Kmečka irgovina Kako bo s sadno frgovino? Privilegirana izvozna družba (Prizad) je v posebni okrožnici že sporočila sadnim izvoznikom pogoje za letošnji izvoz sadja in pod kakšnimi pogoji bo delila nagrade za Izvoz. Kaj bolj otipljivega se pa še ne ve, ker še ni podpisana pogodba o lzvozu sadja v Nemčijo. Naše trgovsko odposlanatvo, ki se z Nemcl pogaja o letošnjih cenah sadja, ima izredne težave pri pogajanjih. Nemci namreč tlščijo z vso silo cene sadja navzdol in v začetku sploh niso hoteli obljubiti več za 100 kg sadja kot 15 mark, dočim so naši držali ceno na 30 mark za 100 kg. Za jesenska jabolka so končno obljubili 18—20 mark za 100 kg, za zimska se pa ne ve še nič gotovega. Naše trgovsko odposlanstvo zahteva za zimska jabolka 25 mark, poudarjajoč, da na niže ni mogoče itL Najbrž se bodo konCno sporazumeli na lanskoletne cene jabolk. Letos sadja za izvoz itak ne bo veliko. V celoti se računa, da bo na štajerskem okrog sto vagonov jabolk, od teh ena tretjina jesenskih, dve tretjini pa zimskih. Tudi nakladanje sadja bo letos težavno, ker niso jabolka v nobenem predelu dosti obrodila in so raztresena po vseh predelih. Vse to bo pri nakladanju in kupčiji delalo doati težav. Sadni trgovci računajo, da bodo jabolka letos imela na domačem trgu boljšo ceno kot v Nemčiji, in to posebno na jugu države, kot v Beogradu, Zagrebu itd. Sadje se bo z ozirom na letošnjo slabo sadno letino tudi lahko prodalo na domačem trgu. Edina skrb, ki pri tem navdaja sadne trgovce, je ta, da bomo morali izvoziti v NemCijo tiste količine sadja, ki jih bodo Nemci pri pogajanjih zahtevali. Radi tega dejstva bo na domaCem trgu letos najbrž malo sadja. Rano sadje nekateri trgovci že kupujejo, in to po 2 din kilogram. Te kupčije se sklepajo bolj za domači kot za zunanji trg. Pravi izvoz se bo začel namreč šele okrog 15. avgusta. Prodajo sadja organizira za svoje članice-zadruge tudi »Osrednja kmetijska zadruga v Mariboru«, kateri je Gospodarska zveza v Ljubljani dala v to svrho potrebna deijarna sredstva, tako da bodo lahko zadruge-članice Osrednje kmetijske zadruge v Mariboru sadje prevzemale večinoma na čvrst račun, proti takojšnjemu plačilu. Način prevzemanja sadja pa bodo organizirale zadruge po svojih krajevnih okoliščinah, Osred nja kmetijska zadruga v Mariboru ima le vrhovno strokovno nadzorstvo po svojem strokovnjaku inž. Adamiču. Vojna Jela hmeljarjem dežave Zadnja leta so naši hmeljarji prodajali zelo velike količine hmelja naravnost v Ameriko. Radi vojne je ameriški trg tako rekoč za naš hmelj izgubljen, ker naše paroplovne družbe radi nevarnosti v Sredozemskem morju ne marajo izvažati. Po ugotovitvi hmeljarjev bi pa lahko naši domaCl pivovarnarji porabili več hmelja, ker ga sedaj uporabljajo le neznatne količine. Razmišlja se tudi, če bi se morda dalo brodolastnike na nek način prisiliti, da bi izvažali naš hmelj v Ameriko in morda tudi na Japonsko. Jamstvo za nevarnost, ki se ji pri tem brodolastniki izpostavljajo, bl pa naj prevzela država. O pravih cenah za hmelj se še nič gotovega ne ve. Naši savinjski hmeljarji se bodo o tem posvetovali na hmeljarskem taboru 15. avgusta v žalcu. Sploh se bo dalo kaj veC zvedeti o cenah hmelja šele po 20. avgustu, ko se bo v Savinjski dolini začelo obiranje. Po splošni sodbi se bo letošnji pridelek hmelja bolj težko vnovčil, posebno, ker bo v Nemčiji letos boljši pridelek hmelja kot lani, kam drugam ga bomo pa, kakor rečeno, bolj težko prodali. Ta negotovost glede