Potiski se je vila skozi leto, stopamo poslednje korake. Na obrazih nam zori rdečica od rahle utrujenosti, ki jo premagujemo z radostnim nasmehom. Z radostjo in nasmehom, ker je pred nami samo še nekaj korakoo do praga, ki je zareza o času!
Bela in gladka cesta nas pelje naprej; naši koraki so mehki, obrazi razigrani. Mladost nam polje po žilah, trepetajoče oeke se zapirajo za dnevi, ki smo jih odložili o spomin. Pričakovanje se rojeva na tojilili valujočih grudih.
Za hip borno osi odložili bremena. Dan, ki ga čakamo s tihim zanosom in gorečimi željami, nas združuje. Zapeli bomo, nasmehnili se borno jutru, ki bo ostalo po tej zanosni noči.
Razposlali smo čestitke. Skrbno, da ne bi pozabili na soei. ki nas obdaja, da bi stkali vezi, ki nas držijo, o prostoru teh dni.
Večer: zbrali se bomo mladi in stari, zbrali se bomo po parih in skupinah, zbrali se bomo po mestih in oaseh...
Zvenela bo pesem, glasba bo opajala noč. Ulice bodo razsvetljene, izložbe razkošne, mi slooesni. Lampiončki nam bodo obaroali nasmejane obraze, oroež nas bo pogoltnil, da bomo postali zrno pod kamni, ki meljejo človeške usode. Nekdo bo zaklical: POLNOČ!
Vsi bomo grabili srečo, o polmraku iskali dlani, ki božajo in ki gorijo v pričakovanjih.
Sreča! Sreča! Sreča!
7 j beseda boš postala molitev! Sladkobno te bomo nosili o srcih. In jutro! Zima, snežinke, svetli sončni prameni! Z vrha, kamor smo prispeli, se je odprlo belo jutro.
Otroci so se spustili po drči.
Kmet se je dvignil in odrinil sneg, da bi stopil na pot. Mladenka je vdihnila jutro in prsi so se ji napele.
Po snežnem lazu se je zagnal mladenič na smučeh .
Jutro, kakor tisoč drugih, ljudje, kakor vedno ...
Toda čas. se je iztekel, zamenjajmo koledarje!'Zamenjajmo pre-
teklost za jutrišnji dan, ki bo v naših rokah in poln našega zvonkega smeha!
< i-
60 VPRAŠANJ ŠESTIM MARIBORSKIM ŠTUDENTOM ★ 60 VPRAŠANJ ŠESTIM MARIBORSKIM ŠTUDENTOM A 60 VP
• »NAJPREJ ŠTUDIJ ...«
FRANCI PIBERL, ŠTUDENT II. LETNIKA STROJNEGA ODDELKA VTS.
® Kakšna je tvoja srednješolska izobrazba?
— Dovršil sem gimnazijo, klasični oddelek. V gimnaziji me je najbolj privlačevala matematika, zdi se mi, da zaradi šaha, ki ga igram že vrsto let.
9 Kateri izmed izpitov, ki si jih doslej opravljal, so se ti zdeli najtežji?
— Matematika in mehanika.
C Kakšna je tvoja povprečna ocena pri izpitih?
— Opravil sem devet izpitov,( povprečna ocena pa je 9.
C Kakšni občutki te obhajajo pred izpitom?
— Vedno pričakujem, da mogoče ne bo šlo.
® Koliko časa dnevno posvečaš študiju?
— Kadar stojim pred izpitom, tudi po osem do deset ur dnevno.
C Kakšno mnenje imaš o Izpitnih rokih, sistemu ocenjevanja in podobno?
— Studijski režim na VTS je v glavnem v redu, samo pri nekaterih predmetih, na primer pri tehničnem risanju, so preredki izpitni roki, kar povzroča kampanjsko učenje
• Kaj meniš o skriptih?
— Po mojem mnenju dandanes ni več mogoče študirati
brez skript. Kdor pa se želi specializirati, si pač mora poskrbeti ustrezno literaturo.
0 Kakšni so tvoji načrti, ko boš dokončal študij na VTS?
— Druga stopnja v Ljubljani.
9 Ali prebiraš »Katedro«?
— Da, žal pa nisem prejel vseh številk. Najraje prebiram šport in študijsko problematiko.
C Kaj meniš o zaposlovanju diplomantov 1 stopnje?
— Za tehnike je v proizvodnji še mnogo prostih mest.
ŽELIM Sl GRAMOFON
• »ZELO RADA BI POTOVALA ...«
PETRA VALENCAK, 20-LETNA ŠTUDENTKA II. LETNIKA VIŠJE EKONOMSKE KOMERCIALNE SOLE, SE JE VPISALA NA ODDELEK ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO. VPRAŠAL SEM JO, ZAKAJ.
— Zelo rada bi potovala. Potovala po domovini in po svetu. V službo pa bom šla verjetno v Ljubljano.
9 Alj si aktivna v Zvezi študentov, koliko izpitov imaš in kakšna je povprečna ocena?
— V Zvezi študentov nisem aktivna. Imam pa enajst izpitov, povprečno oceno pa osem.
C Kateri je tvoj konjiček?
— Nenavaden. Zbiram namreč slike psov. Tako me je »prijelo«. Sama pa ne bom imela psa. Ilada bi namreč imela opico.
® Si rada v družbi?
— Zelo. Vedno se zgodi nekaj novega
в Kaj pa meniš o mladini?
— Lahko bi živela malo drugače. Preveč pije in razgraja.
C Ali imaš abonma v gledališču?
— V gledališču sem bila le enkrat, toda dovolj, da sem bila razočarana.
C Kaj pričakuješ od mariborskega kulturnega živ-
ljenja?
— Več razgibanosti in več različnosti.
9 Katere pevce zabavne glasbe pa imaš najraje?
— Najraje imam Vice Vukova in Nado Kneževič, če bi pa pel Satne Mancini, ne bi šla na koncert.
в Ali si aktiven športnik? '
— Ne. Toda želim sl, da bi na naših šolah uvedli kot obvezen predmet telesno vzgojo.
9 Kaj si pa želiš za Novo leto?
— Za Novo leto si želim gramofon, ki ga bom seveda tudi dobila. Da. da, sem razvajena.
KATEDRA mariborskih študentov 26. decembra 1962 ŠTEVILKA 7 LETNIK III.
Izdaja odbor ZSJ Glavni in odgovorni urednik:
VLADO GOLOB
• Zapisi: I. VAJGL
9 Kultura: M. PRASNICKI
• Film: V. ŠTUKELJ
A KOŠAK
• Šport: 1». KANCLER
• Dekleta: B. MAISTER
• Humor: S. GRASSELLI 9 Srednješolci: F. RUDOLF
Tehnični urednik: PETER KANCI,ER
KAKO
študirani?
;■ V;-- ■
авааааввввааввааввававаааааајаагааааагааааааиаакжддагаа
тааввввиввввввввввввавввавввр; i аввввввввввввввввввввг
pravega splavarja. Poprosil sem ga, da mi nekaj pove o tistih časih
»Ja, pob. to so bli ,cajti\« se je razživel.
»Hecno je blo. pa včasih tudi hudičevo trdo.*
Prosil sem ga, naj mi pove nekaj o tem, kako so splave delali Imeli so dve vrsti splavov, navadne in pa tako imenovane »šajke«. Na navadnih splavih so prevažali samo les, na čajkah pa. ki so se razlikovale od splavov potem, da so imele prajene stranice pa tudi sadje, prod in druge stvari.
»Pa koliko lesa je šlo samo za en tak spluv Tri kubike štiricolskih štukov Osem delavcev in en mojster so ga v enem dnevu skup naredil .*
Zanimalo me je. kje so splave delali
»Ja, od Libelič (pri Dravogradu) pa vse dol do Maribora. Ta boljše .flose' so pa v Vuzenici delali So bil) najbolj trdni od vseh.*
»Povejte še kaj o samem življenju na splavih.'«
»Podnevi so vozili, zvečer so pa pristali in prebili noč na bregu In tako iz dneva v dan. Med znana pristanišča spada tudi mariborski ,Lent‘ ali Pristan. Se sedaj ima ime od tistih časov. Znane so tudi Ruše. Potem je pa flosarstvo usihalo, ko so zgradili progo na Koroško. Vedno manj splavov in šajk so delali. Se ni več splačalo.«
Stari se je zamislil, jaz pa tudi. Kako jim je kaj bilo pri duši, ko si videl, da gre splavarjenje h koncul Pomagati si niso mogli. Vendar Koroška proga ni do kraja zatrla »Ilesarstva* na Dravi. Tudi prva hidro-centrala ga ni. Graditelji Fale so namreč mislili na »flosarje« in so uredili poseben sistem zapornic, da so splavi še vedno lahko vozili skozi Zadnji udarec splavom je zadala hidroelektrarna Mariborski otok. Z njo se je končalo obdobje splavarstva.
Poslovil sem se od starega splavarja Smilil se mi je. Star je in
sam Kdo se še zdaj zanima za »flo-sarje*! Samo tu pa tam kak etnolog, ki zbira podatke za kakšno muzejsko zbirko.
Zanimalo me je, če se je še kje ohranil spomin na splavarje in sem se obrnil na žensko, ki je včasih stregla v gostilni, kjer so se splavarji ustavljali.
»Seveda se jih še spominjam.« mi je dejala
»To so bili veseli janlje. Včasih so ves dan bili mokri, potem pa so vso noč pili in plesali. In kako lepe pesmi so peli.*
(Ob tem sem se spomnil znane pesmi »Splavarska*.)
Vprašal sem jo, kaj je po njenem mnenju povzročilo propad splavar- "■ j en ja
•Ja. nekaj zaradi zgraditve železnice (Maribor—Dravograd) in pa elektrarne Pa splačalo se ni več. Potem je prišla vojna. Kdo bo v vojni splavaril!*
Zahvalil sem se za odgovore In odšel. Mimogrede sem še povprašal nekega šolarja, če je kaj čul, da so včasih po Dravi vozili splavi Ta fant ni še nikoli slišal za dravske splavarje. Je pač tako. on živi v duhu časa, ki hlasta za vedno novimi in novimi dogodki. Kaj njega briga, če so pred petdesetimi leti vozili »flosi• po Dravi. Kaj njega briga, če jih sedaj ni več.
Počasi sem šel po bregu Drave in premišljeval. O splavih, o splavarjih, o tihih večerih, ko so splavarji utrujeni sedeli ob ognju, premišljeval sem o neusmiljenosti mehanizacije, ki na svoji poti uničuje staro. Ukrotila je Dravo, zgradila želez niče in prinesla veliko dobrega človeku. Ljudje, ki so splavarili, so se preusmerili v lesno industrijo Danes ne plovejo več pod mariborskim mostom. Nič več ni slišati njihovih pesmi. Samo tu pa tam je še kak starec — splavar, ki ga je življenje prehitelo. Samo on še včasih obuja spomine o flosarstvu4 in v njegovem pripovedovanju je kapljica grenkobe.	Darko Pašek
9 »Hecno je blo. včasih pa tudi hudičevo trdo«.
risoče tet že teče Drava. Iz Avstrije skozi Podjuno zavija neukročena v dolino med Pohorjem in Kozjakom. Tu pa jo nenadoma ustavi sedem jezov. Sedem hidroelektrarn, delo človeških rok, ki so ustavile moč reke. Z graditvijo elektrarne se je tudi končalo obdobje dravskega splavarstva.
Dravska dolina med Dravogradom in Mariborom je bila do druge sve-
tovne vojne eden naših največjih izvoznikov lesa. Vse ogromne količine tega lesa so spravljali izključno na splavih, ki so vozili daleč dol v Srbijo in često tudi vse do Črnega morja. Zdaj ne vozijo več. Vsa pristanišča je zalila voda. Stari splavarji so odšli, le tu pa tam se še kak star očanec ob kozarčku vina spominja na čase. ko je spravljal les na »flosih* po valovih Drave.
Imel sem srečo, da sem zvedel za
RAŠfiNJ ŠESTIM MARIBORSKIM ŠTUDENTOM ★ 60 VPRAŠANJ ŠESTIM MARIBORSKIM ŠTUDENTOM ★ 60 VPRAŠA
• ŽELELA SEM ŠTIPENDIJO ZA ZEMLJEPIS ...«
ZORA STUPAN JE ŠTUDENTKA II. LETNIKA VIŠJE PRAVNE SOLE IN JE LETOS DOPOLNILA DVAJSET LET.
NA SOLI JE PREDSEDNIK SOCIALNO EKONOMSKE KOMISIJE PRI ZDRUŽENJU ZVEZE ŠTUDENTOV.
• Kako to, da si se odločila za študij prava?
— Želela sem sl štipendijo za zemljepis, vendar je nisem dobila. Vpisala sem se na VPS. Sedaj, ko sem spoznala svoj študij, ne bi zamenjala z nobenim drugim, nlt-i z zemljepisom.
• Kaj ti je tako zelo všeč?
— Pomagati človeku. Tudi s tem, da ga obsodiš, pomagaš njemu in drugim. Upam pa, da bodo smrtno obsodbo odpravili. Rada bi namreč postala civilni sodnik.
9 Koliko izpitov še imaš In kakšna je povprečna ocena?
— Sedaj imam devet izpitov in — zanimivo — povprečna ocena je tudi devet.
S Ali mi lahko poveš, kaj je tvoj konjiček?
— Glasba. Pravzaprav klasična glasba. Hočem nekaj doseči in ker menim, da v glasbi kljub temu, da sem se mnogo let učila violino, ne bi uspela, to je sedaj samo še moj konjiček. Lahko pa tudi povem, da je saksofon moj najljubši instrument in ga najraje poslušam.
9 Kam uvrščaš jazz glasbo?
— Glasbo razdeljujem na resno in zabavno. Jazz je tudi umetnost, toda ker je to nova naraščajoča umetnost in je ne moremo primerjati ne z resno ali zabavno, ji dajem novo mesto.
9 Kakšno mnenje imaš o operi?
— Opera Izgublja na pomenu (še posebno v Mariboru),
tako da sem z dramo bolj zadovoljna.
