|zha£a rasa« pondeljkl In dneve po praznik« vsak dan opcldan« Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarne. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrač«. Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K V50, osmrtnice In zahvale po K 2’50, razglasi in poslano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust. »aviaM trealte » Mavi M. V LlublJani, v Četrtek 15. ianuarla 1920. Leto IV. Glasilo Jugoslov. soeilalno - demokratične stranke. Posamezna 2!ev. stan« — SO vinarjev. —— Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem no dom za celo :eto K 96, za pol leto K 48, za četrt leta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo ce!6 leto K 114, za ostalo tujino in Ameriko K 120. — Reklam® e je za list so poštnine profite, Upravniitvo ic v Ljubljani, Frančiškanska ulica M.6 L, Učiteljska liskama. Telefonska št. 312. Žična pregraja ... Iz kovačnice novih vojn prihajajo vznemirjajoče vesti. Službene brzojavke iz Pariza nam namreč poročalo. da so zastopniki SHS sklenili defenzivno konvencijo z Anglijo in Francijo, ter pristavljajo, da mora hiti naša država ponosna, ker imajo velesile toliko zaupanja v njeno vojaško moč. Koliko so narodi protestirali že med vojno proti vsem tajnim dogovorom. ki so ravno nam prinesli toliko zla. in vendar se zbirajo danes v Parizu razni poklicani in nepoklicani ljudje, ki proti volii naroda podpisujejo dokumente tisodepolne važnosti. Natančne določbe tega novega političnega produkta naših velikih državnikov so javnosti še neznane. No, iz okolnosti lahko skleoamo, kakšne vsebine je ta dogovor in kakšne cilje pravzaprav zasleduje. Francija je namreč skoro istočasno vodila pregovore s Poljsko, Ru-munijo in Cehoslovaškc z namenom, da se vstvari močna zveza držav, ki naj bi segala od Baltiškega do Sredozemskega morja. Ker se pa »e mlade države med seboj nikakor ne morete sporazumeti, zato ie Francija pregovarjala z vsakoposebej in tako stojimo pred dejstvom, da so se preko ljudstev sklenili posebni vojni dogo-vori s Poljsko, Francijo, Četioslova-Sko, Jugoslavijo itd. Enako se diplomati ž urijo, da čim preje sklenejo mir z Ogrsko, ker spada menda ogrska bela vlada tudi v Interesno defenzivno sfero kapitalističnih držav. Ti vojni dogovori niso naperjeni proti Nemčiji, ampak proti Rusiji, o Čemur lasno priča zadnji Clemenceaujev Kovor v francoskem parlamentu. Francoski diplomati so pozabili »boches« in skušajo sedaj z najprijaznejšimi besedami priJobiii na svojo stran tudi Nemčijo, ki na] bi jim že to spomlad pomagala v novi veliki borbi proti sovjetski Rusiii. Odkritosrčen le bil govor francoskega »tigra«. V ostudnih besedah Je obsodil na smrt ves ruski narod, zato. ker se noče pokoriti evropskemu kapit. Pozabljene so neizmerne žrtve Rusije v toku treh let velike vojne, pozabljeno le tudi, da le ravno Rusija rešila Pariz in Fracijo pred navali Nemcev. Rusija Je z vsakim dnem močnejša. Njen vpliv na Evropo raste z neverjetno brzino. In danes že ui Z1.ve 'ko upanja, da bi se moglo. I i A tei)1 nič- uničiti »Svetsko« Vlast v Rusiji. Tega se4udi Clemenceau prav dobro zaveda. Zato lavlia, da gradi na zapadnih mejah Rusije žično pregralo — »fil de fer barbele«, ki nai za sedal Ščiti Fvrono preč* na- padi »barbarov«, spomladi pa se Jz-premeni v veliko ofenzivno armado. Ta nai uniči delavsko in kmečko vlast. Rusijo pa razdeli na male, nenevarne državice. K najbolj vnetim privržencem te ideje prišteva Clemenceau Poljsko in Jugoslavijo 1 Vsakemu mora biti ^e-daj Jasno, da novi tajni dogovor saf za enkrat ni naperien proti Nemčiji, ampak proti — Rusiji. Mi naj torej branimo korumpira-no in propadajočo kapitalistično družbo pred mladim in pravičnim narodom? Mi nai gremo v bratomorni boj za francoske kapitaliste? 1 Kaka predrzna zločinska »ideja«! Kapitalistične države v svojem ozkem obzorju interesov nočejo in ne morejo videti trpljenja in upnšte-vati stremljenja narodnih mas. Zato so te države že a priori obsojene na smrt. pa če pride rdeča ruska armada čez Karpate ali nel Vse »žične pregrale« ne bodo pomagale 1 Stare, znotrai gnjile države bo namreč zrušil zatirani proletarijat sam brez posebne pomoči Rusije. Kapitalisti so si Izmislili, da Je trhlosti njihovih držav bale kriva Rusija in njen zavedni proretarijat. V smrtnem sovraštvu se zato pripravljajo na svoj zadnji boi. Začeti nameravajo spomladi. Obmejne države naj bi pri tem igrale p*vo in glavno vlogo. Franciia namreč dobro ve. da je nesposobna, voditi borbo pioti boljševizmu. Zato tira v boj države, ki so ekonomsko popolnoma odvisne od nje med njimi Je žalibog tudi — Jugoslavija. Ako bi kdo po govoru Clemenceauja Se vedno dvomil o vsebini novega tajnega dogovora. mora izgubiti vse pomisleke, če izve. da se nabila v Parizu dr. Spalaikovič, bivši srbski poslanik v Rusiii. Regenta spremlja mož. ki do dna duše mrzi rusko revolucijo. Skupaj s sedanjim francoskim ministrom Neulcnsom je pripravljal in podpiral vsako kontrarevolucionarno akcijo in !e ro polomu sramotno bežal iz Rusije, ker ni hotel priznati narodne volje. Začudili smo se, ko smo izvedeli, da ta človek danes zavzema odlično mesto. Mislili smo. da mor? že v kratkem skupno s svojim konzulom Sajnovičem sedeti na obtožni klopi zavoljo svoiega brezkoristnega delovanja v Rusiji, ki Je bilo tako »uspešno«, da se lahko mnogi starš; njemu zahvalilo, ako njihovi sinovi počivajo v mrzli ruski zemlji.. !n ta diplomat, ki velja za »veščaka« v ruskih razmerah, stvatja v Panzu dogovor, da nas povleče v nove vojne in še hujšo bedo! IiJUjTun jiMBB—m. . II it.