudi študentovske organiza-cije iz Vzhodne Nemčije. Pra-vico do članstva v VDS imajo študentovski organi univerz in tehničnih visokih šol. 1954. leta je združenje štelo 54 članov, v glavnem združenja iz Zapadne Nemčije in zapadnega Berlina. Enkrat letno se prcdsedniki čla-nic sestanejo na generalni skup-ščini, ko izvolijo izvršni odbor, pregledajo proračune, odloke o osnovnib vprašanjih in razprav-ljajo o združevanju ali odstopih članic. Vsaka članica ima do 5 glasov, glede na število študen-tov na univerzi, ki jo predstav-lja. Zveza izraelskih študentov Zveza izraelskih študentov je bila ustanovljena 1948 in pred-stavlja približno 6 tisoč izrael-skih študentov iz naslednjih šol: hebrejska univerza, tehniški in-štitut, telavivska šola za pravo in ekonomijo, telavivska šola za družbene vede, Hezalelska viso-ka šola za umetnost, Jeruzalem-ska glasbena akademija. UIS aktivno sodeluje v UNESCO, svetovni zvezi židov-skih študentov, COSEC, IAESTA, ISMUN in ustanavlja centre ži-dovskih študentov po vsem sve-tu. Zveza študentov Nizozemske Nizozemska študentovska zve-za je nastala v borbi proti skup-nemu sovražniku. Nizozemski študentovski svet je pričel de-lovati 21. avgusta 1945. leta. Glavnl calji NSE so zaščita splošnih interesov vseh nizozem-skih študentov v nacionalnih in mednarodnih okvirih. Zvezo študentov Norveške Oktobra 1936. je nacionalni zbor študentov izvolil priprav-Ijalni komite, ki naj bi pripra-vil načrte ustave in ustanovitve organizacije. Predstavniki gene-ralnih skupščin raznih univerz so se sestali marca 1937. leta in soglasno sklenili, da se ustanovi nacionalna zveza, in sestavili njen statut. Statut se ni bistveno spremi-njal do 1948 leta, ko je bil spre-menjen zaradi več važnih vpra-šanj. Spremembe v statutu, ki so nastale med okupacijo, se na-našajo na odločbo, da se morajo »študentovski voditelji« iz leta 1942 umakniti z vodilnih polo-žajev. Članstvo NSU združuje vse norveške študente, ki jih je se-daj 6 tisoč. NSU aktivno podpira združe-nje za nordijsko sodelovanje, I^orveško unijo akademskih de-lavcev itd. NSU je sodelovala z mednarodno zvezo študentov, vendar pa je leta 1950 izstopila iz njenega članstva. Nacionalna zveza švedskih študentov Nacionalna zveza švedskih študentov združuje vse švedske študente in dijake strokovnih šol, ki so včlanjeni v lokalnih združenjih. Teh je devetnajst. Poglavitni cilj SFS je demokra-tizacija višjega šolstva na Šved-skem, pomemben del njene ak-tivnosti pa je posvečen različ-nim načrtom za potnoč in skrb za študente. Nacionalna zveza študentov švice Prva zveza švicarskih študen-tov je bila ustanovljena 1892. le-la. Trajala je šest let in je bila 1908 leta obnovljena, kmalu pa je znova razpadla. Ponovno so jo obnovili leta 1920. Od takrat te-melji na federalni podlagi in združuje štiri jezikovne skupine: icinško, francosko, italijansko in retoromansko. Enajst sekcij zveze šteje pri-bližno 16 tisoč članov iz znanih švicarBkih univerz|tetnih sre-dii6» MED FILMI IN KNJIGAMI DVOMLJIV REZULTAT Premiera filma Boštjana Hladnika »Ples v dežju« Stara resnica, da je bolje neko stvar vnaprej manj hvaliti, je prišla pri Hladnikovem filmu do polne veljave. Obilica reklame za film »-Ples v dežju« še pred začetkom priprav za snemanje in vztrajna pozornost poročevalcev, ki so jo tudi kasneje izkazovali režiserju, lgralcem itd., se je spremenila kar v nekakšno prepričanje, da novi lilm bo edinstvena, presenetljiva stvaritev. Ta psihoza je v velikl meri vplivala tudl na gledalce, ki so se udeležili prve javne projek-cije »Plesa v dežju*« (sedaj je bila tudi premiera). Nestrpno godrnja-nje in premikanje na stolih' je dobilo svoj epilog tudi s ploskanjem, po predstavi pa so se izmenoma vrstile s krepkimi argumenti podprte debate »proti«, drugo pa — a priori »za«. Seveda nobena nestrpnost pri ocenjevanju ni umestna, treba pa je priznati, da je imela vsaka od obeh »strank« svoj prav, ki je bil tokrat še prav posebno pogojen r. individualno presojo in čustveno oz. razumsko reakcijo. Smoletov roman »Crni dnevi in beli dan« je kot dovolj dobrd napisana literatura vzbudil nekaj pozornosti, vprašanje pa je, zakaj je ta snov, ki pač ni izrazito filmsko hvalezna, zmikala Hladnika — režiserja. »Ples v dežiu« naj bi bil namreč nekak preizkusni kamen, kjer bi Hladnik pokazal svoje zmožnosti, znanje in napredek po študiju v Franciji. Tam »vladajoči« tzv. »novi val« je prevzel tudi mladega režiserja, ki je sedaj doma s svojimi kinotečnimi izkustvi iz predloge slovenskega avtorja napravil nek splošen »novo-valovski« (?) film. Za svojo osebno afirmacijo je z njirn storil prav gotovo vse, da bi dokazal. da mu ne primanjkuje idej, da uspešno obvlada mon-tažo in vožnje s kamero, da . . . To vse govori v prid filma v detajlih, za vr^to z likovno estetskim okusom posnetih prizorov umetniške fotografije, za domis^lno uporabljene efekte itd. To pa za umetniški igrani film nikakor ni dovolj. Ce odštejemo preveč pogosto forsirano simboliko (n. pr. mlada zajjubljenca, ki naj menda izpričujeta optimistično vero), ki se nada-ljuje še v vsiljivih in mučno glasnah zvočnih efektih (pasje lajanje, dež itd.) in še kaj, ie »Ples v dežju« oblikovno uspel film, ki je morda malce nenavaden, a kljub razvlečenostr, zanimiv. Vsebinsko pa je iz Smoletove zgodbe nastala dvomljiva dekadentna iilmska piipoved, izpovedane v medlih. nefilmskih dialogih, zrecitiranih v to-gem, brezbarvnem »klasičnem« gledališkem stilu. Latinski pregovor pravi: »carta non erubescit«. Mi pravimo »papir vse prenese«, v Hladnikovem (in še prenekaterem drugem) primeru pa bi lahko rekli: »filmski trak vse prenese«. Po gledanju Hladni-kovega filma se lahKo upravičeno vprašamo, ali je bilo res tako nujno potrebno, da je bilo za afirmacijo enega režiserja-začetnika vloženih toliko sredstev in to zgolj zato, da je lahko drago eksperi-mentiral. Vprašanje je tudi, čemu sploh še imamo umetniške, filmske in druge svete, če ti nikakor ne opravljajo svojih primarnih funkcij tam in takrat. kadar bi bilo to potrebno. Morebiti bi nam na ta način bilo prihranjeno gledanje Hladnikovega izdelka, s katerim je pokazal, da za igrani film še ni dorasel, vsaj ne v tej meri, da bi lahko nemo-teno in samovoljno eksperimentiral, brez ozira na to. da so taki filmi namenjeni širokim množicam gledalcev, ne pa peščici privržencev te ali one »-smeri«, »vala« itn. Morda bi se pa morala t-ega dejstva zavedati še v prvi vrsti naša vodstva filmskih podjetij, njihovi odgo-vorni posamezniki, kakor tudi organi družbenega upravljanja, ki so za to vendar bili ustanovljeni D. KRAIGHER Prizor iz novega slovenskega filma »Nočni izlet« »Ti loviS« - »Pleme hitronožcev* V pomanjkanjn mladinskih fvlmov smo lahko veseli vsa-kega poskusa, ki seže na to področje, saj je bil »Kekec« do sedaj, ko je režiser France Kosmač posnel »Pleme Hitronož-cev*>, oziroma kakor se iiaslov filma glasi »Ti loviš«, edini slorienski pravi mladinskL film. Vzrok za to je v težavnosti izbora in prenosa občutljive snovi na filmski trak, tako da res doseže svoj namen in zadovolji kritičnega mladega gle-dalca. Režiser France Kosmač se je zavzeto lotil filmske reali-zacije dokaj neverjetno skonstruirane zgodbe, ki pa se je zaradi svoje preproste, akcijsko efektne izpeljave pokazala sila hvaležno. Film prikazuje svet otrok, v katerem oni sami rešujejo probleme, ki posegajo v življenje odraslih, vse pa na veder, morsko-počitniški način. V filmu igrajo otroci sami sebe in so odrasli kar nekakšen moteč »poseg od zunaj«. Režiser je itnel izredno srečno roko pri izbiri mladih akterjev, kar velja posebno za oba najmlajša »Hitronožca«, ki sta svoji »vlogi« kar najbolj neposredno