9 Kaj pa meniš o gledališkem repertoarju?
— Zelo rada bi gledala kakšna dela iz modernejšega repertoarja, ne pa ta, ki so sedaj pravzaprav zastarela. Vendar menim, da bi modernejši repertoar delal našemu gledališču preglavice.
9 Kaj pa meniš o kulturnem življenju v Mariboru nasploh?
— Mrtvilo. Želim si mnogo, mnogo več koncertov resne glasbe, tudi jazza. Oblika naj ne bo toliko važna, žal pa se mladina premalo zanima za kulturo. Zakaj, ne vem.
9 Ali je film umetnost?
— Je.
9 Kaj si želiš v novem letu?
— Ker nadaljujem študij na drugi stopnji, bi rada diplomirala v letu 1963. Verjamem, da bom.
MOJ DAN
\
9 »MALO ME JE STRAH ...«
MILICA REBERNIK, ŠTUDENTKA III. LETNIKA
vss.
9 Ali mnogokrat misliš na službo, ki jo boš opravljala ko boš diplomirala?
— Da. Malo me skrbi, ko pomislim na to, da bom po diplomi morala začeti delati samostojno in ode orno delo. V kraju, odkoder dobivam štipendijo, bom verjetno celo sama, zato bo moja odgovornost toliko večja.
'v 9 Ali se na šoli moralno
SOBESEDNIK LUKA SU-SAC, ŠTUDENT II LETNIKA PEDAGOŠKE AKADEMIJE, ODDELEK TEHNIČNEGA POUKA — FIZIKA.
NASLOV NAJINEGA RAZGOVORA MU NI UGAJAL. DA JE PREVEC OSEBEN, JE MENIL, VENDAR JE KONČNO PRISTAL, DA MI ODGOVORI NA »PORCIJO«, KI SEM MU JO PRIPRAVIL.
9 Na kaj pomisliš zjutraj, ko so zbudiš?
— Ce mi sije sonce v oči, pomislim, da bi bilo najugodneje, ko bi bil mrk.
9 Ali skočiš iz postelje takoj, ali poležavaš še kako minuto in si misliš, kako prijetno bi bilo, ko bi ti ne bilo treba vstati?
pripravljate na dolžnosti, ki vas čakajo kot bodoče zdravstvena delavce?
— Ves naš pouk je pravzaprav prežet z naukom, da je naš bodoči poklic težak in odgovoren, saj imamo opraviti s človekom, ki je bolan in potrebuje od nas pomoči.
9 Ali nameravaš nadaljevati študij?
— Ne. (Ko sem jo povprašal po razlogih, je rahlo zardela.) Iz več razlogov, najvažnejša sta dva: ker prejemam štipendijo in ker se bom poročila.
9 Ali je tudi tvoj bodoči soprog stomatolog?
— Ni.
9 Kakšen vpliv ima po tvojem mnenju na zakonsko življenje to, da sta mož in žena zaposlena v isti stroki?
— Lahko je koristno, ker se lahko o marsičem posvetujeta. Vendar sem mnenja, da ima človek po službi raje prosti čas. v katerem se posveča družini in skratka privatnemu življenju, službo pa pusti
— Nikoli ne skačem iz postelje. Ce se zbudim, poležavam po navadi še kako uro
9 Ali čez dan počneš stvari, ki si si jih zamislil zjutraj?
— Imam beležnico, kamor si vsak dan zapišem stvari, ki jih moram opraviti. Ljubim sistematičnost, seveda mi mnogokrat ne uspe realizacija načrta. Zdi se mi, da pri današnjem tempu življenja planiranje sploh ni več mogoče, vsaj natančno ne.
9 Raje pešačiš ali se voziš z avtobusom?
— Stanujem v internatu v Strossmayerjevi ulici in zaradi tega avtobus niti ne pride v poštev. Ce pa bi stanoval Izven mesta, bi pustil ob strani romantiko in se peljal z avtobusom.
ob strani.
9 Kakšen bo torej koncept tvojega dneva, ko boš redno zaposlena?
— Sest ur službe, nato dom in družina.
9 Za koliko procentov pade po tvojem mnenju študentovo sposobnost za učenje, če ga boli zob?
— Popolnoma. Ce mora študirati, in se poskuša skoncentrirati, pade za okrog deset procentov. Zadnje dni pred izpitom pa tudi do 30 procentov. Se moj nasvet — če vas boli zob in morate študirati, pijte turško kavo. ki ste vanjo stisnili limonin sok. Seveda pomagajo tudi tablete proti bolečinam.
9 Kakšno je tvoje mnenje o možnostih zaposlitve diplomantov VSS?
— Stomatologov je v Mariboru trenutno še premalo. Postavlja pa se vprašanje premajhnega števila ambulant, zlasti na terenu.
9 Kaj pričakuješ od silvestrovanja?
9 Na kaj pomisliš, ko srečaš lepo dekle?
— Kritično jo ocenim. Nato pa pomislim, kaj bi bilo ...
9 Kakšne vrste filmov gledaš najraje?
— Psihološke, dobre kriminalke in glasbene. V letošnjem letu so mi najbolj ugajali filmi |2ivim za tebe« in »Tisoč oči doktorja Mabusa«.
9 Ali si pri hrani izbirčen?
— Na žalost sem, toda finančno stanje mi ne dopušča, da bi jedel tisto, kar si želim.
9 Ali obstaja formula, po kateri se osvajajo dekleta?
— Ne. Dandanes je najbolje, če si odločen; tisti, ki okleva, ne uspe!
9 Kdaj hodiš spat?
— Ce študiram, ob 24. url, včasih celo ob drugi uri zju-
— Na silvestrovanju napravim kratko bilanco preteklega leta. Zame je bilo letošnje kar uspešno, za vnaprej pa si želim čimprej diplomirati. Silvestrovala bom kar doma.
Mesto,
kjer
študiram
MILOSLAV MAKSIC,
slušatelj ii. letnika
VAS — SADJARSKO VINOGRADNIŠKI ODSEK. DOMA IZ SUMADIJE.
9 Cesa pogrešaš v Mariboru?
— Dobro stanovanje.
9 Kje bi silvestroval, če ti denar ne bi bil problem?
— Nekje v kavarni. To bi mi bilo prvič, da bi lahko praznoval Novo leto v kavarni.
9 V katerem mariborskem predelu bi najraje stanoval?
— V blokih, v bližini Trga revolucije.
MOJ BODOČI POKLIC
Pomagati človeku
9 »NAJPREJ JO KRITIČNO OCENIM, NATO ...«
traj. Sicer pa hodim spat zgodaj, okoli devetih.
9 Kakšno mnenje imaš o mariborskem nočnem življenju?
— Nočnega življenja v pravem smislu te besede (bar, kavarne ...) ne poznam.
9 Kakšno mariborsko športno društvo te je pritegnilo?
— Veslaški klub Branik.
9 Kje je po tvojem v Mariboru najboljša hrana?
— Odkar sem v Mariboru, sem se hranil pri Rdečem križu, Abonentu in v internatu SKS. Najboljše je bilo v Rdečem križu, zaradi »repete«.
9 Kaj si želiš ^ novem letu? — Da pravočasno diplomiram.
»Moja želja — diploma«
»Letošnji sneg nas je s svojim zgodnjim ^ prihodom presenetil.«! Ta stavek - včasih kot e gole ugotovitev, drugič kot opravičilo - smo v zadnjem času že nekajkrat slišali in brali. Res je tako! Letošnji sneg je presenetil vse, mnoge neprijetno, druge pa zopet pri-® jefno. Med temi zadnjimi smo smučarji in • sploh vsi prijatelji belega športa.
Naše Pohorje ima prekrasna smučišča, primerna za vsako smučarsko znanje. Ima tudi (skoraj) Vse zimsko-športne objekte, za katerimi smo toliko vzdihovali oziroma še .vzdihujejo naši tekmovalci, funkcionarji in trenerji, zlasti kadar hočejo opravičiti slabe uspehe na tekmovanjih v tujini. Letos je na Pohorju tudi dovolj snega. Kljub temu pa na Po-herju ni toliko smučarjev, kot bi jih Jahko bilo in kot bi jih pravzaprav moralo biti. Ali je temu vzrok slaba propaganda? Ali je vzrok morda v dosedanjih slabih »snežnih letinah«, ko se za tistih borih nekaj dni smuke ni splačalo kupovati drage opreme? Če je tako, potem bo v bodoče, seveda, če bo Je dovolj snega, na Pohorju vedno več smučarjev. In ne bo dolgo, ko bomo Mariborčani stopili na sam vrh slovenskega in jugoslovanskega smučanja, čeprav tudi danes nismo daleč pod njim. Takrat bo treba misliti (ali res šele takrat?) na nova smučišča, na Širšo pot v dolino, na nove vlečnice sedežnice. Saj je včasih že sedaj »a Pohorju tesno jn je pri sedežnici treba čakati v dolgi vrsti.
• ALI BO TAKRAT
• NA POHORJU TUDI
• VEC SMUČARJEV-
potrebujemo samo pri smučanju (smuči, vezi, palice in smučarski čevlji) ter opremo; ki jo lahko uporabimo tudi drugod (smučarska obleka). Prvi del opreme dobimo lahko pri nas v glavnem samo v specializirani prodajalni Slovenija-šport. To mimogrede povedano — ni ravno najbolje. Saj vemo; kjer ni konkurence, sta tudi izbira in kvaliteta slabši.
Najcenejše smuči — »Bloke« tovarne Elan — za odraslega človeka veljajo blizu 11 tisoč dinarjev. Cene smuči, pa tudi njihova kvaliteta, nato postopoma rastejo vse do nekako 50 tisoč dinarjev. Torej imamo izbire tudi za dokaj izbirčnega (sem študenta ne bi smeli šteti) smučarja dovolj Ponavadi pa »dilc« rado kaj kmalu zmanjka. Povedati moramo še to, da sn bili predvsem naši prodajalci smučarske opreme letos med tistimi, ki jih je sneg našel nepripravljene. Vendar je trenutno smuči dovolj, tudi tistih najcenejših, katerih sicer najprej zmanjka.
Pri nas je ponavadi naprodaj samo ena vrsta vezi za smuči, in to ne vedno Ista. Cena vezi se suče okoli štiri tisoč dinarjev. Varnoslnih vezi, tako imenovanega »markerja«, pri nas še ne proizvajamo Tujli prodajamo jih le redko. Ni treba posebej poudarjati, da
/A
• študentov? mor-
• DA. PRAVZAPRAV
• BI PRIČAKOVALI,
• DA BODO STUDENT-
• JE TVORILI MED
• SMUČARJI VEČINO.
• PA NI TAKO. ZA-
• KAJ? TEŽKO JE NA
• TO ODGOVORITI
• V ENEM STAVKU.
• POSKUSIMO TOREJ
• RAZČLENITI POLO-
• 2AJ VSAJ DELNO V
• NASLEDNJIH VRSTI-
• CAHI
Poglejmo najprej, kako je s smučarsko opremo, saj je poleg snega dobra oprema nujno potrebna za smučanje. Razdelili bi jo nekako v opremo, ki jo
so take vezi najbolj primerne. Prihranijo nam lahko mnogo bolečin in izdatkov za zdravljenje. Te vezi — pa četudi nobenih drugih — bi lahko izdelovali tudi pri nas, saj ni to prav nič težko. Za vzgled nam lahko služijo Poljaki, ki so odlično (verjetno brez licence) posneli nemški »Marker« in ga prodajajo po kar dostopni ceni.
V naši športni trgovini lahko kupimo dvoje vrst palic, leskove za 1400 in aluminijaste za 3500 dinarjev. Lastnosti prvih so znane, saj so jih na Blokah uporabljali že pred nekaj stoletji. Niso sicer lepe ln lahke, so pa mečne ln trpežne ter primerne za večino normalnih (povprečnih) smučarjev. Aluminijaste palice so na daleč podobne pravim »jeklenkam«, imajo pa to slabo lastnost, da se vse prerade krivijo, pokajo in celo lomijo.
Specialni smučarski čevlji — »pan-cerji* veljajo okoli 15 tisoč dinarjev in so prav kvalitetni, zlasti čevlji iz tovarne Alpina. Drugih smučarskih čevljev, takšnih (za polovico cenejših) za povprečnejše smučarje ni lahko dobiti. Seveda je res, da je najboljše smučanje v »pancerjih« in da je za smučarja, tudi najmlajšega, že skoraj sramota, če je brez njih. Vendar bi bilo treba misliti tudi na povprečnejše in manj premožne smučarje.
• DRUGI DEL SMU-
• CARSKE OPREME;
• OBLEKO. JE MOČ
• KUPITI TUDI ORU-
• GOD, NE SAMO V
• ŠPORTNI TRGOVINI.
• NAJMODERNEJŠE —
• PA TUDI NAJBOLJ-
• SE — SO SEDAJ »LA-
• STEKS« SMUČARSKE
• HLAČE. DOBIMO JIH
• TUDI PRI NAS ZA
• OKOLI DEVET TISOČ
• DINARJEV. TISTE-
• MU, KI JE BREZ
• SMUČARSKIH I1LAČ,
• PA BI SE VENDAR-
• LE RAD SMUČAL,
• NAJ POVEMO, DA SE
• LAHKO BREZ SRA-
• MU PRAV DOBRO
• SMUČA TUDI Z V
• ČEVLJE POTISNJE-
• NIMI »КЛVBOJKA-
• Ml«, SAJ NE BO NITI
• PRVI NITI EDINI S
• TAKSNO OPREMO.
Poleg smučarskih hlač potrebujemo
pri smučanju še pulover, rokavice, smučarsko čepico ter vetrovko ali bundo Vse to je moč skoraj vedno, včasih po bolj, drugič po manj dostopnih cenah kupiti v naših trgovinah.