-..~ya Energično moramo zahtevati, da se odkrije ljudstvu vse nakane pariških mogočnežev. In ker hečemo odvrniti narod od bodočih nesreč, kličemo ; Na dati s tajnimi dogovori! Sicer pa že danes trdimo, da vsa Clemenceaujeva kombinacija o »žični pregraji« ni prav nič vredna. Prepričani smo namreč, da se bodo narodi izvedbi dogovorov sami uprli, kadar pride dan boja. —e. Samovoljnosti predsedstva deželne vlade in letaki »Slovenske Socijalne Matice". Že ves teden smo opozarjali svo Je organizacije in vse sodruge na letake, ki Ju misli izdati »Slovenska Socijalna Matica«. Dne 9. t. m. sta bila ietaka pripravljena za tisk. Predpoldne tega dne Ju je poslala tiskarna v cenzuro na polieiio. V*?eboto, dne 10. t. m. po 24-urnem čakanju se le pričelo s tiskom in na večer stno jih pustili tudi že koloortirati v Ljubljani. Kolportirali smo jih potem celo nedeljo. V torek, dne 13. t. m. zjutraj pa zvemo v tiskarni, da iih je polici-Ja zaplenila v pondeljek. dne 12. t m. ob osmJ uri zvečer. Ogorčeni vsled lega postopanja, da sl zmisli policija šele po treh dneh. da letaki ne smejo med ljudstvo, ker so nevarni za državni obstoj. smo se obrnili na puliciisko ravnateljstvo. da proti taki konfiskacij-ski praksi protestiramo. Tu ra smo izvedeli, da Je deželna vlada ukazala policijskemu ravnateljstvu konfiskacijo v pondeljek. dne 12. t. m. ob četrti uri popoldne telefoničnim po-tom. V mnenju, da Je konfiskacijo ukazal notranji oddelek ori deželni vladi, smo se obrnili na vodjn tega oddelka in mu razložili nečuvenost postopanja. Ali glej! Notranji oddelek o tem ničesar vedel ni. izvede! Je šele iz naših ust, kaj se je zgo.bio, Takoi nam ie bilo vse iasno. Konfiskacijo je ukazal dr. Žerjav v lastni osebi po svojih tainikih. Predsednik deželne vlade ukrepa preko notranjega oddelka, preko policijskega ravnateljstva. Kadar je v~nitgovo, ali njegove stranke korist, takrat dr. Žerjav ne pozna kompetenc. te pozna samo takrat, kadar *re za važne delavske interese, ki bi Jih bilo treba nujno rešiti. Oospod Žerjav, razpustite vse oblasti v Sloveniji; saj jih ne potrebujete! Mesto uradov poslužujte se enostavno žandarJev, ki bodo slepo izvrševali Vaša povelia v takozvani »Vaši* državi, kakor ste se ob nek! priliki izrazili o Sloveniji. Iz tega samovoljnega čina sedanjega deželnega predsednika lahko sklepamo, kako se bo paševalo v Sloveniji za časa volitev. Danes nam ni več dovoljeno razširlatl socijauz-ma, konfiscira se nam socilahstični program, o katerem smo smeli doslej prosto govoriti in pisati. Ne smemo več ljudem povedati, da kapitalist Izrabita delavca in kako ga izrabila. Pod samovlado dr. Žerjava nam Je prepovedno odkrivati delavcu krivičnosti kapitalističnega družabnega reda, priporočati delavcu in delavki, naj stopata v naše organizacije, naj citata naše liste, naj volita socijallstično; To Je bila vsebina naSih letakov. S sredstvi poJieijstva. z zapori, preganjanji in bajoneti hoče slavni demokrat uničiti in zatreti veliko sod-Jalno gibanje za osvobojenle proletariata. Nekega lepega dne bo Se ta slovenski samodržec poklical Italijanskega karabinijerja v Ljubljano, da ščiti njega — velikega Jugoslovanskega demokrata in nacionalista. Tudi to se lahko zgodi. Ob neki priliki se Je namreč mož izrazil na-pram nekemu našemu sodrugu: sLjubši mi je italijanski katabinijer, kakor jugoslovanski komunist.« Živelo jugoslovanstvo! še par kratkih opazk, čital) smo. da Je politična cenzura odpravljena, da le v veljavi samo Še cenzura *a vojaške stvari. Tako vsai določuje natedba ministrstva v Belgradu. Toda kal brigajo deželnega predsednika ministrske naredbe! Storili bomo vsekakor vse korake, da se ta Škandalozni akt nasilnosti in samovolj-i osti razveljavi. Opozarjamo zlasti sodinga Kristana, da ukrene vse potrebno. da centralna vlada razvelja- vi Žerjavov ukaz in da pristojne oblasti vrnejo takoj letake »Slovenski Sccijalni Matici«. m. Joalizem. Zdelo se je skoro. da krogom. ki so imeli tam vso moč v rokah. še ni dosti vojske in gorja Zadnji čas pa se Je v Italiji mnogo izpremenilo. Pri volitvah so zmagali sociialisti. S tem se le začelo obračati tudi za naše ujetnike vse na bolje. Naša stranka je storila potenj svojih prijateljev v Trstu pri bratsk! socilalistični stranki v Italiji vse korake. da bi jim omogočila povratek v domovno. Naša prizadevanja niso bila brezuspešna. Tako smemo una-ti. da bomo mogli naše ujetnike čim nalprele pozdraviti v svoji sredi. Te dni se mudi v Italiji sodrug Albin, k! se je odpelial tja z namenom, da pospeši vrnitev naših vojnih ujetnikov. Želimo, da bi imela niegova prizadevanja popolen uspeh. Glose. Za naše vojne ujetnike v Italiji. Čeprav je preteklo že več kakor leto dni. odkar smo sklenil; z kalijo premirje, zadržuje Italija Se vedno naše vojne ujetnike. Mesec poteka za mesecem, a rešitve ni od nikoder. Naši fantje, ki so prenašali že pet let volne težave, zdihujeb sedai že "r'~' rT ...ut t, drugo zimo v ujetništvu. Naša stranka se le zavzemala ves^as z vsemi sredstvi zato, da bi lim omogočila povratek v domovino. Zal, da dolgo časa ni mogla imeti pravih uspehov. V Italiji Je vladal do pred kratkim skoro neomejeno kapitalistični naci- Ne le 5000, ampak 10.000 žrtev madž. belega