Poštnina plačana v gotovini.
Št. 2.
V Ljubljani, 31. januarja 1935.
Leto 52.
Celoletna naročnina znaša Din 25'— (za inozemstvo Din 35'—). List izhaja v zimskem času dvakrat, čez poletje enkrat mesečno. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Novi trg št. 3. Cene oglasom za enkratno objavo: 'I, strani Din 800 — in Dtn 40 — oglasne takse '/8 strani Din 200'— in Din 5 — oglasne takse c/4 strani Din 400 — in Din 20— oglasne takse Vi6 strani Din 100— in Din 2— oglasne takse Mali oglasi beseda po 50 par in Din 2— oglasne takse Priloge listu se računaio za vsakih 1000 prilog po 100 Din.
Vsebina: Značilno minenje o možnosti razdolžitve kmetov in način ozdravljenja, iki ga namerava izvesti vlada. — Razno. — Koliko stane kmetovalca pridelovanje koruze in ipšenice. — Drenaža s posebnim »žirom na barjanski svet. — Razno._— Pozno zimslko ali vsaj zgodnje pomladansko škropljenje. — Listnati oh rov t. — Trsna rez v splošnem. — Razno. — Pozor, kmetovalci! — Iz kmetijskega stavbarstva. — Pridelek sena in krmljenje živine. — Mlekarstvo v 1. 1934. — Razno. —• Ob prevratu leta. — Nekaj o kleščemju na gozdnem drevju. — O zdravilnosti medu. — Vprašanja in odgovori. — Družbene zadeve in razno. — Priloga: Vnovčevalec.
Če človeka napade bolezen,
ni vsako prvo zdravilo, ki ie pri rokah, dovoli dobro, da si organizem odpomore. Vzeti ie treba res preizkušen lek. Tudi za perilo moramo vzeti v roke čistilno sredstvo izredne čistilne moči in izdatnosti, če hočemo, da bo zopet čisto in belo kakor novi ' Zlatorog-ovo milo ne trpi nobene nesnage. Ljudski glas: ,,Le Zlatorog-ovo milo da belo perilo!" se ie vedno izkazal kot pravilen. V svoio lastno korist zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog-ovo milo! 12
Gnojnične sode
trpežno izdelane, kakor tudi drugo posodo po nizkih cenah izdeluje: Viktor Homan, sodarski mojster v Strazišču 63 pri Kranju.______i 1
Cepljene trte.
iz vrst ..Trsnega izbora" in tudi sadna drevesa nudi I. Trs-nlčarska zadruga, pošta: Juršlnci pri Ptuju. — Pišite po ceniki_ ____112
Oskrbnik
se išče k večjemu posestvu, verziran v hmeljski stroki in z večletno prakso. Ponudbe z referencami na upravo „Kme-tovalca" pod žt. 10. __10
Diplomiran ekonom,
mlad, z nekaj prakse, dobrim poznanjem zadrugarstva išče službo. Gre tudi za vrtnarja. Naslov pri upravi Kmetovalca pod štev. 9._9
Lepo telico
čistokrvne montafonske pasme, 14 mesecev staro, proda radi pomanjkanja prostora: Uprava ,.Hotela Slon" v Ljubljani. 16
Mlevske izdelke:
pšenično, ajdovo in koruzno moko, kakor tudi pšenično in koruzno krmilno moko prodaja po najnižjih cenah ,,Ekonom", Kolodvorska 7._____________13
Majer
skupno s 6 delovnimi močmi se prevzame na večje posestvo na Pohorju. Pogoji: mož vešč živinoreje in žena sviniereie. Ponudbe in zahteve upravi Kmetovalca štev. 14.	14
Gozdni čuvaj,
ne preko 40 let star, z izpitom, poročen, dobi mesto pri Meščanski korporaciii v Kamniku, kamor je nasloviti lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanje službe, do konec februarja 1935. Plača po dogovoru.	1
Bika
rdeče ciiaste pasme, tri leta starega, približno 700 kg težkega, ima na prodaj: Anton Vinko, v Lancovi vasi 41, pošta: St. Vid pri Ptuju._______15
.Svoji h svojim!
Čuvaj m o Jugoslavijo!
Prejo
laneno, konopijino in volneno, sprejema v tkanje rjuh, brisač in raševine tkalnica ..Krosna" v Ljubljani, Zrinjskega cesta 6. Oblači se s tkanino lastnega pridelka, da pomagaš odpraviti krizo!	t
Več lepih telic in krav
montafonske pasme, čistokrvne z rodovnikom, ima na prodaj: Živinorejska selekcljska zadruga v Velikih Laščah.	5
Sadno drevje in cepljene trte,
Zametova črnina. Rdeča kraljevina, Silvanec, Rizling, Zlaht-nina bela in rdeča in Muškatna, Biser iz Csabe Muškat Hamburg, Smederevka itd. ima še za oddati drevesnica: Ferle, Svibno, p. Radeče pri Zidanem mostu. — Pišite po cenik. 4
Žage, pile, sekire,
najboljše kakovosti, priporoča železnina Koutny, Ljubljana, Šiška, Medvedova 2S.	122
Vsakemu kmetovalcu
in čitatelju tega lista je nujno potreben zanesljiv barometer! Vzemite zastonj naš krasno izdelan barometer, patent št. 9514, velikost 13 krat 13 cm, katerega vidite na sliki in kateri kaže vreme zanesljivo 24 ur v naprej. Pošljite samo Din 5.— v znamkah za stroške na naslov:
BAROMETER, Ljubljana I, poštni predal iS in barometer dobite takoj. Ne zamudite prilike.	119
Fige, brinje in rozine
za žganjekuho, oddaja po ugodnih cenah: Veletrgovina Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta 2.	3
Delo — Zaslužek
imate tudi pozimi z nabiranjem HRASTOVEGA MAHU!
Kmetovalci, pomnite, da z nabiranjem mahu rešite svoje drevje uničujočih za-jedalcev, izboljšate sadje in tudi dobro zaslužite.
N. pr. 15 let star deček, nabere dnevno približno 15—20 kg mahu, in pri tem zasluži na dan 30 do 40 Din.
Nabirati pa je samo lep, zdrav hrastov mah, lepe svetlo-zelene barve brez drugega lišaja in samo v lepem suhem vremenu. Posuši se na prepihu, tako da se od mahu kadi (praši).
Mah kupuje
Kmetijska družba v Ljubljani.
KMETOVALEC
št. 2.	V Ljubljani, 31. januarja 1935.	Leto 52.
Značilno mnenje o možnosti raz dolžitve kmetov in način ozdrav ljenja, ki ga namerava izvesti vlada.
Predkratkim je imel v Udruženju ju-gosl. agronomov predavanje g. M. Nova-kovič, načelnik ministrstva poljoprivre-de, o temi: „Zemlja in valuta". Predavatelj je razpravljal o vplivu izprememb vrednosti pri valuti na kmetijstvo, posebno na vrednost zemlje, ki predstavlja naše največje narodno bogastvo.
V uvodu ugotavlja predavatelj, da moramo pripisati napredek kmetijstva po vojni, ki se opazuje do 1.1929. v velikih investicijah za kmetijske stroje in orodja, za boljše seme, umetno gnojilo itd., le izključno velikemu izvozu in dotoku tujega denarja v našo državo in ne inflaciji (padcu denarne vrednosti), kakor se pogrešno misli.
Do 1. 1929. nismo imeli stabilizirane valute, kar je povzročalo kolebanje denarne vrednosti z raznimi nevšečnimi posledicami v mednarodni trgovini. Slučaj je hotel, da se je 1.1929. izvršila na zahtevo gospodarskih krogov zakonska stabilizacija (uravnoteženje) ravno takrat, ko je bila vrednost dinarja najvišja. Stabilizacija na tej vrednosti se je kmalu izkazala kot samoprevara, ker, ako bi se bil dinar ravnal po narodno-gospodarskih zakonih, bi se bil istim prilagodil in moral popustiti v vrednosti. Imeli smo na ta način do nedavnega priznanja finančnega ministra 3 vrste denarja, in sicer: službeni dinar po zakonski stabilizaciji, dinar z vrednostjo na tujih borzah in končno dinar na črni borzi. Z izjavo finančnega ministra je sedaj samoprevara z neredno zakonsko stabilizacijo dinarja odpravljena v državnem in mednarodnem denarstvu ter velja za dinar borzna cena. Postavlja pa se vprašanje, če ni taka samoprevara obstojala tudi v privatnem denarstvu in ali je ukinjenje nerealne zakonske stabilizacije dovoljno, da se more pričakovati
sedaj tudi ozdravljenje privatnega denarništva.
Predavatelj namreč smatra, da dinarska posojila v privatnem denarništvu v večini primerov niso realna, to se pravi zadostno zavarovana, in sicer zato, ker so ta zavarovanja (hipoteke in osebni kredit) izgubila na svoji vrednosti. Zato je nujno potrebno, da se tudi v privatnem gospodarstvu prizna dosedanja samoprevara, kakor se je to storilo z ozirom na valuto.
Vrednost vseh dobrin je v razmerju do denarja nazadovala, ker je denar povečal svojo kupno vrednost. Posojila so postala neizterljiva, saj se je vrednost posojil za večkrat povečala napram oni od dobrin, torej proti varstvu1 posojila.. Zato je samoprevara, če trdimo, da imajo vloge pri denarnih zavodih polno vrednost, saj zavarovanje posojil ne doseže vrednost istih.
Posledica tega je zastoj v privatnem denarništvu in ker vlagatelji niso mogli priti do svojih vlog, se tudi niso mogli pojaviti kot kupci zemlje in vrednost iste je morala nujno pasti. Tako je končno zemlja izgubila skoraj vsako prometno vrednost. Vrednost zemlje je na ta način nazadovala v zadnjih 5—6 letih na Vs—1U<> prvotne vrednosti. Zaradi zaščite vlagateljev so izgubile vrednost tudi vloge in danes je stanje tako, da je prometna vrea-nost zemlje in vlog nazadovala daleč pod stvarno, odnosno nominalno vrednost.
Z navedenih razlogov je cena zemlje, ki je nihče ni več kupoval, bolj nazadovala kot pa kmetijski pridelki. Hektarju zemlje je nazadovala cena v Vojvodini od 4000 na 5000, torej na Vs, medtem ko so pridelki nazadovali v ceni le na Vs do M. Primerjaje predvojno vrednost zemlje z današnjo, iznosi ta le še 50%. Padec cene zemlji v korist dinarskih dolgov iz dobe pred 1.1929., je naravnost grozen! Ako je kmet posedoval 20 ha zemlje ter je pred 1.1929. kupil novih 10 ha po 40.000 Din ter od kupnine takoj plačal 100.000 Din, a ostal dolžan 300.000 Din, je njegovo današnje stanje sledeče: V najbolj-
sem primeru je mogel v naslednjih letih od pridelkov plačati 100.000 Din na kapitalu, a isto toliko na obrestih. Dolguje še torej 200.000 Din. Vrednost vsega posestva pa danes iznosi komaj 200.000 Din, tako da kmet izgubi vse premoženje, če dolg plača. Nasprotno prodajalec, če je ostal istočasno tudi upnik kupca, prav lepo zasluži, saj dobi v gotovini 200 000 Din in poleg prodanih 10 ha zemlje še prejšnje posestvo dolžnika od 20 ha. Iz tega se vidi1, da vprašanje valute igra zelo značilno vlogo tudi v privatnem denarništvu.
Kako take prilike vplivajo na narodno premoženje, se vidi iz sledečega: Če vzamemo, da je stvarna cena zemlje ista kot pred vojno, torei 10.000 Din. vrednost obdelane zemlje v Jugoslaviji (brez pašnikov) bi znašala za 10 milijonov ha okoli 100 milijard dinarjev. Pri današnji ceni od 5000 Din za ha pa iznosi vrednost le še 50 milijard dinarjev. To izgubo smo utrpeli le zato, da so se obdržale samopre-vare o zakonski vrednosti dinarja in o vrednosti dinarskih dolgov v privatnem gospodarstvu.
Tz povedanega se vidi. da od krčevito održane samoprevare nima koristi niti posestnik. niti drugi pridobitveni stanovi kakor trgovec, obrtnik, delavec, saj so ^aradi teea v denarstvu tudi trgovina in obrt v zastoju. Vprašan ie. kdo ima od te-ca koristi, ostane torej odprto in nerešeno.
Predavatelj zakliučuje. da mora samo-nrpvara tudi v privatnem denarništvu nre-nehnti. ker ie nemogoče, da bi se dolgovi moeli vplačati v nominalni vrednosti, če vrednost varstva posojila ne iznosi toliko ki t dolg. Če na se ta samoprevara obdrži še nadalie. potem bi bilo narodno gospodarstvo le v službi valute, namesto da bi bilo obratno, namreč da je valuta le merilo za vrednost dobrin in ne sredstvo za niihovo oridobivanie.
G. minister za kmetijstvo je izjavil 24. t. m. veliki deputaciji kmetovalcev iz valjevškega okrožja, da je problem enotnega zadružnega zakona in kmetijskih dolgov vzela vlada g. Jeftiča v pretres takoj prve dni po prevzemu oblasti, tako da bomo imeli v kratkem priliko videti, kako se misli to važno vprašanje rešiti. Črtanje dolgov se ne more pričakovati. Glavno in bistveno je, da se napravijo ukrepi, ki bodo dvignili cene kmetijskim
pridelkom ter kmetom omogočili, da bodo lahko plačali svoje dolgove ter da se ustvari možnost, da bo kmet bolje in znos-neje živel. Če bi se pod sedanjimi prilikami dolgovi brisali, bi se nahajal kmet čez dve leti v istem položaju, kar bi ubilo popolnoma njegovo kreditno sposobnost. Med ostalimi ukreni, ki jih namerava izvesti kr. vlada, bodo izvršene izpremembe v carinski in tarifni politiki, ki b->do omogočile, da naši kmetijski proizvodi. franko meja, ne bodo dražji od tujih. Iz te izjave se vidi, da vlada namerava omogočiti izvoz iu temu primerno večji dotok inostranega denarja, da se zopet doseže stanje pred 1.1929. Želeti bi bilo, da se paralelizira s tem tudi nevzdržno stanje v privatnem denarništvu in razvrednotenju gospodarskih dobrin, ki nam ga je tako značilno orisal v svojem predavanju g. načelnik Novakovid.