Posamezni kosi opreme res niso pretirano dragi In jih skoro vsakdo — seveda ne študent — zlahka kupi. če svojo smučarsko opremo le Izpopolnjuje ali pa dopolnjuje Če pa nabavlja celotno opremo, mora zanje odšteti šestdeset tisočakov, s tem da ta oprema še zdaleč ni prvovrstna, ampak komaj povprečna Se mnogo večje preglavice bo delala nabava nove smučarske opreme študentu, saj za časa študija šestdesetih tisočakov ne bo mogel sam zbrati Pozneje, ko bo študij končal, pa se mu bo najbrž zdelo la je za smučanje že prestar Kako naj torej študent pride do smučarske opreme? Morda bo zanj bolje takrat, ko bo telesna kultura prodrla tud) na višje
in visoke šole in si bo mogoče smučarsko opremo izposojati.
Razen tega študent ni gospodar svojega časa. Prostega časa ki bi ga posvetil športu, kulturi, zabavi in podobno, skoraj nima. Tudi če ima smučarsko opremo, si le s težavo utrga čas za smučanje, ne da bi zanemaril študij Dunašnji način in tempo študija zahtevata celega človeka Zatorej ni prav nič čudno, čeprav bi morda kdo nepoučen sodil drugače, da je med našimi vrhunskimi tekmovalci in tekmovalci sploh, vedno manj študentov. Prav tako kot študij, zahteva tudi vrhunski šport celega človeka Talent, drznost In borbenost danes ne zadostujejo več za doseganje uspehov. Ostati zvest dvema gospodarjema uspe le malokdo.
• BELI ŠPORT, UPA-
• MO VSAJ LAHKO,
• BO OSTAL ZA STU-
• DENTE VSAJ RAZ-
• VEDRILO IN REKRE-
• ACIJSK1 ŠPORT TO
• PA JE TUDI BISTVO
• IN NAMEN ŠPORTA.
Tudi letos, kakor že dve leti zapored. bodo lahko mariborski študentje za minimalen prispevek preživeli prijeten teden na snegu. Mariborska študentska organizacija namreč prireja vsakoletne smučarske tečaje. Do sedaj sta bila dva tečaja na Ribniški koči na Pohorju. Letos bo smučarski tečaj za spremembo na Jahorinl. Zato želimo vsem študentom-smučarjem:
• NA SVIDENJE
•V CIM VEČJEM
• ŠTEVILU NA
I J A H O R I N I I
M LOGAR
Miki — atraa t — ff*4 lakasta* — katedra — atraa « — grad |afeorla* — katedra — atraa t — grad |ah*tlo* — katedra — at«** 4 — pred lahoriaa — kat**« — slraa 4 — pred
v
sa pota peljejo v Maribor, kadar se bliža Novo leto. Veliko je Mariborčanov, ki Študirajo v Ljublja-
ni in se vračajo ob praznikili domov.
Junaki ceste, avtostoparji, mahajo ure in ure šoferjem avtomobilov pod nos. Z ogromno zalogo pričakovanja se odpeljejo s trolejbusom na Ježico. Dolga vrsta jih je že pred njimi .., Vsi čakajo in upajo._
»Oh, kakšno srečo sem imela!« sl misli čedno dekle iz Mladinske ulice, ki sc že po desetih minutah čakanja pelje domov.
»Prekleto, vsaj ta bi lahko ustavil!« si želi fant, ki stanuje na Glavnem trgu. V rokah živčno stiska poslednjo ciga--reto.
Srečneži, ki Še imajo objave, čakajo v dolgih repih pred kolodvorsko blagajno. In ko zaslišijo glas iz zvočnika: »Vlak v smeri proti Zidanem mostu, Celju ... Mariboru, odhaja ...« stečejo čez peron, da še zadnji hip ujamejo vlak, ki jih bo odpeljal domov.
Avtobusna zveza z Mariborom je ugodna .— in draga študentje, ki so izstopili iz trolejbusa pred ljubljanskim kolodvorom, spotoma iščejo zadnji tisočak, da si bodo plačali vožnjo.
»Eno do Maribora ... Marl-
voletnih počitnic njihova prtljaga ne vsebuje zvezkov, skript in knjig; v njihovih potovalnih torbah najdemo le tuje in domače gramofonske plošče, darila in mnogo drugih drobnih reči.
Vse prepočasi vozi vlak, av-
VOZI ME
• i •
bor, prosim . •.« »Celje, prosim!« Glej ga, tudi ta namerava v Maribor. V gneči si sprevodnik ne zapomni vsakega obraza. Nekoliko drznosti j« treba. Uspel je.
Pogoji, izpiti, semestri, leta
— vse je ta čas pozabljeno. Samo ena misel jih vznemirja.
— čimprej domov. V času no-
iobus ima mnogo preveč postaj ... avtostoparjem se zdi sleherna minuta dragocena.
Prijetna občutja se razlivajo v njihovi notranjosti. Sreča in veselje jim sije iz oči. Ko se bližajo Mariboru, postanejo njihove kretnje še bolj razigrane — samo nekaj trenutkov, pa bodo doma.
Vsakdo med njimi se zave« da, da je prijetno silvestrovati v domačem kraju; tako dob) praznovanje Novega leta še poseben čar: svoje najboljše želje, svoje najlepše misli si lahko izpovejo v krogu starih prijateljev, v družbi ljudi, • katerimi so preživljali najvee časa ... vse dokler jih nise ločile želje, ki jim niso mogli zadostiti v domačem kraju.
Toda vsako potovanje im* konec. Tudi iz Ljubljane — Id traja včasih celo pol dneva —« se bliža h kraju. Na kolodvo« ru, na avtobusnem postajali« šču, ali kjerkoli na marlbor* skih ulicah vidiš hiteti Ijuln Ijanskega študenta proti do« mu. In vsa utrujenost stf umakne sladkemu občutku do« mačnosti, ki se ne da z niče« mer nadomestiti ...
Občutek, da mora nehati — in da bo tokrat tudi uspel — mu je napolnil notranjost. Prižgal si je ci-Oareto in se zleknil na stol blizu okna.
»Začenjam se prezirati in sovražiti,« *» je neprestano ponavljal. Vsa moč, W bi jo bil moral osredotočiti na deja-nJe samo, se mu je razplamtevala v Preklinjanju in rohnenju nad samim seboj.
»Pomiriti se moram, saj vem, kakor dva tira sva, ki se ne moreta nikoli združiti, ker vodi vsak v svojo smer.*
Ta misel mu je nekoliko ohrabrila zavest.
Zunaj je pričelo rositi. Toda nebo nad Pohorjem je bilo jasno, kar je pomenilo, da ne bo dolgo deževalo.
Spet se je zbudila prastara želja v njem: videti jo in jo objeti. Samo objeti •n nato izginiti, izginiti za vselej.
Hitro je vstal, oblekel površnik in skorajda stekel po ulici. Dež mu je rosil na lice. Na cesti se mu je vnovič, le še bolj boleče in grenko zajedel v za-
POČITEK
vest stari sklep, da je ne bo nikoli več obiskal. Ublažil je korak. Naposled se je čisto ustavil in počasi odtaval nazaj proti domu. Dež je ponehaval.
»Samo leto dni bi bila počakala. Ko bi končal študij, bi se vzela. Pa bi bilo vse v redu.* Z roko si je obrisa! mokroto z lica.
Izza oblakov je počasi prilezel prvi krajec.
Posadil se je nazaj v naslanjač in zapel oči. Potem se je spomnil njene slike, ki jo je bil skril v predalnik.
»Ne, nočem je videti, nočem!* je zavpil. Besede so mu bobnele kakor hudourni k po ušesih. Nato je hitro vstal in izvlekel iz predala njeno sliko. Nič se ni spremenilo. Dolgi lasje, na desni počesani do polovice lica in tiste rjave oči...
Spomnil se je večera, ko mu je povedala, da je noseča.
»Noseča sem...« je rekla tiho. Nato sta ves večer molčala. Moral bi ji bil reči blago, toplo besedo. Moral bi jo bil objeti, poljubiti. Moral bi se bil razveseliti. On pa jo je samo mrzlo pogledal. Premrzlo, da bi jo lahko ogrel. In pre-
den je odšel, je vprašal: »S kom?*
Cez štiri mesece se je poročila z nekim študentom, ki je bil tik pred diplomo. To je bilo pred dvema letoma.
»Moral bi bil drugače ravnati z njo. Toda kako? Komaj sem se preživljal s tistimi dinarji, ki sem jih prejemal od doma; kako bi naj skrbel za o trpka. Bil sem ves potlačen od študija in izpitov.* Boleča otožnost mu je zalila srce. Spet se ga je polotil občutek krivde.
1C
JL
_j[
Od česa živiš, Milan? Od pisanja.
Kaj pa pišeš?
Pišem pisma domov, da denar.
»Hotela je spravo, jaz pa sem molčal; užaljen in ranjen, ko sem prebral tisti nesmiselni stavek v pismu, da mi pomenijo mesečina, zvezde in kdo ve kaj še, več kakor vsa njena ljubezen z otrokom vred.* Vstal je, stopil k oknu in ga na stežaj odprl. Sveži zrak je sunkoma planil v mračno, zadušljivo sobo.
»Naposled mi je le uspelo, da sem jo pričel pozabljati, počasi in mukoma. In ko sem že skoraj pozabil, me je povabi-
ДОСЈЛКК-
la k sebi.. .* Pred oči mu je stopilo tisto srečanje: eno izmed najbolj klavrnih v njegovem življenju. Pogovarjala sta se, pri tem pa sta se oba strahotno
naprezala, da se ne bi dotaknila sporni« nov.
Dež je povsem ponehal. Prižgal si jd drugo cigareto. In soba se je že čiste ohladila.
Pozneje sta se še večkrat sestala. Pri« hajala je celo k njemu. Sčasoma so od ta srečanja vedno bolj vznemirjala. .Ob« čutek krivde ga je pričet zasledovati in niti za trenutek mu ni mogel več uiti. Poleg tega ni in ni mogel razumeti, к<и ko je lahko ona sprejela takšen ponižu* joč odnos. Polagoma se je zagrizel vanj prezir do samega sebe, ki se je nato hC* tro razraščal in naenkrat dobil novo. presenetljivo podobo — zasovražil ji samega sebe.
Tega se je povsem jasno zavedel šele nocoj, saj mu je ta večer prvič v teh mesecih ostalo v duši samo sovraštvo do sebe.
Ugasnil je cigareto in legel. Stari strah pred duševnim bojem, ki ga bo moral morebiti bojevati znova, mu je spet presunil notranjost in preden jo utonil v nemimi sen, je še pomislil, ka-fco nerazločljiva in zabrisana je meje med ljubeznijo in vsem ostalim življem njem..,
Ivan Hergd
CHARLES BAUDELAIRE
mi pošljejo
Peler Lešnik: TRUDNA LETA
Kandidat, povejte mi, kaj je to prevara?
Prevara je na primer to, če mo sedaj vržete.
Kako to?
Tako. prevaro vrši tista oseba, ki zlorablja tuje neznanje in mu s tem škoduje
TUJEC
— Kaj najbolj ljubiš, povej, čudni človek? Očeta, mater, sestro ali brata?
— Nimam niti očeta, niti matere, niti sestre, niti brata.
— Prijatelje?
— Beseda, ki ste jo izgovorili, mi je ostala neznana prav do tega dneva.
— Domovino?
— Ne vem, kje je moja domovina.
— Lepoto?
— Ljubil bi jo prostovoljno, božansko in nesmrtno.
— Zlato?
— Sovražim ga, kot vi sovražite boga.
— Ah, kaj torej ljubiš, nenavadni tujec?
— Ljubim oblake... oblake, ki potujejo ... tam, tam ... tiste čudovite oblake!
OPIJAJTE SE
Treba je biti vedno pijan. Vse je v tem; samo to je vprašanje. Ne občutiti strahotne teže časa, ki vam seda na ramena in vas pritiska k zemlji. Treba se je opijaniti do kraja. Toda s čim? Z vinom, s pesmijo ali 8 krepostjo4- kakorkoli že izberete. Samo opijte se:
In če se kdaj prebudite pod stopniščem neznane palače, v zeleni travi jarka, v otožni samoti vaše izbe, s pojemajočo ali izginulo pijanostjo, vprašajte veter, val, zvezdo, ptico, uro na zvoniku, vse kar ječi, vse kar teče, vse kar beži, vse kar poje, vse kar govori, vprašajte koliko je ura; in veter, val, zvezda, ptiea, ura na zvoniku vam bodo povedali: »Cas je, da se opijete! Da ne boste trudni sužnji časa, opijte se; opijajte se brez prestanka! Z vinom, s pesmijo ali s krepostjo, kakorkoli že izberete.«
»Kdo ve, kam je odšla?* je rekel in nameril očem počitek po branju.
Sedla je na posteljo.'
»Tako sem si jo želela,* je rekla. »Ne oem, čemu sem jo tako želela. Hrepenela sem po tej ubogi mački. Ni šala. če si mačka pa moraš biti na dežju.*
George je spet bral.
Odšla je na drugo stran, vzela zrcalo z mizice in se ogledovala. Opazovala je svoj profil, sprva eno, potem drugo stran obraza. Zatem je opazovala tilnik in orat.
»Misliš, da bi bilo pametno, če bi nosila dolge lase?* je vprašala, opazujoč svoj profil.
George jo je pogledal in videl tilnik, kajti ostrižena je bila kakor fant.
»Lasje mi ugajajo, kakršni so.*
»Tega sem sita,* je rekla, »dovolj mi je fantovskega videza.*
George se je prevalil v postelji. Odkar je pričela govoriti, ni odmaknil pogleda.
»Hudo prikupna ti videti,* je rekel.
Odložila je ogledalce na mizico, stopila k oknu in pogledala skozenj. Zunaj se je mra-čilo.
»Lase bi rada zadaj krepko in gladko počesala in napravila velik vozel, tako da ga bom čutila,* je rekla. »In rnač- . ko bi imela rada, tako da bi mi sedela o naročju pa predla, če bi jo pogladila.*
»Ол,« je rekel George s postelje.
ttn jedla bi rada pri mizi z lastnim srebrom in vrhu tega bi želela cvetje. In želela bi pomlad pa da bi si česala lase pred zrcalom in želim mačko in nekaj novih oblek.*
»Oh, molči in poišči nekaj, da boš brala,* je rekel George. Spet je bral.