sodoživljala, medtem, ko sta oba najHarejša, deček in deklica, že »igrala«. Opazna je izrazita neeno.tnost med posameznimi prizori v filmu, Jci nihajo od zelo dobrih. kar izvrstnih. do komaj povprečnih. Film gradi celotno dogajanje na hitrem akcijskem tempu, ki ga pa ne obdrži vseskozi ter mestoma opazno zdrkne v razvle-čenost. Pri gledanju tega najnovejšega mladinskega filtna, ki ga mladi giedalci sprejemajo in spremljajo z velikim navduše-njem. se nam še bolj jasno pokaže, kako velika potreba je po dobrih filmih za mladino. Režiser Kosmač je na tem zane-marjenem področju nadaljeval prekinjeno delo in ga v redu opravil. D. K. Zakaj je odpadel koncert Koroškega akademskega okteta V aprilu in maju so se odvijale prireditve in koncerti, ki sta jih organizirala ideoloiko-kulturna komisija UO ZŠJ in SKUD »Akademik«. O tch več ali manj uspelih kulturnih manifestacijah ljubljanskih študentov v počastitev jubilejnega leta naše revolucije je »Tribuna« že obširno poročala, žal pa je šlo naše ostalo časopisje skoraj molče tnimo, kot da bi šlo za vaje kakšnega provincialnega gasilskega društva. Tudi o tem bi kazalo enkrat obširneje spregovoriti, saj se nam — pa ne samo nam — zdi neverjetno, da v naših časopisih ne najdejo mesta recenzije in poročila o študentovskem umetniškem snovanju, ki doživlja doma in v tujini visoka priznanja. gre pa še za jubilejne prireditve, ki bodisi po programski ali na-menski plati poskušajo pokazati socialistične pridobitve tudi na umetniškem področju, tembolj upravičeno pričakujemo razume-vanja in podpore naših umetni-ških ustanov. Pri teni pa moramo takoj poudariti, da so nam vod-stva ttrugih podobnih ustanov (Slovenska filharmonija, Drama SNG, AG ipd.) velikodušno in z razumevanjem priskočile na po-moč, da pa je primer z vodstvom Ijubljanske Opere toliko bolj iz- nosti. Pri tem lahko omeni-mo da naše prošnje do Opere, bodisi glede pevca ali pa gle-de zborovodje (primer pev-skega zbora »Viniko Vodopi-vec«), niikdair N niso predstav-ljale ovire (vsaj ne pomemb-ne) za normalno dedo te usta-nove. Vedno je bilo vprašanje enega člana opernega zbora (pred nodavinim smo imeli v sestavu Koroškega akadem-skega okteta dva zborista iz Opere, vemdar nam je uspelo dobitiL za enega nadoimesiiilo iz študen,tovsikih vrst),, zaradi katereiga gotovo predstava lahko poteka, posebno še, če je možna zamenjava z drugim pevcem. Taikih — pa tudi do-sti bolj perečih primeirov, kl niso nič neotbičaoneiga v oper-nih hišah, je biio tudi v ljuib-ljanski Operi n,iič koliko, zato nas tembodj čudi kategorično zanikanje takšne možnositi, ka-dair gre za koncert ali drug naBitop študentovskega an-sambfLa. Na moirebiitne pripom-be — lahko namerno ali pa zaradi nepoznavainja —, zaikaj sodeluje v študenitovsikem an-sa,mblu član opemega zbora? samo to: vedno in povsod ni mogoče dobiti nadomestila \z lastnih vrst. Važna pa sta na-men in delo. Sicer pa bi bilo nesmiselno postavljati vpra-šainje, ali moraio n. pr. v Sio-v©ns'ki filharmoniji sodeJovati samo Slovemci. Odbor za proslavo 20- letnice vstaje pri TJO ZSJ, ŠKUD »AKADEMIK« Brez podirobnih razglabljanj o posameznih prireditvah pa lahko rečemo, da sta tako oba akademska pevska zbora kot folklorna skupina potrdila svoj umeitniški nivo [n da &o našli tudi ansambli v ŠKUD vAkademik« obiilo novih mož-nosti za svoje umetnisko udej-stvovanje, ki v širšem okviru ni naimenjeno našj študentav-ski publiki, temveč se v raz-nih oblikah (turneje, sodelova-nja na proslavah po Sloveniji, festi.vali ipd.) lahko in se tudi že vključuje v slovensko umetniško poustvairjalnost. To so potkazale posamezne štu-dentovske urnetniške slCupdne z dosedanjimi uspehi. še lep-še pa se to odraža z uspešnim lansikiim jugoslovanskiim štu-derntovskim kultmrniim fiesti-valom v Ljubljani in letošnji-mi priredibvami »Akademi-ka«. Iz tega obsežnega oikvira le-tošnjih prineditev je odpadel koncert Koroškega akaidem-skega okteta, ki so ga ljubdte-lji zborovskega petja z zani-manjem pričakovali, posebno še zairadi blestečih uspehov, ki jih je imel ta ansambel le-tos na svoji koncertni turneji po Zapadni Nemčiji. Ker je bilo zanimanje za ta koncert izredno veliko, klljub teoniu, da je biil na programu ob kon-cu »običajne« koncertne sezo-ne — precej natrpane z vokal-nimi koncerti ravno v' maju" — ko okus in interes abčin-stva navadmo popuščata in ker smo prejelli števidna vprašanja občinstva, smo dolžni naši iavnosti pojasnilo, zaikaj je ta koocert, ki je bil najpnej na-povedan za 25. maj in nato preložen na 10. juniij, odpadel. Koncert Koroškega akademske-ga okteta je bil najavljen za 25. maj že v začetku aprila v okviru prireditev, ki jih je najavil »Aka-demik« v počastitev 20-letnice re-volucije. Po vrnitvi okteta iz ino-zcmstva so bile vstopnice dane v prodajo, vendar je kmalu zatem zbolel en Clan okteta. Zato je bila preložitev nujna. Zaradi zasede-nosti dvorane Sloyenske filhar-monije smo se odločili za 10. ju-nij in v dnevnem časopis.iu in radiu najavili spremembo ter pre-lepili reklamne plakate. Težave, zaradi katerih je bil tudi sedaj koncert preložen oziroma odpove-dan, pa so nastale, ker je vodstvo opere SNG dalo na spored za 10. junij opero »Ekvinokcij«, v kate-ri ima član opernega zbora, ki so-deluje v Koroškem akademskem oktetu, tnanjšo solistično vlogo. Na prošnjo zastopnika SKUD »Akademik«, da bi vodstvo opere pristalo na zamenjavo pevca za to predstavo, smo naleteli na glu-ha ušesa. Tudi na ponovno proš-njo zastopnlka »Akademika« In predsednika ideoloSke komisije UO ZSJ, ki sta ravnatelju Opere razložila nujnost, da se koncert Koroškega akademskega okteta iz-vede, ker je bil iz objektivnih raz-logov že tako preložen, ni bil do-seieii spofazum. Pri tem pa nas je globoko razočaral nastop rav-natelja Opere tov. D. 2ebreta, ki ne le, da ni pokazal razumevanja, ampak je enostavno odslovil za-stopnika študentov. Pa četudi obi-demo to, ostane še vedno vpra-šanje, all res ni mogoče narediti malenkostne usluge študentovske-mu kulturno-umetniškemu dru-štvu, ki kot ostala naša kulturna društva in inštitucije nima name-nov, služiti samemu sebi, ampak se ravno tako povezuje v naša splošna stremljenja, nuditl na-šemu človeku kulturne užitke. Ce stopajoč, ker ni bil samo enkra-ten. Podoben primer se je zgodil že pri lanskeim gOiStovanju Ko-roškega afkademskiega okteta v Avstriji in na mednarodnem tekmovanju v Zapadni Nem-čiji ko se je zairadi nerazume-vajočega stališča raivnatelja Opere moral vrniti predčasno zairadi predisttav v Operi, ki pa so obakrat odpadle, ko se je ansamibel vrniil v Ljuiblja-no. Nikakor se ne bi hotoli spu-ščati v delovanje Opere in njene proigramske politike, niti ne pričakujemo, da bi se vodstvo Opere pri postavlja-nju tedenskega programa ozi-ralo na enega člana opernega zbora, ki sodeluje v Koroškem akademskem oktetu. Upravi-^eno pa pričakiujemo druga-čen odnos ravnatelja Opere do študentovske kudtuirne dejav- RAZGOVOR 0B KNJIŽNEM PRVENCU V. CUNDRIČA Pesnikov pojoči grm Te dni je pri Državni založbi Slovenije izšla v zbirki »-T^kovi časa« nova sloven-ska pesniška zbirka, knjižni prvenec Va-lentina Cundriča. Mladi pesnik se je rodil febniarja 1938. leta v Poljščici na Gorenj-skem. V gimmazijo je hodil na Jesenicah, sedaj pa je končal četrti letnik slavistike na ljubljanski univerzi. Kot pesnika ga po-znamo že precej dolgo, predvsem iz Mladih poti, kjer je= začel oblavljati že pred več leti, zadnji dve leti pa tudi iz Naše sodob-nosti. Sedaj je del njegovih pesmi strnjen v knjižni zbirki... Ob njenem izidu smo avtorju zastavili nekaj vprašanj. Iz katerega obdobja so pesmi, objavlje-ne v zbirki »Pojoči grm« in kje so že bile objavljene? — Pesmi, ki