Razno.
V Novem Sadu Je imel „Savez polj. udruženja Dunavske banovine1' veliko zborovanje, iz katerega je poslana vladi resolucija. Zahteva se: 1. da se izdajo mere za izboljšanje cen kmetijskim pridelkom; 2. da se davčne obveznosti zmanjšajo, posebno da se reducira zemljarina. ki ne odgovarja sedanjim cenam kmetijskih pridelkov,; 3. da se zadrugarstvu stavijo na razpolago potrebni krediti za njegovo življenje; 4. da se osnujejo kmetijske zbornice. Značilno je, da se tudi drugod občuti, da je zemljarina previsoka in da je med drugimi eden glavnih vzrokov stalnega zadolževanja kmeta, na kar je ..Kmetovalec" že v letošnji 1. številki opozoril.
Poljedelstvo in travniStvo.
Koliko stane kmetovalca pridelovanje koruze in pšenice?
Ing. Teržan.
„Politika" prinaša v svoji božični številki zanimivo razpravo o tem, koliko stane našega kmetovalca 100 kg koruze, oz. pšenice. G. Dušan J. Lopandič, dopisnik Politike, se je obrnil na praktične kmetovalce, naj mu povedo, kolikšni so pridelovalni stroški za dva glavna kmetijska pridelka: koruzo in pšenico.
Na to vprašanje odgovarja kmetovalec iz Posavskega Podrinja: „Če je dobra letina, taka. kot je bila lanska, pridelam na hektar do 30 q koruze. Moje posestvo
obsega 10 ha. Imam ženo in otroke. In vendar se ne morem živeti od dohodkov svoje »kmetijske obrti", kajti koruza me stane v suhem denarju polovico tega, kar dobim, če znam dobro in pravi čas prodati. Za drugo polovico izkupička pa delamo jaz in moja družina vse leto. Za vzdrževanje svoje družine, za hrano, oblačilo in zdravila komaj zadostuje druga polovica izkupička. Vendar se še nekako preživimo in prebijemo iz dneva v dan. To pa samo vsled tega, ker smo se vsemu odpovedali, kar bi nujno potrebovali, a si ne moremo kupiti... Koliko ima kmetovalec pokvarjenega orodja. In vendar ga ne more pustiti popraviti in dati zaslužiti rokodelcu, ker nima s čim plačati. In koliko še drugih potreb ostane nerešenih, da ne govorimo o kulturnih in prosvetnih potrebah.
Obdelovalni stroški enega ha, zasajenega s koruzo, znašajo 1.462 Din. Na 1 ha pridelam, če je dobra letina, 30 q koruze. Po današnji tržni ceni dobim pri nas za 30 q koruze 1.500 Din, kar znaša pridelek 1 ha. Torej dobim od svoje 10 ha velike kmetije 380 Dinarjev čistega dohodka.
Troškovnik za 1 ha koruznega polja je sledeč:
1 ha zorjeta v enem dnevu dva pluga. Za koruzo moramo 3 krat orati; prvič poleti, ko požanjemo pšenico in preor-jemo strnišče; drugič v jeseni; tretjič spomladi. Torej skupaj šest dni oranja. En orač s parom konj mora zaslužiti na dan 50 Din, torej znaša skupno oranje 300 Din. Za okopavanje potrebujem šest delovnih dni. To delo izvršujem s kulti-vatorjem in konjem. To stane skupno 75 Din.
Okopavati pa moram trikrat, torej 225 Din. Za spravljanje koruze potrebujem deset delovnih dni. Za sekanje ko-ruznice pa štiri dni, skupaj 140 Din. Prevoz koruze domov, oz. do sušilnice 50 Din; za luščenje koruze (40 q) je potrebno 8 delovnih dni, to je 80 Din; prevoz koruze na trg oz. do skladišča 100 Din; tržne pristojbine, če se pelje v mesto na trg in dr. 50 Din; davek, državni, banovinski, opčinski in kuluk po 1 ha 342 Din; gnojilo 115 Din; popravilo orodja letno 30 Din. Skupaj torej 1462 Din.
Troškovnik iz Bačke je za 10% večji od tega. To pa vsled tega, ker so dnine v Bački večje kot v Srbiji. Oraču se pla-
ča 65—70 Din, kopaču 12—15 Din, tako da znašajo pridelovalni stroški z davki vred v Bački po 1 ha 1.720 Din ali za 100 kg koruze 57.33 Din.
Pridelovalni stroški za pšenico so sledeči: za oranje 140 Din; ako se seje pšenica za pšenico se mora dvakrat orati, torej so stroški dvakratni: za seme (220 kg) 253 Din; za setev (3 konji in 3 delavci) 90 Din; za brananje in valjanje 65 Din; za razkuženje in čiščenje semena 20 Din; za žetev (2 kosca in 3 vezači) 80 Din; za mlačvo (delavci in, pogon 115 Din; za mlatilni stroj 100 Din; za prevoz 20 q pšenice 80 Din; davki, državni, banovinski, občinski, po ha 400 Din; slama se računa v zameno za stroške gnojenja, skupaj 1425 Din, ali za 100 kg pšenice 71.25 Din."
Če upoštevamo, po kakšni ceni lahko kmetovalec v Bački, oz. v Srbiji proda koruzo in pšenico, takoj po žetvi svojemu trgovcu, posebno če je prisiljen svoj pridelek takoj prodati, ker potrebuje denar, dobimo obupno sliko.
V 1. 1934. po žetvi, so plačevali pre-kupci po vaseh v Bački in Srbiji pšenico po 80 do 85 Din za 100 kg in koruzo po 45 Din.
Da pri takih cenah kmetijskih pridelkov ni mogoče misliti na noben napredek naše vasi, leži na dlani. In pri teh cenah kmetijskih pridelkov so tudi vsi ukrepi kmetijskih pospeševalnih organov malo učinkoviti, to pa vsled tega, ker vsak napredek v kmetijskem gospodarstvu stane denar, ki ga pa kmet danes nima.
Katero pot mora iti akcija za odstranitev kmetijske krize, kažejo točno in jasno te številke pridelovalnih stroškov in cene kmetijskih pridelkov.
(Dalje sledi.)
Drenaža s posebnim ozirom na barjanski svet.
Ing. Hočevar.
Drenaža je najpopolnejše osuševalno sredstvo in z ozirom na dolgo trajanje tudi najcenejše. Z drenažo dosežemo večji in popolnejši uspeh pri osuševanju.
Ako primerjamo osuševanje z jarki in z drenažo, vidimo takoj razliko*, in sicer v korist drenaži. Jarki se hitro zarastejo, otežkočajo obdelovanje, letni vzdrževalni stroški so veliko večji kakor pri drenaži,
izgubimo mnogo zemlje. Vse te neprilike pri drenaži odpadejo.
Z drenažo dosežemo večji uspeh osuševanja v vsakem letnem času, tudi pozimi. Pomladi se zemlja prej osuši in segreje in jo je mogoče bolj zgodaj obdelovati. Osuševanje je enakomerno, zemlja prezračena in ostane vedno dovolj vlage za razvoj rastlinstva.
Posebno na barjanski zemlji moramo dati drenaži prednost, ker veljajo tudi zanjo vse te ugodnosti še v veliko večji meri kakor na mineralni zemlji.
Z drenažo odpadejo vsi oni številni, v zelo slabem stanju se nahajajoči jarki, ki površino razkosavajo v nešteto malih parcel in delo zelo ovirajo, moderne stroje pa povečini izključujejo.
Koliko rodovitnega sveta pridobimo z drenažo, koliko nam odpade nepotrebnih potov, mostičkov in prelazov! Koliko dela si prihranimo vsako leto s tem, da nam ni potrebno čistiti jarkov, popravljati mostove in pota. Drenaža, dobro napravljena, ostane za vedno. 2e iz teh primerov razvidimo veliko razliko med obema vrstama osuševanja.
Drenaža je sicer mnogo dražja naprava, vendar pa se nam dozdeva le malo preveč. Ako vzamemo daljšo vrsto let za amortizacijo v drenažo vloženega kapitala, ako računamo, koliko nas stane vzdrževanje jarkov, mostov in potov in koliko pridobimo rodovitnega sveta, potem nam bo takoj jasno, da je drenaža še vedno cenejša. Iz vseh teh okolnosti je razvidno, da moramo dati drenaži na vsak način prednost.
Koliko prvovrstne zemlje pridobimo z drenažo, ker nam odpadejo nerodovitni jarki, nam kaže sledeči račun. Ako so jarki izkopani na vsakih 25 m, kar vidimo na barjanskem svetu, dobimo na 1 ha 4X 100 =-400 m jarkov. Vsak jarek je povprečno vsaj meter širok, tudi obdelovanje ob jarkih je otežkočeno, tako da izgubimo na neobdelani zemlji najmanj 2.0 m na tek. meter, skupaj torej 3 m neproduktivne zemlje na tek. meter ali na ha 400 X 3 = 1200 m2. Če vzamemo samo barjansko zemljo v površini 7000 ha, dobimo 7.000 X 1200 = 9,400.000 m2 ali 940 ha. Vso to površino pridobimo v kulturne namene, če uporabljamo drenažo.
Še z enega važnega razloga je drenaža velikega pomena, in sicer baš pri podtalnem namakanju, katerega moramo
uvesti na Ljubljanskem barju. Ako vodo v glavnih odvodnikih ali potokih zajezimo, se bo voda ravno skozi drenažne cevi hitreje in enakomerneje razdelila pod površino kakor pri odprtih jarkih, ki so vrhu tega povečini zaraščeni, različno globoki in v različnih medsebojnih razdaljah. Na Ljubljanskem barju naj ostanejo odprti jarki samo sedanji glavni in sekundarni odvodniki, vsi drugi pa naj se nadomestijo z drenažo.
Imamo več vrst drenaž. Za naše razmere pride na Barju v poštev samo drenaža z žganimi cevmi. V mehkem barjanskem svetu uporabimo lahko tudi ta način, vendar moramo pod cevi položiti deske na poseben način, ker bi se sicer drenažne cevi neenakomerno posedle in bi bil na ta način uspeh drenaže popolnoma uničen.
Različne vrste drenaž, njih razvoj in pomen.
Princip naj bo, da dobimo ono vrsto drenaže, s katero dosežemo zanesljiv uspeh in ki najdalje trajajo. V naslednjem hočemo pokazati in pojasniti'različne vrste drenaž, kakor jih Nemci uvajajo v literaturo in prakso.
Prvotno so v Nemčiji drenirali barja z razrezano suho šoto, s katero so pokrili ozko izkopno zarezo na dnu jarka. (Slika a.)
Slika
Drugi starejši način je dreniranje s fa-šinami, posebno na mehkem barjanskem svetu. Za fašine je vsak les dober, biti pa mora svež in brez listja. Da bi se fašine ne zablatile, jih ovijajo z močno plastjo resja. Če je les stalno v talni vodi, traja naprava zelo dolgo. (Slika b.)
Slika b.
Drugi sličen, pa slabši način je drenaža s koli, ki se uporablja predvsem na Šved-
skem, kjer imajo obilo lesa. Tudi koli se ovijejo v presje, kakor fašine. V Nemčiji so bili pričeli s tem načinom drenaže 1. 1907. (Slika c.)
Slika c.
Nekak prehod k poznejšim oblikam lesenih skrinjastih drenaž, je drenaža s krajniki trikota, ki jo tudi na Švedskem uporabljajo. (Slika d.)
| rrvTTVTTT

Slika d.
Preokret v obliki lesenih skrinjastih drenaž je povzročil ing. Butz s svojo znano in patentirano iznajdbo lesenega nepretrganega voda. Kakor bomo pozneje videli, ga je večina poznejših iznajdite-ljev raznih vrst lesenih drenaž posnemala, ali pa jim je dal Butz za te novotarije pobudo.
Razno.
Poskusi s sončnico lanskega leta so pokazali,
da je najbolje sejati sončnico za kislo krmo s strojem v vrste 60 cm narazen, v vrsti 40 cm vsaksebi, v kupih po 4—5 rastlin. Na enem kupu se naj pustijo le 2—3 rastline, kajti preveliki grmi oviraijo normalen razvoj listja in glav, dočim napravijo 2—3 rastline dovolj listja in dovolj čvrste glave pri slabejšem steblu,»tako da je cela rastlina prikladna za ensilažo. V skupnem nasadu na njivah naj se torej sade sončnico v razdaljah 60 X 40 cm, pri tem naj ostanejo 2—3 rastline v kupčku. Ob rabu njiv, vrtov in zelnikov, pa naj znaša razdalja 70 X 60 cm. Povprečni pridelek zelene mase sončnic je znašal 360 q v 70—80 vegetacijskih dneh.
Poskusi z lanenimi vrstami so pokazali; da pernavski lan prav odlično uspeva. Povprečen pridelek je bil 20 q slame in 6q semena na ha, višino stebelca je pa doseglo celo 130 om. Indijski vrsti (Bombay, Jowra) nista za naše kraje. Preveč sta občutljivi na plesen in rjo. Rigaj siki, Iiški in argentinski lan pa pravtako odlično uspevajo. Liški je dal celo 64 q slame, rigajski 37 q, argen-
tinski pa 26 q. Zanimivo je, koliko toplote so potrebovale te vrste v Pomovičah pri Litiji za popoln razvoj; bombayski je rastel 93 dni in je porabil 1800° C, Hiški 117 dni s 3010° C, argentinski 112 dni z 2249° C in jowira 99 dni in 1942° C. Najlepšo in najtanjšo slamo je dal argentinski lan.