Njegova žena je zrla skozi okno. »Mačko hočem. Zdajle hočem mačko. Če ne morem imeti dolgih las in kakršnekoli zabave, lahko imam vsaj mačko.*
George je ni poslušal. Bral je knjigo. Zena je gledala skozi okno in na trgu so že prižgali luči.
Nekdo je potrkal na vrata.
»Avanti,* je rekel George. Dvignil je pogled.
Med vrati je stalo dekle. K prsim je krepko stiskala veliko progasto mačko.
»Oprostite,* je rekla, »pa-drone mi je rekel, naj tole prinesem signori.*
—ti ii >» .„...ji ii it—
»Po mačko pojdem,* je rekla Američanka.
* Jaz pojdem ponjo,* se je ponudil soprog.
»./Ve, jaz pojdem. Uboga mačka poskuša ostati suha pod mizo.*
Mož se je znotia posvetil branju. Ležal je na koncu postelje, oprt na dve blazini
»Varuj se, da ne boš mokra,* je rekel.
Zena je vstala in odšla po stopnicah, hotelski lastnik pa je vstal in se priklonil, ko je šla mimo njegove pisarne. Pult je imel na drugem koncu sobe. Lastnik je bil star in zelo visok. Zenski je bil všeč.
>11 piove,* je rekla.
»Si, si, signora, brutto tempo. Zelo grdo vreme.*
Stal je onkraj pulta na drugem koncu mračne sohe. Ugajal ji je mrtvaško resni način, s kakršnim je sprejemal pritožbe. Prav tako ji je ugajalo
Е(гошМ
Mačka na dežju
njegovo dostojanstvo. Všeč ji je bilo, ker ji je hotel ustreči. Ugajal ji je tudi njegov občutek, da je hotelski lastnik. Ugajal ji je njegov stari, težki obraz pa velike dlani..
Imela ga je rada in odprla je vrata pa pogledala skoznje. Močneje je deževalo. Moški o gumijastem plašču je šel prek praznega trga proti kavarni. Nekje na desni mora biti mačka. Morda bi lahko hodila pod streho. Stala je v veži in tedaj se je za njenim hrbtom odprl dežnik. Bilo- je dekle, ki je skrbelo za njuno sobo
»Ne smele se zmočiti,* se je nasmejala o italijanščini. Razume se, da jo je poslal lastnik hotela.
Dekle je nosilo dežnik, ona pa je hodila po peščeni stezi, dokler ni prišla pod njuno okno. Miza je bila tam, zelena barva se je lesketala o dežju, toda mačka je izginila. Naglo se je razočarala. Dekle jo je pogledalo.
»Ha perduto qualche cosa, signora?*
»Tukaj je bila mačka,* je rekla Američanka.
»Mačka?*
»Si, il gatto.*
»Mačka?* se je nasmejalo dekle. »Mačka v dežju?*
»Da,* je rekla, »pod mizo.* In potem: »Oh, tako sem si jo zaželela. Hotela sem mačko.* Kadar je govorila angleško, je dekle nakremžila obraz.
»Pojdiva, signora,* je rekla. »Vrniva se v hišo. Premočeni boste.*
»Menda bo res tako,* je reklo amerikansko dekle.
Vrnili sta se po peščeni stezi in vstopili skozi vrata. Dekle je postalo zunaj, da bi zaprlo dežnik. Ko je amerikansko dekle šlo mimo pisarne, se je padrone priklonil za pultom. V dekletu je bilo nekaj prav drobceno in zaprto. Padrone je bil razlog, da se počuti kot drobna pa sočasno prav pomembna stvarca. Nenadoma jo je obšel občutek, da je hudo pomembna. Odšla je po stopnicah. Odprla je sobna vrata. George je bral na postelji.
»Si ulovila mačko?* je rekel in odložil knjigo.
»Odšla je.*
Američana sta se naselila o
■	hotelu. Nista se hotela seznaniti z ljudmi, ki sta jih sreca-
;	vala na stopniščih uli v hod-
nikih med sobami. Njuna soba je bila o drugem nadstropju, obrnjena k morja Iz nje je bilo videti tudi park in ooja-I	ški spomenik. *' r a< ku so bile
velike palme in zelene klopi. Ob lepem vremenu je bil v parku vselej slikar s svojim stojalom. Slikarji so ljubili
■	palme in žive hotelske barve. Od daleč so prihajali Italijani,
\	da bi videli vojaški spomenik.
Iz brona je bil in v dežju se je lesketal. Tistega dne je deže-‘	valo. Dež je curljal s palm.
Voda je stala o lužah na pe-!	ščenih stezah. Morje se je raz-
prostiralo o dežju, drsalo po obali, pa se spet vračalo in bližalo kot tenka črta o dežju. Avtomobili so se umaknili s trga pri vojaškem spomeniku. .	Onstran trga, v kavarniški ve-
ži, je stal natakar in strmel na prazni trg.
Pri oknu je stala Američanka in strmela skozenj. Zunaj, tik pod oknom, je vod zeleno mizo — z nje je curljal dež — ;	čepela mačka. Poskušala se je
stisniti, tako da ne bi curljalo ,	nanjo.
Ricardo Gomez:
?« je >čitek
t,< je m jo n po a, če i na
Iran, a se sooj dru-opa-
etno,
« je
pro-
l Ш-
e bi-
rsni
>kla, i oi-
po-
ODO-
eti,€
mi-
>gle-
nra-
pko vraga гас-i bi dla,
poti z ega bi f ase čko
kaj,
*or-
ozi
ijle
em
coli
ač-
ral ko-)ri-
i ta. ge.
K
?li-
>a-
>ri-
DOBRODELNOST
Z e dolgo se nista videla Vincente in Bernardo in zdaj, ko sta se slučajno srečala na ulici de Al-cala v Madridu, sta občutila po prvem iznenadenju iskreno radost, polno spominov na njuno študentsko dobo, za katero sta imela priložnost oba obžalovati še dolgo v življenju. V tistem času sta skupaj prenašala zlo in dobro in nista imela nobenih skrivnosti drug pred drugim. Vincente je bil bogat, slabo se je učil in vedno je bil pod vplivom kake ženske, ki jo je iskreno in neizmerno ljubil, ona pa le toliko, kolikor je zaslužilo njegovo bogastvo in darežljivost. Nasprotno pa je Bernard imel vedno težave s plačevanjem in ni posvečal ženam veliko pozornosti. Bernardo je bil lep mladenič, ostrega pogleda in bujnih las; Vincente pa je bil sanjač, nežnega in plahega držanja.
Vsega tega se je Bernardo spomnil, ko je pet let po tem zlatem času ponudil Vincentu roko.
— Od kdaj pa ti v črnem? — ga je vprašal takoj po pozdravu
— Ne vprašuj, velika 'nesreča . .1
— Mar je tvoj ubogi oče .. .7
— Ne, on je živ in zdrav ... Umrla mi je žena .
Poslednje besede je Vincente izgovoril z drhtečim glasom. Ni dosti manjkalo, pa bi se razjokal
Se vedno je isti, je pomislil Bernardo, vedno isti, brezmejno navdušen, ker ljubi ali ves pobit, ker je ljubezen izgubil.
— Kdaj je umrla? — je vprašal Bernardo, ko mu je izrekel sožalje.
— Pred šestimi meseci... nenadoma ... gripa in pljučnica. V enem tednu ... Bolje, da bi bil umrl jaz ... ostalo mi je le to, da nosim vsak dan cvetje na njen grob.
— Dragi moj, — je reke) Bernardo, hoteč preiti na bolj
vesel pogovor, — greva v kako kavarno, da se pogovoriva Kavarna Tena je v ulici de Alcala in čez nekaj trenutkov sta prijatelja že sedela na njeni terasi, od koder sta lahko opazovala življenje na ulici.
— Ti si poročen? — je vprašal Vincente.
— Nisem. Nisem utegnil. Najprej sem moral poskrbeti za svoj položaj. Zdaj je drugače. Morda se bom oženil nekega dne. Zdaj sem tu, da obiščem stare prijatelje.
— Skoda, da ti ne bom mogel delati družbe Zares nisem razpoložen za .veselje. Tudi ti bi bil tak, če bi izgubil tako žena
Bernardo mu ni odgovoril. Občudoval je njegovo naivnost. Vincente je vedno govoril o ženah kakor otrok. Tokrat ga je to pripeljalo do neke misli, ki se mu je hipoma zazdela koristna za Vincenta in še za neko drugo bitje ki mu je bilo drago: njegovo nečakinjo Lilo, lepo deklico, ki se nikakor ni mogla omožiti, ker ni imela drugega kot njega, a on ji nikakor ni mogel priskrbeti dostojne dote.
— Poslušaj, Vicente, — je rekel, — si že kdaj pomislil, da se znova poročiš?
— Tega ne bom nikoli storil, — je vzkliknil Vincente. — Večno bom žaloval za Flora
Bernardo se je čudil, kako lahko človek tako slabo pozna samega sebe. Z gotovostjo si je upal trditi, da bo Vincentova žalost nekega dne sama splahnela; po nekaj dneh, čim se bo pojavila druga ženska, ki bo znala zamenjati staro il4zijo z novo iluzijo ljubezni.
— Pa vendar bi tl svetoval, da misliš na to. Ti si preveč občutljiv, večna žalost te lahka zlomi. Prehitro boš ostarel in to ni prav. 2e zdaj se vidijo na tvojem obrazu sledovi dolgotrajnega trpljenja.
— Toda kaj naj storim?
— Zahajaj v družbo. Posku-
šaj pozabiti! Poglej, jaz na primer mislim prirediti majhno večerjo za nekaj prijateljev. Pridi še tl... ne bo posebnega veselja, toda pogovarjali se bomo Zabavali se bomo, kakor se bomo znali.
Vincente je razmišljal. Od Florine smrti je živel kakor puščavnik. Morda bi tako tudi nadaljeval, toda Bernardova misel, da bo prezgodaj ostarel, ga je hudo vznemirila. Dasi je sklenil, da bo ostal zvest Flo-rinemu spominu, je čutil, da mu preti velika nevarnost. Ze je izgubljal lase; samo to je še potrebno, da mu dobi lice starčevski videz. Ne. temu se mora izogniti.
— Dobro, — je rekel, — prišel bom, čim me povabiš.
Bernardova nečakinja Li la ni bila posebno lepa, vendar je ugajala. Ustvarjala je videz izredno nežne žene Ni znala biti koketna niti takrat, kadar je Vincente prišel kot gost v hišo. V resnici ji niti ni ugajal in misel, da bi utegnila postati njegova žena, ji ni niti najmanj ugajala. Edino, kar je znala pokazati, je bilo globoko obžalovanje človeka, čigar žalost je dostojna tolažbe.
Vincente je ves večer čutil, da kaže človeka, ki ne sodi v družbo, kjer sta potrebna veselje in dobro razpoloženje. Toda pod vplivom vina se je hitro znebil tega občutka; nekajkrat se je celo nasmehnil.
Bernardo, ki ga je postrani opazoval, je bil zadovoljen “
— Evo, vidiš, — mu je rekel, ko ga je spremil, — zdaj sj videti že povsem drugačen. Nadaljuj tako! Pridi spet k nam .'.. Pridi v nedeljo ..
Vincente je prišel. Zaradi tega je Bernardo celo odložil svoj odhod iz Madrida. Sli so skupaj v zoološki vrt in Vincente je delal videz človeka, ki ni prišel samo zato. da bo
— To bo šlo celo hitreje, nego sem si zamišljal, — je pomislil Bernardo, ki je pri izpeljavi svojega načrta naletel na večje težave pri nečakinji, kakor pri Vincentu.
— Boš videla, ko se iznebi te otožne maske, bo povsem drugačen človek, — ji je govoril. — V ostalem, to njegovo žalovanje ti je lahko dokaz, da bo dober in čuteč mož.
In tako so njegovi razlogi zmagali na obeh straneh. Ko je petnajst dni kasneje vprašal Vincenta, če se res ne kani poročiti, mu je le-ta odvrnil, da si je premislil. Spoznal je, da tako življenje nima smisla. Bolje je dati življenju tisto, kar zahteva, pozabiti na preteklost in misliti na prihodnost. In če bi gospodična Lila hotela ...
— Lila! — je vzkliknil Bernardo. — Mar ti ona ugaja?
— Nobene žene ne bi mogel ljubiti po udarcu, ki me je zadal, — je odvrnil Vincente, —
toda njo ljubim Čutim, da hi samo pri njej mogel najti tolažbe ...
— Nikar ničesar ne govori o tolažbi, — ga je prekinil Bernardo. — Delaj se, kakor da sl se že potolažil. Za ostalo ne skrbi. Jaz bom kot tvoj najboljši prijatelj na tvoji strani,
Nedolgo zatem sta se Lila in Vincente poročila. Lila je bila zadovoljna, ker je Vincente predstavljal ugodno partijo. Vincente je bil ponosen, V negovih očeh je bila tudi mnogo lepša in bolj inteligentna, kakor v resnici. Zdelo se mu je celo, da jo mnogi radovedno gledajo in to mu je vzbujalo ljubosumje. Večkrat se je na ulici ustavil in ji očital, kadar se mu je zazdelo, da je tudi ona koga bolj pazljivo pogledala. Toda ona ga je znala pomiriti z blagimi besedami, čuteč da povsem gospodari temu velikemu otroku.
videti brezskrben, marveč da
dvori gospodični Lili.
# Najboljša italijanska vina so Asti, Chianti In Agatha
# Christie
# Napoleon je umrl na rokah sv. Helene ali
# Kritika francoskega srednješolskega sistema
Oslovski
Peter
Lešnik;
ZASLU2EN
POKOJ
(solarizacija)
Pred nedavnim je v Franciji izšla Jcnjiga nekega francoskega profesorja z naslovom Oslovski sejem. Čeprav so jo izdali z namenom, da postane lahko letno Stivo, je s 600.000 izvodov postala najbolj brana knjiga v Franciji. V Oslovskem sejmu je avtor knjige izbral najbolj nenavadne odgovore učencev francoskih srednjih šol. Objavljamo nekaj odgovorov:
Kralj je sin svojega očeta, predsednik republike pa ni.