sem jih vključil v to zbir-ko, so bile napisane nekako do decembra lanskega leta, razem Spomina na mrtvega prijatelja, ki setn jo napisal februarja letos in Moj četrti brat (maj 1961). Nekatere pe-smi so bile že objavljene v Naši sodob-nosti, nekatere pa v Mladih poteh. Mi lahko poveš nekaj o kompoziciji zbirke? — Zbirka je sestavljena iz cikl»v z na-slovi Kronia iz ptic, Plavolasa deklica, Zve-sto sidro, Zamračena soteska, Pojoče osti, zaključuje pa jo pripev April. Po tematiki, &i jo cikli obravnavajo, si slede nckako takole: moja pokrajina, moja ljubezen, pri-jateljštvo, prva mračna doživetja, trganje iz teh mračnih doživetij, koncc zbirke pa predstavlja zanosma pesem April. Ali se morda spotminjaš svojih prvih pesniških poskusov? — Seveda. Prvo beleženje (v rimah) spada še v tretji razred osnovne šole, prva pesem je bila objavljena v osmi gimnaziji; tedaj sem tudi dobil nagrado Mladih poti. Resneje se ukvarjam s poezijo od 1958. le-ta naprej. ¦ ^ Kako pišeš? Kaj te inspirira? — Najvec pišem doma, na Gorenjskeim, navdihuje pa me pokrajina, niarava. Ali se ukvarjaš še s čim drugim razen s poezijo? — Da, rad bi napisal vsaj eno dramo — načrte imam — ukvarjam pa se tudi z ese-jistiko (pripravljam daljšo razpravo o Antonu Vodniku). Mi lahko poveš pri katerih pesnikih, do-mačih in tujih, si se učil, kateri so najbolj vplivali nate? — Kar se tiče slovenske poezij«, sem $o prešel vse od Ijudske pesmi do današ-njih dni, tuje pa prebiram vse, kar mi pride pod roke... Najbolj pa so mi všeč Machado (in sploh Španci!), Prevert, Tra-kel in še nekateri; od domačih pa seveda Prešeren, nato Udovič, Kovič, Vegri, Mi-natti, Zidar... Se zadinje viprašanje: Kako je s študi-jem? — Studij se bliža h koncu. Manjka mi samo še. malo. Diplomiral bom februarja... In še kratlka informaciia: Poteg zbirke »Pojoči grm« pri Državni založbi bosta v kratkern izšli še dve Cundričevi pesniški zbirki »Krotko jutro« pri založbi Obzorja v Mariboru in »Mavrični ogenj« pri Can-tkarjevi založbi.;. F. G. Valentin Cundrič: Kmečki fant Zvečer je moje telo njiva pšenice in moja moška sila v klasju Dekleta se mi smejejo s srpi v rokah; zanjejo dneve, ki mi klečijo v tihi duši. Kadar zapojo, vztrepetam; zapirgjo me v svoje plave oči, da begam preplašen kot prva večerna zvezda. Zjutraj sem polegla njiva, veter prosim, naj mi pomaga vstati... (Iz zbirke »Pojoči grm«) Trobente noči se oglašajo. Divje. zamolklo, kot klici ujete divjadi. Dana je sama v sobi. Dan izginja v temnih. ozkih ulicah. Neonske luči se zlo-vešče ogovarja.io preko cest. Dana je sama. Nikogar ni, da bi ji pomagal prepoditi podobo stare ženske iz predmestja. VOZILA JE TRICIKEL. Počasi. da ji je Dana snela masko z obraza — tanek perga-menten papir z neštetimi črticami. Branjevka s triciklom. polnim posod za mleko. Vozila ga ie mestnim gospodinjam. Vračala se je s praznimj poso.dami. Na dnu vozička so bili krompirjevi olupki, zelenjavni odpadki za n.ienega pujska. Stara žena je vozila počasi, še zdaj ne ve in nikol; ne bo vedela. da je Dana tisti večer vzela njen obraz v svoje roke. Gledala ga je vso pot do doma. V sobi ga je položila na mdzo in se zleknila po postelji. Dana je namreč študentka. Rada poležuje po postelji. Dvigne nogo in gleda črto iztegnjenega stopala. Toda obraz na mizi ne izgine. Polni se. Jasno jo gledajo oči. Dana ve, da je branjevka NJENA MAMA. Da, prav taka je bila! Se pred šestimi leti je bila prav taka! Stara ženska iz pre,dmestja. Iz Ježice. Na triciklu. S praznimi kangljami za mleko. S krompirjevimi okroki na dnu. Ali z zelenjavnimi odpadki. Včasih so bile tudi pomarančne lupine. Dana je sama. Nikogar ni, ki bi ji pomagal prepoditi podobo stare ženske, ki postaja zlobna. Mrak leze po šipi. tro-bente noči se vse močneje oglašajo. Mama je imela rumenkaste oči. Dana je mislila, da je ne mara. Posebiio takrat, ko jo je natepla. Brata Jernejčka je imela rajši. Dani se je zdelo, da rnama nima časa, da bi jo kdaj pobožala. Morda zato, ker je bila vedno na njivi ob reki. »Na vrtičku« so rekli tej njivi. Najbrž zato, ker je bilo tu vetino vse vzorno opleto. Od tu je vozila mama čebulo in drugo v mesto. Včasih je Dana sedela na pragu. Suhljato desetletno de-kletce. Gledala je mamo, kako je odhajala v mesto. V Ljub-Ijano. Gledala je, kako se je vračala. Nikoli ni opazila, da bi se mama starala. In vendar je nekoč prisla od zdravnika. Trudno je sedla na stol sredi kuhinje. Odkašljala se je in vrgla: »Pravi, da moram na operacijo.« Oče m rekel ničesar. Vedno je bil redkobeseden. Brat je jedel kruh. Dana je pomivala posodo. »Na operacijo! Slišite? Ste gluhi?« »Nismo,« je zamrmral oče. Brat in Dana pa ničesar. Mama se ji je smilila. A je bila zaprta vase — kot vsi domači — zato je molčala. V tistem trenutku je videla, da se je mama postarala. Obraz je bil kot star pergamenten papir z mnogimi črticami. Nekaj kot razo-čaranje se je režalo iz oči. Oče je vzdihnil. »Bo že kako.« Mama je nekaj zamrmrala. Odšla je v vežo. Dani seje zdelo, da prvič sliši podrsavanje maminih nog. Podrsavala je po veži čudno. grozno, kot stara žival. Ritmični šumi. Kot da hodi v veži tuj človek. Kot smrt. SMRT? Dana je pomislila, da se vse to lahko slabo konča. V trenutku se' ji je zdelo, da ima mamo rada. Celo zelo rada. Zdaj je vedela to zagotovo Tako rada, da bi ji rekla nekaj nežnega. A ni bila vajena tega. Nenadoma se prikotali trkanje v sobo. Na vratih je Jerko. »In ti kp.v v temi?« jo vpraša. Sam vžge luč. »Ka.i je danes' s tabo. da si kar v temi?« »Nič,« pove Dana negotovo. ->Nekaj je, saj vidim.* »Nič. Kai bi bilo!« Kot odsotna je. Alj žalostna? «-Ne vem - se zmrači on. »S- zaspana od sinoči?^ •>Ne. Spala sem do enajstih. Saj je nedelja. Ne očitam si.~ •>Do ena.istJh?«- ¦»Zbudila sem se že pre.i, a sem poležavala.« •^Dotor« se ti godi,« jj reče dobrohotno. '>Kajne da.« Dana ga gleda. Moj fant, si misli. MOJ FANT. Oči ima plave. včasih sive. Kakšne ima zdaj? Ne ve. Gleda njegove ustnice. Vedno je s skritim užitkom gledala njegove uiBtnice. »Zakaj si slabe volje?« je vpraša Jerko. Dana iztegne roke. Jerko jo poboža. In potem poljubi. Dana ga gleda. »Vesela sem, da te poznam.« Nasmehne se ji. »Čudna si včasih,« ji očita tiho. »Taka sem že od malega.« Vendar je dober, pomisli Dana. GL.AVNO JE. DA JE DOBER. Vidi njegov nasmeh. Ne ve točno, kai Jerko misli. Navadno ve vsaj približno, kaj on misli. TODA TOCNO. KAJ ON MISLI. NE VE NIKOLI. Ne more do njegovega bistva. Do duše. Samo do ustnic pride. Do oči. Globlje ne. »Me imaš ka.i rad?« ga tiho vpraša. »Vedno to sprašuješ.-« Dvoje navpičnih gub je na njego-vem čelu. »Ko mi pa nikol} ne poveš.« Jerko jo poljubi. ^Sai to veš,« pravi. »Tega se ne govori, to moraš sama vedeti. Saj moraš čutiti to.« »Jaz bi rada tudi slišala.-« »Sa.i veš da te imam rad,« ji pravi, ko jo poljublja. Smehlja se mu. kot da ie napravila pravkar nekaj neumnega, >>Otrok!* j-> reče. Nekaj tako igrivega in sončnega je na niegovih ustnicah. da si zarije obraz v njegove lase. Trobente noči odmevajo. Bobni udarjajo ritem vesolju. Bobni Poljubli^ io -Čakaj. Jerkc ...« ->Kaj ie?- ->Ah. nič. Nič.* se mu nasmehne Dana. Zdaj ve, da ima sive oči. »Res ne?« »Nič ni res.