540
C.GOLAR: MAJDA.
kakor z nožem. Nikoli ni bila razposajena in ni marala součenk. In nekoč je zapisala v šolsko nalogo: «Jaz bi bila rada mati. Imela bi devet otrok. Mož bi delal, jaz pa bi se izprehajala. Skrbela bi, da bi se dobro poročile moje hčere.» To je bila vsa naloga. Lani je bilo to in učiteljica je vedela že takrat, da to dekletce, drobno, bledo in preplašeno, ni staro enajst, ampak dvajset let in še več.                                                                (Konec prihodnjič.)
C. GOLAR:
MAJDA.
Kakšna rž bo in pšenica, to mi, kmetu, glavo beli — kadar pride v vas ženjica, takrat radi smo veseli.
Da bila bi zlata njiva, to je moja živa želja, naj bi Majda ljubeznjiva vriskala, polna veselja.
In kadar bo ajda zrela, sklical bi bahate svate, poje naj soseska cela dan in noč do zore zlate.
Jaz pa plesal bom z nevesto, ljubil njena rdeča lica: «Dekle, ker si bilo zvesto, moja si sedaj ženica.»