Društvo narodov je bilo ustanovljeno med 1920. in 1937. letom in je bilo sestavljeno od predstavnikov raznih narodov, ki so pripravljali vojno.
Hitler se je združil z Italijo, katere prebivalstvo je bilo v tem času maloštevilno. Nekoliko let pozneje se je podvojilo zahvaljujoč posebnim naporom Mussoilinija.
Podnevi se zemlja obrača okoli sonca, a ponoči okoli meseca. Zato je podnevi svetlo, a ponoči temno.
Galilejeva zasluga je, da se zemlja vrti. Škofje so ga mučili, ker so želeli, da zaustavijo zemljo.
Umetno osemenjevanje je takrat, kadar veterinar zamenjuje bika.
Barometer je aparat, ki služi za merjenje temperature časa.
Enciklopedija je dežela ki-k lopov.
Okulist je zdravnik, ki se ba-vi s kultnimi boleznimi.
Pagoda je kitajski klobuk.
Poligon je človek, ki ima več žena.
Sardonih je delavec, ki konzervira sardine.
Mačka je žival, katere telo je obkroženo z dlakami. Ima štiri noge: dve spredaj za tekanje in dve zadaj, ki ji služijo kot zavore.
Avtor Oslovskega sejma je nekemu novinarju med drugim tudi odgovoril: »Bralci so v glavnem učitelji in profesorji, potem pa dijaki in njihovi starši. Toda, moji glavni reklamni agenti so bili učitelji in profesorji. Mnogi od njih imajo namreč običaj, kot sem to storil jaz, zapisovati čudne in smešne odgovore svojih učencev.*
vg
KATEDRA
KATEDRA
niso odločili,
\\M:
Razgovo z najpopularnejšim mariborskim
nogometašem
ВЕШ MOJ VZOR,
ŽELJA: PRVA LIGA
Kdo ne pozna vitkega nogometaša v črnem dresu, čuvarja mreže drugoligaša »Maribora«, Vabiča, Verjetno vsak, ki se vsaj malo zanima za šport. In kako tudi ne, ko pa je bil »Berto«, kot mu popularno pravijo, ocenjen kot najboljši vratar v ] zahodni skupini II. lige, Pa tudi po oceni svojega trenerja Si-muniča vodi na jakostni lestvici igralcev.
в TRENER KUČER je bil njegov prvi trener. Prvič se je pognal za žogo bos in kar brez pravega golmanskega dresa ] pred devetimi leti na stadionu ob Tržaški cesti. Potem je bil I nekaj časa med najboljšimi v pionirskem moštvu in že s šest- j najstimi leti je prvič nastopil v prvem moštvu Železničarja v | tekmi s kranjskim Triglavom. Rezultat je bil 3:0 za njegovo l moštvo in že takrat se je izkazal z drznimi posegi. Obetali so | mu lepo bodočnost.
9 DRUGIČ je »padel v oči« nogometnim strokovnjakom in i gledalcem leta 1958 na mednarodnem mladinskem turnirju v j Ljudskem vrtu. Takrat je mariborska reprezentanca dosegla | 1. mesto pred gosti iz Gradca, Beograda in Varaždina. Precej I tudi po Vabičevi zaslugi.
© POTEM ga vidimo v dresu 2NK »Maribor« in kasneje j po reorganizaciji mariborskega nogometa v reprezentančnem | klubu. Od takrat naprej je standardni igralec. Njegova forma I pa je žal variirala ...
• KAJ NAM JE REKEL O TEM: »Res je, v spomladan- | ski sezoni letošnjega prvenstva sem imel precej slabih dni. | Toda saj veste kako je. Imel sem nov »fičo«, deklico in nasploh I sem se tudi rad malo pozabaval, sicer ne preveč, toda ravno | toliko, da je bilo dovolj, da sem bil včasih v mislih kje drugje | ali pa sem bil na tekmi premalo zbran. V klubu so mi lepo { raztolmačili kako in kaj, da je pri nogometu treba vsega mo- j ža in zato sem v jesenskem delu prvenstva bil vsekakor mnogo i bolj prizadeven. Tudi poročil sem se in tako menda uredil j svoje življenje. Zal stanovanja še nimam.«
• KAJ SMO SE IZVEDELI OD VABIČA: njegov vzor j je vratar Beara, želi si v I. ligo in meni, da ima »Maribor« do- I volj nadarjenih igralcev, da bi lahko to dosegel. Od jedi ima j najrajši sladkarije, kadi zmerno, s »fičom« pa ne vozi nikoli | hitreje kot 90 km. V I. ligi navija za Crveno zvezdo, dela redno l osem ur v tovarni železniških vozil »Boris Kidrič«, kar ga | prav nič ne ovira pri rednem in ostrem treningu. Zadovoljen je s premijami, manj pa z občinstvom, ki je včasih na tekmi kaj nenavadno.
B. S.
v ■--
.
VTISI MARIBORSKEGA OD BOJKARJA URNAUTA S SVETOVNEGA PRVENSTVA V SOVJETSKI ZVEZI
NEPOZABNA MOSKVA
KOT PTIC 140IH PO ZRAKU
Vabiča so enoclasno proglasili za naibolješga vratarja II. zvezne lige. (Posnetek: Trešnjevka — »Maribor« 1:l)	■
■
ваввваввавваиввваваавнвавивввввваввввввавввавваввввв вввввввввввввпв
ш
★ Vsi, ki bi radi, ne bodo mogli v zahodnonemško profesionalno »Bundesligo«
★ Posebej za Katedro iz Zahodne
Nemčije
Hnoso poklicanih - malo izvoljenih
PRED DNEVI SMO V MA ODBOJKARJA ADOLF JUGOSLOVANSKE DR TOS JESENI SODELOVAL N
moskvi. znani Športnik ZA TELESNO vzgojo v lj TEDRE« POVEDAL NEKAJ TEKMOVANJA, RAZEN TEG GLAVNEM MESTU SOVJET
»Uvrstitev v.državno reprezentanco in potovanje v Moskvo je bilo zame gotovo največje doživetje in priznanje, ki sem ga dosegel v dosedanji, razmeroma kratki športni karieri. Na tekmovanje smo odšli več ali manj pesimistično razpoloženi, saj nam je bila moč naših nasprotnikov velika neznanka Ze prve tekme v Kijevu In pozneje finalni del tekmovanja v Moskvi pa je pokazal, da so bila' moja predvidevanja o uvrstitvi med prvih deset najboljših ekip na svetu, realna. Po-
RIBORU SREČALI ZNANEGA A URNAUTA, KI JE KOT ČLAN ZAVNE REPREZENTANCE LE-A SVETOVNEM PRVENSTVU V . KI ŠTUDIRA NA VISJ1 SOtl UBLJANI, JE ZA BRALCE »KA-ZANIMIVOSTI Z VELIKEGA A PA TUDI O BIVANJU V SKE ZVEZE.
vedati je namreč treba, da bi se lahko z nekaj več sreče uvrstili tudi na tretje mesto V odločilnih trenutkih pa nam je, žal, manjkalo nekaj več mednarodnih izkušenj, tako da smo končali na osmem mestu Kratkotrajno bivanje v SZ je bilo izredno zanimivo, saj so organizatorji tekmovanja pripravili za udeležence pester spored. Med drugim smo si ogledali Kremelj, Leninov Mavzolej In še nekaj dragih znanih kulturnih In zgodovinskih spomenikov. Se posc-
Ш/ sa leta po vojni so Nemci W igrali svoj vrhunski nogo-met v štirih ligah »a kategorije« (da jih tako imenujemo): v zahodni, severni, južni in jugozahodni ligi. Najbolje plasirana moštva — katerim se je pridružil še prvak zahodnega Berlina — so ob koncu igrala še v zaključnem turnirju, ki je potem dal prvaka Zahodne Nemčije.
Za vse igralce, ki so nastopali v zgoraj omenjenih prvih ligah, je bil v pravilniku prav neprijeten člen, ki je zahteval, »da morajo biti vsi igralci zaposleni v svojih poklicih, ker nikomur ne more biti nogomet poklic in edini vir zaslužka za preživljanje«. Takšen je bil ta člen, ki pa ga v upravah niso posebno resno jemali, posebno, kadar je šlo za' igralce, ki so jih nemški klubi kupili iz tujine
B Bile so kajpak tudi častne iz-
bej pa nas je navdušilo veliko kopališče, ki dela neprenehoma čez vse leto. Voda je izredno topla (okoli 28 stop. C), zrak okoli nje pa segret. Kot zanimivost lahko omenim, da nismo opazili prav nobene strehe in da smo se kopali v času, ko je bilo v Moskvi —3 stop. C.
Kot vam je verjetno znano, so bila finalna srečanja svetovnega prvenstva na sporedu v znameniti »Palači športov« ki lahko sprejme 14 000 gledalcev. Ce vam povem, da je bila dvorana iz dneva v dan nabito polna, in da je ostalo pred zaprtimi vrati še mnogo ljubiteljev odbojke, potem lahko sklepate, kako veliko zanimanje je za športno dejavnost v deželi satelitov in raket. Ob misli, da nimamo v Mariboru niti ene pokrite dvorane za športno udejstvovanje preko zime, sem se le nerad ločil od moskovskih športnih palač, kjer smo v kratkih dneh letošnjega svetovnega prvenstva doživeli marsikatero bridko razočaranje, pa tudi izredno mnogo prijetnih ur.«
D. Mlakar
ESSEN, DECEMBRA. — POMlSENJA Z AMATEKIZM KAKOR ZE HOČETE!), S SI POZNAMO TUDI PRI NAS V HODNI NEMČIJI PR1HODNJ ENOTNO IN »PRAVO« PROF GO. V TEJ ZVEZI JE BILO KREGANJA, DO PRIHODNJ VSI ČLANI NOVE »BUNDES
PO OSEMNAJSTIH LETIH SLE-OM (ALI PROFESIONALIZMOM, STEMOM, KI GA DOLGA LETA JUGOSLAVIJI, BODO V ZA-E LETO KONČNO UVEDLI ESIONALNO NOGOMETNO LI-V PRETEKLOSTI ZE DOVOLJ EGA JUNIJA, KO BODO ZNANI LIGE«, -PA GA BO Se PRECEJ.
B jeme. Naš Ivica Horvat, ki je B bil dolga leta nepogrešljiv sred-B nji krilec »Einlrachta« iz B Frankfurta, je bil redno zapo-® slen v neki frankfurtski banki. B Toda nesrečni (po svoji zdrav-B stveni plati) Vladimir Beara B menda v velikem električnem B podjetju »Talbolt«, kjer je »za-B poslen«, ne naredi mnogo, prav B tako pa menda tudi njegov B klubski kolega Branko Zebec
URNAUT na mreži
B ne. Za oba je »Alemania« iz B Aachna našla primerno »stre-B ho«, da je pač zadostila pravil-B niku.
V bodoče — obetajo — bo ta reč precej strožja. 16 ekip, ki bodo tekmovale v zvezni ligi, bodo lahko po mili volji zganjale profesionalizem, ostalina moštvom pa bodo pošteno gledalj pod prste. Razumljivo je, da igralcem, ki so prišli iz Jugoslavije, ni vseeno, če bodo igrali v moštvu, ki bo tekmovalo v zvezni ligi ali ne.
V vseh prej naštetih zveznih ligah — če ne upoštevamo zahodnega Berlina — je igralo skupno 64 moštev. Zvezna iiga bo imela le 16 članov, ali točno eno četrtino vseh ligaških ekip, prj tem pa ob pogojih za vstop v »Bundea-ligo« ni mogoče govoriti v nikakršnem proporcu!
Iz zahodne Нве bo igralo v »Bundtsligi« na primer kar 5 moštev (zahodna liga zavzema področje Porurja in Porenja, ki je izredno gosto naseljeno in ima vrsto odličnih ekip), iz severne pa le tri moštva in podobno Tudi z določitvijo ekip P' tako enostavno: letošnja uvrstitev na prvenstveni lestvici bo samo deloma vplivala na uvrstitev v profesionalno ligo Upoštevali pa bodo še: če ekipa, ki se poteguje za vstop v zvezno ligo, vseh sedemnajst preteklih sezon ni izpadla iz prve lige, in povpreček uvrstitve na prvenstveni lestvici.v zadnjih letih Ta »zadnja leta« So zaenkrat še zelo raztegljiv Pojem, ker še če bodo upoštevali povpreček zadnjih Petnajst, desetih ali petih let. T0 pa je za ta ali oni klub kajpak zelo pomemb-
Zanesljlvo v »Bundesligi«: Uwe Seller (HSV)
no, kajti tisti, ki bi imel pri petletnem povprečku možnost za uvrstitev, jih pri petnajstletnem ne bi več imel in obratno. Prav zaradi tega vlada med kandidati za zvezno ligo toliko prepira, neredko je slišati celo grožnje!
Kljub temu je v vsaki ligi nekaj »sigurnih«, ki jim »Bundesli-ga« ne more več uiti. V zahodni ligi so to Borussia-Dortmund, FC Schalke 04 in FC Koln, ki ga z velikim uspehom trenira Zlatko Čajkovski. (Zanimivo: FC Khln je šestnajst let zapored sodeloval v zaključnemu turnirju, vendar nikoli ni osvojil naslova prvaka Zahodne Nemčije. To mu je uspelo šele v sedemnajstem poskusu pod vodstvom Čajkovskega!) Za naslednji dve mesti kandidirajo
predvsem štiri moštva, od katerih imata največ možnosti Miinster in Alemania iz Aachna. »Alemania je vseh sedemnajst sčzon igrala v prvi ligi,« pravita Beara in Zebec, »naš povpreček je v vseh treh kombinacijah dovolj dober in ni vrag, da bi sc ne prebili v zvezno ligo.« Tudi VVorma-tia iz VVormsa, ki igra v jugozahodni ligi, in pri kateri nastopata jugoslovanska vratarja Krivokuča (v prvem) in Stojanovič (v drugem moštvu), se bo skoraj zanesljivo uvrstila v zvezno ligo.