« mu zagotavlja Dana. Še ko zapre oči, ve. da ima Jerko sive oči. Sama ne ve. kdai pozabi nanje. Bobni. Bobni krvi. Bobni krvi udaviajo ritem vesolju. BOBNI. Po vseh pote-h se jima približujejo. Po vseh ste-zah. Po vseh stezicah. Pozneje Ko je tišina preplavila poljane cvetočih tulipanov. Pozneje. Ko se trobente noči tiho oglašajo. MAMA JE ODŠLA NA OPERACIJO. Bil je tudi zadnji čas za to. Edini izhod je bil, da so ji vzeli iz telesa vse, kar jo je delalo mater. Mama ni mogla več roditi. Ženska v njej je umrla. Pravijo, da vsaka ženska dvakrat umre. Prvič umreti ye najhuje, In danes je Dana videla spet isti pergamentni obraz. Z neštetimi gubicami. MAMIN OBRAZ. Razočaranje ji je preraslo oči. (Seveda, oče je zahajal k Petrički). Se vedno je vozila mleko s trici-klom. Še vedno se je vračala s krompirjevimi olupki. Z zele-njavnimi odpadki. Včasih tudi s pomarančnimi lupinami. Postavili so si majhno hišico. SVOJO HIŠO. Samo marna ni bila več zdrava. Bilo 3f težko gledati njeno pergamentno kožo. Poslušati podrsavajoče kcrake. Kot da se vleče ranjena žival. Biti priča. kako bo drugič umrla. Dokončno umrla. »Dana,« jo kliče Jerko. Dana ]ež; z glavo na njegovih prsih. »Ja«. odgovori. ^Spet .fe nekai narobe s tabo. No, povej mi,« ji prigo-var.ia. »No. povej mi, no!*1 »Veš kaj...« »Kaj?- »Spomnila sem se na mamc« »Kako da si se spomnila nanjo?« »Prej, popoldne sem čakala na trolejbus.' Mimo se je peljala s triciklom neka branjevka. Bilo je dovolj. da sem se spomnila nanjo.« Jerko jo bnža po Jaseh. »Vračala se je domov .....« Še vedno jo boža. To ji tako dobro de. *Ba gre domov, sem vedela zato, ker so bil; na dnu trici-kla krempirjevi olupki. Saj je smešno. ne? A mi ne gre iz ^ave. MOJA MAMA JE BILA TUDI BRANJEVKA.* »A res? Nisem vedel. In kaj zato? Vseeno je, kaj je člo-vek po poklicu: miirster ali cestni pometač. Najbrž se je bolj mučila. kot kakšna gospa.« »Vem, da ni n:č takega. — Jaz bom pa profesorica. Čudno, ne?« »Ne, ni čudno. Ne smeš tega tako vzeti.« »V resnid se mi zdi, da bom ostala vedno hči branjevke. Dostikrat mislim na to.« \ »Rada bi napravila kaj zanjo. A je mrtva. Ni imela dosti od življenja. SAMO DELO. ln tricikel. Še nas otrok ni imela. Mislim naše ljubezni. A ni ogabno. kar govorim? Joj, danes tako čudno govorim.« »Saj bo minilo, Dana.« »Ničesar ni imela od življenja. Pa poglej mene! Dobro živim. Studiram slavistiko. Imam štipendijo.«1 »Saj...« »Pustj me. da povem do kraja. Skratka: na univerzo ho-dim. Moja mama ni nikob' govorila o »univerzi«. Gotovo je vedela. kai je to. toda ne spominjam se, da bi k.daj omenila to besedo. Jaz pa živirn pravzaprav zelo dobro, perfektno pravzaprav — no, ne sme.i se mi. Zvečer se vračam pozno domov, ali vsa.i pozno zaspim, ker... ker poležujem z nekom. ne da bi se čutila krivo. če pride do tega. da----*¦ -Bodi no rajp tiho, Dana!« »Zakai bi me bilo strah reči: abortus. Saj ni tako grozna beseda. ABOFTUS. In pri tem ne čutim žalo^ti za tistim fantkom. ki bi se lahko rodil, če bi ga spočela.... A se ven-dar ne bi rodil. če bj do tega res prišlo.« ^Dana !•« »Ampak v resnici b: mj bilo strašno žal,-----če bi prišlo do tega, ___da bi vzela življenje tako majhnemu fantku.* ^Saj ne bo prišlo do tega. Dana. Sa.i paziva. Ne bo prišlo.* »Oh, tudi jaz mislim, da se ne bo to zgodilo.« Z olajša-njem pritisne Dana svoj obraz ob njegovo ramo. »Seveda ne,« ii zagotavlja, kot otroku igračo. »Veš, danes me je pekla tista branjevka. zato sem bila sitna.*- »Tega tj res ni bilo treba.« »Nedelja je. ona pa'dela. Prevaža mleko in tiste odpadke. Kot moja mama. Jaz pa lenuharim. Ves božji dan lenuharim. In včerai prav tako. In menda zmeraj tako. Vsaj zdaj se mi zdi t.ako. Kdaj se tudi malo učim. to že Ampak večinoina pa le lenuharim. In celo zelo všeč mj je živeti tako v tri dni. Samo.....ko sem bila majhna, sem pomagala mami porivati tricikel. IN GLEDALA SEM Z ODPOROM LJUDI. TAKE KOT SEM DANES JAZ. PRAV TAKE, KOT SEM DANES JAZ! LEPO OBLEČENE! KI GREDO NA WEEKEND! GO-SPODO! »Kar povei še naprej, kar!« pravi Jerko. »Danes so tudi že branjevke. In vedno bodo. Včasih se spražujem. če tudi danes gledajo otroci branjevk mestne Ijudi z enakim občutkom. kot sem jih sama gledala. Skoraj sem prepričana. da.* »Morda res« »Jaz vsai kdaj premišljujem o tem. A moji otroci? Njih mati ne bo branjevka, ampak profesorica. Mislili bodo. tepčki mali. da so zato več vredni, kot tisti, ki imajo branjevko za mater. Če že zaradi drugega ne. pa vsaj zato. ker so lepše oblečeni.« »Učila iih boš drugače« »Nekaj je učlti in drugo je doživeti.« »Zdaj. Dana, mislim, da si povedala vse, kar te je težilo. Zdaj pa odstopi še meni maio besede. Dobro poslušaj, kaj ti bom povBdal. NEHAJ MISLITI O TEM! Lezi lepo semle k meni. In miruj. Poslušaj popevke.« Boža jo po laseh. »Saj 6e razumeva. Samo kdaj te kaj piči. No. potem je kmalu spet dobro. Zdaj je že dobro, kaj ne?* Dana se mu nasmehne. Prikima. Poljubi ga. »No vidiš zdaj je že dobro,« pravi on. «-Ne misli o tem. SAJ TUDI DRUGI NE MISLIJO O TEM. To je težak problem in nikoli ga ne smeš jemati osebno. ker potem nisi več pra-vična do vseh. PosluŠaj radio. igra: Ko tavam tam v dežju. To rada poslušaš. ne?« Cisto potiho mu reče: «O ja.« In stisne se k njemu. ZDAJ Jl JE V RESNICI DOBRO. Sama ne ve, kdaj pozabi na tisto branievko. Da z.dai ii je zares dobro. Kot da nikoli ni bila branjevkina h^i. KOMCERT AKADtMUE ZA GLASBO MLADI KONCERTANTI Proti koncu šolskega leta kaže Akademija za glasbo še posebej vidno aktivnost. Nje-ni koncerti se nenehno vrsie, od običajnih produkcij do so-lističnih večerov in absolvent-$kih in diplomskih koncertov. V tej ali oni dvorani srečuje. mo vedno nove glasbenike in gledamo, kako polni obeta in sil prikazufejo svoje sposobno-sti in znanje. Nemogoče nam je pisati q vseh. Toda v tem številu si zasluži vsaj en ve-čer, četudi ne zato, ker ostali ne bi bibi zanimivi, da ga na-tančneje pogledamo. To je bil prvi ponedeljkov junijski koncert, ko so se ob orkestru Slovenske jilharma-nije pod vodstvom dimlgenta Sama Hubada predstavili štir-je mladi solisti, pvanista Mari-ja KocjančiČ in Andrej Jarc in violimista Olga Skalar in Vlado Škerlak. Ker so ti stu-dentje že prej večkrat nasto-pali in si v veliki mer[ utrdili dober sloves, lahko obenem s tem koncertom mirno trdimo, da eni izmed nfoh ze sedaj predstavljajo, poleg nekaterih drugih, naše velike upe in ti-ste glasbenike, ki bodo danes ali jutri prevzeli odgovorna mesta starejših in jih oprav-Ijali vsaj enako uspešno, kot njihovi predhodniki. Marija" Kocjančič se je po-izkusila v Beethovnovem tret-jem klavirskem koncertu. Predvsem je pokazala veliko sigurnost, spominsko zaneslji-vost {n tehnično izdelanvost. V njenem načinu interpretaci-je je bil najuspešnejši prvi sta-vek, medtem ko se ji v dru-gem težnja po masivnejšem, beethovnovskem tonu n[ zado-voljivo posrečila; žal je tudi ves stavek, poln izrazne sile, izzvenel nedoživeto in prazno. Odbijajoče %n kričeče je ob tej Beethovnovi glasbi deloval uvodni orkestraiinl del Paga-ninijevega violinskega kon- certa v D-duru. Toda po pr-vih nervoznih solistovih taktih smo našli v Vladu Škerlaku povsem ustrezm nadomestilo. Obsežni koncert, ki predstav. Ija v tehničnem pogledu ev.o najzahtevnejših del ne le vio-linske, temveč vse koncertne literature, s števVnimi težki-mi pasažami, flage&leti itd., je Skerlak odigral virtuozno, suvereno in z veliko zanosa; pripomniti bi imeli le, da je delo izzvenelo nekoliko razko-sano. Vendar je poleg vseh tehničnih sposobnosti še ved-no nočno izstopalo solistovo elementarno prednašanje, kot rezvHat obsežne in zdrave muzikalnosti. Tudi s tem na-stopom je Škerlak dokazal, da se vzpenja mea vrhove slo. venskih violinisiov. Sledila je Olga Skalarjeva s Poemom za violino in orfce. ster Ernesta Chaussona (zad-nje Čase ga pogosto slišimo s klaiirsko spremljavo, kar t^tis precej spremeni). Spominsko in tehruično -p&vsem s\igurna se je uspešno posvetHa muzi-kalni obdelavi. Včasih na ško-do kratkih dramatičnih mest, kar bi dalo izvedbi več kon-trastov, je ustvarila pristno, nekoliko tiemno obarvano li-rično vzdušje poznoromantiČ-ne in že impresionistične Chaussonove