terorja. O protest^ avstrijske socijalne demokracije proti madž. belemu terorju smo že poro« čall. Sedaj sem dospelo »Pršvo Udu« pa prinaša o madž. dogodkih antanti tudi podrobnejša poročila od svojega stalnega poroč. iz Budimpešte. Za uvod omenja veliko detajla o tem, na kak način so morili ti barbari svoje politične nasprotnike; v poročilu slede prizori iz sežiganja raznib drž. bibliotek ozir. socialistične knjige obsegajočih zasebnih knjižnic, končno pa prav! pisec: »Število 5000 žrtev, ki ga vsebuje protest avstrijskih sodrug ov, )e že davno preseženo; morija se z vso silo nadaljuje dannadan! in pisem se veliko zmotil, če rečem, da ie že tudi 10.000 žrtev premajhna številka«. — Tako avtentična poročila. In nikogar ni, ki bi jih preklicali Gospodarska kriza avstrijske republike. Avstrijsko časopisje in občinstvo zanima danes zlasti gospodarsko stanje države, ki je obupno; in o katerem priznava tudi vlada, da ne ve. če ga bc mogla urediti. Zadnji čas Se kurz avstrijske krone nevzdržema padal ln je danes vreden 2.9 švicarskega centima. Vzporedno rastejo cene vsem potrebščinam ; tako je moral Dunaj včeraj podražiti hleb slabega kruha, ki je sta! dne 4. Januarja še 2.40 K, na 5.25 K in ceno moke za kuho, ki je stala doslej 3 krone, na deset do enajst kronj razen tega namerava mesto iznova povišati voznino cestne železnice na dve krone. Razumno je. da to dnevno draženje, ni le usodnega gospodarskega pomena, marveč, da utegne Imeti tudi politične posledice. — Avstrija resno dvomi, ali je spo« sobna živeti kot samostojna država. Da si pribavi kredita, živeža in premoga, Je pripravljena, zastaviti Holandcem svoj tobačni monopol, ki je eden najznameniteiših virov državnih dohodkov, ameriški družbi svoje Spisal LISTEK. GLAD. vas, Knut hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht, j. (Dalje.) pa takrat n'sem zasledoval »arveč vašo sestro.« sem rekel. »Moj® setsro?* je vprašala začudena v flajvišji meri. Obstala Je. pogledala vime in resnično pričakovala odgovora. Vprašala je povsem resno. »Da,« sem odvrnil. »Hm! To se pravi, mlajšo obeh gospodičen, ki ste šli pred mano.« > Mlajšo?-Da? Ha. ha, hal« Hipoma se ie »asmejala glasno in prisrčno kot dete. »Ne, kako.ste vi pretkani 1 To ste samo rekli, da bi odstranila pajčolan. Ali ne? Da. saj sem vas-Pogledala. Ampak v tem ste se pošteno zmotili ... za kazen.« Smejala sva se In šalila, govorila neprestano ves ta čas; nisem vedel, kaj govorim, bil - ve8el- Pravila je, da me je pred davnim časom že nekoč videla, v gledališču. Baje sem bil tam s tremi tovariši in sem se vedel či-fcto brezumno. Zalibog sem tedaj bil pač najbrž tudi pijan! , Zakaj si misli to? Ker sem se toliko smejal. Tako? Ah da, tedaj sem se še smejal! In zdaj ne več? O pač, zdaj tudi, pač še. Dospela sva do Karel-lvanove ceste. »Naprej ne greva!« je rekla. In spet sva šla gori po Vseučiliški ulici. Ko sva znova dospela do fontane, sem pričel hoditi počasneje; vede! sem, da ne smein ž njo dalje. »Tako, zdaj se morate vrniti,« je rekla m obstala, »Da, to pač moram.« Tik nato pa je menila, da bi jo pač smel spremiti do hišnih vrat. Mili bog, saj to vendar m nič hudega. Kako? »Ne,« sem rekel. Ko pa sva stala ob hišnih vratih, me je zopet naskočila vsa moja beda. Kako nai bi si tudi ohranil svoj pogum, ako sem bil tako sfrt? Stal sem torej tam pred. mlado gospodično, žamv.-zan, raztrgan, ves nakezen od gladu, neumit, si mb napol oblečen, — bilo je, da bi se pogreznil v zemljo. Napravil sem se majhnega, se nehote prihlulil in dejal: »Ali vas smem spet kdaj videti?« Nisem se drznil upati, da bi mi dovolila še kak sestanek: malone zaželel sem si ostrega ne. ki bi me okrepil in napravil ravnodušnega. »O. že, v je rekla Kho, skoro neslišno. »Kdaj?« »Ne vem.« Pavza. »AH ne bi hoteli vsaj za trenotek odvzet! Pajčolana,« sem rekel. *da vidim, s kom *em govoril? Samo za treotek. Videti moram, 8 kom sem govoril.« 4 Pavza. ' »V torek večer me lahko počakate tukai,« le rekla. »Ali hočete?* *Da, najdražje, ako smem!« »Ob osmih.« »■Dobro.« Z roko sem Jo pobožal po njenem plašču m io otrka! snegu, samo da sem imel povoda, da se ie lahko dotaknem; bilo mi ie v naslado, da ti srnem biti teko blizu. »Toda preveč slabo ne smete misliti o nienu je rekla in se zopet nasmehnila. ».Ne.. Zdajci je napravila resolutno kretnjo in potisnila pajčolan gori na čelo; za sekudo sva gledala drug v drugega. Vlajall! sem reke!. Vzravnala se Je. ovila roke krog mojega vratu in me poljubila na usta. Samo enkrat, naglo, omotično naglo,'na usta. Čutil sem. kaho so ji valovala prsa, s šilo je dihala, Nato se ič v trenottn odtrgala, mi zaklicala i lahko noč, brez sape, šepetaie, sc >;! renifa ii! zbežala brez vsake druge besede po stopnicah navzgor... Hišne duri so se zaprle. * Naslednji dan le še bolj snežilo, težak z dežjem pomešan sneg. velike mokre caniice, Ul so padale doli in se izpreminjale v blato. Le-deno-estro je bilo vreme. Olavo prečudno zbegano vsled sinočnega razburjenja, srce od sladkega srečanja v blaženi opojnosti, sem se vzbudil pozno v jutro V, svojem zamaknenju sem nekaj trenotkov poležal bedž in si predstavljal Ylajali ob svoji strani; razprostrl sem roke, objel samega sebe in poljubljal v zrak. Nato sem navsezadnje vstal, izpil zopet Čašo mleka in tik nato zavžil beei-steak in nisem čutil več gladu; le moje živčevje Je bilo spet močno razburjeno. Sel sem doli