V Zahodni Nemčiji bo torej od poletja 1963 dalje cvetel nogometni profesionalizem. Toda ne v pretiranih mejah »Ce kdo misli, da bomo nogometašem lahko toliko plačevali kot v Italiji in Španiji, se zelo moti,« je pred nedavnim izjavi) novi predsednik nemške nogometne zveze dr. Herman Gosman »Kje pa, še francoskega plačnega povprečka ne bomo dosegli .«
Vsaj v začetku ne, čez nekaj let bomo pa še videli!
-bos-
TE2KO JE PRITI DO PL NEKOLIKO PR1ZANES NIJE, GA JE NA SEVE TALO TOLIKO, DA OVIRA FONSKE IN DRUGE ZVEZE, ELEKTRIČNE NAPELJAVE I DA OB TEM TRPIJO SKAK KI SE PRIPRAVLJAJO NA NASTOPE NA AVSTRIJSKO BOLjSl), POTEM SE NA MA GIH DRŽAVAH, IN SEVEDA REDITEV, KI BO MESECA
NAJBOLJŠI V UNIFORMI
V Planici smo zaman iskali skakalca, svetovnega rekorderja Šlibarja, Pečarja in trenerja Gorjanca. Vsi trije že nosijč vojaško uniformo, tako da letos ne bodo mogli nastopati. Morda jim bodo dalj dopust za planiško prireditev, kjer bo zbrana vsa svetovna elita. Da bi bila smola še večja, ima težave s preložitvijo roka v JLA tudi bivši študentski svetovni prvak Miro Oman Tako so nenadoma prijeli priložnost za afirmacijo mlajši junaki poletov brez kril in lahko rečemo, da so vsi v ognju, podobno kot ...
KAJ BO Z JEMCEM?
B Nadaljujmo zadnji stavek: B Jemc, popularni Blejčan, ki se B je letos poleti na presenečenje B in jezo marsikatere deklice kar B čez noč poročil, je pred krat-B kim doživel avtomobilsko ne-B srečo. Nekje na Gorenjskem je B tako nesrečno povozil neko že-B no, da je le-ta umrla. Sedaj te-B če razprava pred ljubljanskim B sodiščem. Za nekaj časa so jo
ANICE. MEDTEM KO JE SNEG EL DRUGIM KRAJEM SLOVE-RU NASE DOMOVINE NAME-PRAV VSE:	PROMET,	TELE-
SKODO so utrpele tudi N SE in se. najbolj pa men-
ALCI, NASI REPREZENTANTI, VELIKE BLIŽNJE DOGODKE. -NEMŠKI TURNEJI (TO SO NAJ-NJSA TEKMOVANJA PO DRU-ZA VELIKO PLANIŠKO PRI-MARCA POD PONCAMI.
B preložili, ker išče Jemc novih Ф dokazov, da ni kriv, toda nihče Ф ne ve, kako se bo zadeva kon-B čala. V primeru, da bi ga spo-B znali za krivega, bo jugoslovan-B ska reprezentanca, ki je že. ta-B ko okrnjena, še bolj oslabljena. B In prav o tem se naši repre-& zentanti in vodstvo neradi po-B govarjajo.
BRANIMO UGLED
Ne le zaradi poletov v Planici meseca marca, temveč tudi zaradi renomeja v smučarsko-skakalnem svetu nam ni vseeno, kako se bodo odrezali naši reprezentanti. Posebno pomemben bo prvi nastop na avstrijsko-nemškj skakalni turneji: zagotovo se bodo potrudili, saj bodo trije najboljši odpotovali potem na turnejo po ZSSR. Priložnost za uvrstitev med najboljše imajo Jemc (če seveda ne bo kaznovan), Oman, Zajc in Nahtigal. Torej v glavnem mlada garda, ki po pripovedovanju trenerja Zalokarja, ki je nadomestil Gorjanca, ni nič slabša. Istočasno kot prva garnitura bodo nastopili
Svetovni rekorder JOŽE ŠLIBAR
v Švici in verjetno tudi v Franciji Smole, Koprivšek, Brilej in
Eržen.
Prognoze dajati je izredno težko; nič manj muhasto kot sneg in pa varljiva krivina skakalnic, je tudi trenutno razpoloženje, ki včasih v odločilni meri pripomore k uspehu. Sicer pa bodimo optimisti.
B B PRIHODNJIČ:	<
B Tudi filmski trak pomaga ' B Obersdorf, Kulm, Planica... B Do 140 m
IfHBBBBHBi 'ВВВВВВВаВаВВаааВВВВВааВВВВВВВВаВВВВаВВВВВаВВВаВВВВВаВВГ!
Cervan na	poti	v Sao Paulo
Zadnje	minute letošnjega	leta bodo	za jugoslovanski šport
enako pomembne kot vsi dolgi meseci leta, ki je tako rekoč že za nami. V zadnji prireditvi leta, katere posebnost je pravzaprav v tem, da se konča že v prihodnjem letu, bo zastopal jugoslovanski šport mladi mari borski tekač Franc Cervan. Med tisoči domačih, to je brazilskih, in desetino izbrancev z vsega sveta	se bo	namreč pomeril v	svetovno	znanem tradicionalnem
silvestrskem	teku (Corrida Sao	Silvestre)	v Sao Paulu.
Jugoslovanom je kljub veliki oddaljenosti ta prireditev dobro znana. Prva, ki sta od naših tekačev nastopila na njej, sta bila Mihalič (3. mesto) in Ceraj (5. mesto) že leta 1951. Leto pozneje je Mihalič zmagal in ponovil ta svoj uspeh še leta 1954, leto poprej pa je bil drugi za Zatop-kom, nakar nas je trikrat predstavljal Štritof (1955, 19{>6 in 1958), ki je osvojil dvakrat drugo in enkrat osmo mesto. Zadnji naš predstavnik je bil leta 1959 Subotič, ki je osvojil deveto mesto
Vozovnico za letošnjo prireditev st je Cervan zaslužil predvsem z izrednim uspehom na evropskem prvenstvu v Beogradu, kjer je dokazal., da na dolgih progah v Jugoslaviji nima doraslega nasprotnika da pa istočasno sodi med najboljše tekače na svetu Seveda nas zanima. kaj lahko od njega pričakujemo na tako težkem tekmovanju, na katerem se je lani zbralo kar 6.400 tekačev!
Cervan je bil pred odhodom iz Maribora kot vedno skromen in ni prikriva) svoje bojazni, da bi lahko doživel tudi polom Verjetno je sedaj, ko je brez posebnih naporov odpravil svoje najmočnejše domače nasprotni-
orožje je njegova mirnost, ker skoraj ne pozna treme, oziroma samo tako, ki športniku često več koristi kot škodi.
-sid
ke na uličnem teku v Titogradu, nekoliko pomirjen, kajti dobil je oprijemljiv dokaz, da je ne samo vztrajen, ampak tudi hiter. Proga v Sao Paulu je skoraj enkrat daljša, kar pa gre le njemu v prid. Sicer pa: zelo malo je verjetno, da bi uspel premagati izvrstnega angleškega . tekača Hymana, če bo le-ta v svoji vrhunski formi. Edino, če bi kakorkoli bolj kot lani, ko je zmagal, občutil spremembo klime — saj je prehod iz meglenega Londona v soparni Sao Paulo s 40 stopinjami vročine še dosti hujši kot iz Titograda. Marsikaj pa lahko odloči tudi taktika, le da bo šla ta po vsej verjetnosti spet v prid Angležu, ker bolje pozna progo, pa tudi nevarnosti, ki groze tekaču v morju milijonske množice gledalcev, ki puste posebno v zadnjih metrih proti cilju tekačem le ozek hodnik, v katerem skoraj ni mogočo več prehitevati Sicer pa bomo videli, kako se bo znašel v tem modernem Babilonu, ki šteje 4 milijone prebivalcev in je največje južnoameriško mesto, naš predstavnik, ki sedaj študira na višji eko-nomsko-komercialni šoli v Mariboru. Njegovo najmočnejše
IM
Prav gotovo se le spominja- vsakdanje stvarnosti In prav- res, da bi tudi sama prepevala te lanskih aprilskih dni, zaprav tudi potreba. Ce ugo- in nastopala.
ko so se pojavili plakati, tavljamo iz dneva v dan manjše Maribor je v Sloveniji P° ki so vabili na »KATEDRO 62«.
Ш1 je to prvi mariborski natečaj popevk, pa tudi prva ■	^	■	Љ	љ
tovrstna prireditev v Sloveniji. Ш	И	Ш	i^-та. M JI
Malokdo je vedel, koliko tru-	Ш JV	јРИ	ЦДО	НГ^И	Jv
da peščice entuziastov je bilo	RjK. Bij H И|и™ И M tfiT И И И. M
treba, preden je prvi val plo-H	H	■■
skanja v prepolni unionski* dvorani pozdravil nastopajoče,[ preden so tudi neumorni organizatorji, ki so sedeli med občinstvom, na ta način prejeli tudi svoje prvo priznanje.
Kaj nas je lani pripravilo do tega, da smo prireditev organizirali, zlasti pa, kaj nas je držalo pokonci, ko nismo dobili(||l!IIIUIlllllitllllllHlillllllllUllllllllltllllHllllllliyiillllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllll|l!llll!ll!!IIIIIIIITIIUIIIIIIIIII!llinillllllll potrebne podpore in razumeva-
naš mali uspeh
i Ervina Stele! na »Katedri 62«
nja? Vsi vemo, da bi lahko tovrstne povojne prireditve v Mariboru prešteli na prste ene roke. Zabavna glasba pa sl medtem utira pot med najširše sloje hvaležnega občinstva. Fopevka je postala del naše
zanimanje za tako imenovano »resno glasbo«, hkrati tudi ugotavljamo, da se veča zanimanje za lahko glasbo, zlasti popevkarstvo. Ni torej čudno, če med mladino narašča inte-
razširjenosti pevcev-amaierjev, tudi po njihovi kvaliteti zasedel neuradno prvo mesto. Mladi mariborski pevci amaterji so dosegli lepa priznanja na raznih prireditvah RTV
Ljubljana In Zagreb, občinstvo pa jih je tudi v Mariboru toplo sprejemalo. Niz« se pa mogli uveljaviti tudi doma, na kakšni večji prireditvi. Podobno je bilo tudi z mladimi instrumentalisti, ki so se lani združili v velikem zabavnem orkestru, pod okriljem »KUD Jože Her-manko« in malim orkestrom Alberta Kramerja, ki v mariborskem okviru dotlej ni mogel- najti mesta, ki bi mu po kvaliteti pripadalo.
Večer »KATEDRE 62« najbrž ni razočaral nikogar, saj mnogo več, kot smo videli in slišali, nismo mogli pričakovati.
In kako je bilo s popevkami, ki so bile na večeru izvajane? Prvoplasirano »Tiho srečo« smo slišali že mnogokrat preko Radia Maribor in RTV Ljubljane, najbolj pa se je udomačila v programu slovenskih radijskih oddaj drugoplasirana popevka »Vetrček«.
Cvetje s slovenskega vrla
Ko sem hodil po prelep ob skupinah ljudi z enim slovensko besedo, materi tem sem nagovarjal ljud ških gostilnah ali pa na o pogledali in odkimali, dr govarjali, da ne znajo do trudili, da bi govorili, a J venska beseda. Mnogi so zali presenečenje in vide govarjajo v slovenščini, ljudje.
V večjih krajih, trgih in letoviščih sem redkeje srečal
slovenščino. Drugače je na
i Koroški, sem se rad ustavljal samim namenom: da bi slišal n jezik koroških Slovencev. Po-i po slovensko po trgovinah, va-estah. Nekateri so me začudeno ugi pa so v slabi slovenščini od-bro slovensko, nekateri so se c bilo videti, da jim je trda slo-ob slovenskem pozdravu pokati je bilo, da se z veseljem po-To so bili predvsem starejši
vaseh s pretežno kmečkim prebivalstvom, kjer že kar
na zunaj ob pogledu na po-
Franček Rudolf
PESMI
Ko pade sneg. te pokrajina razleze. Drevesa so zdaj mnogo dalje drugo od drugega.
Veje se hočejo greti ob zemlji.
In nebo me spominja na mleko.
Teiko (saj je mraz) je gaziti sneg, a to je tako imenitno.
Drobni piki sva na belem prtu zime.
Noč prižgala je luči, da sneg blesti se.
Ena drobna pika drugo drobno piko je objela.
Raste mlada noč. A zima kakor prej je bele.
Tu je tudi neki dan, padel je iz koledarja.
A kdo naj se v naglici naših dni z izgubljenim dnevom ukvarja?
Jutri bo novo leto.
Ta dan je tako nor in vesel. Izgubljeni dan pa nikamor ne more, ker je stari koledar že zgorel.
Ne moremo več ugotoviti, kje je padel iz koledarja in tako se neko zasneženo jutro le utrujen pesnik z njim ukirarja.
krajino in ljudi ne moreš verjeti, da si pravzaprav v tuji deželi.
Tukaj sem se ustavljal ob kmečkih domačijah ih se pogovarjal z ljudmi Zanimali so se predvsem, kako je pri nas, kako živimo, marsikatera starejša ženica me je vprašala, če ljudje pri nas smejo hoditi v cerkev itd Res, da se je slovenstvo na deželi mnogo bolj ohranilo, toda v sleherno zakotno vasico pod Alpami ln med številnimi lezeri iz dneva v dan z močnejšim naletom prodira civilizacija, ki je že zdavnaj razbila nekdanjo vaško pristnost in idiliko Ljudje v materialni gonji včasih pozabljajo slovenski jezik. Nekaj slovenstva sem odkril tudi v vaških cerkvah, kjer sem našel verske knjige v slovenščini.
Nekega popoldneva sem kot običajno pozdravil starejšo ženico z »Dober dan, mamica«. »Dober dan. Vi ste pa iz Jugoslavije,« je odgovorila. Razumela je in povzela, da tam nihče kar tako ne pozdravlja po slovensko Nato me je z velikim zanimanjem spraševala o naših krajih Pred vojno je večkrat hodila po njih
»Dejali ste, da tukaj ljudje bolj redko govorijo slovensko. Saj tukaj je mnogo Slovencev,« sem povzel.