muze. Koncert je zaključil odlični nastop Andreja Jarca, ki je iz-vedel veliki romantični Grie-gov koncert za klavir in orke-ster. Tehnično kos zahtevne-mu klavirskemu partu, z lepim tonom in izrazito muzikalnost. jo je ustvaril solist lepo. od-tehtano in prav tako pristno doživeto kreacijo. Zato je pre-jel tudi viharno priznanje pu-blike. Ker je zelo motil močno \razglašen klavir, se upravi-čeno sprašujemo, kako lahko pride do take nerodnosti na tako važni prireditvi, posebej ¦še, ker ni bilo prvič. Ko se že nekoUko utrujeni poslavljamo od letošnje boga-te sezone. vendarle z nape-tostjo čakamo, kaj nam bodo pokazaili študentje v prihod-njih letih. Po dosedanjih re-zultatih sodeč in po pričujo-čem koncertu, kjer gre iz-ključno za glasbenike, ki so šele sredi študija na AG, lah-ko pričakujemo veliko. Kaže, ^a ne bomo razočarani. — fiifi bNliliJH rnkmibnn w m« Otroci po želji Ljubljansko Mestno gledali-šče je zaključilo letošnjo plod-no sezono z vedro, nepreten-ciozno komedijo francoskega pisca Marcela Francka »Peli-ka-n« (ali »Otrod po želji«). Francka se spominjamo še po njegovi »Sreči na upanje«, ki je biila prav tako uprizorjena v Meslnein gledališču in jo je tudi režiral isti režiser — Jože Tiran. Uspeh predstave je p&č pri-lagojen okusu Ijudi, ki radi gredo v gledailišče, da se raz-vedrijo ter jim tudi najbolj nezahtevna komedija pripravi dovolj užitka aili pa vsaj raz_ vedrila. Franckov »Pelikan« je ena takih komedij, kjer ^e lahko zadovo'1'jni nasmejemo. im nam po odhodu iz gledali-ške stevbe ni treba dalje tra-piti možganov s problemi, ka-tere je avtor nanizal v svojem delu. V zanimivi in rahlo bizarni zgodbi se ves zapilet suče okoli naigrade dvajse»Kakšni so bili vaši začetki na področju filma?-« — »Začel sem kot filmski montažer, kar je bila moja pri-prava za režijo, ker je montaža bistveni del filmske režije. Posnel sem vrsto kratkih i.n dokumentarnih filmov, od kate-rih naj naštejem nekatere: »Poberi denar«, »Plat zvona«, »Plečnik«, »On in njegovi«, »Torzo«, »Statistično je dokazano« in celovečerni film »Dobro morje«. ki je dobil nagrado Kekec v Pulju.« »Znano jc, cta priznani svetovni filmski ustvarjalci, kot na pri-mer Orson Welle.-, Renoir, Clair ustvarjajo svoje filme po lastnih scenarijih. Ker ste tudi vi režiser in hkrati scenarist, kaj menite o možnostih, ki jih ta povezava nudi za boljši in čistejši filmski izraz?« — »Brez dvoma je filmsko delo kolektivno delo, ker vse-buje toliko različnih elementov. vendar pa sta glavna avtorja režiser in scenarist, in je idealno, če sta združena v eni osebi.« «Kakšni so vaši prihodnji načrti kot režiser in scenarist?« — »V načrtu imam humoresko iz našega življenja, ki bo sestavljena iz samih drobnih, a pomembnih motivov. V načrtu imam tudi filmski ep o Pohorskem bataljonu; ki je ves padel na Osankarici pozimi 1943. leta. Če bodo finančne možnosti, bi posnel Jalnove »Bobre«. Načrtov je preveč, da bi jih lahko realiziral« »Ker je tema vašega filma sodobna, nas zanima, kakšni so dose-danji dosežki jugoslovanskega filma na tem področju, kakšne so perspektive za prihodnost, in ali je pomanjkanje dobrih 6Cenarijev s sodobno tematiko res največja ovira za razvoj sodobnega jugoslo-vanskega filma?* — »Kot vidimo po zadnjih temah, ki jih obdeluje jugo-slovanska kinematografija. se sodobna tematika le prebija na površje, čeprav še nebogljeno in boječe posega v naše proble-me. Težko je delati film, ki ne zastavi problema. kajti brez problemov ni konfliktov; brez konfliktov, pa naj bodo to zu-nanji ali notranji. ni drame, ni strnjene jilmske zgodbe, ki je tako potrebno, če hočemo pritegniti gledalce. Tudi na scena-rijskem področju je jugoslovanski film vapredoval in imamo že nekaj dobrih scenaristov, od katerih lahko pričakujemo scenarijev s snovjo iz našega življenja. Seveda je filmska obrt že toliko napredovala, da forma prednjači pred vsebino, vendar zaradi tega ne smemo blti črnogledi. Prepričan sem, da je naš film na najboljh poti, da izpolni svoje poslanstvo, seveda. pod pogojem. da se tudi materialna baza razširi in izpopolni.« >*:tako so potekale priprave in snemanje vašega filma? Kdaj lah-ko pričakujemo premiero »Nočnega izleta«?« — »V priprave smo vlozili največ truda in časa, saj smo morali poiskati dvanajst novih igralcev, ki bi bili sposobni podati like. začrtane v scenariju. Pregledali smo približno enajst tisoc mladih Ijudi in iz njih izbrali protagoniste filma. Zdaj, ko je film posnet, so nekateri ugotovili, da smo imeli dokaj srečno roko pri izbiri iaralcev. Sicer pa velja staro pravilo: dobre priprave — dober start. Film je že gotov in pričakujemo premiero sredi junija v Ljubljani.*< »Kaj sodite, ali se bo ~Nočni izlet« uveljavil na festivalu v Pulju?* — »Po tematiki ki jo film obravnava in po načinu obde-lave mislim, da bo dostojno reprezentiral.« Peter Kastelic ALI IMA LAHKO VSAK ŠTUDENT SVOJ PISALNI STROJ? Danes si je že težko zamisliti sodobnega člo-veka, še prav posebno intelektualca, ki bi ne lmel pisalnega stroja. Vsak dan moramo nekaj napisati ali prepisatl, kar hočemo iztrgati pozabi, nekomu hočemo nekaj sporočiti, napisati članek ali napraviti kakšen spisek. K temu lahko doda-mo tudi pisanje prošenj, pritožb, zapisnikov, do-pisov ali obvestil, kar po navadi pišemo v nekaj kopijah, in takoj spoznamo, da je potreba po plsanju stalna in vsakodnevna. Pri vsem tem moramo paziti, da bo tisto, kar pišemo, ne glede na to, komu in kako pišemo, napisano lepo, pregledno in čitljivo. V današ-njem času je pomemben tudi čas, zato nam pi-sanie ne sme jemati veliko časa. Vsem tem za-htevam bomo ugodili, če bomo pisali tako, kot to zahteva današnji čas ter kulturni in tehnični napredek človeka, to je, da plšemo s pisalnim strojem. Sedai že uporabljamo pisalni stroj pri vsako-dnevni korespondenci, pri vsakdanjem prijatelj-skem dopisovanju. Izjeme so vse bolj redke. STUDENTJE IN PISALNI STROJ Vsa predavanja, vaje, seminarje in pismene naloge lahko izkoristimo maksimalno in trajno, ako jih imamo napisane s strojem. Znano nam je, da še vedno nimamo iz vseh predmetov skript in knjig. Marsikdo si pomaga na različne načine, s tem, da predavanja prepisuje na roko ali bere tuje težko čitljive rokopise. Zakaj to-likšna izguba časa, energije in potrpljenja, ko lahko pomagamo sebi in kolegom? Vse, kar že-limo, napišemo s pisalnim strojem v toliko kopi-jah, kolikor jih rabimo. Seveda bomo pisali tudi vse prošnje. pritožbe, dopise, spiske itd. na lastnem pisalnem stroju. Pisanje pisem prljate-ljem, znancem in domačim ni več problem! Sa-mo nekaj minut in pismo je napisano, hitro, čitljivo, jasno in pregledno, brez vsakršhega iruda. CLAOI INTELEKTUALCI IN PISALNI STROJ Veliko števllo »Kudentov se je že med študi-jem uveljavilo na ftekaterih področjih kulturne-ga, umetniškega in družbenega dela. Mladi pes- niki. pisci, kritiki. predavatelji itd, si ne morejo zamisliti uspešnega dela brez lastnega pisalnega stroja. Mnogi sodelujejo pri različnih časopisih in revijah, nekateri pišejo tudi že znanstvena dela, drugi zopet zbirajo gradivo za neko drugo delo, vendar pa prl vsem tem delu ni boljšega pomočnika, kakor pisalni stroj. Seveda je tudi vprašanje. kakšen pisalnl stroj? Prl tem moramo vedeti naslednje: ker gre pri tem za ličen, študentovski stroj, mora biti cenen, trajen, odgovarjati mora vsem zahte-vam dela. s katerim se lastnik ukvarja in biti mora dovolj tehnično izpopolnjen. Kakor je po-kazala analiza na tržišču in anketa med študenti, odgovarja tem potrebam najbolj pisalni stroj znamke TOPS—M 1. Zakaj? Ta je od vseh raz-položliivih strojev najboljši in najbolj odgovarja študentom in mladim intelektualcem, ker je maj-hen, tipa