!z JugosSaviie. — Zopet minisler prosvete Pavle Marinkovič. Listi poročajo: »Dr. Korošec proti nemarnosti naučnega ministra. Dr. Korošec je odposlal 20. decembra ta-le telegram: »Gospod mraister Marinkovič, Belgrad. Slovensko Ijudstvo, ki vestno plačuge krvni in denanii davek svoji državi in tudi druge državljanske dolžnosti  vkljub vsem številnim nedostatkoiri vzorno izvršuje, z vcliko žalostjo opaža, da ministrstvo prosvete ne posveča dovolj brige njegovemu najvišjemu zavodu — ljubljanskemu vseučilišču. Ne samo, da se Vaše ministrstvo ne pobrine dovolj za uone pripomočke, potrebne lokalitete in fiinmcielne zahteve, ampak ne izvrši vkijub ponovnim urgencam niti imenovanja že dalgo časa predloženega profesorskega osobja. Dijaštvo, ki je vsled vojske izgubilo toliko zlatega časa in rnladosti, izgublja sedaj radi indolence (neraarnosti) Vašega ministrstva zopet čas ter mora v sedanjih razraerah plačevati to izgubo a!i z dragiin denarjem ali vsakdaojim pomanjkanjem. Prosim, gospod mmister, blagovolite ljubIjanske vseučiliščne zadeve brzo rešiti, ker bi sicer slovenski narod moral srnatrati, da tega ne izvršite iz preziranja in mrŽHje do njega. — Dr. Korošec, ministrski podpredsednik na razpoloženju.« — Demokratski bankir Marinkovič'se očividino raj«i peča z drugimi zadevami kakor pa s slovenskim vseučiliščem, ki je zanemarjeno in ki vsleU rjega trpe naši revni dijaki. Besede dr. Korošca so sicer trde in hude, a — žal — le preveč upravičene. Če nima ta bankirski demokrat slonove kože, se bo morda vendarle zganil« — Od višjega šol. sveta smo prejeli: Tudi opozorilo dež, vladi. V tej notici zadnje štev. našega lista nam <je tiskarski škrat izpustil del našega dostavka. Glasiti se ima: Viš. šol. svet je izdal gori navededeni odlok. Na drugem mestu prfeiašarno dopis, ki je izšel iz kroga učiteljev-begmicev, oziroma izseljencev iz Primorske. Mi se držimo stališča, ki ga je Uč. Tov. zavzel v 24. štev. tLv članku ;>Apel na deželno vlado za Slovenijo. Vprašanje izseljevanja učitetjstva z neodrešetnega ozemlja in tamošnje šolstvo.« — To vprašanje je'tako občutljivo za učiteljstvo, da se ne ua uvesti pri njem nikake diktature. Tudi ne potrebuje v tem oziru učiteljstvo nikake kuratele doktorskih stanov iz Primorske in jo odklanja enkrat za vselej. Na to opozarjamo tudi dež. vlado, ki jo hočejo gotcvi krogi izrabiti za pritisk na učiteljstvo. Brez ozira na družinske razloge se to vprašanje sploh rešiti ne da in bi bila koristna nadaljna debata. — Policija ie konffrdrala šolsko knjiKo, ki jo je odobrilo po\erjeništvo za SSovenijo. Če odgovarjajo naše informacije točnosti je policija zaplenila šolsko knjigo »Zemljepis za srednje šole« I. del od Kržišnika, ki smo ga kritizirali v zadnji številki našega lista v članku »Zasedeno to sram ...Ui //d ¦r^UoO .jJiiuu upi»ivo, jL ^i/scoi unievno, ker jt acn'zuiiiljivo, kako je prišlo sploh do aproi;acije te kmjige. Tendenca te šolske kr.jige je namreč protidržavna, ker sedanje okupiiano ozemlje prišteva kratkomalo k iiaiijanskemu ozemlju. — Na račun dragmjs-iili doklad in povišane plače prejine učiteljstvo za enkrat v januarju predujem y okroglem znesku do 1000 K, ker bi se sicer izplačilo zaradi preračunavanja zavleklo. — Na naš predlog je srbsko »Udrisženje« prisialo, da pošilja po 50 izvodov »Narodne Prosvete<- v zameno za »Učiteijskega Tovariša«. »Narodno Prosveto« prejemajo naši sotrudniki, ki jih hkrati prosimo, da jo oddajo tudi drugim fovarišem in tovarišicam, ki se zanimajo za tamošnje gibanje. Šola — žoga strankarstva. (Priobčil A. M.) V Domoljubu od lt>. t. m. št. 45 je poročilo zborovanja okraj. kmet. zveze za Bohinj v Srednji vasi dne 5. okt. t. 1. Na tem seslanku so si seveda kmetski prijatelji privoščili Ijudsko šolo in učiteljstvo.Kako so določali njeno obliko kakšno usodo so ji naklanjali, naj pokažejo nasledttje vrstice: Prva zahteva je, da naj se uvede pokraj. samouprava za vse šolstvo t. j. od najnižjega do najvišjega. Vse šolstvo bodi odvisno od milosti pokrajinskih vlad. - - Dalje je zahteva versko-nravne vzgoje. Cerkev dol-oča poljubno števiio ur veronauka, ureja svobodno verske vaje, ustanavija verske družbe na ljud., strok. in sredojih šolah. — Zveza zahteva ne oviraje svobode znanstvenega delovanja vpliv tudi na univerze, cla ne bodo