vnovčevanja letošnjega hmelja pa vpliva tudi na to, da lastniki hmeljskih nasadov tudi obiralcem hmelja ne bodo mogli zvišati plačila za opravljeno delo, tako kot se je pričakovalo, ampak bodo najbrž ostali pri starih plačilih, vpeljanih. že prejšnja leta. ¦*^^»^--*--». Vprašanje enoine moke Trgovski mLnister in ban banovine Hrvatske sta dobila pooblastilo, da v sporazumu s kmetijskim in socialnim ministrom izdata določbe o mletju pšenične moke in o omejitvi vrst pšenične moke ter pšeničnega kruha. Glede na to pooblastilo je bila že ob koncu junija v trgovinskem ministrstvu strokovna anketa, ki se je pečala z vprašanjem enotne moke. Združenje mlinske industrije je tedaj izdelalo predloge, po katerih naj bi se pri mletju pšenice dosegel večji odstotek moke, namreč 80%, namesto dosedanjih 78%, in da bi mlini v bodoče izdelovali le tri vrste pšenične moke, namreč moko »0«, moko za kuhanje, ki bi se uvrstila med dosedanje številke 2—4, in krušno moko, ki bi ustrezala dosedanji številki 6 Vprašanje enotne moke in kruha je postalo sedaj še bolj pereče glede na slabo pšenično letino in v zvezi z objavo uredbe o odkupu in cenah pšenice. V krogih mlinske industrije so pričakovali, da bodo istočasno s to uredbo izdani tudi predpisi o mletju pšenice in da bo urejeno vprašanje enotnosti moke in kruha. Spričo vlsokih odkupnih cen bi bilo na mestu, da se s predpisi o štednji pri mletju pšenice doseže, da bi se moka v sorazmerno manjšem obsegu podražila, nego se je podražila pšenica. Okolnost, da to vprašanje še ni rešeno, spravlja mlinsko Industrijo v težaven položaj, ker mlinska industrija ne ve, v kakšni smeri se bo gibala nova ureditev glede mletja pšenice in kako bodo urejene cene mok iz nove pšenice. Drobne gospoJarske vesti Bombaž in koruza iz Turičje. Naše trgovsko odposlanstvo je s Turčijo doseglo sporazum. NaSemu odposlanstvu je uspelo, da nam bodo Turki takoj dobavili 3000 ton surovega bombaža, in slcer na zamenjalni podlagi. Nadalje poročajo, da je dosežen tudi Se načelen aporazum za nadaljnih 6000 ton surovega bombaža. Teh 6000 ton bi nam Turki dobavljali postopno. S Turki je bilo tudi dogovorjeno, da nam bodo dobavili 600 va;onov koruze. Ta koruza bi nam bila dobavljena v najkrajšem času in bi naša država to koruzo plačala v dolarjih. Povišanje cen za živa goveda za izvoz v Italijo. Minister za trgovino in industrijo je 31. julija odobril povišanje cen za 1 kg vseh vrst in razredov in goved, ki se izvažajo, za 50 par. To povečanje velja za pošiljatve po potrdilih ravnateljstva za zunanio trgovino, ki so bila izdana začenši z 29. julijem. Zaradi tega bo ravnateljstvo za zunanjo trgovino plačalo izvoznikom za vole I. razreda 10.25 din franko Reka. Ker znašajo stroški in kalo 1.50 din za kg, dobiva izvoznik povprečno za vole I. vrste 8.75 din franko nakladalna postaja. Kdo kupuje v Sloveniji ovdjo volno. Na razna vprašanja, kdo kupuje v Sloveniji ovčjo volno, sporočamo, da nakupuje v Sloveniji ovčjo volno zadruga »žegoza« v Ljubljani, Bleiweisova c. 35, kot nakupna postaja za ovčjo volno za Priv. izvozno družbo v Sloveniji. Enotno milo. Ker je ponehal uvoz velikega dela surovin za industrijo mila, je bilo merodajnim meatom predloženo, da se osnuje centrala za milo, ki bi kontingentirala surovine, katerih je v državi za 2—3 mesece. Nadalje predlaga industrija naila racioniranje potrošnje mila, normiranje proizvodnje mila, znižanje odstotka maščobe in proizvodnja samo dveh vrst mila, poiskati