portable, močan in trajen ter povsem odgovarja vsem zahtevam pri delu, deluje ele-gantno in estetsko. In kar je najvažnejše, ZELO NIZKA CENA!!! POSEBNI POGOJl ZA STUDENTE Di, kolega! Najbolj dosegliiv stroj na našem tržišču je ob vseh svojih tehničnih in kvalitetnih odlikah TOPS-M 1. Na zahtevo študentov je da-la tovarna TOPS študentom in profesorjem po-sebno ugodne pogoie za nakup tega malega pi-salnega stroja. Prvič, specialno za študente je znižana cena na 49.800 din. Drugič, lahko ga ku-pite na mesečne OBROKE v enem letu. Tretjič, pri takojšnjem vplačilu dolotene vsote imajo študentje še poseben popust. Za vsa podrobnejša po.iasnila se lahko Stu-dentje obrnejo na uredništvo ^TRIBUNE-" ali na Univerzitetni odbor ZSJ ali pa naravnost na to-varno: TOVARNA PISALNIH STROJEV, LJUBLJANA, SAVLJE 18 A Pripominiamo. da veliajo ti posebni naku-povalni pogoii pamo za študente, redne ali iz-redne. fakultet. akademii. visokih in višjih šol, prav tako pa tadi za univ«rzitetne in visokošol-ske profesorje. Nove »Nolitove« izdaje s področja likovne umetnosti V lzdaji »Nolita* in v sodelovanju z znano pariško izda-jateljsko hišo ^Fernan Azan« so izšle publikacije s področja slikarstva ki imajo zelo uspele reprodukcije v barvah. v žep-nem fomatu in tehnično moderni opremi. P. Picaso: Epoha kubizma 250 A. Modigliani: Akti 250 Touiouse-Lautrec: Moulen rouge in kabareti 250 J. Renoir: Otrocl 250 M. Chagall: 1909-1918 25« V. van Gogh: Arles. Saint Emy 250 Kmalu bo tiskano: F. O. de Goya: Portreti J. Renoir: Akti P. Plcaso: Kolažl M. Utrillo: Cerkve A. Matisse: Obdobje fauvizma Japonska umetnost I., II., m. in IV. knjiga Toulouse-Lautrec: Cirkus M. Chagall: 1918-1939 Kmalu bo iz?el tudi -Besednjak modernega 6likarstva*. Ta znana umetaiška publikacija izdajateljske hiše -Fernan Azan« bo tako prvič izšla pri nas. Knjiga je ilustrirana z okoli 300 reprodukcijami' v barvl in vsebuje okoli 300 sestavkov ugled-nih, pretežno franooskih, kritdkov in umetniških zgodovinarjev. Področje umetniških študlj in esejistike: M. B. Protid: Slika in smlsel 1«M To delo našega znanega sljkarja Miodraga B. Protiča je prvo tovrstno delo pri nas, ki obravnava vprašanja iz teorije likovne umetnosti z ozirom na moderno umetnost. Knjiga vs*-buje okoli tristo reprodukcij. Knjige se lahJco naročijo v »Nolitovih« in vseh druglJl knjigarnah, ali pa direktno pri izdajalcu: IZDAVACKO PREDUZECE »¦NOLIT'« - Bcograd, Terazije 27-rn, teaelon 32-256, p. p. S69. POZOR, PRAVNIKI IN EKONOMISTI! Za študente pravne in ekonomske fakultete, višjih komercialnih, pravnih In upravnih šol KNJIGE IN PRIROČNIKI: Kazenski zakonik in pojasnila broš. 970, vez. 1.100.-Zakonik o kazenskem postopku. Zakon o go- spodarskih prestopkih (in drugi procesni predpisi), broš. 550, vez. 750.— Predpisi o pokojninskem zavarovanju s pripom- bami in sodno prakso, vez. 1.700.— Zakon o pravdnem postopku z uvodnim zako- nom za zakon o pravdnem postopku, broš. 80.- Zakon o invalidskem zavarovaniu, brbš. 170.— Zakon o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe v LRS, Splošni zakon o zdravstveni službi s stvarnim kazalom, 430.-Zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, broš. 110.— Zakon o osnovni šoli (republiški), vez. 200.— Uvodni zakon za splošni zakon o šolstvu, Splošni zakon o šolstvu (zvezni), broš. 140, vez. 220.-Zakon o upravnih sporih, Zakon o javnem pra- vobranilstvu s komentarjem, broš. 90.-Zakon o upravnih taksah, broš. 140, vez. 200.-Civilno sodstvo - zbirka pravnih predpisov broš. 400.-Sodstvo - organizacijski zakoni in drugi predpisi broš. 330.— Zbirka zakonitih predpisov za uporabo v civil- nem sodnem poslovanju, broš. 44.— Prlkaz organizacije oblasti v FLRJ (druga izpo- polnjena izdaja s kartami in shemami), 470.-Zemljevld upravne razdelitve LRS, 120.-Gradivo za strokovne izpite uslužbencev držav- nih organov (posebni del), broš. 80.- Bajt dr. Aleksander: Marxov zakon vrednosti broš. 200.-Cerne dr. France: Politična ekonomija, broS. 400, vez. 540.— Cerne dr. France: Ekonomika FLRJ, broš. 400, vez. 540.— Munda dr. Avgust: Učbenik kazenskega postop- ka FLRJ I. del, broš 320.— Munda dr. Avgust: Učbenik kazenskega postop- ka FLRJ II. del, broš. 350.-Pokorn dr. Jože; Uvod v flnance, broš. 200.— Pretnar dr. Stojan: Oris primerjalnega trgovin- skega prava, trgovinske družbe II. del, broS. 300.-Režek Borut: Razvoj poslanskega mandata v najvišjih organih fevdalne buržoazne države-, broš. 100.-Smole dr. Albin: Civilna pravna praksa (sistema- tičen pregled pravnih mlsli, načel in pravil izrečenih v odločbah iugoslovanskih vrhovnih sodišč s področja civilnega prava). broš. 400.— Smole dr. Albin: Civilna pravna praksa II. del, broš. 400.-štempihar dr. Jurij: Uvod v mednarodno zaseb- no pravo. broš. 200.— V naši založbi izhajata tudi revijl »JAVNA UPRAVA«, letna naročnina 600 din in »PRAV-NIK*>, letna naročnina 700 din, za podjetja In ustanove 1000 din. Navedene knjige in priročnike dobite v vseh knjigarnah ali pa direktno pri založniku: Casopisni zavod »URADNI LIST LRS« LJUBLJANA, Erjavčeva 15 a, p. p. 379 VII GRUDA EXP0RT-!MP0RT L J U B L J A N A TIT0VA CESTA 19-VII IZVA2A IN UVAŽA: klavno in plemensko živino vseh vrst in pasem: konje, prašiče, drobnico itd. živalsike proizvode: meso in mesne iz-delke, konserve in mlečne 'zdelke živinsko krmo: seno, slamr žitne od-padke, želod, divji kostanj ia drugo TeJeprinter št. 03-117 POB št. 243 - Tdegrami: GRUDA, Ljubljana -Telefon: uprava 22-184, komerciala 23-061. 20-547 - Predstavništva: Beograd, Karadjordjeva 71, tel. 26-652; Zagreb. Haulikova 3, tel. 38-491 CE PAZITE NA SVEZOST HRANE, POTEM VE-DNO SVEZO, ZELO OKUSNO, ZDRAVO IN VISOKOKALORICNO ZVI3EZOA DELIKATES VITAMINIZIRANO »ZVEZDfl« MARGARIN0 MARGARIN SA VITAMINIMA I MLI9&KOM y KADAR KUPUJETE MARGARINO, PAZITE, DA BO TO NAŠA DOMACA ZVEZDA MARGARINA, Kl JE GARANCIJA SVE2INE IN KAKOVOSTI, PROIZVAJA JO TOVflRNfl OLJA ZAGREB TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZNINA« V NOVEM MESTU posreduje Iz svojih centralnih skladišč v Bršljinu in Kandiji pri Novem mtstu tftr iz poslovalnic ZELEZNINA- BARVE—LAKI in AVTO DELI najrazličnejše vrste gradbenega materiala, atekla, vse vrste in dimenzije okroglega in paličastega železa, pločevino, orodje, kovinsko opremo za stanovanja, gospodinjske stroje, barve in lake, rezervne dele za vsa motorna vazila, kolesa, motorje in avtomobile domače proizvodnje. Trgovsko podjetje »ZELEZNINA« opravlja vse prevoze z lastndmi kamioni. Večje količine kupljenega blaga, jlasti gradbeni material, pa bitro dostavlja neposredno potrošnikom na dom. Trgovsko podjetje »2ELEZNINA« v Novem mestu je edini dobavitelj priljubljenih vozil FIAT 600 in ostalih avtomobilov na Dolenjskem. Do sedaj so dobili potrošniki preko »2ELEZNINE« že več kat 700 avtomobdlov. Delovni kolektiv »2ELEZNINE« pozdravlja štu-dente Ijubljanske univerze in jim čestita za dvajseto obletnico Ijudske vstaje Z VARČEVANJEM BOSTE USTVARILI NAJTRDNEJŠO PODLA-G0 ZA BLAGINJO IN SREČO CELOTNE DRU2BE KOMUMflLNA BANKA NOVO MESTO CESTITA ŠTUDENTOM LJUBLJANSKE UNIVERZF ZA DVAJSETO OBLETNICO LJUDSKE VSTAJE Mali oglasi iz dnevnega časopisa TOVARNA DUŠIKA RUŠE PROIZVAJ A IN DOBAVLJA: - za avtogeno varjenje, razsvetljavo in acetilensko kemijo • APNENI DUŠIK IN NITROFOSKAL - RUŠE za gnojenje « FEROKROM SURAFINE - za jeklarsko industrijo . • ELEKTROKORUND - za bruse in brušenje *WK: • KISIK IN ACETILEN-DISSOUSPUN - za rezanje ^^ in varjenje kovin % • TAUENI MAGNEZIT - za elektroizolacijo BfcZOJAVNI MASIOV: AZOT MARIBOR - TELEFON: 80-108 TELEP^MTER: 03312 - ŽELEZNiŠKA P05TAJA: RUŠE, INDUSTRUSKi flR V MIZARSKEM PODJETJU OPREMALES V NOVEM MESTU so po zamisL