prihajali od tam ljudstvu odtujeaii izobraženci med narod. — Zastopniki noditeljev morajo iineti'odločilno besedo pri vseh šolskih korporacijah, v vseh šolskih svetih (krajni, okrajni in višji šolski svet). — V krajnem šol. svetu naj bodo vsi učitelji in tudi veroučitelji, dalje naj bodo tudi zastopnik cerkve, odposlanec občine in toliko zastopnikov staršev kot dozdaj imeaiovanih zastopnikov šole, cerkve in občine. — K r a j n i š o 1 ski svet nastavija definitivno učiteljstvo. Okraj. šol. svet voli okraj. šol. nitivno o odpustitvi, prernestitvi in upokoiji-tvi iičiteljskega osobja — zasiišavši mnenje okr. in višjega šol. sveta kakor tudi čast. učiteijskega sodišča. — Okrajni šol. svet namešča le provizorično učiteljstvo. Okraj. šol. svet voii okraj. ol. nadzoinike. Višji šolski svet stavlja predloge giede odstranitve, prentestitve ali upokjitve učitelj. osobja, imenuje višjc in potrjuje okrajne šol. nadzorn.ike. — V obeh imajo seveda starši odkloniino btsedo. Občina skrbi za poprave, okraj plačuje učila in šoi. pptrebščine. Pokrajina zida m prezidava šole in plačuje učiteljstvo. Učiteijstvo se šteje med pokrajinska ushsžbence. — Učitelj seveda dober, ni nikdar dovoij plačan. Plače naj dobi, ako zasluži tudi preko VIII. in VII. plačil. razreda. Posebno izbornini učiteljem se lahko ne glede na siužbena leta, piača poviša. Plačan naj bo, da se mu ni treba pogajati za stranskimi dohodki. — Za povišanje j c p o leg uradne kvalifikacije mefodajno tudi ljudsko glasovanje staršev. — Začetek šol. pouka določajo kraj. šol. sveti z ozirom na krajevne potrebe. Okraj. šol. svet je konipetenten določati pričetek počitnic. — — V šolo prično otroci hoditi z dovršenim 7. letom. Vsakdanjo šolo obiskujejo 5 iet; cotem je 4 letni kmetijski nadaljevalni tečaj. Praviloma s e v r š i p o u k i e v zimskih mesecih. Komentarja ne pišem, ker ga demagogiji zaviti v fraze demokratizma ni potreba. — Ugovarjamo. (Dopis.) Na shodu ljubljanskega učiteljstva dne 13. decembra 1919. je poročal dr. S., da misli v Beogradu predlagati naredbo, s katero bi se določilo, da naj stvokovni (meSčanski) učitelji prejeinajo pcsebno d o k 1 a d o , dokler se to zakonito ne uredi, ter da se naj plače učiteljicam ročnih del določijo po dosedanjem razmerju. Ker velika večina prizadetega učiteljstva, t. j. strokovni učitelji in učiteljice rcčnih del, pri zborovanju ¦ni bila navzoča, zato tudi ni prišlo do odpora in upravičenega protesta proti nameravani naredbi. Člen 88. novega učiteljskega zakona z dne 23. julija 1919. vendar razločno določa: »Ministrstvo za prosveto razširi... odredbo o novih plačah na vse učitelje narodnih (pučkih, lrjudskih) šo! closlej obstoječih na ostalem ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov i Slovencev«. Povsem jasno je torej, da je učiteljstvo meščanskih šol iz tega zakoaia izvzeto; saj se je v besedilu zakona k izrazu »narodni učitelj« dodalo v oklepaju »pučki — ljudski«, tako da je vsak dvom izključen. — Zakaj sedaj siliti meščanskošolske učitelje v okvir zakona, iz katerega so izključeni? .Pustite strokcvno (meščansko) učiteljstvo v dosedanjem statusu, t. j. v X. do VII. činovnein razredu državnih uradnikov! Naj uživajo z državnimi uradniki vse skupne težave in krivice, a aaj bodo z njimi tudi deležni vseh pravic; nikakor pa jili ne silite, protizakonito v okvir zaK.ona, kamor ne spadajo! iz kakšne ».naklonjenosti« hočejio vsiliti nieščanskim ucipreaiogu, da » naj strokovni uciteiji prejeaiajo poseuno u o K l a d o«. Kakoi" so dozaaj naklansali zacasnim strokovniiii uciteljem dt>0 K letne nagrade, t. i. 1 K -ia uaa, lako približno aieaua nocejo aasicn uajati vseai strokovinm uciteljern niaienkostno »doklaao«, namesto aa oi ostala uoseaanja naredba, po kateri so stroKovni ucitei]i uvršceni za en činovni razred, visje v placiiru lestvici. Ako ze nocejo mešcuaskaa uciteljem vsinti nov piaciini zakon, potein pač oaiočno zamevanio, da se jira pnznajo službeni prejemki v dosecian j e ni r a z m e r j u, t. j. z razliko enega cmovnega razreda. Sicer pa Pi se naj o iej priliivi popraviii tudi se drugi nedostatki, ki so se svoičas vtihotapui v nareabo dežeiae vlade za btovenijo z dne 16. tebruarja i9VJ., kaitor: Uiasorn čiena 2. navedene nareUbe prejemaio ravnateiji iaešcanskih šol opraviaio doRiauo letnia 300 K, t. j. toliko kakor voditelj na enorazreoni ljudski šoii. Je ii to prav'.