proti bazarjem z obleko. Domislil sem se, da bi nemara dobil, poceni kak ponošen telovnik, da bi nosil vsai nekaj pod suknjo, bodi karkoli že. Nauotii sem se po stopnicah v bazar in našel telovnik, ki sem ga z vso natančnostjo preiskava!. Dočim sem bil zatopljen v ta opravek, ie prišel mimo znanec, mi pokimal in me poklical; pustil sem telovnik in stopil k njemu doli. Ta znanec ie bil tehnik In Je hnfe! v burcait. (Dalje prih.) Stran 2. NAPREJ. Stav. 11, vo<2ne moči, dalje svojo dragoceno zbirko nekdai cesarskih gobelinov In svoje umetnine. Landerbank je prešla v roke francoskega kapitala in le prestavila svoj sedež v Pariz, kar je nadaljnji korak v popolno gospodarsko odvisnosi od entente. — Avstrijki finančniki ne vcuo izhoda n stanja, ki vodi v katastrofo. Zastavljanje državrtfga premoženja in državnih virov more polom le pospešiti nikakor na ga ne more preprečiti. Tiskarne novih bankovcev, ki je bilo doslej edino sredstvo za kritje ogromnih deficitov državnega gospodarstva, je seveda kurz avstrijske krone pritiskalo le navzdol. Kot edini pmnoček se smatra oddaja premoženja. o katerem pripravlja sedaj finančni minister dr. Reisch zakonsko predlogo. Dokumenti, ki so jih 10. t. m. podpisali zavezniki in Nemci, se tičejo: 1. Začetka delovanja medzavezniške komisije na Šleskem. v Olštvnu in Kvidzinu; 2. odstopa njemenskega ozemlja in Gdanskega: 3. izpraznitve zaposedenia pokrajin v 6lštynu. Kvidzinu, ob Niemnu in v Gdanskem; 4. prevoza vojaških vlakov preko kvidzinskega in olštvnskega ozemlja. Med Nemci in Poljaki podpisani dokumenti pa se nanašajo 1. na dodatni protokol k nemško-polj-ski pogodbi. 2. na dogovor o uveljavljenju versailleske mirovne pogodbe, 3. na organizacijo provizoričnega vojaškega prometa na železnicah med vzhodno Prusijo in Nemčijo ter obratno. Clemenceau agitira za zvezo narodov. Kakor javlja »Sun« iz Pariza, Je dal Clemenceau takoj po uveljavljenju versailleske mirovne pogodbe pri zastopnikih Armenije. Čila. Kolumbije. Danske, Španije, Norveške. Paraguavja. San Salvador, Nizozemske. Švedske, Švice In Venezuele povprašati, da-li hočelo po niih zastopane države vstopiti v zvezo narodov Delavci v Indiji so IzvolevaK zmago. Velika stavka delavcev v 86 bombaževih tovarnah, ki je trajala tri tedne, ]e končana z zmago stav-karjev. Delodajalci so po nasvetu guvernerja v Bombavu povišali delavcem za 20 odst- in delavci dobe zraven teea Se nagrado po 20 ruplrfev. RAZDELITEV VELEFOSFSTFV NA HRVATSKEM IN V SLAVO-NI JI. LDU. Belgrad. 12. Tekom preteklega leta se le na Hrv«tsk«an, v Slavoniji, Sremu. Bački in Baranji razdelilo okoli 100.000 oraiov veleposestniškega zemiitiča med ljudstvo. Ostalo ie še toliko zemljišča na razpolago, da se bo moglo razdeljevati po potrebi tudi letos V ministrstvu za agrarno reformo le že iz-gotovliena naredba o izvolitvi a«.rornih odborov. Te volitve se bodo vršite takol do občinskih volitvah. Vse podeželsko prebivalstvo uovoosvo-botenih kralev ho razdeljeno na 5 Va-teiforil: ■ na veleposestnike, na one. ki dajejo svoja zemJIišča v n-ijem. na r*ne. ki svoja zemljišča obdelujeta sami. na male kmete ln na one. M sploh nimajo zemljišča' Agrarni odbori se bodo volili po občinah, in sicer tako, da bo od 20 prebivalcev vsake od navedenih kategoril izvoljen eden za člana agrarnega odbora. KASFLEJfVANJE MALORUSOV IN LUZlŠKiH SRBOV V STARI SRBIH !N MACEDON1.11. LDU. Belgrad. 12. Ministrstvo za agrarno reformo le tekom oreteklega leta naselilo okoli 2000 rodbin iz Črne gore. Hercegovine in Like v Stari St bili Jn Macedoiiiii. Z ozemlja, ki ga le v vojni osvojila RutnuniJa, Je prišlo v Belgrad odposlanstvo Malo-rusov. ki prosi dovoljenja za naselitev v našem 'kraljestvu. Mnlorusi katerih je okoli 130 rodbin, bi se naselili v okolici Veleša. Pravtako le prišlo v Belgrad. kakor se le že po-ročftjo, tndi odposlanstvo lužišklh Srlrov. To odposlanstvo namerava prepotovati vse pokrajine naše države in poiskati primeren kral. Mej N se r::re!i’o veliko Število lužiških Sr bov. ki so oosedai živeli v Nemčiji. Ako bi našli v naši državi primerna zemljišča, so^pripravljeni. da se naselijo Pa svoje lastne stroške- o vseh spornih vprašanjih. Za primer. da bi italijanski ministrski predsednik na tem sestanku z ni ni-strom dr. Trurnbičem ponudil podlago. na kateri bi se porazgovoti mogli začeti in eventualno uspešno dokončati. je kralievska vlada, po možnosti vedno ustrezajoč žeUam svojih zaveznikov in tudi s svoje strani želeč, da se čimprel sklene trajen mir z njenimi sosedi, poslala kr. delegaciji v Pariz navodila, na; začne po razgovore, priporočala pa ii ie. naj ostane v trajnih stikih z našimi zavezniki. Italijanski ministrski predsednik Nitti se ie nato dne 9. t. m. sestal z ministrom zunanjih stvari dr. Trumbičem. Pri tei priliki it nodal svoje predloge o rešitvi jadranskega vprašanja, minister dr. TntmbM pa le predložil svoie protioreJloge. Porazgovori se nadaljujejo. Vrhovni svet le v soboto, dne 10. t. m. povabil kr. delegacijo k razpravi o h>-dianskem vprašanju. Te sele vrhovnega sveta so se udeležili z-ivevnišk* ministrski predsedniki Clemenceau. Lioyd George in Nitti z ostalimi člani zavezniških delegacii. Zast-ipmk Zedinjenih držav tei seji ni oiisostvo-val. ker niegova vlada ni ratificirala mirovne pogodbe. Kot zastopniki Jugoslavije so se sele udeležili delegati Pašič. dr Trumbič. dr. Zolger !n Radovič. Na povabilo predsednika vrhovnega sveta Clemenceauja le tr4-nlster dr. Trumbič obrazloži? stališče svoje vlade. Na prihodnji seji se bo razprava nadaljevala. Vihar na Bavarskem. LDU. Monakovo. 