in načrtih direktorja Miloša JEVSCKA izdelali prototip prlklopnika za osebni avtomobil, ki ga bodo še v le-ošnji sezoni izdelovali serijsko. To bodo prvl priklopnlki, iz-delani v Jugoslavlji. Prodajna cena bo 400.000 dinarjev. S po-dobnim priklopnlkom za avtomobil Fiat 600 ie direktor JEV-SCEK v preteklem poletju potoval ob naši obali, letos pa je svojo zamisel še izpopolnll. Sedaj je celotna prikolica modelno zaš&tena .pri. Datentnem uxa4u. . , Vse:td ]e kolelitivu OPREMALEŠ uspelo v polni meri. TEHNIČNI PODfiTKl VELIKOST - 250 cm dolg. 170 cm širok, 225 cm vlsok TE2A - 300 kg GUi\iE - Flat 600 (po želji kupca pa lahko tudl večje) NOTRANJA OPREMA -ležišče - trije odrasll in 1 otr.k (190 X 165 in 165 X 60) -> .kuhinja -^ plinski rešo na dvaplamena — delovna miza — 90 cm X 45 cm — dnevna miza — 100 cm X 50 cm - omara za obleko — 55 cm X 54 cm X 165 cm - omara za posodo ln živila 100 cm X 70 cm X 45 cm NAJVIDNEJŠE OOLIKE »CAMPING PR1KL0PN1KA 300« Nizka cena — lahe*. naku - Majhna teža — lahek transpoitj možen tudi z avtom FIAT 600 Ekonomiepp izko#š&en prostor — udobno preživljanje dopusta Gume enake koi pri vlečnem avtomobilu Možnost ražstavitve preko zime ' NAJVA2SJEJS i ODI/IKA, ki je lastna vsem prlklopnlkom; Cenerv dopupt; nevezanost na hotel; vellka domačnost, hi-trb'spremihjan1e kraja letovanja. Priklopnik si.lahko na&avijo dve ali tri družine skupaj in ga izmenoma uporabljajo, manjšim kolektivom pa bo CAMPING PRIKLt)FN"IK "0" predstavlial naicenejši -počitniški ddm«. Prikupna štutlentka išče sobo s posteljo, kjer bi tudi lahko po- učevala OBISCITE JUGOSLOVANSKl SEJEM KONFEKCIJE Od 17— 25. junija bo v Mariboru na razstavnih prostorih Mariborskega tedna Jugoslovanski sejem konfekcije. Razen sejma v tradicionalni obliki raz-stave bo tudi modna revija, na kateri bodo tnodeli predstavljeni funkcionalno v pravem ambientu. Še posebna novost bo prvič organizirana modna revija moških srajc. Na sejmu razstavlja ve-liko število znanih jugo-slovanskih proizvajalcev sodobne konfekcije, kot »Varteks«, »Naprijed«, »Borac«, »Novitet«, »Sla-vonija«, »Vesna« itd. MtED SKUP5ČIN0 ZVEZE ŠTUDBNTaVSKIH OKGAMZACIJ LJUDSKE TEHNIKE Za tehniško kulturo študentov 16. junija lani ustanovljena Zveza SOLT stoji letos pred drugo nedno letno skupščino. V osmih osnovnih organizacijah Zveze ŠOLT deluje 1073 študentov, v dru-gih organizacijah izven zveze pa še okrog 1000 študentov (po podatkih glavnega odbora). Veliko študentov se tudi aktivno ukvarja s tehnfčno dejavnostjo izven klubov Ljudske tehnike. Lani se je pokazala potreba DO povezavi študentovskih klu-bov Ljudske tehnike na ljub-Ijanski univerzi v zvezo. Po-saTnezni klubi so namreč delali preveč neorgarrizirano in ne- povezano. Bili so preveč ozko vezani na fakultete dn študen-tovske domove ter so zato ime-li tudi premajhno število čla-nov in sredstev. Tako ie n. pr. orišlo .do formirania številnih fotoklubov. od katerih so vsi hoteli imeti opremljene tem-¦ nice in dobro organizirane raz-stave. To pa je pomenilo ne-koristno drobljenje že tako skromnih sredstev. Poleg tega posamezni klubi niso mogli do-voli skrbeti za popularizacijo tehnične dejavnost; in za sploš-no tehniško kulturo študentov. Vseh teh dejstev se je zavedal iniciativni odbor za ustanovi-tev Zveze ŠOLT. ki je že pred ustanovno skupščino oblikoval osnovne cil.ie bodoče zveze, ki bi morala biti most med in-dustrlio in univerzo. Kot splošen cilj pa bi si mo-rala postaviti zveza intenziv-no razvijanie vseh oblik teh-nične in naravoslovne dejavno-sti ne samo na ljubljanski uni-verzi. ampak tudi po vse.i Slo-verri.ii in to ne samo med štu-denti. Zato si ie upravni o,d-bor zveze na svoj; drugi seji, ko ie obravnaval perspektivni razvoi v nasledniih letih. po-leg že omenjenih ciljev zadal tudi nalogo. da organizira nove klube za avtomatizacijo, za elektrotehniko. za nizko in vi-soko frekvenčno tehniko, za izumiteljsko. novatorsko in ra-rionalizatorsko dejavnost. da-lje. da organizira komisi.ie v okviru zveze. k; bi imele kon-kretne naloge — n. pr. komisijo za koordjnacijo seminarskih in diplomskih nalog med indu-strijo in fakulteto, komisijo za katedro fakultativne tehnifne vzgoje, ki bi postavila svo-bctdnim katedram podobno or-ganizacijo in drugo. Poleg tega nai bi zveza že z,družila obsto-ieče fotoklube. Letos je imela zveza veliko težav z notranjo organizacijo in z ustanavljanjem perspektiv-nega programa razvoja vse tehnične dejavnosti med slo-venskimi študenti. Upravni odbor zveze je imel največ težav zaradj pomanjka-nia materialnih in finančnih sredstev in je zato organiziral nabiralno akci.io po podjetjih, k.i je še vedno v teku. Letos je zveza organizirala tretjo mednarodno razstavo študentovske fotografije in drugo interfakultetno razstavo. Vzpostavljeni so bil; tudi prvi stikf z našo industrijo: tako so v Kranju ponudili zvezi v delo orojekt toplarne. v Crni pro-iekt ozvočenja. v celi vrsti pod-ietij pa so se zanimali za or-ganiziranie strokovnih preda-vj-nj. Vs# te mo;: lOslj rieifi bo tre-ba še bolje izkoristiti, samo da letos za to še ni bilo pravih možnosti, ker je bil poudarek tehnične dejavnosti še vedno na klubih. Od teh pa so zlasti močnejši klubi pokazali veli-ko iniciative, živahnosti in pri-zadevnosti pri povezovanju z zvezo. Ivan Marušič Mala panorama NIŠ Tretji univerzitetni center — V preteklem letu je bilo poleg univerzitetnega centra v Novem Sadu ustanovljeno še veliko visokih in višjih šol v Kragujevcu. Prištini, Subotici, Nišu, Šab-cu, Leskovcu, Čafrku, Peči in Arandjelovcu. To jesen se bo tem pridružilo še več podobnih. Srbija naj bi dabila svoj tretji univerzitetnj center. Po vsej verjetnostti bo to Niš, ki ima vse pogoje, da postane tretje univerzitetno središče Srbije. ZADAR I. mednarodni festival študentovskih gledališč — V Zadru bo od 16. do 24. septembra letos I. mednarodni festival študen-tovskih gledališč. Idejo za to prireditev je dal UO ZŠJ zagreb-fcke univerze. Poleg dveh jugoslovanskih študentovskih gledališč bodo sodelovali še gostje iz južne in zahodne Evrope ter iz Afrike. Poleg tega bo na festivalu nastopilo tudi študentovsko gledališče, ki bo to leto proglašeno za najbaljše študentovsko gledališče v Evropi. SARAJEVO Prvi raport brigad — UO ZSJ je organiziral 14. in 15. maja v okviru proslav 20-letnace vstaje množičen zbor študentov in mladine pod imenom Partizanski vikend mladih. Najpomemb-nejša akcija v okviru tega zbora je bil pohod Po stezah Fru-škogorskega odreda. Brigada, sestavljena iz študentov sara-jevske univerze, je nosila naslov najboljšega borca tega odreda Slobodana Bajiča-Paje. SUBOTICA Prva generacija študentov — Subotica postaja vse bolj kul-turni center širšega značaja. Zgrajena je ekonomska fakulteta, v gradnjii pa je tehni&na fakulteta, prav tako pa je v planu izgradnja študentovskega doma. Danes v Subotiči študira nekaj sto študentov na ekonomski fakulteti in višjih šolah. SCMBOR Književno-likovni fesHval — Sombor, 13. in 14. maja. To je bil že dirugi festival mladih literatov in slikarjev, ki pa ni prinesel pričakovanih uspehcrv. Festival je bil organiziran za študente in srednješolce iz Srbije in Črne gore, vendar se dela klubov iz Črne gore iz nerazumljivih vzrokov nisp pojavila na festivalu. Prireditev je imela naslov »Mladost, večna borba«, toda.