-1 Clen \6. iste nai'edbe doioca za ucueiuiee zenskih ročnih del plače brez raziiKe nied ijuasko in meščansko soio. Venaar pa poučujejo uciteijice rocnia uel aa meščansKiii šolali po 25-oU ur na teaen, a aa ljuuskiii šolitii po kakib. 6-12 ur, na niesčanskih. šoiaii se zaiiteva razentega še poseben lzpit za učiteljioo, a vziic vseinu temu naj bouo službeni prejemki isti i \ — i\i li to krivica? Upozarjamo pravočasno na vse te •aeaostatke, ki so se zagrešili v Ljubljani, da se nc oo zopet keuajj aeopravičeno lcazalo aa beograd, češ, tani tici knvda! — iVianifestacijski siiod javnih namescfcncsv v mest. domu v Ljubijani."1 Dae 16. aec. se je vršiio v Mestnern aomu raaaaestacijsko zborovaiiije javinii nameščenlcv, katerega se je uueiežilo impozantno stevilo uiacmikov vseii kategonj. Saod je vodii predseunik drusiva urzavmii nastavIjencev g. Liileg. i-roiesor Keisner je prediagal sledeče resoiucije: Na maniiestacijskeia zborov^aaju zbrano uradništvo zaiiteva: 1. lakojšnjo provedbo odredbe o zvišanju prejeaikov aržavnim nastavijencem; 2. aa se uvrsti ono pošmo usluzbenstvo, ki še ni uvrščeno po siuzbeini pragraatiki v nobeno kategonjo, z dnem 1. januarja v kategorije in 6. protestira z ogorCenjeni proti uvedbi discipimarne preisKave proti predsedniku saveza javnih nameštnika dr. benkovica v Zagrebu ter zaateva takojšajo ustaviiev ciisciplinarne pieiskave. — Resolucije so biie sogia&no sprejete. — Svojo solidarnost z gibanjem drzavnih nastavijencev je izjavilo drustvo zasebnih uradnikov, Zveza jugoslovanskih žeiezničarjev in Zaveza jugoslovanskega učiteljstva. Podelitev nasiova. f-ia predlog višje-, ga šolskega sveta je poverjeništvo za uk in bogočastje poueiilo tov. Jakobu Dimniku naslov ravnatelja. — Dne 5. in 6. jan. 1920 priredi litijska šolska miadina v prostorih Sokolskega doma veselo igro v petih delih: Snegulčica in škratje. — Odbor. — Dalmatinska učiteljišča. Ministrstvo za prosveto je poslalo finančnemu ministrstvu vlogo, kjer ga naproša za kredit 100.000 kron za dalmatinska učiteljišča .Dahnacija nima posebnega proračuna za šolstvo. — Vseučiliško ktijižnico v Belgradu je sklenilo ustanoviti vodstvo Carngiejevega zaklada. V to svrho je določenih 3 milijone frankov. — Socijalno šolo za žene ustanovi v Zagrebu ženski klub. Šoli je nakazal oblastveni odbor za zaščito dece izdatno podporo. } — Apel sarajevskih uradnikov na javno časopisje. Sarajevski javni nameščenci so na tajni seji sklenili poslati vsem časopisoni sledečo resolucijo: V interesu našega najbednejšega življenja prosimio ^ie samo vaše uredništvo, nego sploh vse časopise, naj prenehajo s pisanjem in poročanjem o iflaših dokladah! Trgovci in i.:brtniki ter vsi ljudje mislijo namreč, da smo doklade res že dobili ter za to hitro vse zopet nanovo podraže, a mi — javni nameščenci — nismo doslej §e ničesar dobili in kdo ve, kdaj in koliko dobimo! — Isto so sklenili tudi slovenski javmi nameščenci na tajni seji v Ljubljani. Tudi slovenski javni nameščenci rote vse naše liste: Ne pišite o naših plačah in dokladah, ker s tem le hujskate verižnike in navijalce cen k še večji nenasitnosti! Naše plače zadoščajo jedva za bedno životarjenje. O dokladah ni še sledu, a od obljub ni bil še nihče sit. * Ta notica je v zadnjem llstu pomotoma izostala. — Zaloga šolskih knite za Slovenijo. Da se zadosti gospodarskim in pcdagoškiin potrebarn, se je ustanovila zaioga šolskili knjig za Slovenijo, katere namen je, preskrbeti šolain nujnopotrebniii in razmeram odgovarjajočih knjig. Da ne bo ista zabredla v napake zaloge na Dunaju, da bo novi zavod zadobi! zdravo, trgovsko podlago ter da bo na ta način usposobljen zadoščati iu ugoditi vsera imtrebam šolstva, bo vodstvo za to pazno skrbelo Ln v ta namen zastavilo vse svoje moči. Cene kiijlgain morajo padati, šolsko literaturo moramo dvigniti. Ker _;ahteva nioderiia pedagogika obilico dobrih ilustracij, ne samo v iičnih knjigah za Ijudske, temveč tuui za srednje šole, zadobili bi domači umetniki stalni zaslužek. — Kriza liubtfanske univerze. Akadernska omlaaina ljubljanske univerzs* je poslala dne 22. dec. ministrstvu prosv.tc v belgradu na_lednji protest: »Jug. akad. omlaaina ljublj. vseučilišča čuti, da viada tej