12. (DunKU.) Vihar, ki divja že dva dni. k zlasti na telefonskih in brzojavnih progah napravil veliko škode. Tetefonrka zveza z Berlinom. Hamburgom in Frankfurtom je prekinjena. Zveza z Dunaiem je mogoča ie preko Solno-grada. ganlzacija pa more uspevati In dosegati uspehe ie tedaj, ako se naslanja na ostali organizirani del delavstva. Le skupno s tem more in mora postati to, kar mora biti. namreč strah organiziranemu kapitalu! Trgovski nastavljena! Izprašajte si svojo delavsko vest. ne slepomišite dalje in ne iščete zaslombe In opore tam. kjer ni mesta za vas! Postanite tudi vi del one velike in mrčne falange razredno zavednega proletarijata. pri katerem edino se moremo učiti prave borbe, one borbe. ki že danes stresa kapitalistično družbo. Vznled naj nam bodo hrvaški tovariši! Več razredne zavesti in uspehi ne izostanejo! Naj živi socijalistična organizacija . trgovskih nastavljen-cev! Novice. NEPOSREDNA POGAJANJA MF.D IT Al 1.10 IN I5JGOSLAV! 10. LDU, Ljubljana, 13. Presbiro ministrstva zunanjih del javlja uradno: Italijanski ministrski predsednik Nit-ti fe po svojem povratku v Pariz povabil našega ministra za zunanje zadeve dr. Trumbiča na sestanek. Na tem sestanku naj bi se poizhusi’0, ali obstoja možnost da se Italija in Jugoslavija neposredno sporazumeta Položaj trg. nastavljencev in njihova organizacija. Trgovski nastavljene! so danes med najslabše situiranimi stanovi. To velja za one trnovske nastavljence. ki so ostali še dalje v trgovini ln niso postali verižnikl. Izročeni so na milost in nemilost svojemu delodajalcu, ki Je med vojno Iz malega branjevca postal veletržec. Razmerje med delodajalci In delojemalci v trgovinah se je zadnja leta korenito izpremenilo. Trgovski na-stavljenec je bil do nedavnega časa takorekoč Član trgovčeve rodbine in se je čutil izjema med delavci drugih strok. Danes pa je najslabše plačani mezdni delavec. Brezobzirni kapitalizem brezobzirno izkorišča proletarijat, Razbil je patriarhalično razmerie trgovskega nastavlienca h* ga prepričal, da trgovski nastavlje-nec ni drugega kot del proletarijata, ki mu Je določena zgodovinska naloga, zrušiti današnji kapitalistični družabni red. Tudi trgovski nastav-lienec se mora kot proletarec uvrstiti med vrste graditeljev pravične človeške družbe, ki more biti le so-cijalistična! Obubožan In Izčrpan Je trgovski nastavljenec naenkrat čutil potrebo po organizaciji. Po dolgem časa Izkoriščanja je tudi oo prišel do prepričanja. da mu je iskati spas edinole v solidarnostni strokovni organizaciji. Ustanovila se je t. Zveza trgovskih nastavljencev«. Sicer ta organi zaciia še ne odgovarja popolnoma organizacijam ostalega delavstva, vendar pa ie povsem nekal drugega kot so bile predvojne »organizacije * trgovskih nastavjencev, katerih edini smoter je bila zabava in skupno delo z delodajalci. Kake posledice Je rodila ta nezavednost, je najboliže razvidno iz sedanjega položaja trgovskih nastavljencev in le zato nizacija si je stavila na prvo mesto nalogo, izboljšati gmotni položaj trgovskih nastalvjencev in je zato uvedla po vseh večjih krajih Slovenije mezdno gibanje In če še nikoli, ie trgovsko nastavl.ienštvo sedaj, v tem mezdnem gibanju malo priti do nvidevanja, da mu kapitalistični trgovci, brez razlike ve^e, narodnosti in političnega prepričanja nočejo priznati njegove pravice niti v toliko, da bi mu dali vsaj to, kar in kolikor jeneobhodnopotrebuo za življenje. Združeni kapitalisti odrekalo nastavljencem pravico do poštene eksistence, pravico do organizacije, ki jo nočejo priznati. Organizacije trgovskih n asi a v« Ijencev trgovci ne priznajo vsled tega, ker hočejo ubiti v trgovskem na-stavljencu čut solidarnosti in s tem razbiti organizacijo. Ali le to mogoče? Žalibog da! Kajti organizacija je osamljena in se ne opira na ostalo organizirani proletarijat, temveč istra politiko ^neodvisnih«. Vsaka or- — Za nakazovanje Invalidskih ookojnln ostanejo v Sloveniji v ve-Havi naredbe izdane od poverjeništva za narodno brambo. ne oa tozadevni stari avstriiski zakon. — Selški pismonoša ori poštnem uradu ŽihpoSJe. Z dnem 12. Januarja 1920 se uvede pri poštnem uradi Žihpolie dostavljanje poštnih pošilja tev po selskem pismonoši v Redeče vasi: I. Okraj: Vrata vas Razpotje Gorje. Cežava. Cedram. Sp. Dola. Ingre Gorica. Nadram. ingorjo. Dol-šia ves. Sv. Urh. H. okraj: Irnove. Ze. Humče. Sp. Humče. Golšovo. Smeriče, Ze. Dole. Ingarte. IVtlčja ves. Sv. Urh. Dostavljanje se bo vršilo v l. okraju vsak pondeMek. sredo in petek: v H .okraju vf-ak torek, četrtek in soboto. — Preselitev Jugoslovanskega poslaništva na Dunaju. Generalni konzulat države SHS na Dunaju se je preselil v vilo Rieckh, Schubert-strasse 16. v — Samomor uiInlsterHalneea svetnika. Na Duna;u se je ministeri-jalni svetnik v pokoju Johann Riezl. star 75 let. v svojem stanovanju obesil Vzrok dejanja ie skrb za prl-hodnjost. — Stoletnico rojstva Božene Nftmcove bodb Celil slavili 4. februarja t. 1. Ob tej priliki bodo odprli v češki Skalici muzej Bož. Nemcove. v kojem sp zbrali vsa njena pisma, rokopise, prvotne izdaje njenih del. pohištvo ln podobno. Drugin posebnih slovesnosti menda ne bo: vsa! želi se tako. Rojstni kraj Nemcove je Dunaj. — Prvi republikanski