nove vire za nabavo surovin ter poiskati tudi razna nadomestila za dosedanje surovine. Odkup vina in žganja. Po podatkih beogradskih listov je odkupil Prizad 271 vagonov vina za 8,763.463 din in 130 vagonov žganja za din 5,649.102, skupno torej za 14,400.000 din. Cene goveje živine po sejmih Voli. Celje I. 8 din, II. 7.50 din; Litija I. 8.25 din, II. 7 din, III. 6.50 din; Kočevje I. 8—9 din, II. 7—8 din, III. 6—7 din kg žive teže. Biki. Ljutomer II. 5.50—6.50 din, III. 4—5 din kg žive teže. Krave. Ljutomer II. 4—5.50 din; Celje I. 7 dln, II. 6 din; Litija I. 8 din, II. 7 din, III. 4.50 din; Kočevje I. 7—8 din, II. 6—7 din, III. 5—6 dtn kg žive teže. Mlada živina (tellce in mla-di voll). Ljutomer II. 6—7 din; Celje I. 8 dln, II. 7.50 din, III. 6.50 do 7 din; Litija I. 8 din, II. 7 din, III. 6.50 din; Kočevje I. 8—8.50 din, II. 7—7.50 din, III. 6—7 din kg žive teže. Teleta. Ljutomer II. 5—6 din; Celje I. 8 din, II. 7 din; Litija I. 9.50 din, II. 8—8.50 din; Kočevje I. 9—10 din, II. 8—9 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov 90—130 din, 7—9 tednov 140—190 din, 3—4 mesece 200—310 din, 5—7 mesecev 340—460 din, 8—10 mesecev 480—610 din, 1 leto 740—920 din komad; 1 kg žive teže 8—10.50 din, 1 kg mrtve teže 12—15 din. — Na ptujskem sejmu so bili 6—12 tednov stari prasci po 130—225 din komad. Pršutarji (proleki). Ptuj 9.50 din, Ljutomer 8—9 din, Celje 10 din, Laško 10 din, Litija 10, Kranj 11—12.50 din, Kočevje 10.50—12 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Ptuj 11 din, Celje 11 din, Laško 13 din, Litija 11—12 din, Kranj 12 do 13.50 din, Kočevje 12—13 din kg žive teže. Mariborski trg Meso. Teletina 12—14 din, svinjina 14—16 din, zajec 15—16 din, salo 17—18 din, slanina 16 do 17 din, pljuča 10 din, jetra 10—12 din, reberca 14—15 din, glava 8—9 din kg. Ledvice in noge 2—3 din komad. Zelenjava. Krompir 1.75—2 din, čebula 3—5 din, česen 8—12 din, kislo zelje 5 din, hren 7—9 din, paradižniki 6—8 din, fižol v stročju 2.50 din kilogram. Zelje 0.50—3.50 din, kumare 0.50 do 2.50 dtn, karfijola 1—10 din, ohrovt 0.50 do 2.50 din, zelena 0.50—3 din, buča 0.50—4 din, glavnata solata in endivija 0.25—1 din, por 0.25 do 1 din, redkev 0.25—0.50 din komad. 3—5 paprik 1 din, šopek petršilja 0.50—1 din, 3—8 kolerab 1 din, kup radiča, špinače, vrtnega korenja in graha v stročju 1 din, liter luSčenega graha pa 5 din. Sadje. Jabolka 5—10 din, hruške 8—14 dtn, suhe slive 6—10 din, marelice 16—20 din, breskve 10—20 din, grozdje 12—20 din kg. Liter borovnic 2—2.50 din, malin 5—8 din, ribeza 4 din, jagofl 17.50—20 din. žlto. Pšenica 2.50—3 din, rž 2—2.50 dln, ječmen 1.75—2 din, koruza 2.50—3 din, oves 1.50 do 1.75 dtn, proso 2.75—3 din, ajda 1.50—1.75 din, prceeno pšeno 5 din, flžol 3—6 din liter. Mlečni izdelki. Smetana 10—12.50 din, mleko 2—2.50 din liter. Surovo maslo 28—32 din, čajno maslo 34—40 din, domači sir 10—12 din kg. Jajca 60 par do 1 din komad. Perutnina. Kokoš 22—34 din, par pišCancev 20 do 65 din, raca 13—23 din. Sejmi 19. avgusta živineki In kramarski: Kalobje, Pilštajn (ponedeljek po sv. Roku) — 20. avgusta tržni dan: Dolnja Lendava; goveji in konjski: Ptuj — 21. avgusta živinski in kramarski: Dokležovje; svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 22. avgusta tržni dan: Turnišče — 23. avgusta svinjski: Maribor — 24. avguata goveji, konjski in kramarski: Murska Sobota; živinski in kramarski: Laško, Rogatec, Slov. Bistrica, Trbegovei, Velenje (sv. Jernej).