novi inštituciji ne posveča tisto skrb, ki bi jo morala z ozirom na 500 slušateljcv zavoda. Akad. omladina odklanja raziskovatije, ali je univerza potrebna ali ne, ali je pametno, da se je že sedaj osnovala ali ne in konštatira, da Uitiiverza obstoja in da inia čez 500 služateijev. V imenu in v inteiesu teh 500 slfšateljev, protestiramo proti zaviačevanju in ornalovaževanju nasega zavoda bilo iz katerihkoli razlogov in zalitevanio: 1. da centr.. vlada v Belgrauu da takoj potrebna sredstva za najnujnejše predpogoje; 2. da takoj imenuje potreoni profesorski zbor ozir. odveže proiesoi.e, ki so vezani v Parizu, da zacceiuo čimpreje z rednirai predavanji in izpiti.« —¦ Keprezentativni odbor. — Oprostitev učiteljstva od orožaih vaj. Z naredbo načelnika vrhovne komanuo A. Dj. tfr. 200.900 od 13. dec. tl. in brzojavno odreuDo IV. arniijske oblasti A. Dj. Er. 22.460 od 15. dec. tl. se odreja, da se uči.elji javnili šol ne pozivajo na avomesecno orožn-o vajo. K tej naredbi se pri.titvija: 1. Vse učiteijstvo letnikov 1881l_94, ki je nanieščeno.na .uvruli šolah ali zavodih in se niu je orožna vaja preložiio. na kak tsrmin v letu 1920, je točasno orožne vaje oproščeno. Vsemu takemu uči•eijstvu se izstavi čakalno dovoljenje .oiJiGSiilni list) <na neuotočen čas. — 2. Vse tako učiteljstvo letnikov 1881-1894, ki eventualno sedaj vrši orožiio vajo, se takoj oupusti od vojakov. — 3. Vse eventualne prosnje uiiteijstva letnikov 1895 do 1898. za preložitev trimesečne vojaške vežbe ali aktivne vojaške službe naj se predlože z V-emi potrebniini podatki koir.andi Dravske divizijske oblasti v pretres iu odločitcv. iz teh prošenj niora biti tudi razvidno, če in kje je prosilec nameščen kot učitcij in od kdaj do kdaj in pri kateri četi je isti že služil pri vojakih. — 4. Vsem takim prosilcem - uciteljem letnikov 1895 —1898. pristojna pukovska okružna kcmaiida dovoli, da smejo isti čakati rešitve prošaje iia sedanjem (civilnem) mestu. — Obisk Iji.dstah in meščauskih šoi v Ljubijani. Mestnc ljudske .šole v Ljubljani štejejo 66 razredov z 109 oddelki. Poseča jih 3843 učencev in učenk. Prva mestna deška šola ima 6 razredov s 14 oddelki in olb učencev, 11. mestna deška šola inia 6 razredov z 12 odcleiki in 464 učencev; l.U. mestna deška šola irna 5 razredov s 7 oddelki in 250 učencev; IV. mestna deška deška šola ima 5 razredov s 6 oddeiki in 230 cčencev; V. mestna deška šola ima 5 razredov s 6 oddelki in 16.9 učenci. Poinožna šola ima 5 razredov iu 48 učencev. Manjšinska šola ima 8 razredov in 165 učencev. Sola na Barju ima 4 razrede, 113 uč&ncev, 1. mestna dekliška šola ini.i 6 razreciov z 17 octdelki in 651 učenk; II. niestna dekliška šola ima 6 razredov z li oddelki in 355 učenk. Sišenska deška šcia inia 5 razredov z 10 oddelki in 372 učencev, in šišenska dekliška šola 5 fazredov z 9 oddelki in 40S učenk. Meščanske šole imajo 13 razredov z 21 oddelki in 817 učencev in učenk, in sicer I. mestna deška meščaiiska šola 3 razrede z 5 oddclki in 203 učence: II. mestna deška meščanska soia 3 razrede z 4 oddelki in 37 oddelki in 97 učencev: I. mestna dekliška meščanska šola 4 razrede z 8 oddelki m 378 učenk; il. mestna dekliška meščanska 5ola 3 razrede z 4 oddelki in 139 učenk. — Ustanovltev gozdarskib šol. Minister za rudarstvo in gozdarstvo je te dni podpisal ustanovitev dveletne šole za gozdarstvo in trimesečnega kurza za gozdne čuvajc pri isti šoli v Sarajevu. Enako šolo se namerava ustanoviti v Mariho u. — Židovski študentje na zagrebški univerzl. Na zagrebški univerzi se vpisu ¦ je nebroj židovskjh visokošolcev iz Madžarske. Zagrebški akademiki jih ne bodo preveč veseli. — Šole brez kuriva. Subotiški ,Neven" prinaša odlok šolskega nadzorništva, ki odreja za šole, ki so brez kuriva, !začasno to-le: Učiteljstvo mora biti vsako jutro pravočasno v šoli in čakati otroke. Ko je deca skupaj, jim da učitelj ali učiteljica nalogo iz vsakega predmeta ter jih nato odpusti domov. Otroci, ki nimajo potrebne zimske obleke, smejo ostati doma. — Dovoljsnje za predavanje na vseučilišču v Zagrebu. Ban dr. Tomljenovič |je podelil na predlog profesorskega zbora juridične fakultete na vseučilišču v Zagrebu drju. Franu Mohoriču, sodnemu svetniku v Ljubljani, zaprošeno dovoijenje za predavanje (venjam docendi) — na pravni iri državnoslovni fakulteti imenovanega vseučili-iča iz državljanskega in izvršilnega reda v Sloveniji, Dalmaciji in Istri. — Zahteve srednješolskih profesorjev. Na sestanku srednješolskih profesorjev v Sarajevu je bila sprejeta sledeča resolucija:l. da se naj doklade na plače v zi:esku 500, 1000 in 1500 K vračunijo v stalno plačo; 2. da se vsi profesorji po ssdmih službenih letih uvrstijo v VIII. činovni razred, po 14. letih v VII. in po 21. letih v VI. činovni razred. Službena leta naj se pričnejo računati z dnem kakor hitro stopi profesor v službo. — Resolucija se je predala predsedniku bosanske pokrajinske, vlade.  |\|Ijij;I|I!Naša zemlja — iredlenia. § Učheljstvo iz zaseuenega ozemlja pozivljajo na povratek v zasužnjeno dornovino, kakor da bi bilo e d i n i stan, ki je zapustil domače svoje ognjišče. Na ta poziv par besedi: Po ljudskih šolah v zasedenem ozemlju se še čuje slovenska govorica, zginila pa je po uradih, ker so po večini odšli naši uradniki, ne da bi jih kdo silil na beg, kakor ni nihče silil učiteljstva, ki je povečini ostalo na svojih mestihl Profesor Ipavec vztraja v Gorici, okrajni komisar Znidaršič v Sežani, poštni kontrolor Hrovatin v Oorici, d a y č n i u r a d n i k Brajnik v Ajdovščini, Sodni svetnik Vidmar v Bovcu — torej dokazov z a vse kategorije uradnikov dovoij, da bi iahko tudi mnogi drugi vztrajali na svojih starili bivalisčih! Zasedeno ozemje bi-potem po svojih uradih gotovo ne kazalo tako tujega lica kakor ga v resnici kaže. Našim oblastnijam pa je danes v napotje ono primeroma prav maio število učiteljstva iz okupiranega ozemlja, med teni tudi tisti člani našega stanu, ki so sledili v najresneišem času klicu domovine ter se podali — vajeni lrpljenja — z ene t. i. goriške fronte na drugo, t. J. koroško fronto ter spreobračali nevernike po Korotanu — medtem ko ima domovina za vse druge stanove dovolj prostora!! Ko se bode višji šolski svet še kedaj spomnil, da izda podoben poziv, tedaj ga vljudno prosimo, naj poskrbi, da izdajo podobne pozive poprej vse druge naše oblasti svojim podrejenim crganom! Da pokažejo lep zgied domovinske požrtvovalnosti, nasvetujemo, da se odpravijo prvi na pot tisti, ki gore za povratek in nas v tej gorečnosti gonijo na_aj, kajti ,,verba movent, exempla trahunt!" Tudi oni so svojim rojakom spodaj nujno potrebni! § Nadzornika za slov. šole v Trstu. Začasnemu okr. nadzorniku Tavčarj u, ki je bil Italijan skozi in skozi, dali so Lahi še naniestnika in sicer stotnika italiianske armade ardita Antona Kraiz e r j a za slovenske šole v okolici in mestu. Mož pozna istrski hrvatski dialekt, slovanskega književnega jezika pa nobenega. Itaiijanske interese bo novopečeni pedagog že znal zastopati, za drugo pa mu itak ne bo mar! § Za okrajnega šolskega nadzornika v Logašketn okraju je od italijanske obla sti bil imenovan Hinko Medič, prej  učitelj v Trstu. § Itaiijanska nasilja. Iz Krina javljajo, da so zvabili Italijani z zvijačo ondotnega nadučitelja Bečkara v Zadar, kjer ga sedaj zadržujejo s pretvezo, da je širil jugoslovansko propagando v Kninski oko- lici. Z njim so odvedli tudi vaškega upra-  vitelja Moroviča. — Ker se nadučitelj  Izak Crnjak iz Drniša ni hote! poko-  riti povelju guvernerja Milla, da praznuje  v šoli dan obletnice prihoda Italijanov v  Dalmacijo, so ga ital. oblasti enostavno  suspendirale. Da se reši tiranov, je Crnjak  pobegnil preko črte. — Res, velik je strah pred učiteljstvom! § Laška nasilia. ,,Nar. Politika" pri občuje dopis i_ Pariza z dne 10. t. m., ki  govori o nasilnem poitalijančevanju na  šolskem polju. — Domalega vse. hrvaške šole so zaprte. Kjer je ostala kaka hrvatska Sola, je klju^) neznačajnosti mnogo Hrvatov, ki obračajo plašč po vetru, polna. — Tako je v pazinski hrvatski ijudski šoli 450 otrok, na italijanski pa samo 180. Narodne učitelje in duliovnike kruto preganjajo. Neaavno so se vriiiii interniranci iz Sardioije; vsem se pozna prestalo trpljenje. Proi. Frtinkola se je postaral za petnajst let. . Učitelj Alojzij Sardoč je bil meseca marca t. i. zaiaui ,,vciv.izaaj-" obsooen. v enomesečni _;apor. izgubil je tako svojo službo v Pod&rajah pri llirski Bistrici. boiski nadzornik ga je dolgo vlekel, da krnalu dobi službo, naj le še nialo počaka. Vsa ta zadevu se je vlekla do meseca ok1-i.ia, a ceuaj niu je soisKa