denar. V Nemčiji je bančni zavod izda! v promet novec za 50 pfenigov iz aluminija. Na sprednji strani ima številko »50« in zaznamovanje veljave *Pfen-nig« in letno številko »1919«; Številčna vrednost je obk-rožena od besed: »Oeutsches Reich«. Na zadnji strani Je vdelan šop klasov in preko njegove srede je dobrohoten rele: »Siclt resen — bringt Segen«. — 120 milijonov krc« ukradenih. V Kladntt izhajajoči »Straž Svo-body« poroča 27. decembra: Od prevrata do danes so na pošti in na železnici Izvršene tatvine dosegle znesek od 120 milijonov kron. Ameri-kanska vlada ne dovoli odpravo paketov, ker se pri nas krade. — Koliko velja vožnja v Ameriko. Po uradnih podatkih paroplov-re družbe velja za vožnjo iz Trsta v Severno in Južno Ameriko naslednji cenik: Vožnja iz Trsta v Brazilijo — za kabino prvega razreda velja 45.000 K,, za kabino drugega razreda 31 000 K, na krevu 18.000 K. Vožnja v Argentini jo za prvi razred 49.000 K, za drugi razred 36.000 K, na krovu 19.000 K. Razmeroma je še dražja veliko krajša vožnja iz Trsta v New-York. Ta velja za’kabino prvega razreda (kakršen le parnik ln kabina) 40.P00 do 66.000 K. za drugi razred 25.000 do 30.000 K in na krovu 16.000 K. ... — Naistareiša socIJallstlnla umrla. Pred par dnevi ie umrla v Nov Yorkn Mrs. Aliča Hvnemann Sothe-tan. stara 88 let. Mrs. Hvnemann Je bila udova ao pokoinem if> znamenitem pisatelju in predavatelju Charles A. Sotheran. — Preteča nevarnost vsled min. Iz Haaga. Holandije se poroča, da le ob holandskem obrežju večja množena min, katere so postale zelo nevarne vsled morskih viharjev. Poročilo dostavlja, da so mine večjidel a mej v škega izdelka. — Kralj dolariev uiurL \ New Yorku je umrl večkratni milijonar Henry C!ay Frick, ki je imel največjo zbirko privatnih umetnin. Njegovo premoženje se ceni na 40 milijonov delarjev, po niem izkoriščevani rvo»o — hrbtenico in možatost, ki io vsi predobro poznamo. Ker smo mu na to primerno odgovorili, je zd^l napisal notico, katero le »Slovenec« hlastno ponatisnil, ker mu le dobro došla zdai. ko priobčujemo čin.! knjigo klerikalizma. Mi smo Tavčarju očitali nemoško hlapčevstvo in poniževalno servilnost proti Habsburžanom. ki 16 je gojil na način, da se ie niegovim lastnim pristašem, gabilo. Zdai se ie skril za te pristaše ter iih začel — braniti, kakor da smo mi le-te napadli ne pa njega! S svolo notico ie priskočil raiše na oomoč — čtnim klerikalcem, ki iih naša razkritja strašno bolijo. — ter nam očita. da nismo nič pretrpeli radi svo-lega prepričania in nismo bili oJper-niki avstriiske misli razun — Can-karia. čegar vzvišeno ime zd-il po nemarnem imenuie njegov znani če-stilec — dr. Tavčar! Komu 08 Je bil list ustavljen med vojno? Ali nam ali dr. Tavčarju, ki ie pisal take neokusne in gabljivo-servilne listke kakor on l»V avdiienci?« Kdo ie kai trpel? Ml, — Canakar in nekateri liberalci, katerih pa Tavčar ni branil — ni pa nikdar niti naimani troel Borce-vičev In habsburških nadvojvod naj večji prijatelj in častilec — dr. Tavčar ali pa kak — klekal ! Le niaožcno n- dan gospod dr. Tavčar! Ne skrivaj'e se za tiste svoie bivše pristaše, ktC; 8 ste s svojim avstrijskim servilizmom odbili od sebe. in ne branite tistih, ki niso biii od nikozar napadeni — nego pokažite svftio lastno hi bter.ico! Ali ca — kar je najprimernejše — pridno molčite! Deauncijant dr. Peeait, > »Domovina« piše: * Kai je z de-nunciiantom dr. Peganom? Čujeiuo. da Je proti zdravniku dr. Benediku uvedla zdravniška zbornica disciplinarno preiskavo, ker Je v neki pravdi dokazal obtoženi, da ie dr. Benedik denunciral. O odvetniku dr Pe ganu pa se govori, da ie zakrivi! pred vojaškim sodiščem na izdajalski način tako ostuden zločin, da noben spodoben človek nc morp. več občevati ž njim. Sicer pa ie sedai tudi ugotovljeno, da ie bil Pegan tisti. Ui je denunciral zaradi znanih seDtem-berskih dogodkov celo vrsto ljudi, zbral ves dokazni materija! za ovad-bo. katero le ženiral podolsatt celo šusterSič, ter s tem zasiešil na]-sramotnejše izdajalsko denunciiaut-f,ko dejanje, ki ga pozna našt* slovenska zgodovina. Vprašamo: alt more biti tak brezčasten denunci-Jantski človek še odvetnik v Jugoslaviji? Ali veljalo za odvetniško zbornico isti pojmi o časti, postenju in dostojnosti kakor za zdravniško zbornico? Mislimo. da.<- — sSlcv. Narod« je poročal, da ie Pegan v zvezi z afero ustreljenega limeta Brenceta. katerega Je menda izdal kot zagovornik denunctlant Pegan. Tudi poglavje iz črne knjige, — pač naižalostnejšel — Živeli slovenski klerikalizem! Razbojniki! Čudne metode. Na drugi strani prinašamo članek, ki govori o najnovejši kooiiska- cijsld praksi, ki je prišla v navado pri deželni vladi/ Omeniti moramo še, da se je la čudna metoda nezakonitega postopanja uveljavila tudi v slučaju inž. Gustinčiča. Kakor znano, smo zadnjič objavili v našem listu izjavo Inž. Gustinčiča o intrigah, vprizorjenih od gotove strani, o kateri bomo mogli morda v kratkem s točnostjo govoriti, v rudniških revirjih. izjava je bila jasna sn kategorična. Vsak sum o inž. Gustinčiču, da bi bil kakorkoli delal za stavko, je moral na podiagi te Izjave pasti. V&ndar se f.a je v nedeljo zjutraj aretiralo, in do sobote zvečer brez povoda pridržalo v zaporu. Zakaj? Radi M dobili primerno pojasnilo. Kapitalistična država mora braniti od svoje strani svoj obstoj, to razumemo. ne razumemo pa, da brez zunanjega povoda in legalnega