Tretji tečaj za travniške pomočnike bo v Sv. Juriju pri Celju od 11.—16. marca; iz vsakega sreza bosta sprejeta dva posestnika.
Naš krompir vsebuje 14.30—17.15% škroba.
Nekdo piše, da živina ni marala žreti niti zelene soje, niti suhe slame. Lz izkušnje pa vemo, da živina slamo naravnost slastno žre, če le nI plesniva.
Umetna travišča so lani prav dobro uspela. Ako je bil kje neuspeh, so ga zakrivili kmetovalci sami. Dogajalo se je, da so prejeli mešanico za menjalni ali stalni travnik, pa so jo porabili za dosetev travnika. Da v teh primerih uspeha hI moglo biti, je razumljivo. V splošnem so pa uspeli prav dobro, celo odlično. Saj so nakosili že pri prvi košnji po 25 q sena. Celo otavič so kosili in celo prav obilno. Prvo leto so nakazili do 45 q sena, na drugoletnih umetnih travnikih pa po 75 q.
Sadjarstvo in vrtnarstvo.
Pozno zimsko ali vsaj zgodnje pomladansko škropljenje.
\
Fr. Kafol.
Prihajamo polagoma v čas, ko bi moral pravzaprav vsak sadjar svoje sadno drevje ne le očistiti in osnažiti, pogno-jiti i. t. d., temveč tudi poškropiti. Pozno zimsko, odnosno zgodnje pomladansko škropljenje sadnega drevja je nedvomno v vseh ozirih najkoristnejše, zaradi tega tudi najpriporočljivejše.
Pri škropljenju samem moramo predvsem upoštevati dejstvo, osobito kar se tiče najhujših sadnih škodljivcev (cveto-žer, razni kaparji, listne in krvave uši itd.), da gredo ravno proti pomladi vsi ti in še drugi nešteti zajedalci na svoj uničujoči posel v vrhove dreves, ko se začne narava prebujati. Tedaj se ves ta škodljivi mrčes tudi iz svojih zimskih skrivališč prebudi, odnosno iz jajčec in bubic izvali. S spomladjo oživi torej vse, dobro in slabo. Ta zagoneten zarod škodljivcev je od narave odporen, trdoživ in ima izredno veliko razmnoževalno zmožnost. Tisočeri njihovi potomci pričajo potem dovolj, ko nastopijo proti poletju, da je sadjar opustil
nimi in učinkovitimi zatiralnimi sredstvi. Naj omenimo, da zadostuje 5% arborin, kot karbolinejevo sredstvo za škropljenje koščičarjev, 8% za pečkarje, žveplovo-apnena brozga v raztopini od 15—30%, solbar pa le v 3% jakosti. Priporočamo, da se škropi z navedenimi sredstvi menjaje. Eno leto z enim, drugo z drugim, kajti v tem primeru je učinek uspešnejši.
. Poudarjamo, da brez zadostnega in rednega gnojenja in pravočasnega škropljenja proti sadnim škodljivcem in boleznim, ni misliti na reden donos sadja. Dovolj je bilo izvedenih poskusov s tem ali
kravje zelje pravijo, dela izjemo. Saj do-v prinese letino v vsaki obdelani zemlji in tudi v senci. Prav zaradi tega, še bolj pa zaradi odpornosti proti mrazu in ker ga sadimo kot drugi pridelek proti koncu junija in v juliju, velja, da ga na kmetijah upoštevamo.
Listnati ohrovt ima nazobčano in nakodrano listje, ki je zeleno, modrikasto ali rjavkasto. Tudi rasti je različne. Imamo pritličnega, srednjevisokega in do IV2 m visokega. Nizke vrste gojimo za prikuho kot povrtnino, pa tudi za krmo na polju. Za prikuho ga rabimo pozimi, kadar do-
ali zanemaril najvažnejše delo za njih zatiranje, t. j. zimsko škropljenje.
Pripravnih škropilnic in tudi sredstev za izvedbo škropljenja pred sokom imamo dovolj na razpolago. Slika 6. nam prikazuje 'škropilnico domačega izdelka, ki se je prav dobro obnesla. Glede zatiralnih sredstev naj omenimo arborin, žveplovo-apneno brozgo, solbar (glej cenik „Vnov-čevalca", 1. štev. »Kmetovalca").
Pomniti je, da se v sadjarstvu poleg rednega gnojenja nobeno delo bolj ne Izplača, nego redno škropljenje s prizna-
Slika 6. Prevozna sadna škropilnica tvornice „Kovina", Maribor.
onim sredstvom, ki so potrdili to trditev. Izdatek, ki ga utrpimo z nakupom škropiva, vkljub stiski za denar, nam lepo sadje v jeseni v veliki izmeri povrne.
Listnati ohrovt.
Josip štrekelj.
Kapusnice so požeruhi gnoja. Zahtevajo globoko, dobro pognojeno zemljo in obilo vlage. Vendar lahko rečemo, da listnati ohrovt, ki mu tudi kodravo i>n
bro prezebe. Mraz mu zmehča listje, da je nežnejše, pa tudi pridobi na okusu. Srednjevisoke in visoke vrste pa gojimo za krmo prašičem in malim živalim pozimi in v rani pomladi, ko še ni druge zelenjave.
Sejemo ga v začetku maja, presajamo pa, ko spravimo zgodnji krompir ali drugi rani pridelek. Nizke vrste sadimo po 40, druge pa po 50 do .60 cm narazen. Obdelujemo ga, kakor navadni ohrovt. Ko nekoliko odraste, obiramo spodnje liste za krmo ter nadaljujemo to do pomladi. Ko prihajajo toplejši dnevi v februarju, marcu, že odganja iz stebel novo, mlado ljstje, ki ga s pridom porabimo za prehrano ali za krmo. Za domačo perutnino in če imamo večjo količino tudi za prašiče, je v zimskih mesecih važna krmska rastlina. Seme raznih vrst listnatega ohrovta prodaja tvrdka Sever in drug v Ljubljani. _
Vinarstvo in kletarstvo.
V-., rt'
Trsna rez v splošnem.
Josip Zabavnik. v .
Čeprav vemo, da je trsna rez najvažnejše opravilo v vinogradu, ji vendar ne posvečamo dovolj pažnje. Po vseh krajih, kjer je vinska trta razširjena, naletimo na pomanjkljivo obrezane vinograde. Pogreške, ki jih pri trtni rezi napravlja-rao, se hudo maščujejo in jih občutimo na lastnem žepu. Za opravilo trsne rezi si izberemo najbolj izurjene delavce, kajti dostikrat mora celo najboljši rezač premišljati, kako naj obreže trs, da ga bo ohranil močnega in da bo bogato obrodil. Vsak vinogradnik naj torej skrbi za same izkušene rezače, površnih delavcev pa naj k temu važnemu delu ne jemlje.
Če opazujemo naše vinograde, kako so obrezani, vidimo, da so v največ primerih trte vzgojene previsoko. Dobro obrezani so vinogradi, katerih lastniki so obiskovali vinarske šole, viničarske tečaje v trsni rezi, ki jih vsako leto prirejajo po raznih vinorodnih krajih vinarski strokovnjaki, kakor tudi vinogradi večjih posestnikov, katere upravljajo šolani vinarski strokovnjaki. Želeti bi bilo, da bi bilo zanimanje za vse te prireditve med našimi vinogradniki še večje.
Velika večina naših malih vinogradnikov, ki niso imeli prilike, da bi se v
trsni rezi izurili, pa obrezuje svoje vinograde pomanjkljivo. Dostikrat vidimo poleg dobro obrezanega vinograda slabo obrezanega. V takem primeru je graje vreden gospodar, ki se ne potrudi in se ne ogleda po svoji neposredni okolici in, se od svojega soseda ne nauči pravilne trsne rezi.
Razmišljanje o pravilni trsni rezi se izplača. Lep primer, da je to res, nam nudi preteklo 1. 1934. Lansko jesen smo slišali vinogradnike, da.so tožili o količinsko skrajno slabi vinski letini. Slišali pa smo tudi, da je pridelal več vina tisti, ki je svoj vinograd obreza! lani bolj' na rod nego na les, to je na dolgo. Vinogradnik, ki je tako ravnal, je ob čaisu rezi pravilno računal. Mislil si je, da je bila letina 1933. bolj pozna, zima je nastopila zgodaj, rodni les vsled teh vremenskih razmer ni mogel do kraja dozoreti in vsled vlažne in hladne jesenske dobe se grozdje tudi ni moglo v bogati meri zasnovati in jie, upoštevajoč vse te razmere, svoj vinograd obreza! na šparone, kjer jih drugače v toliki meri morda ne bi puščal, s čimer je pomnožil število rodnih očes na trsu m je tako dosegel bogatejšo trgatev. Drugi vinogradnik, ki o navedenih dejstvih ni nič razmišljal, temveč je obreza! lani svoj vinograd po stari šegi, je seveda manj nabral. Dandanes pa, ko je vsak človek v stiski in, vinogradnik ni izvzet, je vsak povečan dohodek dobrodošel.
L. 1934. je bilo zgodnje. Vinska trta ni bogato niti nastavila in vsled tega ri! mogla bogato obroditi. Trta se torej ni izčrpala. Ob času rasti in pozno v jeseni ji je vreme ugajalo. Grozdje za 1. 1935. se je torej ob ugodnih pogojih zasnavlja-lo, vsled dolge tople jeseni je rodni les popolnoma dozorel, kar nas more navdajati z najboljšimi upi na bogato letošnjo vinsko letino. Le ena neprilika bi nas mogla zadeti, t. j., da nam pozeba napravi škodo, in sicer pozeba v nenavadnem času. Vse do 7. januarja 1935. toplomer ni kazal pod ničlo. Posledica take mile zime je bila, da rastlinstvo ni moglo priti do pravega zimskega miru ob času, kakor navadno v naših podnebnih razmerah. Toplomer je za stalno kazal pod ničlo za ves mesec dni pozneje nego običajno. Okoli novega leta so drevesa nanovo začela napenjati popke, trava in nekatere zgod-
nje rastline so ozeleneJe, celo cvetovi so se pojavili. Naravno je, da tudi naša žlahtna vinska trta ni mirovala. Tudi njo je zdramilo nenavadno toplo vreme meseca decembra, da je tudi začela napenjati očesa, osobito v toplejših južnih položajih. Je že res, da nobena rastlina tudi v najhujši zimi popolnoma ne miruje, nje sok se premika skrajno počasi, neopazno, • toda letos je ob novem letu bil ta pojav po zunanjih znakih skoraj viden, kar bi moglo imeti zle posledice, če bi naglo nastopila huda zima. K sreči živo srebro v toplomeru ni zaznamovalo [naglega padanja, prehod iz razmeroma toplega vremena v zimo ob Treh kraljih je potekal počasi, iz česar smemo sklepati, da nam vsaj dosedaj trta ni pozebla. Nevarnost za pozebo v tem nenavadnem času in ob nenavadnih pogojih pa je bila velika.
O trsni rezi v podrobnem bomo razpravljali v prihodnji številki »Kmetovalca".
Razno.
Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi vinski sejm im razstavo v Ljutomeru dne 12. marca 1935. Že danes opozarjamo vse interesente na ta dan.
Potrošnja vina in piva v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani se je 1. 1934. potožilo 32.234 hi vina in 5.641 hI piva, 1. 1933. pa 35.626 hI vina in 6.185 hI piva. Potrošnja vina je nazadovala za 3.392 hI, piva pa za 544 hI.
V Mariboru se je 1. 1934. potočilo 14.850 hI vina, 3.567 hI piva in 797 hI žganja. Zadevnih številk iz 1. 1933. nimamo pri rokah, da bi ugotovili, za koliko je potrošnja alkoholnih pijač v Mariboru nazadovala lansko leto.
Povprečno odpade na prebivalca Ljubljane 54 1 vina na leto, na prebivalca Maribora pa samo 42litra, kar pa ne odgovarja povsem dejstvom, nasprotno popije prebivalec Maribora imnogo več, ker obiskuje vinotoče v neposredni vinorodni okolici.
Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu se vrši v ponedeljek, 11. februarja t. 1. na ban. vinarski ln sadjarski šoli v Mariboru. Pouik je teoretičen in praktičen ter traja od 8.—12. in od 14.—18. ure.
Živinoreja in mlekarstvo.
Pozor, kmetovalci!
Ing. Boris Wenko.
Žalostno je, da moram še v letu 1935. opozarjati na stvari, o katerih so neštetokrat pisali kmetijski strokovnjaki že pred
svetovno vojno. Kakor takrat, tako se najdejo tudi danes ljudje, ki bi radi na lahek način obogateli. Pri tem poslu se jim prav nič ne smili težko prislužen denar kmečkih žuljev. Kmetovalci, ki jim danes dostikrat primanjkuje denarja za najnujnejše, nasedejo zveneči reklami in lepim obljubam. Gre za takozvane redilne praške, ki jih razpečavajo pod vabljivimi imeni, kakor: redin, debelin, rastin, i. t. d. Na ovojih je tiskano, da ti praški pospešujejo rast, povzročajo naglo opi-tanje itd. Y resnici so ti praški največkrat sestavljeni iz peska, gline, otrobov, zmletih plev z majhnim dodatkom živinske soli in nekaj dišav. Redilna vrednost ni v nikakem razmerju s ceno. Kdor kupuje take praške, vrže denar skozi okno! Na žalost še nimamo zakona, ki bi to nesramno izrabljanje kmečke lahkovernosti zasluženo kaznoval. Zatorej kmetovalci, bodite previdni! Ne verjemite sladkim besedam agentov in zahtevajte vedno strokovno potrdilo oblasti o vrednosti takih praškov. Tako se vsiljivcev najhitreje otresete.