obiast naznanila, da nimajo zanj nobene službe. iako je zopet eden ua cesti. V Voloskem okraju iiianjka sedaj 42 učnih moči. Večina teh je odšla preko črte v Jugoslavijo, da se izogne neprestanim preganjanjem. Mnogo teh siromakov pa ječi še vedno po internacijah v Italiji. Uboga istra postajd vsaki dan ubožnejša! S Siavka istrskih ueiteljev. Istrsko učiteljstvo je začelo stavkati, ker mu-viada ni izpolniia dane obljube glede povišanja njegovih službenih prejemkov. V ..t-dinosti" je izšel 2. t. m. poziv na celoskupno slovansko istrsko učiteljstvo, v katerem se to pozivija, da stopi z 2. dec. v stavko kakor je bilo sklenjeno na učit. skupšcini v Pazina. Stavka se danes še vedno nadaljuje vkljub temu, da občinski komisarji in orožniki groze učiteljem, da se takoj odslove iz službe, ako se ne povrnejo na svoje mesto. Stavko vodi ,,Odbor za verovanje učiteljskih interesov za lstro" v Pulju, podvodstvo pa inia ,,Slovensko učiteijsko društvo za Istro". § Visoko- in srednješolskemu dijaštvu iz zasedeuega ozemlja. Podpisam odbor naznanja vsemu visoko- kalcor tudi srednješolskemu dijaštvu iz zasedenega ozemlja, ki uživa begunsko podporo in se nahaja v siabih gmotnih razmerah, da je došio precejšnje število čevljev, ki se bodo razdelili v prvi vrsti med revno dijaštvo iz zasedenega ozemlja. Da bo razdelitev mcgoča in da se čimprej izvrši, pozivija ponovno vse dijake, katerim so čevlji namenjeni, da vložijo nemudoma prošnje na naslov Poverjeništvo za socijalno skrb in jih odpošljejo podpisanemu cdboru in sicer visokošolsko dijaštvo po možnost| preko svojega udruženja, sreduješolsko dijaštvo iz posameznih šol pa naj pošlje enotno piošnje s priloženim seznamotn prosilcev, ki mora vsebovati potrebne podatke o posameznikih, zlasti gospodarske razmere, rojstni kraj in leto, domovinska občiaa, razred, ki ga obiskuje, če dobiva begunsko podporo in številko velikosti čevljev. Te prošnje naj se pošljejo preko okrajnih odborov Narodnega sveta, kjer pa to ni mogoče, naravnost po pošti na naslov podpisanega odbora. Prošnje je vložiti takoj. — Odbor za zasedeno ozemljo, šolski odsek, Ljubliana, Pražakova ulica^št, 3/1. § Italijanska oblast je izdala odredbo, 3 katero se uvaja v vse slovenske šqle na okupiranem ozemlju pouk v italijanskem jeziku. V tržaških šolah je ostal urnik prejšnji, samo mesto nemščine je sedaj 3 ure več italijanščine, tako da imajo od drugega razreda dalje vsaki dan po eno uro italijanščine. Na Ooriškem se poučuje laški jezik od 3. šolskega leta dalje in sicer v vsakem razredu po štiri ure na teden. Ravnoisto je v zasedenih delih bivše Kranjske dežele. Poučujejo posebni zato nameščeni učitelji iz kraljestva, ki so po večini vojaki. Približno po dve šoli prideta na enega takega učitelja. Plačani so tako kakor drugo učiteljstvo. Kako se ti Kalabreži razumejo z našo deco in obratno, je nam. sevedavelika uganka! § Obupna slika hrvatskega Ijudskega šolstva v Istri. Po statistiki, ki nam je došla pred nekaj dnevi v roke, je bilo v Istri zadnji čas 171 hrvatskih ljudskih šol z 279 razredi. Od teh je zatvorenih danes 61 šol z 78 razredi. 40 šol so Lahi nasilno poitalijančili; šole družbe sv. Cirila in Metoda. katerih je bilo 22 po številu, so vse zaprli. Izmed učiteljstva je — kolikor se je pač moglo dognati — 15 učiteljskih oseb interniranih, 11 suspendiranih, 27 pa jih je pobegnilo v Jugoslavijo. Tako postapajo v zasedenem ozemlju tisti ljudje, ki so dali pri svojem prihodu nabiti po naših krajih letake, na katerih je bilo med drugim čitati: ,,Italija, velika d r _. a v a svobode, vam da iste državljanske pravice kakor vsem drugim svojim državljanom, vam da š o 1 e y v a š e m j e z i k u, več k a k o r vam jih je dala Avstrij a." Večje hinavščine ne vidimo zlepa pri katerem narodu kakor pri teh laških kulturonoscih! Pa svaka sila do v^remena! § Štrajk istrskih tovarišev se nadaljuje. Naučno mini.