vzroka zapre človeka In potem izpusti, ne da bi mu bili znani pravi razlogi takega postopanja^ čudne so te metode, ki kažejo, da plavamo brez potrebe reakciji nasproti. Od lakoto te stradanja 5e umrl dne 9.'januarja t. 1. v Laškem Anton Rejhmajer, vdovec Jn bivši železniški čuvaj lužne železnice v starosti * 65.let; Pokojnik te služil 35 let Pri že- leznici in Je dobival 75 K mesečna pokojnine. Vprašam ravnateljstvo južne železnice in deželno vlado, č® more človek živeti z 2 K 50 vin. na dan? Ali smo v civilizirani Jugoslaviji. ali v Afriki? Ali moramo res vsi vpokr.ienci lužne železnice, ki smo že popolnoma onemogli, od lakote umreti? Zakaj ie ministrstva saobra-čaja pri »sporazumu« nas izpustilo? — Pogin pred očmi, raztrgani kot cigani smo vpokojenci mž;e vrste s penzijo od nič do 150 K brez draginj-ske doklade. Kmalc bomo tudi brez stanovanja, kakor ie bil pokojnik. — Pomagajte, če imate še kako vesti — A. M., nadsprevodnik v pol.. Tovarišem udeležencem dijaških transportov. Prejeli smo: Naše oblasti nam riudiio različne ugodnosti pri potovanju v visokošolska mesta v tujini. Cesto se pa zgodi, da se razni C'iaki — ali nediiaki-verižniki utiho-tapijo v organizirane dijaške transporte in dobroto .naših oblasti zlo-rabiio. Ce ne bomo sami energično iztrebili take elemente iz svoie srede, ne morejo imeti naše oblasti zaupanja do nas in nam bodo začele Jeiad težkoče pri nabavi potnih listov, izvoznic in pri mejnih kontrolnih uradih. Naša akademična čast in pa lastna korist zahtevata, da vsakdo takoi lavi oblastem, ako ooazf kakega sumljivega udeleženca v transportu. Naše oblasti, ki izdajajo potre liste ter izvoznice in naši kontrolni uradi na meii se torej prosijo, da zahtevajo od vsakega diiaka. da se legitimira s pravilno visokošolsko legitimacijo. Pripetilo se ie *oamreč žo večkrat, da so nediiaki ali oa dijaki, ki so že zdtrvna dovršili študije, se izdajali za diiakc. —ik. Popravek. — Gosp. dr. Lenard nas ie opozoril, z ozirom na našo notico o njegovem predavanju v Mariboru, da ni govori j o krščanskih načelih in o socijalni demokraciji, marveč da ie samo teoretično predaval o vprašanju socijalizacije, pri čemur se je le mimogrede kritično dotaknil marksizma. Zločine belega terorja na Madžarskem pa obsoja gosp. dr z VoO odločnostjo Invalidi pozor! Razpisane so nastopne službe: Pri okrajnem sodišču v Tržiču, mesto pisarniškega pomočnika, Plača 2 K 65 vin. dnevno in draginiska doklada. Prošnje io vložiti do 20. Januarja 1920. — Pri gradbenem ravnateljstvu v Ljubljani. troje mest rečnih mojstrov in sicer eno pri Savi s sedežem na Dolskem. drugo pri Dravi s sedežem v Boroviiah in tretje pri Muri s sedežem v Gorenji Radgoni. Piača 900-980 K oziroma 1060 K letno, draginiska doklada in 30 odstotkov aktivi-tetne doklade, obhodni pavSal H*0 K za en iniriiameter na leto ter 160 K letno za službeno obleko. Prošme je vložiti do 16. januarja 1920. Najanč-neiša pojasnila se uobe pri oddelku za invalide v ljubljanski podružnici ^Državne posredovalnice za delo«, kjer se lahko vlagajo tudi prošnie. Izcuba vojaških dokumentov. Ker se le v zadnjem času pojavilo vefi slučajev, da odpuščeni vojaki izgubljale svoje vojaške dokumente (odpustnice itd.), s katerimi se potem drugi okoriščajo, je komandant IV, armiiskeoblasti odredil, da se v bodoče taki slučaji — izguba dokumentov strogo kaznujejo. Poziv! Z ozirom na premnogo iavne in skrite očitke proti poslovanju Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo je predsedstvo deželne vlade poverilo posebno enl/ftno komisijo z nalogom, da pregleda vse delovanje tega urada od nlega ustanovitve nadalje, oziroma poprejšnjega dembilizaci}5kega oddelka pre-hodno-gospodarskega urada. Kdor ima v tem pogledu kake vtemellena pritožbe ali so mu znane kake ne-rednvsti, za katere ima na eazpolago potrebna dokazila, se poziviia. da lili naznani podpisani komisiji. Opozarja pa se. da se bodo mogle vzeti v. obravnavanje le lake pritožbe in naznanila. ki bodo podprte z- zadostnimi dokazili ali vsaj konkretnimi predlogi. Anonimna naznanila s« sploh ne bodo upoštevala Dopise Jtt nasloviti na: Fnketna komtsUa za re-viziio gospodarske koniisiie za stvarno demobilizacijo prt oredsed«* stvu deželne vlade v Ljubljani. — Gerentstvo v Mostah pozivlj* vse občinstvo, da se v nalkraišeni času zglasi v občinskem uradu radi važne spopolnitve občinske roaticai in sicer po sledečem redu: V sredo* četrtek in petek iz Vodmata in Ze* lene lame. V soboto in nedeljo Most« in Selo. v pondeliek in torafc ;ja vasi Šmai tno, Hrastje in Obrije. S sebof Je prinesti po možnosti policijska zglasnico ter. rojstne in domovinska dokumente* Stev. 11. . NAPREJ. Stran 3, Dijaški transport na Dunal odide 16. t. m. ob 4.15 zjutrai (osebni vlak) Udeležniki se zberejo dve tiri pred odhodom na postaji. Vodstvo transporta si pridžuie pravico revidirati dokumente in vso prtHago. Prireditve. Redni občni zbor pokojninskega zaklada za zdravniške vd»ve in sirote SHS se vrši dne 29. ianuaria t. L ob 16. uri v magistralni dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Volitev upravnega odbora. 3. Volitev dveh revizorjev. 