Iz kmetijskega stavbarstva.
Franc Wernig. I. Zboljšanje in poprava hlevov in gnojišč.
Potreba zboljšanja naših kmetijskih zgradb, predvsem hlevov in gnojišč je mnogo večja, kakor si navadno mislimo. Stari strokovnjaki so že uvideli to potrebo.
Starejši strokovnjak, nekdanji moj uradni predstojnik, mi je pri odhodu na mesto okrajnega ekonoma 1. 1922. velel: „Če bodete v teku 20. let v vašem srezu le to dosegli, da bodo vsa gnojišča in gnojnične jame urejene, ste dosegli dovolj in ste v svojem življenju za napredek kmetijstva dovolj storili." Takrat se resničnosti poslovilnih besed uradnega predstojnika mogoče nisem zadosti zavedal. Danes pa vidim, kako prav je imel. Vidim samo še, da je poleg gnojišč in gnojničnih jam postalo potrebno tudi izboljšanje hlevov, ki naj bi bili svetli, topli, suhi in zračni, ako hočemo, da uspeva v njih živina, posebno boljša živina, za katero stremimo.
Ni misliti pri tem na zboljšanja, ki stanejo denar, katerega danes ni. Predvsem bi bilo upoštevati zboljšanje, katero lahko
izvršimo pretežno z domačim materialom in z lastnim delom. Urediti bi bilo večja okna, s posebno preureditvijo v hlevu doseči primerno toploto (ne v hudi zimi skušati doseči večjo toploto s strupeno soparo kake svinjske kuhinje!), s primernimi prezračevalnimi napravami doseči suh in zračen hlev itd.
II. Prezračevalne naprave.
Najboljša bo menda še vedno stara prezračevalna naprava, katero vidimo tu in tam v novejših hlevih: v obeh podolž-nih stenah hleva si stojijo točno nasproti 20 X 20 cm široki dovodniki. Sredi hleva v strop in streho je vdelan odvodnik (duš-nik) z dvojnimi stenami. Vsled nepravilnega postavljanja, pomanjkljive zgradbe in oskrbovanja pa ti prezračevalniki čestokrat ne delujejo. Tudi povzročajo v skednju nad hlevom pokončni dušniki pogosto oviro pri delu in je že napeljava dimnikov skozi strop hleva in skozi shrambo sena otežkočena in draga. Zaradi tega uporabljajo posamezno, predvsem pri urejevanju prezračevalnih naprav v starih hlevih v alpskih deželah
bodo na spodnji strani ležečega odvod-nika v hlevu po 30 cm dolge in 5 cm široke zareze. Naprava in delovanje opisanega dušnika je razvidna iz naslednje slike:
Slika 7. Podstropni odvodnik zraka.
Drugo prezračevalno napravo, ki je baje tudi zelo poceni, je priporočil nedavno znani švicarski strokovnjak, dr. P. Schuppli. Prezračevalnik je razviden iz spodnje slike:
To enostavno prezračevalno napravo uredimo samo v eni podolžni steni hleva.
dušnike, ki so v hlevu pod stropom ležeči, izven hleva pa pokončni. Ti dušniki, ki torej ne prodirajo stropa, so se baje prav dobro obnesli in je njihova naprava neprimerno cenejša, kakor ona starih dušni-kov. Za hitro obnovi je nje 300 m3 obrabljenega hlevskega zraka zadostujeta dva lesena odvodnika, ki merita v prerezu 20X25 cm. V razdaljih 1.25 m pa naj
V razdalji vsakih 4 m vdelamo po en, dovodnik in odvodnik drugega nad drugim. Premer dovodne in odvodne cevi je 15, 20 ali 25 cm, in je pretner tem večji, čim širši je hlev. Odvodnik (dušnik) mora zaradi mokrote, ki nastane vsled zgoščenih hlapov, viseti za 3% navzven. Ravno-tako mora moleti 20 cm iz zida, da se ta ne zmoči vsled odtočne mokrote. Nave-
dene cevi naj bi bile zaradi gladkih sten in zaradi trpežnosti iz eternita (1.20 m dolga, 14 X 14 cm široka cev iz eternita stane v Celju Din 45.—).
Opisani prezračevalnik ne potrebuje nikakih zaklopk, je lahko poleti in pozimi odprt in se je baje pri enoletni preizkušnji sijajno obnese! ne samo v hlevih, ampak tudi v stanovanjih in delavnicah. Ta prezračevalna naprava je posebno zaradi tega priporočljiva, ker ohranjuje v prostorih precej1 enako toploto.
Govoriti o važnosti zračnih in suhih hlevov, posebno v zimskem času, ko ni mogoče poljubno odpirati okna in vrata, bi bilo odveč. Brez čistega in suhega zraka tudi ni rednega presnavljanja, ni zdravja in tudi ne prave prireje in mlečnosti ter uspevanja mlade živine. Vse premalo upoštevamo prezračevanje kot vele važen činitelj za uspevanje govedi, svinj in konjev!	_
Pridelek sena in krmljenje živine.
Ivan Nemec.
Lansko leto se je sicer pridelalo mnogo, vendar blatne in nezadostno posušene krme. Ni pa tudi večje nevarnosti za obolenje živine, zlasti vnetja sluznice želodca, črev itd., kakor je blatna in v vlažnem vremenu spravljena krma. Ako se spravi vlažno seno in zbaše, začne vsled različnih bakterij vrenje, seno se segreje in, izgubi veliko na svoji hranilni vrednosti, če se že popolnoma ne pokvari. Ako se poklada živini tako pokvarjeno krmo, nastanejo motnje v prebavi, žival izgubi lahko možnost prežvekovanja, dobi mrzlico in shujša. Ravno tako slabo vpliva blatno seno.
Letos je treba torej zelo paziti, da ne pride do takih obolenj živine, ki povzročijo slabe posledice za razvoj živaii in gospodarjev žep. Blatno seno je treba pred krmljenjem temeljito pretresti in spraviti v kak snažen prostor, kjer ni ozračje zaprašeno. Ako smo opazili, da je seno toplo, ker je bilo vlažno spravljeno, ga moramo zopet temeljito premetati, plesnivo in nagnito odstraniti in ga pred krmljenjem malo navlažiti z vodo in po-soliti. Sol uniči zarodke bolezni, ustvarja živalim boljši tek in pospešuje prebavo. Razume se, da ne smemo premočno soliti; na 1 glavo odrasle živine vzamemo na
dan 1—2 žlici v prah zdrobljene živinske soli; kuhinjska sol je prav tako dobra, a je predraga.
Še bolje je, če se tako seno krmi v mešanici z neblatnim, s koruzno, ovseno, proseno in fižolovo slamo.
Marsikateri živinorejec že vse to dobro ve, pa se vendar dogajajo dnevno težka obolenja pri živini vsled navedenih vzrokov.
Mlekarstvo v letu 1934.
Franjo Pavlica.
V	23. številki »Kmetovalca" 1. 1934. sem podal poročilo o predvojnem mlekarstvu na Kranjskem. Sedaj prikažem statistično, kako delujejo naše zadružne mlekarne v Dravski banovini. Izmed mlekarskih zadrug, ki so navedene v lanskem članku „Kmetovalca", manjkata danes pomembni mlekarni Ilir. Bistrica in Št. Vid nad Vipavo. Tudi sedaj bi lahko govorili samo o mlekarnah bivše Kranjske, kajti v ostalih krajih današnje banovine je prav malo zadružnega mlekarstva.
V	prejšnjem letu je delovalo 47 mlekarskih zadrug. V zadružnih mlekarnah je bilo sprejeto skupaj 7,622.313 litrov mleka; od te količine se je prodalo v svežem stanju 3,073.069 litrov. Iz ostale množine je bilo izdelano 154.081 kg domačega emendolskega, 53.628 kg trapistovskega, 14.734 kg ajdamskega, 1213 kg plesnob-nega sira (po načinu Roquefort), 8049 kg drobnih sirov in skute; dalje se je izdelalo 56.102 kg čajnega in 22.237 kg navadnega in sirutkinega masla; ostalo mleko je bilo predelano v smetano.
Računajoč, da se je plačevalo mleko v mlekarnah od 90 para do l-30 Din za liter in da je večina mlekaren plačala nad 1*10 Din za liter, je vnovčeno mleko povprečno po 1-15 Din liter. Čim večje so mlekarne in čim bolje so oskrbovane, boljšo ceno so dosegle za mleko. Zasetme mlekarne, ki so več ali manj delovale vse leto, so nakupile približno nekaj nad 1 milijon litrov mleka.
Ako primerjamo količino pred vojno v zadružne mlekarne sprejetega mleka, ki je znašalo nad 12 milijonov litrov in 2 milijona nakupljenega mleka v zasebnih mlekarnah, vidimo, da smo po vojni
nazadovali za 5 milijonov litrov mleka. Ta padec na količini mleka ni pripisovati poslabšanju živinoreje ali dragim močnim krmilom, temveč izključno izgubi ugodnega prodajnega trga v Primorju.
Kakor je razvidno iz statistike, je naše mlekarstvo z ozirom na veliko število zadrug po količini mleka prav majhno. Večjega razmaha boljše produkcije pa ni pričakovati toliko časa, dokler ne postanejo dobavitelji mleka povečini pravi zadružniki.
Razno.
Banovinski prispevek je zdaj nakazan še se-lekcijskim zvezam za Ormož (5000 Din) in za Dolenjsko (17.500 Din).
Zvezni selekcijski odbori, ki poslujejo pri vseh selekcijskih zvezah, imajo glavno nalogo, da vsaiki selekcijski edinici dolpčijo potrebno število rodovniških plemenjakov, ocenjujejo ple-menjake na odlične (glavne) in prav dobre (pomožne) bike in skrbijo za pravilno ravnanje s plemenjaki. Izdelan je nov pravilnik za njihovo poslovanje, ki predvideva zaradi štednije samo enkratni pregled bikov na leto, in to vsako pomlad.
Rodovna knjiga bikov. Selekcijske zveze do-sedaj niso imele nikakega obrazca, po katerem bi vodile rodovno knjigo bikov. Poslužile so se popolnoma nedovoljnega starega „dnevnika bikov". Sedaj je banska uprava založila nov lep obrazec, ki si ga naj zveze naročijo. Obrazec je označen z Ž 22 (a in b).
Banovinski subvencijski merjasci se bodo zopet delili spomladi in poleti. Zanimanci morajo vložiti prošnje pri sresikem načelstvu po predpisanem obrazcu do konca februarja. Tam dobijo tudi vsa potrebna navodila. Merjaščki se oddajajo po 5 Din za kg brez drugih stroškov. Prednost imajo člani kmetijskih in zlasti živinorejskih organizacij.
Valilna jajca so naročena v prav znatnem številu. Z razpošiljanjem se bo pričelo začetkom marca. Nova naročila se ne morejo upoštevati.
Gnojišča,. Pri kr. banski upravi so sedaj vse prošnje pregledane. Vsega je bilo vloženih 100 skupnih prošenj; od tega ije 40 za skupaj 264 kmetovalcev ugodno rešenih. 60 prošenj bo zaradi pomanjkanja sredstev zavrnjenih. Cement, vsega 88 vagonov, bo razposlan v prvi polovici aprila. Skupna cena cementa znaša 576.000 Din, banovinski prispevek pa 274.000 Din. Rešitve prejmejo prosilci začetkom februarja.
Gozdarstvo.
Ob prevratu leta.
Ing, V. Novak.	\J
(Dalje in konec.)
Vreme je na splošno leta 1934. gozdovom prizanašalo-, da niso trpeli škode. Popolnoma prizaneslo jim pa tudi ni: sneg v marcu je polomil mnogo gozdnega drevja, zlasti borovca in v nižjih legah macesna. Tudi zgodnji sneg sredi oktobra je ponekod močno krivil in lomil posebno listnato drevje, ki še ni otreslo s sebe listja.
Veter je razsajal le v posameznih krajih, kjer je poškodoval preveč preredčene gozde v južnih legah.
Lokalna suša je kvarno vplivala na mlade sadike le v Prekmurju.
Obilno deževje je preprečilo1, da se ni mogel razmnoževati škodljiv gozdni mrčes. Lubadar se ni pojavljal v večji množini. Macesne je napadel v nekaterih legah macesnov molj. Smrekova osa pa dela mnogo škode na smrekovju v ravnini. Je-love gozde med Vrhniko in Borovnico že več let objeda brstni zavijač. Ponekod so delale škodo gozdom tudi gozdne kobilice.
Upajmo, da vreme tudi v novem letu ne bo slabše, pri tem pa ne pozabljajmo na izrek: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Zato bomo vse ukrenili, kar je v naši moči, da zmanjšamo vse nevarnosti uim ter da omilimo škode po njih. Kako blagodejno vpliva sklenjen gozd na zemljišče, da zadržuje prehiter odtok za časa velikih nalivov, je znano. Da pa obvarujemo gozd pred vremenskimi nezgodami in zajedalci, moramo izbrati za dotični kraj pravo vrsto gozdnega drevja. Pri nas so se posestniki vsi preveč zagledali v smreko. Posajajo jo povsod, pa naj bo kraj zanjo primeren ali ne. Jelko in bukev se preveč zapostavlja. Na kostanj, ki je včasih krasil marsikatero prisojno lego, se vedno bolj pozablja.^ Listovce. se v splošnem premalo čisla. Če posamezne drevesne vrste sadimo na neprikladnih tleh, dajemo uimam in mrčesu priložnost, da z lahkoto oškoduje gozd. Najboljše se obnesejo mešani gozdovi. Proti poškodbam si nadalje pomagamo tudi s pravočasnim čiščenjem in pravilnim trebljenjem ter prebiranjem. Kakor mora okužena živina iz hleva, tako mora tudi vse bolno, polomljeno in črvivo drevje iz gozda. Prebirati pa se mora tudi previdno, da se zdravih dreves in mladega naraščaja ne rani. Se-
kanje na golo bomo opustili povsod, kjer je le mogoče. Dosti na čisto posekanih parcel nam kaže žalostno sliko, koliko se je grešilo v tem pogledu zadnje čase. Na razsežnih posekah se šopiri robidovje in drug plevel ter duši mlade sadike. Kjer so bili lepi bukovi gozdovi, vidimo sedaj goščavo trnja in nekoristnega grmovja. Zopet drugje so tla s resjem porasla, vmes raste nekaj jetičnih borovcev, ki se edini še zadovoljijo s poslabšano zemljo. In tam je pred petdesetimi, sto leti uspeval še izbirčni kostanj! Vse to priča o tem, da je bilo napačno, da se je pretekla desetletja toliko sekalo na golo in da se je prebiralo nepremišljeno.