^^rstvo v Rimu jim }e zavrnilo vse zahteve do zadnje točke. § Obupni klic neodrešenih bratov. Zastopniki vsega našega po Italijanih za- sedenega ozemlja so bili v novembru in decembru zbrani v Parizu ter so predložiii predseciniku mirovne konference sponienico, v kateri je obširno opisano neizmerno trpljeuje našega pod ital. nasilnim jarmom živečega naroda. Spomenica se dotika tucii šoiskega vprašanja ter navaja, da so ital. obiasti zaprle skoro vse kuiturne institucije. lisoče nasiii bratov je danes oropaniii vsakega šolskega pouka, vsied česar pomeui iaska okupacija smrtno obsodbo za naš narod onkraj demarkacijske črte. Kadi tega zahteva 835.000 Siovencev in ilrvatov pred forumom tvrope in vsega sveta, da se ukine okupacija po italijanskin četah m c(a se dopusti temu delu našega naroda zaružiti se s syojimi brati v kraljestvu Srbov, Hrvaiov in blovencev. ^ »Slov. Narod" z cine 28. decembra sporoča: ,,Pred kratkim je višji šolski svet pozval ucitelje iz zasecienega ozemija, da naj se zgiase za povratek. Ni naš oarnen odvračati učiteije od poti, ki jq oznacuje omenjeni poziv. V svariio, da si z vseli strani zagotove popolno sigurnost, pa navajamo, kakšna usoaa je zadeia nekatere siovenske ucitelje, ki so se zglasili na poziv itai. oblasti, tla nai v italiji živeči jugoslovanski uciteiji zopet nastopijo svoje siužbe. Učiteiji so si preskrbeli priporočiia sedanjih šol. voditeljev in komisarjev v krajili, kjer so svoj čas siužbovali. vložiii so prošnje ter dobili končno poziv, da naj se zglase pri šoi. vodstvu. Konaaj pa so hoteii nastopiti svoje službe, so jih pozvaii h komisarju, od tarn so jih poslali v varnem spremstvu karabinerjev v Trst in od tam nazaj v italijo, kjer so jih internirali. Zato je treba skrajne previdnosti, predno se naši učiteiji vrncjo na svoja službena mesta." Priobčujemo gorepje besede s prošnjo, da jih vzamejo na znanje poleg prizadetih tovarišev tudi vsi tisti, ki tirajo učiteljstvo v zopetnosužnost! § ..lolmiasko učiteijsko društvo" j. imelo 7. decenibra svoj občni zbor pri Sv. Luciji ob Soči. Med drugim so se zborovalci soglasno pridružili resoluciji dekanijskih konferenc, da se mora verouk poučevati kakor se je dosedaj, ker veljajo za nas še stari zakoni in bi smela nov zakon skleniti le poslanska zobrnica, toda šele po aneksiji. Vlada pa bi moraia — če hoče biti res demokratičiia — prej zaslišati mnenje ljudstva. s Poročalo se je, da se snuje za vsa slovanska učitelj. društva v zasedenem ozemlju skupna zveza, v kateri naj bi se potom okrajnih društev združilo vse učiteljstvo, ker danes ni vzroka za cepitev moči. Zahteva se dalje, da se obnovi delovanje okrajnih šolskih svetov. Nedelovanje te važne šolske inštance bi bilo pogubonosno za šolstvo in ljudstvo. Olede slovanskega dopisovanja je bila vložena že meseca januarja t. j. vloga na komisarijat in gubernatorat, ki pa je ostala do danes nerešena. O novih šolskih knjigah — De-Michellijevili — se določi poročevalec, ki naj bi knjige natančno proučil in o tem poročal pri prihodnjem zborovanju. Novi učiteljski ,,Zvezi" se naroča, da zahteva preložitev slovenskega učiteljišča iz Tolmina v središče dežeie, kamor spada, to je v Gorico ali v Trst, kar bi bilo najprimernejše. Mala gnezda kot je Tolmin nikakor ne rnorejo zadostiti duševnim potrebam, ki jih zahteva danes javnost od učiteljstva. Za to je le veliko mesto s svojimi knjižnicami, zbirkami umetnin itd. Drugod odpirajo učiteljstvu vrata vseučilišč — pri nas potiskajo njihova izohraževališča v zadnje gorske kote. Zborovanju, ki je bilo zelo dobro obiskano, je prisostvoval vladni zastopnik. § Iz pisma kraške tovarišice. Ako se spominjam dobe strahov, dobe borab in granat, dobe lakote, si vse to skoraj že~ liin nazaj. V primeri z današnjimi dnevi so biii to solnčni dnevi! Prepolna mi je duša tuge; srce mi prekipeva ljubezni do vsega, kar je naše, kakor mi zopet prekipeva srda do vsega tujega, ki me obdajac Pogreza se v obupu, ker ne vidi od nikoder žarka tolažbe, nikjer luči v to temno ječo! Sprejmite te vrstice iz piotete do njih, ki ste jiti poznali, ki so kri Vaše krvi,i ki so padli v sužnost, ki so nasilno ločeni od svojih bratov, s kojimi bi raje trpeli, kakor pa da bi se veselili s tujci! Pridite, rešite nas! Pošiljali so učitelstvo v Florenco. Hočejo ga po sili naučiti laSčine! Moja šolska kronika je letos zabeležila zaporedoma 5 učiteljev italijanščine. Pa boste mislili, da so naši otroci že popolni Lahi. Narobe! Vseh pet učiteljev ni moglo otrok naučiti abecede. Razlagali so jim svoje zasluge, opozarjali na lepoto domor vine banditov. na sladkost svojega jezika, a zastonj! Ko bi le videli te moje otro- ke, kako so vsi moji, kako se je v njih srcih