4. Slučajnosti. - Odbor. Krajevna skupina čev!l»riev v Lfubliani vabi vse svoie člane na občni zbor, ki se vrši dne 18. im v gostilniških prostorih pri »Zlatem rogu« ob 9 uri dopoldne. — Odnor Seia pripravljalnega odbora Na-rodneua sveta za neodrešeno jugoslovansko ozemlje se vrši v petek 16. tm. ob pol 6. uri v prostorih p'same. Pražakova ulica, št.3 1. nad. Pripravljalni odbor. Redni občni zbor društva zobnih zdravnikov za Slovenijo in Istro se Vi št dne 29. t. m. ob 2. uri popoldne v magistratni dvorani s sldečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora: 2. volitev odbora in preglednikov: 3. slučajnosti. — Odbor. Društvo državnih nastavljencev za slovensko ozemlje ima v sredo, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer zelo važno odborovo sejo. Lokal običajen. Predsedstvo prosi polnoštevilne udeležbe. Planinski ples. ki se bo vršil dne 1. februarja tl. bo splošno dostopen Člani SPD dobe posebne vstopnice Po znižanih cenah. Te vstopnice bodo naprodai samo v trgovini g.! Korenčana na Starem trgu od dne 25. t m. dalle. Gospe, ki sp se lotile predpriprav, imajo dne 19. t. m ob 6 uri zvečer svojo drugo sejo v veliki dvorani na magistratu. Na Izvenrednem občnem zboru »Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani« dne 17. decembra 1919 so bili izvolieni v državni zdravstveni svet sledeči gg.: Univ. prof. dr. Serko Alfred, Ljubljana: prim; dl. Černič Mirko, Maribor; dobrol. za v. ravnatelj dr. Kraigher Alojzij, Ljubljana :okrož. zdr. dr. Homan Alojzi#. Radeče pri Zidanem mostu: namestnika: prim. prof. dr. Zalokar A!oSz!J. Mubljana: prakt. zdr. dr. Avramovič Pavel, Ljubljana. — V pokrajinski zdravstveni svet Je bil izvolien gosp univ. prof. dr. Šerko Alfred. Ljubljana. — V »Jugoslovansko lekarsko društvo« so bili izvoljeni sledeči gg.: Univ. prof. dr. Šerko Alfred. Ljubljana; prim. dr. Černič Mirko, Matri-bor; dobrod. zav. ravnatelj dr. Kraigher Alojzij. Ljubljana: okrožni zdr. dr. Homan Alojzij. Radeče pri Zidanem mostu; prim. prof. dr. Zalokar Alojzil. Ljubljana: namestnik: prakt. zdr. dr. Avramovič Pavel. Ljub-»iana, lerjevim Eiza-fluidom je takerekoč dobrodejno! 6 dvoinatih ali 2 veliki špeciialni steklenici 24 K. Rabite milo-odvalaioče sredstvo? Fellerleve prave Elza-krogliice izvršujejo svoio dolžnost! 6 škatljic 12 K. — Zagorski sok zoper kašeij in pre-ne bolečine 1 steklenica 4 K. Želodec okrepčuioča švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebel. a naiceneje. Eugen V. Fel-ler. Stnhica donia. Elzatre štev. 2?2. (Hrvatsko). —F— 9^0 Iz stranke. LJUBLJANSKIM SODRUGOM! Sobotni diskusijski večeri so pre* loženi na petek, tako da bodo odzdaj neprel diskusije vsak pondellek. četrtek in petek točno ob pol 20. url. v dvorani Mah rove hiše na Krekovem trgu št. 10 (druge stopnice) Prihajajte točno, ker le bilo na sobotnem večeru na zahtevo delavcev. ki moralo zgodaj vstajati, soglasno sklenjeno točno začenjati, da lahko ob 22. uri končamo V soboto, dne 17. t m. ob 7 url zvečer se vrši na Glincah v gostilni pri Travnu iaven ženski shod. Dnev-ni red: Boj proti draginji. Protest proti volilnemu načrtu. Poroča so-družica Kranjčeva. — K obilni jde-ležbi vabi odbor kra I.00L org. JSDS Vič-Glince. Sodrueom In sodružicatn iz Vič-Gline se nazjiania. da se vrši diskusijski večer v sredo, dne 14. ob 7 url zvečer v salonu g. Korošca (Kramar). Prosi se. da se ga udeležite Gospodarstvo. Osebni promet na državnih želež« nicab, S 15. januarjem vozilo iz 1 jub-£ktne do Trbiža. Podbrda, Rač. Bo-roveli. Bubnjarcev Kočevja in Stiaže zopet do sdaj odpovedani iurraiMl osebni vlaki in se vračalo iz oine* »ostaj zvečer zopet v Ljubša V*?, otvori na Dro*5 Svetna \as-Z.hpolje-demarkaciiska črta prt Celovcu z istim dnevom osobni promet in iniaio vsi do*Svetn« vasi od tara vozeči osebni vlak? priključek ua vlake preko Žili po! ia Pristojbine v čekovnem prometu. Ministrstvo za pošto in brzojav Je Povišalo z odlokom št. 21.329 z dni 2«. decembra 1919 pristoibine v čekovnem prometu kr. poštnem ček. litadu in pr] poštni hranilnici v Sa-. zančeši s 1. t. m., in sicer: i. Manipulacijsko pristojbino na 10 •fv^Virsi \sa*lSnLthaniMeVn,afl7n,u ,n *,htičnIh večinah?, ^drgnjenje s pravim Fel- čim v naivečjem številu! Poročevalec iz i.iubliane. Delavska predstava se vrši v soboto, dne 17. t. m. ob pol 8. uri zvečer. Igra se Cankarjeva drama »Hlapci«. Vstopnice se d se prepisi izpričeval. /jaaip-sus' I rLEsr.nRMiueras prvovrstno angleško blago za žakete, modne hlače, obleke itd. Na zalogi velika iz- I/ubljana Rimska e. 16 naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene b na inrSeaa iela jamčim dn liti. bira doma izgotovljenih oblek za gospode in ui-LSi.w m ust ■ ■ it ~■"*■*■ iBnrr;n—■■ »n>va»uM dečke ter vsakovrstnega manufakturnega blaga, srajc, samoveznic, športnih čepic, nogavic itd. Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, l?orov) Okrogel Jes (smreka, jelka, bor, mecesen) Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo 8»r kupi vsako množino Invalidi in domu se vračajoči vjetniki :■-------- primeren popust J —- Prva kranjska razpošiljal na: se sprejme. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo zahtevkov in s spričevali na tovarno Ljubljana, Dvorni trg 3, Pod Narodno kavarno. Lastni modni atelje. v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne ln privatne informacije v tu- in Inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene Zmerne, m v Mariboru Osilnica liutiljanske okolice v Ljublisni q brez odbitja rentnega davka. ^,n,...... bsmbh Ustanovljena 1. t8Sl« ■“s«™™ j a obrestuje hranilne vloge po čistih ervni zaklad p a d K 1100.000.