Tudi zadnja leta se je seka!o v preveliki meri. Marsikak gospodar je bil prisiljen posekati še nezrelo drevje. Bati se je, da bo premočno izsekavanje dovedlo do propasti mnogih gozdnih kmetij. Našlo pa se je tudi dosti gozdnih posestnikov, ki čakajo, četudi težko, na čas, ko se bodo cene za les nekoliko popravile. Tako postopanje je vse hvale vredno, ker je v prid skupnosti. Saj je znano, da so tem nižje cene, čim več blaga je na ponudbo.
Preden zaključimo novoletna razmišljanja, poglejmo še, kaj se nam obeta glede prodaje gozdnih pridelkov. V 1. 1934. se je dalo les že nekoliko lažje spraviti v denar, kakor prejšnji dve leti. Tudi cene so bile za malenkost boljše, čeravno so ostale v splošnem še na prav nizki stopnji. Precej se je iztesalo tramov in tramičev, ki so se dali še najhitreje vnovčiti. Zadnje čase pa je trgovina s tesanim blagom nekoliko zastala. Kupčija z rezanim blagom se ne more poživeti, čemur so največ krive visoke italijanske carine. Precej povpraševanja je bilo ponekod po debelejšem bukovem lesu. Drva so se pričela, posebno proti koncu leta, prav lahko in razmeroma dobro prodajati.
Po razmerah, ki so se kazale 1.1934., in po splošnem mnenju, je pričakovati, da se bodo cene za les v novem letu vsaj nekoliko izboljšale. _
Nekaj o kleščenju na gozdnem drevju.
L. M.
V krajih, kjer ni dosti listnatega drevja, se rabijo za nastilj smrekove, jelove in borovo veje. Treba je v tej zadevi nekoliko
spregovoriti, ker imamo pri uporabi tudi tovrstnih stranskih gozdnih proizvodov dve vrsti gospodarjev. Eni pridobivajo vejnato steljo v škodo gozda, drugi pa umno, to je na podrtem drevju ali na drevju, ki je namenjeno za posek. Prvi okle-stijo veje na živem, stoječem drevju, ki ga še ne mislijo sekati; nekateri klestijo celo skoraj do vršiča in ne odsekajo samo vej, nego odčehnejo še skorjo in ranljivo nasekajo še deblo samo. Drugi, umni in varčni gospodarji si pa uredijo čas vsakoletne sečnje po potrebi stelje, tako da je imajo vse leto dovolj, preko zime pa spravljajo zalogo vej v skrbno zloženih kupih.
Ponekod delajo s kleščenjem iglastemu drevju veliko škodo. Zelene veje so za drevo dihalni organi in če te odstranimo, drevje peša in se zmanjšuje prirastek na lesu toliko časa, dokler ne zrastejo nove veje. Iz zadanih ran izteka smola. Rane se sicer zacelijo, a ostanejo debele otekline (suhe grče) često globoko v lesu, a na teh mestih se pogosto naselijo glivice, ki povzročajo trohnobo ali piravost. Močno okleščene smreke izgubljajo odporno moč in izpostavljene sončni pripeki, lahko podležejo tudi lubadarju. Kupec lesa vsled kleščenja zelo poškodovanih dreves ne prevzame rad in ponuja za tako pokvarjeno blago le malenkost. Često je videti mlade smrekove in borove gozde poškodovane vsled kleščenja spodnjih vej, včasih celo do 2/s višine debla. Posestnik je sicer mnenja, da je z okleščenjem pripustil pregostemu mlademu gozdiču več zraka in svetlobe in mu s tem pomagal kvišku, a se zelo moti. Nikar uničevati gozda! Kako se redči pregosti mladi gozd, je bilo predkratkim pojasnjeno v „Kmetovalcu". Vsako kleščenje na živem, je torej za drevje škodljivo in negospodarsko. Zato proč s to navado!
Dnevnik »Slovenec" je v svoji nedeljski številki z dne 4. 11. 1934. obširno v podobi in besedi obdelal jesensko veselje v gozdih domovine slovenske, lepe Koroške, praznično ukoreninjeno navado, takoime-novano „steljerajo", ko se vsako leto pred zimo fantje povzpno visoko na smreke in klestijo, da je kaj. Pisec omenjene zanimive črtice prisoja „steljeraji", temu prazniku naših dedov že najmanj sto let. Objavljene slike zgovorno pričajo o udarcih, ki jih morajo prenesti gozdi ob „steljera-jah". Značilno pa je, da napredni in solidni kmečki gospodarji to navado že zelo opu-
ščajo, ker se pač zavedajo, da v velikem zavisi njihovo boljše življenje od varovanja in negovanja gozdov.
Po novem gozdnem zakonu naj bi se klestilo drevje, ki se poseka jeseni istega ali naslednjega leta. Pa tudi na tem, v bližnji bodočnosti za posek namenjenemu drevju se sme oklestiti samo spodnja polovica krošnje, a to lahko od začetka julija do konca septembra. Strogo je prepovedana raba železnih oprijemalk — krampežev. Dalje ni dopustno kleščenje na semenskih drevesih (§ 39.). Tako v gozdih. Na pašnikih in gmajnah klestijo zaradi paše. Ali je bolje okleščenje dolnjih vej, ali da se odstrani vse drevje iz gmajne, to naj: razmišlja interesirani kmetovalec. Tako je nedopustno tudi na pašnikih premočno kleščenje — do vršiča (lubadar). Stremeti bi bilo za tem, da se pašnik popolnoma očisti, da bo res povsem pašnik, če že mora biti tako. Če pa temu gospodar ni kos, ali pa ne uporablja vseh pašnikov za pašo in se isti zaraščajo z drevjem, je najbolje, da se s takimi zaraščenimi v gozd izpremenjenimi pašniki ravna tako, kakor z gozdom in da se poskrbi tudi za prepis kulturne vrste pri zemljiškem katastru.
Tudi ob cestah klestijo, da so ceste bolj suhe in da drevesa ne ovirajo prometa. Po cestnih predpisih se mora drevje do gotove razdalje odstraniti, čestokrat je bolje drevje posekati, nego klestiti.
Kakor smo videli, je kleščenje lahko gozdu v veliko škodo. Zatorej, kmetovalci-gozdni posestniki, treba je uravnati delo v gozdih v vsakem pogledu, tako da to ne bo v škodo gozda. — Tudi tu velja pristaviti: Bolj kot kdaj prej je gledati danes na kakovost in dobro porabnost lesa.
Čebelarstvo.
O zdravilnosti medu/
Dr. Milan Podgornik.
Čebelni med sladi, potice, Daje moč in zdravo lice,
Bolniku božje je zdravilo, Junaku žlahtno okrepčilo.
Razen sladkorja, vode in dekstrina vsebuje med tudi še nekoliko mravljinčne in fosforne kisline, nadalje nekaj železa,
* V št. 24. 1934 ..Kmetovalca", str. 363., je cena medu v razpredelku navedena z 8 Din, namesto pravilno z 18 Din.
maingana, kalija, kalcija, klora; končno pa še eterična olja, ki mu dajejo posebni vonj. — Od teh tvarin v medu je za prehrano najvažnejši (sadni in grozdni) sladkor, vendar pa imajo ostale njegove sestavine, ki so našemu organizmu potrebne za presnovo, v slučaju bolezni tudi važne funkcije, kakor n. pr. železo.
Zaradi te sestave — kot hrana nam dovaja vsak kg medu nad 3000 kalorij, torej toliko, kolikor je delovni odrasli osebi dnevno potrebno — je med univerzalno hranivo in zdravilo. On je za otroke in za odrasle osebe isto, kar je mleko za dojenčka; in preko tega je še razku-ževalno sredstvo za rane, konserva itd. Da se med, pravilno shranjen in obvarovan vpliva vlage, ohrani užiten skozi veke, to nam dokazujejo najdbe v tisočletnih egiptovskih piramidah in v razvalinah po Vezuviju zasutega mesta Pompejev. Kakor odstranjuje med gnitje iz ran, tako uničuje tudi v razmeroma kratkem času večino trosov, bakterij in bacilov, med njimi tudi najnevarnejše prenašalce kužnih bolezni. Zaradi lastnosti konservi-ranja so med v starem veku uporabljali za ohranjevanje mumij; ko je kralj Aleksander Veliki v Babilonu umrl, so njegovo truplo položili v med.
Kakor znano, občutimo vobče po uživanju brane telesno utrujenost in celo nekako »prebavno mrzlico", saj zahteva n. pr. prebava mesa od naših prebavil več-urno delo. Zato občuti vsak organizem po obedu potrebo po počitku.
Za med pa to ne velja. Med je hrana, ki jo uživamo lahko takšno, kakršna prihaja iz satja in je ni treba posebno pri pravljati, kuhati, peči itd. Pa ne le to: med je tudi že (po čebelah za nas) prebavljena hrana; ko ga uživamo, nalaga našim prebavilom prav tako malo dela, kakor našim zobem. Tako prehaja med iz naših ust skozi želodec takoj v kri. Kre-pilni učinek te hrane je zaradi tega hiter in neposreden. Kolike vrednosti je to za vsakogar, ki se izpostavlja dolgotrajnim naporom, je na dlani. Na uživanje take hrane so v prvi vrsti navezani vsi športniki, kakor turisti, smučarji, letalci, kolesarji, potniki. Pri treningu in tekmovanju je velevažno, da si športnik poleg napora, ki mu ga nalaga športno udejstvova-nje, ne naloži še prebavnega dela svojega organizma, sicer mu lahko srce utrpi ne-
popravljivo škodo; vsekakor pa je čas do okrepitve po uživanju medu skrajno skrčen. Zato naj seže vsak turist in športnik po onih malih cenenih papirnatih lončkih, v katerih dandanes že povsod prodajajo med dobro zaprt, kar pripravljen za v nahrbtnik. K oliko pa more med koristiti tudi vojaku, tega ni treba tu še posebej poudariti.
(Dalje sledi.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 8. Imam v Hranilnem in posojilnem društvu S. E. nekaj tisoč dinarjev prihranka. To društvo je do 31. 12. 1933,-plačevalo za hranilne vloge 5%ne obresti in dajalo posojila po 7%. Obrestna mera je bila takorekoč dogovorjena, ker je bila vedno taka — splošno običajna. Letos pa je društvo sklenilo, da bo plačevalo za svoje vloge samo 2lA% obresti. Ali lahko zahtevam vsaj 4% obresti, oziroma ali jih lahko izterjam sodnim potom in ali smem zahtevati vsaj delno izplačilo glavnice? (M. S. v V.)
Odgovor: Po novi uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njenih upnikov ne smejo biti obrestne mere za stare hranilne vloge manjše od 2% in. ne večje od 4% letno. Zavodom, ki so pod zaščito, določa ministrstvo obrestno mero kakor tudi dan, od katerega dalje vetja ta obrestna mera. Ako pa gre za zavod, ki ni pod zaščito, potem je ta po svojih statutih upravičen, da si slrn določa obrestno mero in jo primerno razglasi. Vezan je po uredbi samo na izmero navzgor (na maksimum). V tčm primeru nimate pravice zahtevati drugačnega odstotka obresti, razen v primeru, ako Vam ga je zavod svoječasno pismenim potom nepreklicno priznal, kar se po vaših navedbah ni zgodilo. Svojo zahtevo sicer lahko uveljavite sodnim potom, toda nimate izgleda, da bi uspeli, vsaj ne za dobo po storjenem sklepu glede znižanja obresti. — Aiko je zavod prosil za zaščito, ne rrorete zahtevati nikakega — tudi ne delnega — izplačila glavnice, marveč morate čakati na sklep ministrstva, ki bo določal razpored izplačil. Ako pa gre za denarni zavod, ki ni prosil in tudi ne namerava prositi za zaščito, potem lahko zahtevate izplačilo glavnice v celoti kakor tudi deloma. Ako bi se zavod izplačilu glavnice branil, lahko svoj zahtevek sodnim potom iztožite.	S. Š.
Vprašanje 9. Na svojem zemljišču sem zasledil rudo. Kam se mi je obrniti, da dobim rudo-sledno pravico? Ali so kakšne pristojbine in ali se dobi kaka podpora? (Z. J. v R.)