»Mnogi so bili Mi stari smo in bomo umrli taki kakršni smo bili m zato tudi materinega jezika še nismo pozabili.* Zazrla se je tam nekam daleč čez Karavanke in z občutno bolestjo v glasu nadaljevala: »Pri mlajših je drugače Nekateri res nočejo, da jih ima kdo za Slovence, drugi pa pozabljajo jezik, ki so se ga v mladosti učili. Od otrok še zelo redki govorijo materin ali stare matere jezik. To Je odvisno od staršev. Tako se časi spreminjajo in ml ne moremo tega preprečiti.«
Na oknih in na vrtu pred hišo se Je bohotilo cvetje. Zaprosil se zanj Sklonila se je,
■mm.
Slovenska Koroška v Avstriji
jih nekaj utrgala In mi jih Morda bi še kaj povedala, to-dala s tresočo roko. »Tako, to da iz hiše je pritekel otrok in je pa s slovenskega vrta...« jo poklical.
Vladimir Gajšek
ELEGIJA
Jesen pride in pomlad in vse stare izzvenele pesmi.
Zakaj objokana čakaš?
Med tisočletnim mahom
je zapela
školjka.
Čutim tvoje mehko telo, bolijo me ranjeni biseri — mar me ie čakaš?
JUTRO
Vidim ograjo,
za njo slutim še ceste iv hiše vidim prebodena usta, ki šepetajo.
Ptice se budijo namesto zvezd: samotne ceste in zapuščene hiše in neka usta otrpla.
Dobro jutro!
— V SVOJEM RAZVOJU JE JAZZ PREŠEL DOLGO POT
— IN JE DANES PRIZNAN KOT UMETNOST. VENDAR SE
— HKRATI GOVORI O KRIZI V JAZZU. JE TO RES?
— DR. EDMUND SOUCHON — PREDSEDNIK »NE\V OR-
— LEANS JAZZ FOUNDATION« JE RABIL PRECEJ CASA,
— DA JE S SVOJIMI SODELAVCI UREDIL MUZEJ O
— JAZZU. Z 28.000 DOLARJI JE TA OBOŽEVALEC JAZZA
— IN ZNANI AMERIŠKI GLASBENIK SKUŠAL OHRANITI
— DOKUMENTE O JAZZU — GLASBI, KI JE S SVOJIM
— IZRAZOM IN S SVOJO BUČNOSTJO TER INTERPRETA-
— TORJI BILA DOLGO V SREDIŠČU RAZPRAV. OD TA-
— KRAT, KO JE BUDDY BOLDEN S SVOJO TROBENTO
— ZAIGRAL PRVE TONE JAZZA, PA DO DANES, KO OB-
— STOJA SAMO V AMERIKI NEKAJ STO JAZZ OKKE-
— STROV, OD KATERIH SO NEKATERI ZARES IZREDNO
— KVALITETNI, JE PREŠLO SKORAJ STOLETJE.
Ali je jazz v krizi?
ga kontinenta. Pri prvih prevladujejo temnopblti »hard boopers« jazz glasbeniki, pri drugih pa je večina belcev. In med tema svetovoma vlada neka vrsta »hladne vojne«, ki nima osnove v samih pogledih, ampak tudi v izkušnjah jazza. In ta rasistični element je kar očiten v današnjem življenju jazza.
Kalitornijski jazz glasbeniki so »hladni« in so pravzaprav pobudniki »jazz and poetry«. Le-ti so pričeli prvi eksperimentirati z atonalnim jazzom ter osnovali jazz katedro na kalifornijski univerzi.
V New Yorku, Chicagu in Detroitu pa so jazz glasbeniki manj zaprti, manj oprezni, zato pa je njihovo življenje težje in lahko rečemo tudi nevarno. Policija »predvsem tista, ki išče prodajalce mamil«, nima rada jazz glasbenikov. Zanjo je vsak izmed njih tudi prodajalec mariahuana cigaret, v lokalih pa, kjer je jazz orkester (po mišljenju policije), se skrivajo tudi gangsterji. In kot vidimo, gre tu le za nepravilno posploševanje. Žalostno je, a resnično, da današnja newyorška policija uporablja proti jazz glasbenikom iste metode, kot jih je uporabljala nekoč proti portorikancem, — glavnimi igralcem mnogih gangsterskih borb v zadnjem času In ali je potem sploh čudno, če so nekateri jazz glasbeniki emlgrirali v Evropo?
In zaradi tega so postavili »vzhodnjaki« zaprto okolje, v katerega je zelo težko prodreti in ki sprejemajo v svoj krog le odkrite prijatelje. Green-wich Vilage ni več njihov center, čeprav so ostali v tej umetniški četrti New Yorka glavni in najbolj verni prijatelji jazza.
Med temnopoltimi jazz glasbeniki se zadnji čas občuti še nekaj. Obstaja močna struja, ki simpatizira z gibanji za samostojnost afriških narodov. Ko bi prešteli vse turneje znanih jazz glasbenikov po centralnih deželah Afrike in po arabskih deželah, bi lahko to trditev tudi ilustrirali.
In današnji jazz glasbeniki New Yorka so edini, katerim lahko brez oklevanja priznamo vrednost; postali so trdi, igrajo neverjetno trdi jazz Ta »hard boop« je pravzaprav tihi, toda zelo efektni protest in prezir proti vsemu, kar bi bilo lahkega v jazzu, lepuškastega, mehkega, to je boj proti vsemu, kar naj bi bilo podobno navadni plesni glasbi In če govorimo danes o krizi v jazzu, potem ni to kriza umetn škega Izraza ali pa kriza neke umetnosti, temveč je to kriza
umetnikov in njihovega obstoja, kriza okolja, v katerem živijo in delajo. Da« nes poznamo jazz glasbenike, ki so čudaki (na primer Thelonious Monk, pianist in komponist, ki je v svoji okolici uničil vse ure in ki ustvarja tako imenovane »jazzbarabe« kot protest okolju, ki ga sovraži); jazz glasbenike^ ki so bili tako hrabri in so svetu dali vedeti, da jih policija sovraži, kot je to na primer Miles Davis. Njega so pretepli do nezavesti, brez kakršnega koli vzroka in mu nato še prepovedali igrati. Toda so tudi jazz glasbeniki, ki so s svojo potrpežljivostjo uspeli zasidrati jazz »globoko v srce« New Yor-ka. Takšen je bradati John Lewis, ki vodi znani modem Jazz Quartet ali pa Charles Mingus, ki s svojo glasbo »spravlja srca publike v grla in pripravlja ljudi do tega, da škripajo * zobmi«!
DUKE ELLINGTON — vojvoda jazza
Torej: kriza v jazzu?
Da, ker se »glavni igralci« jazza vsa bolj in bolj ponavljajo, a novih moči ni. Pravzaprav je preveč glasbenikov, ki trde, da znajo igrati jazz, a malo jih je, ki bi res lahko nadomestili »odlične starce«. Da, kriza obstaja in zato je znano, da dober del publike raje posluša roc and roli, twist, ma-dison in podobno, kot pa resnično pravi in dobri jazz.
Priredila: Bojana Maister
Važno vlogo je odigral jazz ne le pri tako imenovanih beatniks-li-teraturl, temveč tudi pri tisti novi umetnosti, ki ji pravijo »jazz and Poetry«. Danes pozna jazz že svoje eksperimentatorje — glasbenike atonalnega jazza; na kalifornijski univerzi je osnovana katedra, ki se znanstveno ukvarja s problematiko jazza. Vendar govorijo sedaj, ko je ta zvrst glasbe priznana in v polni moči svojega izraza, da je jazz v krizi. Govorijo ‘o hladnem boju« med jazz glasbeniki Па obali Pacifika in glasbeniki Vzhoda (New York). Koliko je na tem resnice, je težko povedati, ker se ni še nobena umetnost tako hitro razvijala in menjala svoj karakter pod takšnimi vplivi kot jazz. Veliko zaskrbljenost, ki se pojavlja takrat, ko govorijo o bodočnosti jazza, opravičujejo s trditvijo, da »današnji« jazz še sedaj ni našel •vojih mladih sil, svoj »novi val«.
Dr. Edmund Souchon je pri urejanju muzeja o jazzu nepričakovano naletel na težave prav tam, kjer se jih je najmanj nadejal.
Med jazz glasbeniki in njihovimi orkestri prihaja večkrat do večjih pre-
pirov. Problem konkurence se pojavlja tu ostreje kot pa v industriji ali ekonomiji Amerike. Le malo je Izjem. Eden izmed njih je Art Tatum — ljubljenec vseh, ki si je z dolgoletnim delom priboril položaj, kateremu nihče ne odreka njegovih sposobnosti in moči. Tu je še Lester Young, ki ga v šali imenujejo »press«-predsednik, ker je to malce čudno jazz-republiko resnično energično vodil več let Nihče sicer ne zanika velikih sposobnosti in vrednost) Elle Fitzgeralda, Dukea Elling-tona ali pa Counta Basiea. Vendar je res, da v tej jazz-republiki živi vsaka generacija popolnoma sama zase. Zato so vezi med posameznimi generacijami zelo slabe ali pa jih sploh ni. Pred leti je Louis Armstrong škandaliziral ljubitelje jazza z izjavo, da Dizzy Gll-lespie nima niti pojma o glasbi, kaj šele o jazzu. Leta 1958 je Max Roaeh Izjavil: »Torej sedaj je vsakomur jasno, da je Armstrong — vol!« Vendar so takšne izjave redke.
Toda ne smemo pozabiti, da se svet jazza deli na dva dela: na jazz glasbenike z Vzhoda (New York, Chicago) in tiste z Zapada (Los Angeles) ameriške-
LOUIS ARMSTRONG IN PEVKA VELMA MIDDLETON
PRI FILMU JE NAJVAŽNEJŠE:
NE DELATI RECEPTOV
Naša sodelavka je obiskala režiserja Vatroslava Mimico in mu zastavila nekaj vprašanj.
9 Ali lahko poveste kaj o delu Ateljeja 1?
— Tako sodelovanje v skupini, kot je naš Atelje 1, ni edina možna oblika. S tem delom smo hoteli omogočiti neposredno pot do zamisli. Predstavljajte si delo slikarja pred platnom, kjer prenaša svojo zamisel na platno, kakor mu to omogoča talent. To jo osnovna ideja: omogočiti umetniku polno umetniško svobodo. Rezultat dela ocenjujem vedno po svoji lastni zavesti
Kljub sodelovanju v Ateljeju 1 še vsi člani sodelujejo s filmskimi podjetji Finančna sredštva bomo dobili šele, ko bomo prodali film Telefon, in prav od te prodaje je odvisno, ali bomo lahko Se dalje delali. O našem filmu nismo dajali nobenih izjav, ker nismo mogli predvidevati, kakšne težave nam bo prinesel film. Sicer pa ne ljubim reklame, ker večkrat bolj škoduje kot koristi. Atelje 1 bo v bližnji prihodnosti posnel nov film: Vrata. Režiral ga bo Branko Majer, producent bom sam. To bo satiričen film, ki bo obdeloval problem birokracije.
9 Vaše mnenje o naši kinematografiji?
— Naša kinematografija je premalo ambiciozna. Filmi so brez iskanja originalnosti, vedno mislimo le, koga bi posnemali. Pri filmu je najvažnejše:	ne delati receptov. Umetnik mora delati, ker umetnost sama po sebi izrazi
svoje prednosti. Ce ima nekakšno delo umetniško vrednost, je vedno sodobno, pa naj obravnava snov iz sedanjosti ali preteklosti. To je najvažnejši moment, ker naši filmi ne odgovarjajo na odprta vprašanja našega človeka. Zato pa nam seveda ni potrebno
CHARLTON HESTON
je igral z muhasto Avo Gardner v filmu »55 dni v Pekingu«. Film so posneli v Španiji, popularni Ameri-
čan pa igra vlogo kapetana. Po zadnjih vesteh iz Holly-wooda bo Heston igral tudi v filmu »Najlepša zgodba«.
jemati kak sodoben dogodek, ampak ga je treba predvsem sodobno obdelati, to pa je edino možno z iskrenim delom.
9 Kako vi gledate na dele režiserja.
— Glavno pravilo vsakega režiserja bi moral biti Eisensteinov izrek: pri vsakem filmu delaj, kot da je poslednji. Režija ni namreč ozko znanstveno področje, ampak je potrebna široka izobrazba in poznavanje vseh umetnosti. Kdor nima ambicije, naj se ne ukvarja s filmom, ker sedaj nastopa ambiciozno obdobje jugoslovanskega filma in bo konkurenca zelo velika. Režiser mora delati, saj menim, da je potrebno 5 odstotkov genialnosti in 95 odstotkov trdega dela. Zato velja nasvet mladim režiserjem: učiti se in delati, delati. To je najvažnejše.
9 In kako gledate na filmske igralce?
— Filmski igralec se razlikuje od gledališkega. Prav tako kot mora filmski režiser poznati načela režije, dramaturške zakone in montažo, je igralčevo telo v filmu kot instrument vedno v središču, Kjer se mora vskladiti s celoto. Zato je tesno sodelovanje režiserja z igralcem usodno. Pri nas imamo mnogo dobrih igralcev in igralk in tu za režiserje ni problemov.
9 Kako pridete do ideje za film?
— Imam zelo mnogo idej. Leta in leta se mi porajajo in ko mi ideja v glavi dozori, mi za ustvaritev filma ni potrebno več mnogo časa. Ideja se mi porodi v tramvaju, na ulici, zato nosim beležko vedno s seboj.
9 Kaj obravnava vaš film »Telefon«?
— Telefon je eksperimentalen film v pravem pomenu besede. Nima določene vsebine, ampak je psihološka študija. Vendar ni zato nič manj zanimiv od drugih filmov. Prikazuje namreč odnos med telefonom in človekom — mehanizem se uveljavlja vedno nasprotno, kot človek od njega pričakuje. Telefon zazvoni, človek dvigne slušalko — vendar je tišina, zopet zazvoni telefon ...