če izvzamemo en literarni večer in zanimive diskusije na njem, ni bilo ničesar, kar bi to opravičevald. Štipendije kot investicije (Nadaljevanje s 1. strani) še med študijem uvajali v novo delovno sredino. To bi seveda bilo v korist obeh. Štipendist ne bi izpolnjeval svojih obveznosti samo zaradi materialne, temveč tudi moralne prizadetosti, šti-penditor pa bi dobil po konča-nem študiju strokovnjaka, ki bi prišel v že znano okolje in bi bil takoj bolj kot sicer sposoben re-ševatj naloge tako na delovnem mestu kot na področju uprav-ljanja. Kljub spremenjenemu zakonu o štipendiranju pa seveda ne bo mogoče odpraviti vseh materi-alnih težav študentov. Studentje dobro situiranih staršev bodo morali tudi nadalje črpati sred-stva za šolanje pri starših. Bolj kot doslej bo treba paziti na to, da bodo dobivali štipendije ma-terialno šibki študentje. Odsto-tek študentov iz delavskih in kmečkih družin namreč iz leta v leto pada, kar seveda ni raz-veseljivo (po razpoložljivih sta-tističnih podatkih smo ugotovili, da je od skupnega števila štu-dentov na naši univerzi le okoli 20 odst. študentov iz delavskih in kmečkih vrst). Povsem se tu-di ne bo mogoče izogniti dru-gim, manj učinkovitim oblikam pomoči študentom. Tu mislimo predvsem na tako imenovano kreditiranje. S krediti se res da pomagati študentom, da štu-dirajo, toda obenem se zavestno ustvarjajo med njimi socialne razlike. Študent, ki ga starši ne morejo vzdrževati, si namreč tekom leta nakoplje velik dolg, kj ga mora potem vračati. To obliko pomoči bi potemtakem kazalo uporabljati le v izrednih primerih, ko na priraer študent zaide v trenutne materialne te-žave, pred vsem pa za dokonča-nje študija, za podiplomski štu-dij, torej za krajša obdobja. Ob sprostitvi štipendiranja pa je seveda treba čimprej izdela-ti načela za štipendiranje, toč-no določiti merila za dodeljeva-nje štipendij in poiskati takšne oblike štipendiranja, ki bodo vzpodbujale štipendiste k priza-devnejšemu študiju. (Mislimo, da bi se zelo obneslo nagrajeva-nje po študijskem uspehu. Del štipendije bi lahko predstavljal variabilni del. Dobil bi ga na primer študent, ki je izpite pra-vočasno in dobro položil, ki je izbral za seminarsko nalogo ali diplomsko delo temo s področja problematike podjetja ali komu-ne, ki se je v počitniški praksi še posebej odlikoval itd.) Vse to seveda ne bo lahko de-\o. Pri tem se je treba namreč zavedati tudi tega, da bo vzgo-ja strokovnjakov in njihovo šti-pendiranje uspešno le tedaj, če bodo upoštevane splošne potre-be po strokovnjakih, torej ne le posameznega štipenditorja in perspektivni program razvoja raznih področij. Zato bo treba politiko štipendiranja vsklajeva-ti. Potrebno bo ustrezno sodelo-vanje vseh dajalcev štipendij na istem teritorialnem območju. Ker bodo osnovni koordinatorji tako zastavljene štipendijske politike na določenem področju občinske štipendijske komisije, bo morala tudi študentovska organizacija najti način, da so-deluje pri njihovem delu. Svo-ja stališča bo seveda najlaže uveljavljala preko pokrajinskih klubov, oziroma klubov, kj bodo združevali štipendiste iz ene občine, ali celo enega podjetja. '• Poudariti je treba tudi to, da^ ba njeno prizadevanje pri ure jevanju materialnih problemovl revnih študentov le tedaj uspeš-no, če bo pri uveljavljanju svo-jih zahtev zagovarjala napredna stal-Išča, ki bodo v skladu z dogajanjem v našem družbenem sistemu. DRŽAVNI SEKRETARIAT ZA NARODNO OBRAMBO PERSONALNA UPRAVA RAZPISUJE KONKURZ ZA SPREJEM ŠTUDENTOV MEDICINE IN FARMACUE V D0M0VE VOJAŠKIH MEDICINCEV V diormove vojiažkih medicincev bo sprejeto določeno število študentov medicine in farmaciije, ki se bodo v Solskem letu 1961-62 vpisali v 1., 2. in 3. letnik študija in to: 1. Ljubljana — študentje medicine 1. in 2. letnik 2. Zagreb — študentje farrnacije in medicime 1., 2. in 3. letnik Pogioji: konkuriraj'0 lahko osebe moškega spola, z dcrvršeno gimnazijo, oz. I. ali 2. letoikom medicinske in farmacevtske fakultete ob izpolnitvi naslednjih splošniih pogojev: — da so državljami FLRJ — da so telesiio in duševno zdravi iir sposobni za aktivno službo v JLA — da niiso starejši od 21 let, oziroma da niso starejši za tdiko ktflikor letnikov študija so dovršili — da niso poročeni — da so dobrega vedertja Stipendistd domov bodo za ča6a študija stanovali v internatu in bodiO preskrbljeni s prehrano, obleko in z vsemi študijskimi in življenjskimi potrebščinami. Razen tega imajo pravico do mesečnega prejemka v višini od 2.000 do 4.000 dinarjev, kair zavisi od letnika študija. Način feonkurirainja: Kandidati, ki žele korakurirati, naj prineso občinskemu drganu za narodno obram-bo prošnjo (obrazec dobijio v komandi vojnega odseka, ali pri občinskem ljudskem odboru), ki j»o taksiiirajo s 50 dinarji. Temu pritožijo uradno potrjen prepis spri-čevala 4. razreda gimnazije, oz. potrdilo o izpitih (za študente, ki so bili prej vpisani na fakulteti), življenjepis in karakteristiko partijske in mladinske orga-niizacije. Prošnje, kjer se mora napdsati, v kateri d\>m želi prijavljenec, se bodo sprejemale do vključno 15. avgusta 1961. Na fakulteto se vpiše študent sam. Podrobne informacije se dobijo na komandi vojnega odseka. IZ PERSONALNE UPRAVE DRŽAVNI SEKRETARIAT ZA NARODNO 06RAMB0 ZA PiSMENE IZPITE, TODA BREZ PRETIRAVANJA! Ob sprejemanju novega statuta se je na pmvni fakitlteti ostreje kot kdaj prej postavilo vprašanje: Ali res ne bi kazalo uvesti picmenega izpita? Narava večine predmetov je taka, da ravno ne sili k pismenemu polaganju izpitov. Kljub pomi-slekom s strani profesorjev in še večjih s strani študentov je bilo sprejeto to načelo. Fakultetne organe so pri tej odloči-tvi vodile prednosti pismenega izpita: Polaganje je objektiv-nejše, ker m odvAtno od razpoloženja in morebitne naklonje-nosti profesorja. Znanje študenta mora biti solidnejše, ker ni možna »upordba« govorniške spretnosti,. Izpiti potekajo hitreje, kar je pomembno zaradi velikega števila študentov. V praksi se je mnogokrat pokazalo, da dober nastop ni vse, pravniku pa manjka »pismenost«. Končno je ta način polaga-nja pokazal dobre rezultate na sorodnih fakultetah v tujini in tudi doma (Beograd). Za izvedbo pismenih izpitov prideta v poštev predvsem dva načina: l. Izpi+ se polaga posamično. pismeno in ustmeno. Odličnim in prav dobrirn študentom ni treba polagati ustme-nega izpita. Ali pa: 2. Izpit se polaga skupinsko, pismeno in ustmeno, ne gle-de na uspeh. Le prvi n^čin pa je vsestransko sprejemljiv in predstavlja resnično jamstvo za kvalitetnejše znanje. Drugače pa je pri drugem načinu. Ni dvoma. da se lahko študent za posamičen izpit pripravi temeljiteje kot za skupinskega. Skupinske izpi-te so uvedli zato. da bi dosegli nepretrgano študiranje. Po novem učnem načrtu pa mora opraviti študent v dveh letih devetnajst izpitov, kar je zadostno porostvo za nepretrgan študij. Razlog za skupinske izpite je odpadel. Pri pismenem izpitu se študentovo znanje pokaze bolj temeljito kot pri ustnem. Zato ni razloga, da morajo odlični in prav dobri Itu-dentje polagati tudi ustni izpit. Morebitno prepisovanje pa s« lahko prepreči s "trogo kontrolo in z ustreznimi predvisi. Hitrejši potek izpita je mogoč le pH prvem načinu. TOREJ: Smo za pismene izpite, toda BREZ PRETIRAVANJA!! -o.-n. Drug za drugim zapuščamo našo »hišo znanosti«. Vsekakor je t dvoje lepše. In smer? Vselej sta dve možnosti, pravijo neka- teri... morda pa jih je še več? UREDNIŠTVOIN UPRAVA TRIBUNE ŽELITA VSEM SVOJIM BRALCEM PRIJETNE POČITNICE NASLEDNJA ŠTEVILKA TRIBUNE IZIDE 15. OKTOBRA TBIBDNA IZHA r» KO NASLEUNIR STHUENTSKfcGA LISIA, Kl JE IZHAJAL UU i!0. MAKi ^. 1949. PRVA STEVILRA TRIBDNt Jt IZSLA 6. DECEMBRA 1951. TRIBUNA IZHAJA SEOAJ STIRINAJSTDNEVNO - UREJA fA JO UREDNISKI ODBOR: FRANCE GRIVEC. PETER JAM-BREK, MARJAN KOPFCKY, SIMON SIMONITI. TEHNICNO UREJA DRAGO SBNICA. ZA JEZIK SKRBl PETER SARDOC. - (TREDNISTVO DJ UPRAVA TRIBUNE JE NA POLJANSKI CESTl 6, TEL, 30123, TEKf>Cl RA.CUN ROO-70/3-561! ROKOPISOV NE VRACAMO. LETKA NAROO NINA ,B -10DIN - TISKA CP DEl.O.