Odgovor: Vse rudnine, ki so uporabljive, ker vsebujejo kovine, žveplo, galun, vitrijol ali soli,
kakor tudi fosilne smole, grafit in vse vrste premoga so pridržane državi. Zaradi tega mora tudi zemljiški lastnik, ki hoče pridobivati take rudnine na svojem zemljišču, imeti tozadevno dovoljenje. Vsaik državljan in tudi tujec, ki je lastnik nepremičnin, ima tudi pravico zahtevati rudarske pravice. Pri nas imamo tri stopnje rudarskih pravic, in sicer: rudosledno dovoljenje, prostosledno pravico in rudniško koncesijo ali jamsko mero. Postopek za pridobivanje rudarske pravice je sledeč: Prvi čin je, da mora interesent dobiti od Rudarskega glavarstva rudosledno dovoljenje za en ali več srezov. Taksa za posamezni srez znaša 40 Din za 1 leto. To dovoljenje daje pravico rudo slediti. Pravica pa ni izključna, ker jo dobi vsakdo, kdor jo zahteva. Ce najde rudosledec na kakem mestu pridržane rudnine, lahko prijavlja na podlagi svojega, rudoslednega dovoljenja „prostosle-de". Prostosled je krog v premeru 85Qm, v katerem ima izključno prijavitelj prostosleda pravico vršiti raziskovalno delo. Sredina tega kroga in ukop morata biti nedvomno fiksirana. Na primer: sotočje 3 parcel, razdalja od vogala kake zidane hiše v določeni smeri in t. d. Pri prijavi prostosledov je treba biti oprezen in točno ugotoviti predhodno, ali ta teren še ni zaseden. V ta namen ima vsakdo pravico vpogiledati prostosledno knjigo pri rudarski oblasti. Za Dravsko banovino je pristojno Rudarsko glavarstvo v Ljubljani. Taksa za potrdilo enega prostosleda je 20 Din, letna pristojbina 8 Din. V prijavljenih prostosledih mora prostosledec stalno vršiti preiskovalno delo, ne sme pa razpolagati s slučajno pridobljeno rudnino. Ce pa ugotovi rudnino v taki količini, da obstoja možnost za redno odkopavanje, sme zahtevati rudniško koncesijo. Ce komu predpisi rudarskega zakona niso znani, je priporočljivo, da se oglasi osebno pri rudarski oblasti in da poda svoje želje na zapisnik. Tam pa dobi vse potrebne informacije.
Vprašanje 10. Pri nas imamo rudnik, ki je last TPD. Kmetje prevažamo premog na kolodvor; imamo pa razne neprilike s podjetjem, zlasti zaradi plačila voznim, ki se čedalje zmanjšujejo itd. Kaj nam je podvzeti, da pridemo do svojih pravic na podlagi sklenjene pogodbe med nami in podjetjem? (V. P. v P.)
Odgovor: V zadevi nesporazuma, ki je nastal med Vami vozniki in premogakopnim podjetjem zaradi prevoza premoga na postajo, svetujemo, da se pritožite pismeno na II. rudarsko skupino rud. zadruge, ki je v prvi vrsti poklicana kot lokalni činitelj, da zadevo v obojestransko zadovoljstvo uredi. V primeru, da ne pridete do svojih pravic, kakor so pogodbeno sklenjene, potem se
obrnite ustno ali pa pismeno na Rudarsko glavarstvo, Ljubljana, Novi trg 3./II.	Fr. K.
Vprašanje 11. Katere divjake naj posadim za podlago v zemlji, ki je mestoma ilovnata, mestoma pa lapornata? Kje dobim primerne divjake? V drugi gorici je pa zemlja deloma črna, deloma pa ilovnata. Kakšne vrste naj tu porabim do kakšne žlahtne sorte naj na te cepim? (K. St. v M.)
Odgovor: V prvem primeru se poslužite podlage križanke Berlandieri x Riiparia Telaki 8, v drugem pa enostavno velikolistne Tipanje (Riparia portalis). Na vse te cepite lahko poljubno sorto, toda za Vaš kraj bodo najprimernejše: žlahtnina, kraljevina, laški rizling dm silvanec za bela, ter žametna črnina in modra frankinja za črna vina.	Fr. O.
Vprašanje 12. Imam 5 h! muškata, zmešanega z nekoliko muškatnim silvancem, ki sta imela ob prešanju in tadi ob pretoku izvrsten okus in muš-katni vonj. Odkar sem ga pa pretočili, namreč koncem decembra, je muškatni aroma znatno izgubil in tudi nima več one polnosti kot poprej ter ,je postal celo bolj kislast. Sladkorja sta imela 22% Klostern. tehtnice. Ali se bo muškat sčasoma popravil glede arome in polnosti? (A. S. v T.)
Odgovor: Tudi mnogo drugih je imelo enako napriliko z novim miuškatom. To se bo pa pripetilo še marsikomu tudi glede muškatnega silvanca in drugih močno aromatičnih, četudi močnejših vin, čim jih pretočijo. Cim več sladkorja so vina oh trgatvi kazala, nekatera tudi čez 25%, tem bolj presenečajo glede kakovosti. So sicer dobra, toda ne predstavljajo tega, kar se je od pozno branih sort pričakovalo. Vaš muškat ne bo dobil vfeč prvotnega vonja ali arame in tudi iie zaže-ljene polnosti, izvzemši, če ne vsebuje nekoliko še aepovretega sladkorja, ki bo pozneje pokipel. Ker pa pravite, da pričenja prevladovati kislina, je znak, da je že ves sladkor povrel, ki je Doprej kislino kril. Ko se izloči morebitna preobilna vinska kislina, potem bo vino postalo bolj ubrano (harmonično).	Fr. O.
Vprašanje 13. Imam tri krave, ki so vse po-vrgle letos poleti ter dajejo po otelitvi le po 1 do 1^1 mleka, dočim so ga dajale druga leta po otelitvi 9—11 litrov. Krmo imam dobro, žrejo rade in mnogo. Na videz niso bolne iin ni na vimenu ničesar poznati. Breje so sicer vse ponovno, vendar pa šele komaj 2—3 mesece. Kaj je vzrok, da krave nimajo mleka in kako se temu odpomore? (M. V. v M.)
Odgovor: Vaše vprašanje je sicer jasno, vendar so pa tudi v tem primeru — kakor v večini podobnih — navedbe bolezenskih znakov izpuščene ali pomanjkljive. Posebno manjkaijo podatki
o morebitnih bolezenskih znakih na vimenu ali mleku. Al,j so vimena krav otekla v celoti ali le njihove posamezne četrti? Ali so morda bolj trda na pritisk ali bolj ohlapna? Morda celo boleča? Enako potrebni so tudi podatki o mleku: kakšne barve je, okusa, vonja, koliko je v njem maščobe, ali je navidez gosto ali redko, ali je v njem opažati snežinkam podobnih krpic i. t. d. Odgovori na vsa ta vprašanja -so tako važni, da je točna ugotovitev bolezni brez njih nemogoča. Brez ugotovitve bolezni je seveda tudi smotreno zdravljenje izključeno. Vzemimo na primer, da so vimena Vaših- krav, ipa tudi mleko brez posebnih, vidnih bolezenskih znakov, ker jih ne navaijate; v tem primeru bi prišel v poštev sum na vnetje vimena, ki ga povzročajo takozvani streptokoki, to so krogljičasti kužni trosi (bakterije), nanizani v verižice. Ti povzročajo na vimenu kužno vnetje, ki se skoraj neopaženo vtihotapi v hlev in povzroča počasno usihanje vimena in mleka. To je navadno tudi izpremenjeno bo barvi in okusu, njegova barva postaja čim dalje bolj rumenkasta. Zato pravijo Nemci bolezni „gelber Galt"; mi bi jo pa mogli označiti z „rumeno sušico". Če se bolezen prime brejih krav v času prisušenja, jo seveda opazimo šele tedaij, ko povržejo. in sicer na tem, da se količina mleka zmanjša na desetino ali pa da čisto usahne. Seveda se mleko iz-premeni tudi po barvi, sestavi in okusu. Bolezen je kužna in se prenese potom molžnje z enega vimena na drugo: Potrebno je, da takoj odpoš-lijete vzorce mleka vsake krave v maijhnih, iz-kuhanih steklenicah v preiskavo, državnemu veterinarskemu bakterijološkemu zavodu v Ljubljani, LipiČeva ul. 2. Še bolje, da to napravi ži-vinozdravnik, ker je postopek pri temi kočljiv. Če bo sum na to bolezen od tega zavoda potrjen, bi bilo potrebno zdravljenje po živinozdravniku. Dosedaj je bilo lečenije te bolezni neuspešno; tekom zadnjih let so pa strokovnjaki iznašli sredstvo, takozvani entozon, s katerim je mogoče ozdraviti vsak primer te bolezni. Seveda mora zdravljenje izvršiti le vešč živinozdravnik.	Dr. V.
Vprašanje 14. Moj konj že od poleti sem vidno hira, dasi ima tek in rad žre. Po koži, zlasti po nogah se mu je izpustil prhljaj ali lišaj, zaradi katerega mu je izipadla dlaka po nogah, tako da jih ima čisto gole. V biclju ima kožo pokrito s trdimi krastami; na teh mestih ga tudi srbi, ker se po nijih grize. Tukajšnji lekarnar mi je nas veto val izpiranje z 2% kreolinovo raztopino. Kako naj zdravim prhljaj ali lišaj pri konju? Ali je ta bolezen nalezljiva? (I. St. v Č.)
Odgovor: Vaš konj boleha po opisanih znakih na kroničnem (dolgotrajnem) kožnem vnetju, ki ga je povzročila najbrže vlaga; niso pa izključeni kožni zajedalci, posebno neka vrsta konjskih
garij, ki jih imenujemo kožni žer (dermaitophagus). Zdravljenje te bolezni ž 2% kreolinovo (saneoli-novo) raztopino je ob nastopu bolezni uspešno, v dolgotrajni, zastareli ;pa odpove. V slednji ie na mestu katranovo mazilo, pomešano z žveplenim cvetom. Najbolj poznani je takozvani dunajski katranov liniment, ki obstoji iz enakih delov tekočega katrana in žveplenega cveta ter iz dvakratne množine razredčenega špirita ter maza-vega (zelenega) mila. Mazanje je treba ponavljati tako dolgo, dokler obstojajo kraste ter srbečica.
Dr. V.
Vprašanje 15. Neki tukajšnji lesni trgovec namerava spravljati po rižah les preko ceste, katero ima več posestnikov kot edino prometno zvezo,
ter bo s tem zadržan vsak promet najmanj 14 dni. Enako tako pa bo zadržal tudi drugega trgovca, da ves ta čas ne bo mogel voziti lesa, kupljenega od teh posestnikov. Ali lesni trgovec lahko to stori in kaj naj proti temu ukrenemo? (tT. A. v L.)
Odgovor: Na to vprašanje dobite pojasni1a v članku: „Ali je dovoljeno spravljati les in druge gozdne pridelke čez tuja zemljišča?", ki je bil objavljen v „Kmetovalcu" I. 1931., štev. 8., 9. in 10.
Družbene zadeve in razno.
Neiskrenost v zadružništvu.
Sicer nam je vsako polemiziranje zoprno, ali primorani smo, da reagiramo na članek, ki je izšel pod naslovom „Naše zadružništvo" v prilogi Slovenskega Gospodarja z dne 16. januarja t. 1. V drugem odstavku odreka pisec Kmetijski družbi, da ni več strokovno stanovska organizacija slovenskega kmeta in predlaga, naj to nalogo prevzamejo zadružne zveze. Dovoljujemo si opozoriti pisca na „Pravila Kmetijske družbe v Ljubljani, r. z. z o-, z. z dne 14. januarja 1933.", kjer naj prečita § 3. teh pravil, pa bo več kot dovolj poučen, da ima družba tudi sedaj po preosnovi v zadružno podjetje iste strokovne stanovske naloge, kakor jih je imela kot društvo. V ostalem ga tudi vabimo, naj se prepriča na lastne oči pri centrali v Ljubljani, koliko vlog in raznih zadev, ki se tičejo kmetskega stanu in stroke, rešuje družba in jih zastopa napram oblastim ter javnosti. Priporočamo mu tudi, naj bolj pazljivo čita družbeno glasilo »Kmetovalca" in prilogo „Vnov-čevalca". Letna poročila, ki jih izdaja družba na občnih zborih, mu bodo tudi marsikaj pojasnila.
Družbene vesti.
t Lunaček Aleksander, 7. novembra p. 1. je umrl daleč naokoli priznani in visoko cenjeni šol-. ski upravitelj iz Št. Ruperta na Dolenjskem, gospod Aleksander Lunaček. Letos bi imel dopolniti 70 letnico svojega plodonosnega življenja. Služboval je najprej 3 leta kot učitelj v Srednji vasi v Bohinju. Vse svoje moči je tamkaj posvetil ne samo učiteljskemu stanu, temveč tudi delovanju med narodom na gospodarskem polju; na to je bil 9 let na šoli v Trebelnem, nad 30 let pa, do svoje upokojitve, je bilo njegovo službeno mesto kot šolski upravitelj v Št. Rupertu. Ustanovil je „Bralno društvo", podružnice Ciril Metodove družbe, Čebelarskega društva ter Sadjarskega in vrtnarskega društva. Od 1. 1899. do 1920. je bil vesten tajnik mokronoške kmetijske podružnice. Bil je vnet vinogradnik, saj je začel svoje-časno med prvimi cepiti vinsko trto na ameriško podlago, ko je opustošila trtna uš dolenjske vinograde. Posebno se je pa odlikoval rajnki kot čebelar in sadjar. Na tisoče sadnih drevesc je vzgojil na šolskem vrtu, ki jih je porazdelil med sadjarje. Imel je nešteto predavanj in praktičnih tečajev ter bil sotrudnik vseh strokovnih časopisov. V Jugoslaviji je bil odlikovan z redom Sv. Save V. vrste. Kmetovalci v mokronoškem okolišu ga bodo ohranili v trajnem spominu.
t Galle Adolf, graščak v Zgornji Šiški. 14. januarja it. 1. je preminul znani veleposestnik Adoli Galle v Zgor. Šiški. Dosegel je starost 85. let; bil je znan po svoji podjetnosti in ljubezni do kmetskega dela, zlasti v okolici Ljubljane. Pokojni graščak je bil kmetovalec v pravem pomenu besede in skrben gospodar. Županova! je dolgo let Šišenčanom. KD ga bo ohranila v trajnem spominu, saj je bil njen član 56 let in zvest naročnik ..Kmetovalca''. Mir njegovi duši!
t Dr. Ponebšek Janko. V nedeljo, 13. januarja t. 1. je umrl v Ljubljani g. dr. Janko Ponebšek, viš. finamč. svetnik v p. in vodja ljubljanskega ©mitološkega observatorija (zavod za proučavanje ptic). Kot sin kmetskih staršev se je od mladih nog zanimal z največjo ljubeznijo za ptice. Vkljub temu, da se je posvetil pravnemu študiju v finančni stroki, je bil neumoren delavec na znanstvenem polju za proučavanje naših ptic. Spisal je nešteto razprav o pticah in jih objavljal v domačih in tujih strokovnih časopisih. Med temi spisi zavzema najvažnejše mesto delo „Naše ujede", katere pa žal vsled bolehavosti zadnjih let ni mogel dokončati. Pokojnik je bil 39 let član KD in naročnik ..Kmetovalca". Ohranili ga bomo v najlepšem spominu!