izkristaliziral narodni čut! Srca nam ne bo nihče presadil, kakor ga ne bodemo dovoljevali presajati našim otrokom! Sužnost nas bo le utrdila, da bomo postali močnejši v Ijubezni in v srdu, da postanemo strah oneinu, ki bo proti nam in opora tistemu, ki bo z nami! Povejte bratom Srbom, da bomo prvi strel pozdravljali z radostjo; in naj ta strel namerjen preko naših glav v naše domove ogroža tudi naše glaye! Ne bilo bi težko umirati pod streli, ki osvobojajo domovino — mučenico, kajti ,,Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svitlim solncem sužnji dnovi!" Gorenje besede kraške tovarišice so glasen klic vsega slovanskega učiteljstva onkraj deraarkacijske črte. Priobčujemo jih z gorko prošnjo, da posveča naše učiteljstvo zasedenernu ozemlju vse svoje aioči in tako pripravlja mladino na oni veliki dan, ki raora iziti tudi našim bratom in sestram v okupiranem ozemlju! § Sluvenske ljudske šole v Trstu. Meseca decembra je izdal civilni komisarijat v Trstu naredbo, s katero se dovoljuje pouk v slovenskih ljudskih šolah od prvega do vštetega petega razreda. Ravnoisti odlok strogo zabranjuje izstop že vpisanih otrok v druge bodisi italijanske ali slovenske šole. Kmalu se je pokazalo, zakaj je izšla ta modra r.aredba. Slovenski starši v mestu so se opravičeno' bali, da ostanejo njihovi otroci brez pouka. Vpisali so zato svojo deco nekateri celo v oddaljenejše okoliške šole. Vsled gornjega odloka ne morejo sedaj svojih otrok všolati v na novo otvorjeno St. Jakobsko šolo, ki jim leži tik pred nosom. Kljut vsemu nagajanju od strani laških šolskih oblasti se je našlo nad 1200 slovenskih otiok, ki niso nikjer obiskovali pouka in so se vsi do 10. decemDra vpisali na Št. Jakobsko šolo in tako napolnili proti pričakovanju laških nasilnikov šol. poslopje. S tern ljubeznivim odlokom niso kaznovani samo starši ozir. njihovi otroci, ki morajo delati dolgo pot iz mesta y okolico, ampak je žaljeno tudi slov. učiteljstvo okolice, katero smatra nova 3olska oblast za manj zavedno nego ono na slovenski zasebni šoli. Ce pa misli ta oblast, da bo okoličansko učiteljstvo vzbujalo v svojih učencih drugačen čut nego ono na zasebni šoii, se jako moti. — § Slovenske knjige v zasedeneni ozemlju. Mesto dosedanjih slovenskih čitank sestavili so Lahi y zasedenem slovenskem ozemlju nove in sicer so bile te dni uradno vpeljane: ,,Začetnica za slovenske ljudske šole", »Drugo berilo za obče Ijudske šole", ,,Tretje berilo za štiriin večrazredne obče ljud. šole", ,,Cetrto berilo za obče ijudske šole", ,,Peto berilo za obče ljudske šole" in ,,Šesto berilo za VI., VII. in Vlll. razred obče ljudske šole". Vse te knjige je uredil dr. prof. A. D e M i c h e 11 i, ravnateij idrijske realke. Računice so ostale za enkrat stare, istotako knjige za verouk. O berilih, za katere je sestavljalec De Michelli lahko ponosen, spregovorirno o drugi priliki kaj več. Za danes samo to, da se nam smili uboga naša mladina, ki se jo pita s tako hrano! § Poleg realke, ki so jo Lahi otvorili v Idriji, se nahajajo v idrijskem niestu še trije gimnazijski razredi. Tudi tem razredom ravnateljuje najnovejši slovenski pedaog dr. prof. A. De Michelli. § Okrajni odbor Narodnega sveta za neodrešeno ozemlje. Dne 21. decembra se je vršii sestanek zaupnikov iz neodrešenih jugoslovanskih ozemelj v restavracijskih prostorih Narodnega doma, ki je vsled sklepa zborovanja beguncev z dne 5. oktobra izbral okrajni odbor Narodnega sveta za Ljubljano in okolico. Slični odbori obstojajo dosedaj po vseh večjih krajih, kjer žive begunci v večjib skupinah. Novoizvoljeni odbor šteje 7 članov. Tudi učiteljstvo ima v njem svojega zastopnika. § Smrtna kosa. Dr.e 13. t. m. je umrl v mariborski bolnici tov. F r. T r o h a, katerega je — kakor mnoge njegove tovariše — pregnala vojna \ ihra iz ljube mu goriške dežele, star jedva 28 let. Pokojni Troha je služboval pre \ vojno v Lokovcu nad Čepovanom. Pozneje je moral v vojake ter postal rez. poiočnik. Dragemu tovarišu bodi ohranjen ijub spomin! — V Zatičini na Dolenjskem ie preminula dne 15. t. m. gospa Mai 'jaŽnidarsič e v a soproga tov. Ruciolfa Žnidaršiča, nadučitelja v Smarjeti y/ Velikovcu na Koroškem, ki je služb^vu! pred vojno na Ciril-Metodovi šoli na .'."ančah v Gorici. Razžaloščenemu tovarišu naše iskreno sožalje!