VABILA
k letnim zborom podružnic Kmetijske družbe v Ljubljani, r. z. z o. z.
S p o red:
1.	Čitanje pravilnika, zlasti § 2., 3., 6., 7., 8., 9. in 10.
2.	Slučajnosti.
V nedeljo, 10. februarla 1935.: Gornja Ponikva, po sv. maši v šoli; Mislinja, po sv. maši v šoli; Sv. Tomaž pri Ormožu, po rani sv. maši v šoli; Tribuče, ob 14. uri v šoli; Velenje, ob 15. uri pri Simonu Blatniku v Stari vasi; Za-poge, ob 10. uri pri načelniku; Gorenja vas, ob 15. uri pri Fr. Sraju v Gor. vasi;
v nedello, 17. februarja 1935.: Cerknica, ob 13. uri v kapianiji v Cerknici; Limbuš-Ruše, ob 9. uri v limbuski šoli: Metlika, ob 9. uri v Obrtnem domu;
v nedeljo, 24. februarja 1935.: Sv. Lenart v Slov. gor., ob 8. uri v prostorih gostilničarja g. Leopolda Matjašiča pri Sv. Lenartu ; Stara Fužina, ob 1. uri popoldne v prostorih sirarne;
v nedeljo, 3. marca 1935.: Kozje, ob 8. uri v restavraciji g. Podlinška v Kozjem;
v nedeljo, 10. marca 1935.: Sv. Križ pri Litiji, ob 15. uri v stari šoli;
v nedeljo, 17. marca 1935.: Lesce, ob 10. uri v narodni šoli v Lescah.
Razno.
Poziv k prijavi poskusnih zemljišč za izvedbo primerjalnih gnojilnih poskusov h krompirju. Da
bi dognala dopustnost mešanja apnenega dušika s superfosfatom tik pred gnojenjem in bi obenem pokazala kmetovalcem na zgledih uspešnost umetnega gnojenja v primeri z gnojenjem s hlevskim gnojem, ponoviti namerava Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani letos spomladi svoje
primerjalne gnojilne poskuse h krompirju. Vsak poskus bo meril 900 m2 in bo razdeljen v tri enake parcele. Kmetovalci iz Dravske banovine, ki imajo veselje in resno voljo delati take poskuse ter razpolagajo ob kaki javni poti z njivo, ki jo nameravajo obdelati letos s krompirjem, naj se prijavijo. Prijave sprejema pismeno in ustno do 4. februarja t. 1. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani, Tyrševa cesta 38. V pismeni prijavi naj navede prijavnik čitljivo svoje ime in priimek, nadalje kraj in hišno številko svojega bivališča, kakor tudi pošto in železniško postajo. Postaja bo dala poskusnikom potrebna umet.na gnojila brezplačno na razpolago; za stroške njihovega prevoza, kakor tudi za hlevski gnoj, za sadež in za delo pa bo moral skrbeti poskus-nik sam.
Darujte za spomenik blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Nabiralna akcija za spomenik je v polnem razmahu. Požrtvovalni prijatelji so z nabiralnimi polarni pridno na delu. Pisarna odbora je razposlala veliko število pozivov na razne ustanove, posameznike itd. za prispevke. Naj ne bo nikogar v Dravski banovini, ki bi se hotel odtegniti tej plemeniti patri-jotski dolžnosti. Slehernik lahko daruje vsotico! Tekmujmo med seboj, da omogočimo Ljubljani čimprej postavitev dostojnega spomenika našemu narodnemu Vodji, ki je vse svoje — žal tako kratko življenje — z nadčloveškim samozataje-vanjem posvetil blaginji svojega jugoslovanskega naroda in ki je padel v službi naroda. Potrebne informacije se dobe v pisarni podpisanega odbora, ki se nahaja v palači Trboveljske premogo-fcopne družbe (Gledališka ul.), IV. nadstr., telefon štev. 39-53. — CUVAJMO JUGOSLAVIJO! — Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju.
VNOVČEVALEC
30. januarja 1935.
je vodstvo zadruge slabo, mora iti ta pod zlo. — Drugi vzrok pa je, da se naši ljudje ne zavedajo dolžnosti do zadruge, do svojega lastnega podjetja. Kako naj zadruga deluje v prid zadružnika-kmeta, če jo pozna samo takrat, kadar je v sili. Če pa ni v sili, tedaj se pa svoje lastne zadruge izogiblje kakor garjeve ovce, torej svojega lastnega podjetja, svoje zadruge ne pozna. To je tisti veliki greh na nas samih. Če bi se kmetovalci-zadružniki
Gospodarska samopomoč.
Ljudevit Sagadin.
(Dalje in konec.)
Nekateri ugovarjajo: Zadrug je že bilo toliko in toliko, pa mnogo jih je propadlo, nekatere pa še komaj životarijo. Z zadrugami imamo slabe izkušnje. Žal je to resnično, ali zakaj? Vsaka kmetija mora imeti dobrega gospodarja, če ne propade. Enako velja za vsako drugo podjetje. Če
\
držali svoje obveze napram zadrugi in bi vse svoje najboljše pridelke zaupali zadrugi v prodajo ter ne bi poznali nobenega drugega kupca, bi zadruga zamogla pod dobrim vodstvom dobro prodati blago zadružnikov. Ne bi se smeli dati zapeljati, ako bi kak kupec za blago trenutno več ponudil kakor zadruga ter blago prodali boljšemu kupcu, zadrugi pa le tedaj, če drugega kupca ni ali pa šli celo tako daleč, da bi dobro blago prodali drugemu kupcu, slabo pa vrinili zadrugi. Zadruga potem seveda ne more uspešno delovati. Tako se je pri nas žal že večkrat dogajalo. Nismo bili edini in enotni, temveč razcepljeni in vsakdo je gledal le na trenutno svojo korist, na druge svoje dolžnosti je pozabil. Lastno zadrugo, ki je del njegovega premoženja in življenja, bi moral kmetovalec čuvati kakor svojega lastnega otroka. Vsakemu kupcu bi moral reči: »Prijatelj, saj je čisto lepo, da želiš kupiti pri meni, toda prodati ti ne morem ničesar. K naši zadrugi pojdi, tam boš dobil dobro blago, ki ga želiš in boš zadovoljen. Vedi, da mi kmetje svoje pridelke prodajamo in kupujemo svoje kmetijske potrebščine le potom svoje zadruge, odnosno od zadrugi naklonjenih trgovcev. Nočem biti izdajalec lastnih koristi, plačati kazni, niti nočem dati drugim slabih zgledov nezvestobe." — Če bi vsi zadružniki tako ravnali, bi lahko zadruga v njih prid dobro delovala in bi imeli od nje samo korist, pa nobene izgube in bi pridelke lahko spravili za dobro ceno v denar.
V zadrugi bi bili vsi enaki, vsi bi imeli enake pravice in dolžnosti ter bi tekmovali med seboj, kdo bo svoji zadrugi oddal lepše in boljše blago. — V zadrugi ne sme biti politične strasti. Kupec, ki bo kupil sadje pri zadrugi, tudi ne bo vprašal, na čegavem drevesu je sadje rastlo.' Ogledal si bo samo blago in bo, če mu bo ugajalo, tudi kupil. Tudi zavisti pri zadrugi ne sme biti. Veljati mora pravilo: vsi za enega, eden za vse. Za ves okraj bi zadostovala ena sama taka zadruga, v katero bi prišlo vse blago, namenjeno prodaji. Kupci kupujejo pridelke rajše pri zadrugah, ker dobijo enotno blago dobre kakovosti in v veliki množini. Noben kupec ne hodi rad od hiše do hiše, temveč mu je ljubše, da dobi izbrano blago v vsaki množini čim bližje železniške postaje, zato rajše plača tudi višjo ceno.
Po tem uvodu pojdimo in presodimo, kakšna naj bi bila taka zadruga, ki bi
vsem enako koristila, osobito da bi ustrezala vsem našim zahtevam in izpolnila vse naše pogoje.
Označil sem glavne hibe zadrug, kreditnih in gospodarskih, ter poudarjam, da bi morale le-te čimprej izginiti.
V mislih imam čisto posebne zadruge, nove vrste zadrug, kakor jih še pri nas nimamo, pač pa so drugod že ustanovljene in dobro delujejo, tako da se lahko ravnamo po zgledu tistih zadrug. To so takoimenovane splošne zadruge (glej »Zadružni vestnik" št. 10/34, članek Dolfa Schauerja!)
Kmečko gospodarstvo je raznoliko. Kmetovalec mora biti v eni osebi živinorejec, sadjar, vinar, mlekar, nabavitelj strojev, kreditni dajalec ali jemalec, za to potrebuje temu odgovarjajočo gospodarsko organizacijo. To bi imenovali zaradi tega, ker upošteva splošno vse kmetijske potrebe: splošno zadrugo, ki bi mogla zavzeti mesto obstoječih kreditnih in gospodarskih zadrug, ter bi imela vse potrebne oddelke: kreditni, produktivni, nabavljal-ni itd., kakor pač zahtevajo prilike dotič-nega kraja, kjer zadruga deluje.
Pri »splošni zadrugi" z več oddelki je dajanje pomoči kaj pripravno. Oddelki, katerih panoge so dobro uspele, pomagajo onemu oddelku, ki potrebuje pomoč. S tem se doseže izravnanje. N. pr. mlekarski oddelek potrebuje nujno kredit za nabavo strojev. Ni mu treba prosjačiti okoli za drag denar, marveč mu ga nudi brez nadaljnjega kreditni oddelek, saj da denar pravzaprav sebi, ker mlekarski in kreditni oddelek sta itak sestavni del ene splošne zadruge. Pri tem se pocenijo še stroški za upravo, lokale itd. Naše različne zadruge, kreditne in gospodarske v enem okraju, bi bilo treba združiti v splošno zadrugo z več oddelki, preurediti pravila in ji dati dobro vodstvo, pa smo dosegli tako »splošno zadrugo".
Takih splošnih zadrug je na Bolgarskem danes že nad 800 in se še množijo. Katere zadruge so se spremenile v splošne zadruge, te dobro uspevajo, nasprotno pa posamezne svojevrstne zadruge še vedno trpijo, kakor naše posojilnice, da imajo malo razpoložljivega denarja in r..e morejo naprej.
Kakšen zaključek sledi iz tega za nas?
Kar je na Bolgarskem bilo izvedljivo in je dobro storilo, je tudi pri nas mogoče izpeljati. Če bi taka splošna zadruga (za
vsak okraj bi zadostovala ena večja in močna) obsegala n. pr. oddelek za sadje in vino itd., bi naše sadje in vino spravili v promet z enakim' uspehom, kakor so to storili na Bolgarskem.
Zadružno misel, ki sedaj izginja iz vrst naših ljudi in je izgubila zaupanje ter privlačnost, je treba vzbuditi k novemu življenju z ustanovitvijo splošnih zadrug, ker bodo za vnovčevanje naših kmetijskih pridelkov ter za naše razmere najboljša rešitev.	_ 'v 1 '"J"' ^
Tržno poročilo.
Pšenica: Na svetovnem tržišču je cena ostala neizpremenjema. Domači trg pa je nasprotno zelo čvrst. Povpraševanje je precejšnje, a dovoz zaradi vremenskih prilik slab. Tudi pridelovalci ne kažejo dosti volje za prodajo. Siromašni pridelovalci so pšenico večinoma že prodali, a drugi čakajo na boljše cene. Mlini zelo težko pokrivajo svojo potrebo ter celo v nekaterih, n. pr. v gornjem Banatu sploh ne morejo nič nakupiti. Zato se je pojavilo tudi pomanjkanje pri nekaterih vrstah moke ter je cena moki nairastla za čez 10 para pri !kg. Tudi cena otrobom je na-rastla. Cene: 123.5—127 Din, franko nakladalna postaja v Vojvodini.
Koruza: Tudi pri koruzi ise je cena po prvotnem kolebanju zopet popravila na staro višino. Neugodno vpliva vest o dobri žetvi v Argentiniii ter so Avstrija in Češkoslovaška pod vplivom te vesti malo kupovale, posebno za termin. Na domačem trgu je povpraševanje tudi popustilo ter je cena prvotno pad'a za 3 pare. Koncem tedna se je zopet popravila ter je dosegla prvotno višino. Inostranstvo še vedno malo kupuje. Cena paritet Indjija Din 67—68.
Oves in ilečmen: brez iznremembe.
Fižol: V Dravski banovin5 je vrsta 'koks že precej razprodana. Kar je še blaga, ga bo konsu-mira' domači trsr ker ni sposobno za izvoz. Letos se trg za bohinjec nikakor ne odpre. V Italijo bi se moglo prodati nekaj blaga, toda le po 1.90 Din. franko meja. Splošno pa je trg s fižolom zelo miren in brez pravega interesa.
KromnJr: Povpraševanje po * krompirju ie taikoj po novem letu nekoliko narastlo. Zaradi snega in težjega dovoza so tudi cene nekoliko višje. Vendar pa se še tudi sedaj občuti močna konkurenca iz Hrvatske, tako da z nadaljnjim porastom cene v bližnji bodočnosti ni računati. Kranjski oneidovec se plačuje po 50—60 Din, kresnik iz zgornie Savinjske doline celo dražje, a oni iz ptujskega polja nekaj ceneje.
Sadje: Naša neorganiziranost v sadni trgovini se oibčuti močno še tudi sedaj, ko ni več
mnogo blaga. Posamezniki in tudi trgovci prodajajo jabolka za vsako ceno. Ker pri tem nasedajo raznim nereelnim domačim in tujim prekupčevalcem ter dajejo sadje na u;p, utrpijo zelo veliko škodo. V splošnem pa sadja ni več mnogo pri pridelovalcih in veletrgovcih. Kmetijska družba prodaja botoovce pri vagonskem odjemu po 2.75 Din, a boljše vrste dražje. Že ta cena je dosti nizka z oziroim na čas in pridelovalci naj svoje blago nikar ne prodajajo ceneje. Posebno naj pazijo, da si zagotovijo izplačilo kupnine. Na tujih trgih v Nemčiji, Avstriji in Češkoslovaški so še precejšnje zaloge in tudi cene niso mnogo boljše od naših. Ameriškega sadja je letos manj na trgu kot v prejšnjih letih, ker je predrago in je bila domača proizvodnja dovoljna.
Seno: Za seno je še vedno povpraševanje iz tujine. Če bi ne bilo valutnih in drugih klirinških zapirek, bi se moglo še dokaj dobro plačati in mnogo izvoziti. Ker pa se mora čakati na izplačilo 5—6 mesecev, ali pa Narodni -banki prepustiti 8% prodajne cene pri takojšnjem izplačilu, so ostale cene neizpremenjene.
Živina: Ena naša podružnica je izvozila v drugi .polovici meseca 1 vagon živine v Avstrijo. Cena ni bila zadovoljiva, ker je na Dunaju cena padla za 5 grošev in ker tudi kakovost ni bila najboljša. Opozarjamo podružnice, da jim KD prav rada pripomore do izvoznih dovoljenj, vendar pa moramo v njih -interesu zahtevati, da izberejo res najboljšo, dobro rejeno in mastno blago. Najboljše je, če si podružnice osnujejo skupno ipitališče, kjer se bo živina vsaj 2 meseca pitala po vseh pravilih. Seveda se ne sme izbrati izmučene vole, stare čez 5 let, najboljše 3—4 feta stare, iker izmučena in stara živina ise ne da pitati.
Perutnina in jajca: Cena perutnini je vsled vremena nekoliko narastla. Nakupne cene KD so: piščanci 6.50—7.50 Dim, mlade kokoši 6—7 Din. pulardi 9—11 Din, purani 6—6.50 Din za kg žive teže, franko postaja. Odjem je sredenj. Jajcem pa je cena padla vklijub mrzlemu vremenu. Ia blago 65—70 pata, I. 60—65 para, II. 45—55 para za komad, postavljena na postajo.
X, "
Ker spada trgovanje z lesom med navidezno lahke, v resnici pa zelo težke panoge trgovine sploh, je potrebno, da razpolaga lesni trgovec s primernim strokovnim znanjem, brez katerega je v sedanjih "težkih časih vsesplošne gospodarske krize uspešno trgovanje nemogoče. Nikjer ni zahteva po točnem in jasnem poznavanju krajevnih in občih uzanc za trgovanje tako nujna kot ravno v lesni stroki. V povojnih letih, ko je povpraševanje po lesu skokoma''naraslo in je lesna trgovina tako cvetela, da še je povzpela do ogro-
mnega obsega, se trgovci večinama teh predpisov in uzanc niso držali, .ker jim je trgovina vkljub temu uspevala. Takrat se je 'tudi marsikdo, tki v lesni stroki ni bil niti najmanj podkovan, začel baviti z lesno trgovino, tako da je oa-■ stalo čez noč veliko število lesnih trgovcev, ki niso poznali niti najvažnejših predpisov. To se je seveda pozneje tudi maščevalo -ter je marsikdo od teh ljudi zaradi svoje nevednosti izgubil ves svoj denar, tudi to, kar je imel, še preden se je začel baviti s trgovino. — Prodajalec odgovarja pri kupčijah za to, da ima prodano blago v za-ključnici določene «n pogojene, odnosno predpostavljene lastnosti, t. j., da je blago tako, kakor je navedeno v zaključmici, oziroma da ga more kupec uporabljati v one namene, za katere ga je kupil. Četudi slučajno v zaključnici niso navedena vsa določila glede prodanega blaga, vendar mora prodajalec paziti na to, da ima prodani les vse one lastnosti, ki jih je kupec upravičen pričakovati od dotičnega blaga. Prodajalec odgovarja seveda tudi za vse napalke, ki se niso že v naprej določile, oziroma katerih (kupec ni ob zaključku posla dovolil. Zaradi tega je predvsem potrebno, da si pridobi zadostno znanje na poliju trgovanja, tako da lahko uspešno in z dobičkom trguje. — Žal pa so ravno v tem oziru naši slovenski maniši lesni producenti in trgovci precej nepodkovani. Oni ne pomislijo, da so se časi zelo izpremenili: poprej je bilo mnogo povpraševanja po lesu, a malo blaga, sedali pa je ravno obratno zelo mnogo ponudb, kupcev pa malo. Kdor hoče svoje blago
Najboljšo
Modro galico
. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
izdeluje tovarna
„Z0RKA" v Subotici
po^staroznanem ausiškem (Aus-sig-Ustje) načinu, ki je zajamčeno 98 — 99 °/0 in najcenejša, ker se izdeluje v naši državi in se ne plača carine. Produkcija je pod stalnim nadzorstvom ministrstva poljoprivrede
Dobavlja
Kmetijska družba v Ljubljani
prodati in ga spraviti v denar, mora dandanes dobavljati popolnoma odgovarjajoče blago. Zato bi bilo dobro, da se naši lesni trgovci nekoliko bolj bavijo z vprašanji glede pogojev kaikovosti, določil količin, merjenja, cen itd. Posamezna vprašanja bi marali natančno proučiti in se poglobiti v njih detajle. — Predpisi v Sloveniji za trgovanje z lesom so dosedaij bili izdani od Ljubljanske borze za blago in vrednote v mali knjižici, ki je izšla 1. 1925. V zadnjih letuh, to je v času gospodarske krize, pa so se posli močno izpre-menili, tako da bo v kratkem potrebno misliti na kako izpopolnitev teh predpisov, predvsem na klasifikacijo v mehkem lesu. — Promet na domačem tržišču je trenutno zelo majhen, kar pa je v tem letnem 'času tudi običajno. Za sukcesivno dobavo je nekaj vprašanj za trame U. T. 5/6, kakršnega suhega blaga pa 'je le malo na skladiščih. Za debelejše trame ni povpraševanja, ponudb pa dovolj, kajti to blago je z .ozirom na povišanje ■italijanske uvozne carine in rna dejstvo, da je predvsem šlo v severno Italijo, kjer pa sedaj občutno konkurira Avstrija, zaostalo na skladišSn. Tudi za o stati e vrste lesa, kakor za hrastovino, bu-kovino itd. istotako trenutno ni pomembnih vprašanj. Predvidevaijo se manjša naročila v hrastovim za Italijo v prihodnjih mesecih. Na ostalih evropskih tržiščih vlada trenutno mrtvilo in razna ugibanja, kako se bo 'kupčija z lesom v tekočem letu razvila. Tozadevna mnenja so jako različna, vendar se pa vsa strinjajo v eni misli: da ne smemo biti .preveliki optimisti.
Tržne cene 30. I. 1935.
Žitni in drugi pridelki.
Pšenica rž
ječmen
oves
proso
koruza (nova) ajda
fižol, ribničan fižloj prepeličar
(koks) krompir laneno seme konoplja čebula
Seno in slama.
Seno sladko
„ kislo slama pšenic, detelja
Goveja živina.
Voli I. žive teže
„ II. ,,
„ plem. , krave, debele
žive teže krave klobasa-rice žive teže teleta „ „ mrtve
Llubljana		Maribor			Ljubljana		Maribor	
od |	do	od	do	Prasiči.	od _	do	od |	do
	1-65	1-25	2'—	5—9 ted. stari, kom.	85'—	140"-	85-1	120 —
_	1-55	1-30	1'50	3—4 mesecev „	140 •—	160 —	140'—	160-—
_	IGO	1 25	2 —	5-7 debeli prašiči, živi	—	—	220 —1	250' -
_	125	l-	2 —		— .	. — -	4"-	5'-
—	1-40	1 20 »•—		„ „ zaklani	—	—	6'50	8-50
_	1 —	0 80	2 —					
—	1-40			Perutnina injajca.				
2--	—	—		Piščanci, živi	8"—	14'—	s^-	14-—
0-75	2-20 1 —	1'75 0'50 8"- 6 —	2'— 0-75 9 —	kokoši, žive pulardi, zaklani purani, komad	ls-is-—	20-— 20 —	is- is— 28'—	25"— 20 — 40"—
			8*—	gosi,	—	—	35" -	45 —
-	-	0"75	1'—	race, „ jajca Ia, par	1-—	1-50	15 —	20 — 1 —
				jaca, konservir. par	—	—	—	—
0-55	070		0*45	Mleko, maslo, sir				
0-45050		_	0'40	in med.				
0'40	0'50	0 25 U'28 i i •_		Mleko	2- —	2'25	1-80	2'—
				smetana sladka	—	—	16-—	20"—
				čajno maslo	26 —	32 —	24 —	32 —
				surovo maslo	22'—	24 —	20 —	24 -
4'—	4'SO	2'50	3'50	polementalski sir	18'—	20-—	—	iS —
3"-	3-50	2 —	2'25	sirček domači	5'—	6 —	—	—
2--	2'75	2'75 »•-						
				Kurivo.				
2'—	3'50	2'50	2.80	Trda drva, m"	90-—	115-	90-—	100 —
1'50	2'-	1 —	1-50	mehka drva, m3	—	75-—	60 —	80 —
4-—	6*50	s-—	4'-	Sadje.				
				Jabolbka	2-50	6"—	2'—	4-
				hruške	—	5 —	3-—	s —
				čcšplje, suhe	6"—	1 e-		—
				orehi celi	—	6'—	6'50	v—
				breskve	—	—	—	—
Za zatiranje poljskih miši
je jesen najprikladnejši čas, ter tudi najcenejše in najuspešnejše, če položite v mišje luknje
ZELIO-zrna.
Za zatiranje podgan je pa najsigurnejše sredstvo
ZELIO-pasta«
Vsa potrebna strokovna navodila dobite pri tvrdki:
JUGEFA k. d. ZAGREB, Prenadovičeva ul. 16.
Za spomladansko gnojenje priporoča
Tvornica za dušik d. d. Ruše
Nitrofoskal-Ruše, za krompir, Nitrofoskal -1, za zelenjavo, vinograde in sadje-, Nitrofos. za žita;
Apneni dušik, za travnike oves, koruzo; Apneno sečnino za pomoč vsem ostalim kulturam.
Naročajte shupno prefto Kmetijskih podružnic pri Kmetijski družbi!
Proti ognju, vlomilskim tatvinam, ^^ telesnim poškodbam, proti toči, zakonski odgovornosti, ter na življenje zavaruje
„SLAVIJA"
jugoslovanska zavarovalna banka
v Ljubljani, Gosposka ul. 12
Telefon štev. 21-78 in 22-76
Kovači! H
Prvovrsten M	Q
koks
po znižanih cenah Vam nudi domača tvornica:
Mestna plinarna - Ljubljana
Resljeva c. 28.
Neplodnost
Kmetska posojilnica ljubljanske
„. . . preko 300 krav zdravijene z Bissulinom, vse z dobrim uspehom, po uporabi Bissulina so vse krave pravilno teletile.
Veter. Dr- S. Bertl, tierarztl. Wschr. 27. Jahrg. Nr. 16.
Odvračevalno postopanje: 4 svečice za eno žival. Najmanjši tvorniški omot 25 svečic. Nepokvar-ljivo, brez duha, nedražljivo
Bissulin se izdaja samo na živinozdravniški predpis. H. Trommsdorff Chem. Fabrik Aachen.
Zastopnik: „LYKOS", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. Telef. 28-81. Vprašajte veterinarja.
okolice
reg zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najvišji meri. Ustanovljena 1881. Stanje vlog nad 200,000.000 - Din.
Kupujemo vinski kamen m
■ in suhe drože :
A. RESMAN, k. d. ZAGREB, llica 223.
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno
MASTIN
ki pospešuje rast, odebelitev. In omastltev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MASTINA" so brezštevilna zahvalna pisma
Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din
Lekarna TRNKOCZY
LJUBLJANA.. Mestni Irg 4 (Zraven Rotovža)
J. BLASNIKA NASL.
Univerzitetno tiskarna
LITOGRAFIJA 0FFSETT1SK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA
Najstarejši grafični zavod Jugoslavije Izvršuje vse tiskovine najceneje in najsolidneje
USTANOVLJENA LETA 1828
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI POSOJILNI
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1
Telefon 2847. Brzojavi: „Kmetski dom". Rač. pošt. hran. št. 14.257. Žiro račun: Narodna banka Podružnici v Kamniku in Mariboru
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4 °/0 brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 5°/0. Stanje viea 35,000.000 Din. — Rezerve 11.200.000 Din. Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite na tek, računu pod najugodnejšimi pogoji. — Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8—12 '/2 in od 3- 4 % le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8- 12 '/, ure