9 In vaš hobby?
— Imam zelo malo časa. Pri tem je njegova soproga pripomnila, da je skoraj vedno doma in dela. Delo mi je zabava. Hodim sicer v kino, ampak slabih filmov ne gledam, če je film dober, se na njem učim. Tolikokrat si ga ogledam, da se ga naveličam. Pri tem pa ga pozorno analiziram in skušam najti način, s katerim je režiser uspel, da mi je film ugajal. Všeč mi je kla-sičfia glasba, posebno Mozart. Rad poslušam čisti jazz, popevk pa ne prenašam. Rad či-tam knjige in sem jih doslej
*	prebral verjetno za celo knjižnico. Iz te množice knjig sem
\	si izbral deset del, ki jih ne-
\	nehno čitam. Dobro in lepo
J	knjigo ni nikoli mogoče pre-
\	večkrat Citati. Moji najljubši
\	pisatelji so Shakespeare, Do-
?	stojevskl, Andrič, Kafka in
J	Faulkner. Poezije že dalj časa
i	nisem čital, vendar so mi naj-
i	ljubše kitajska in japonska 11-
i	rika. Rad tudi potujem, ven-
1	dar mnogokrat poslovno.
iMoji naj ljubši režiserji	so
Buster Keaton, igralec in režiser iz časov nemega filma. In Charlie Chaplin. Od današnjih mi	ne	ugaja nihče.	Za
šport se	ne	zanimam, niti	za
nogomet 9 In kaj menite o današnji mladini?
#	—	Današnja	mladina ima
f mnogo manj iluzij in gleda
f	realneje	na	življenje Ce	so
f	mladi včasih grobi in surovi,
je to zato, ker nočejo pokazati svojih čustev; to je z eno besedo svobodna mladina. Filmov mladini ne bi smeli prepovedovati. Koristno je, če gledamo vse filme in si razvijamo svoj okus. Mogoče bo to in kaj je slabo. Odrejen okus in kritičen odnos, s tem najbolje lahko ocenimo, kaj je slabo in kaj Je dobro. Mogoče sčasoma prišlo.
VIDA ŠTUKELJ
Kot cunja - s postrani obešeno kravato
Kakor mnogi drugi pevci tudi Frank Sinatra ni na prvih nastopih žel priznanja. Ob nekem nastopu je zapisal kritik: Sinatra visi na mikrofonu kot cunja s postrani obešeno kravato, njegovo petje pa je kot bi tl nekdo vrgel v obraz na pol stopljen sladoled. Nato je »Frankie boy« veljal dolga leta za pevca števil-
FUANK SINATRA
ka 1 v Ameriki. Dokazal je, da je tudi odličen igralec. Igral je v filmu »Od tod do večnosti«, ki je bil ocenjen za najboljši film leta 1953.
NOVICE IZ KINOPODJETJA
V mariborskem kino podjetju pravijo, da imajo filmi z nad 10.000 obiskobalci normalni obisk. Če gledamo s tega stališča domače filme, vidimo, da dosežejo največkrat podpovprečen obisk (okoli 3000), vendar pa je vse rekorde potolkla »KOZAKA« s 26.000 gledalci, samo v kinu »UNION«. Predvajali pa so jo tudi v ostalih mariborskih kinematografih. Verjetno dolguje film velik del svojega uspeha reklami. Edini, ki je do neke mere tudi uspel, je bil »SASA«.
Vrhunske stvaritve svetovne filmske produkcije, ki so jih letos predvajali, so dosegle povprečen ali celo prej slab kot dober obisk. Tukaj mislim zlasti na filme: »NIKOLI V NEDELJO«, »MATI IVANA ANGELSKA«, »ROCCO IN NJEGOVI BRATJE«, ter »HI-ROŠ1MA, LJUBEZEN MOJA«.
Občinstvo redno pritegnejo podpovprečne limonade — zlasti nemške, npr.
»NA SVIDENJE FRAN Čl-■ SKA«, pogosto slabi glasbeni filmi — rekord ima film »ZALJUBLJENI DETEKTIVI« (s 25.000 obiskovalci), komedije, kriminalke in vojni filmi. Zanimivo je, da so letos predvajali zelo malo pustolovskih filmov in vesternov, vendar so bili tisti, ki smo jih videli, razmeroma dobri (»VELIKA ZEMLJA« in »ALAMO«).
Na vprašanje, zakaj ne predvajajo več risanih filmov, sem dobilo odgovor, da pomenijo predstave risank izgubo. ALI JE TO MOGOČE?	s
Kje so sedaj tisti, ki si želijo zabavnega filma in kje so študentje, ko je vendar znano, da risanke radi gledamo. In kje so otroci?
Večkrat smo presenečeni, če izvemo, da predvajajo nekatere filme prej v Mariboru kot v Ljubljani. V Mariboru so namreč vsak teden tri premiere in so filmi na sporedu povprečno leden dni. V Ljubljani pa je doba
predvajanja za vsak film dva tedna, ker se filmi selijo iz enega kinematografa v drugega. Posledica je, da prihaja naše podjetje pri distributerjih prej na vrsto, saj je potrošnja filmov večja. Potrošnja filmov v Mariboru pa je tolikšna, da mariborskim kinom ne zadostujeta jugoslovanska proizvodnja filmov in uvoz ter mora zato dopolnjevati program z reprizami starih filmov.
Zanimivo je tudi vedeti, kdo so »genialni avtorji« filmskih naslovov, saj vemo, da se naslovi filmov, ko pridejo k nam, največkrat ne ujemajo niti z originalnim naslovom niti z vsebino. Naslove »ustvarjajo« po svojih pogosto primitivno komercialnih interesih — sami distributerji. Kino podjetje pa ima le pravico, da prevede tak naslov v slovenščino, pri tem pa največkrat vnaprej originalnega naslova niti ne ve.
A. Košak
... glasi izrek enega mojih najdražjih profesorjev. Jaz bi še dodal: »POSEBNO SE ZA NOVO LETO«. Seveda lega ne smete vzeti tako zares. Izrek je pač izrek. ljudsko blago. Je malce banalen, a je tudi hudomušen, slikovit, in — pove bistvo. Razen tega — vsi smo mladi in bliža se novo leto. Praznik Novega leta pa je čas, ko delamo obračun za vse leto nazaj, ko ugotavljamo, da smo doživeli mnogo lepega in zanimivega, da pa bi lahko doživeli še več lepega in zanimivega; da bi lahko bili še bolj pridni in da se bomo vsekakor potrudili, da bi nadoknadili vse, za kar se nam zdi, da se njam je izmuznilo.
In sploh: Tik pred novim letom vsakdo gled ana uro. In to povzroča v človeku napetost.
Hala C. Odmor. Prižgal sem si cigareto, ker sreč-m prijatelju. '
»Poznaš tisto ,malo‘, v svetlem krilu?«
»Mhm,« pravim.
»Fina je. Pa je najbrž zasedena?«
»Ne vem.« pravim.
»Veš, dekle si iščem,« ml zaupa »Rad bi nekaj prisrčnega.«
»Deklet je vse polno.«
»Ah,« pravi, »dosti dela imam, pa se le malo potepam po mestu. In tako jih tudi malo srečujem. Veš, in zdaj so prazniki, pa iJi bilo lepo, če bi človek srečal kaj takega ...«
Voščilne kartice za novo leto: majhna cipresa, sneg in modrikasto večerno nebo. Izložbe so polne smrečic, kepic iz vate in čokoladnih dcikov Mrazov.
Druga žrtev se mi počasi Prisprehaja nasproti:
»Dekle imam. Iz Bosne. Za novoletne praznike me obišče. Kaj Sj ielim? Da bi bila kje bliže ... No, sicer pa bo kmalu bolje ...«
Popoldan. II gimnazija je odznotraj taka, kot so vse šole •ned enim in drugim zvonjenjem Grozljivo prazna Tišino moti samo čistilka, ki potiska veliko krpo po hodniku v pritličju V pg vem nadstropju naletim na oba dežurna Prvošolca (Nekaj prvih in drugih razredov ima pouk popoldne:) Sonja in Mitja sedita za svojo mizico In me nekam nezaupljivo gledata Kolikor bi se ne bil pripravljen vpisati v njuno knjigo obiskovalcev, bi me morala napasti ali nekaj podobnega
Kakšno darilo pričakujeta . °d dedka Mraza?
Sonja: — Pustila se bom presenetili Mitja: — Fičota Ali pričakuješ, da ti ga bo Prinesel v žepu ali v košu?
Njegova stvar.
Kje bosta dočakala novo leto?
Doma
Doma.
Sta kdaj na praznik novega leta doživela kaj posebnega?
Oba: — Nič kaj takega. (»Bosta še že.« si mislim.)
Kako vama gre v šeli?
Sonja: — Se kar
Mitja: — Ne morem presoditi
Želita imeti čimveč petk?
Oba: — Logično.
Kaj Imata raje: bonbone ali čokolado?
Sonja: — Oboje, če nie ne bolijo zobje.
Mitja: — Najraje čokoladne bonbone.
Sonja, kateri filmski igralec ti je najbolj všeč?
Tony Curtis.
In tebi, katera igralka?
Se še nisem odločil.
Kako se kaj počutita, tu, pri
■
fejem pri gradu« snamem Jožeta.
Kaj boš počel za novoletne praznike?
Pripravljal se bom na mačka.
Kaj si želiš za novo leto?
Mh. Nekaj čisto malega.
Pa misliš, da ti bo dedek Mraz sposoben prinesti to, kar si želiš?
Ne, tako nemoralen pa menda ni.
Nato se zresni: — V novem leta si želim predvsem uspešno prebroditi maturo. Kar pa se samega novega leta tiče, se bom s prijatelji zabil na Pohorje. Kar sledi, si lahko predstavljaš. Sicer pa — še nekaj! Strašno me bolijo zobje — (ženske so krive!) — želim si tudi, da bi me za novo leto nehali boleti. Moral bi k zobozdravniku. Za torek
opravljanju tako važne dolž- b„ narofen danes pa je fetr_
nosti?	tek
Mitja: — Bolje je sedeti tu. kot v razredu.
Sonja: — Seveda le, če sprašujejo; drugače je bolje v razredu
Mito, tretješolec, mi pade v past, ko me nedolžno vpraša: »Imaš kak čik?«
Kaj bi imel raje na novoletni zabavi: luč ali temo?
Temo
Zakaj pa temo?
Te naj nič ne zanima.
Koga imaš raje: blondinke ali črnolaske?
Črnolaske.
Katero filmsko zvezdo?
Liz TayIor.
Saj jo črna
Pri filmskih to ni važno.
Za kateri klub navijaš?
Za nobenega Ali nisem posebnost?
Izredna Čudim se samo, zakaj te ne vložijo v špirit.
Bi se špirit pokvaril.
Hvala lepa, pa na svidenje, Mito.
Malenkost, malenkost ...
Vračam se z »druge«. Zavijem po Slovenski in pred »Bi-
Novo leto se z vsakim dnem približuje. Ozračje pa je z vsakim dnem bolj - napeto. Vsakdo premišljuje, kakšna darila bo kupil in kaj bodo drugi kupili njemu. Pa kaj! Najvažnejša je -dostojna proslava prvega dneva v let« In srečanja! In ... in sploh — novo leto!
☆
Sobota. Mraz je, toda Ulice so polne. Hodim, hodim tako nekaj časa in zopet se znajdem v hali C. Živo se spominjam razgovora z Jožetom, za-
to je moje prvo vprašanje, s katerim napadem Borisa, takole:
Hočeš trezen zajadrati v novo leto?
Morebiti, toda brez dekleta nikakor ne.
Katere plošče bi najraje poslušal na novoletni zabavi? .
Tiste, kj so dekletu najbolj všeč.
Katera ti je bolj všeč: Liz Tay!or ali Claudia Cardinale?
Najbolj mi je všeč naša razredničarka. Štirikrat sem že šprical, pa je minilo brez hujših posledic.
Kaj si želiš za novo leto?
Otroški voziček.
Ali pričakuješ naraščaj?
Hvala bogu, ne. Samo včasih imam kubistične želje.
Poznaš morda še kakšen kubističen vic?
Mh. Te smem prositi za ples?
☆
Za srednješolce — ki se še ne smejo potikati po kavarnah in barih — bo prav gotovo najpomembnejši novoletni dogodek šolska novoletna zabava. Pozanimal sem se pri dijakih različnih šol, kako so take zabave potekale pri njih lansko leto. Odgovori so bili različni: v razredih, v telovadnici, dobili smo dvorano itd. Vprašal sem jih, kakšna zabava bi jim bila bolj všeč. Kompromisen odgovor:	V	RAZREDU,	V
POLMRAKU.	GLASBA:
TWIST, PA KAJ POČASNEGA.
Na vprašanje: — Kaj si želiš na novoletnj zabavi: luč ali te-
mo? — sem bil prepričan, da bodo fantje odgovorili »temo«, dekleta pa (vsaj zaradi kamuflaže) »luč«. Vendar:
Saša: — Sem najprej za luč. Dokler izbiram. (Revež, kdor mora še izbirati!)
Brane: — Najbolje polmrak. Ce bo tema, se lahko kdo izgubi.
Se bojiš zase?
Ne, mene bo prav gotovo katera držala.
Stef: — Rdeča luč. Ta je
najlepša
Tudi z glasbo ni bilo komplikacij.
Boris: — Želim si »Na pla-nincah sončece sije .. .«
Sašo sem vprašal: — Kaj bi raje poslušal na novoletni zabavi Beethovna ali Chopina?
Odvisno od tega, katera dela bi igrali.
☆
In za konec se še enkrat lotim želja, tega neizčrpnega področja. Saj mi je Evica, na primer rekla: — 2elja je mnogo, dedek Mraz pa samo eden. Ivo pa je na vprašanje, kaj si želi, odgovoril, kot da bi govoril v imenu vseh srednješolcev:
— Želim si, da bi kot dijak 3. razreda I. gimnazije dosegel še mnogo uspehov in novih delovnih zmag na področju sprejemanja učne snovi za tretji razred gimnazije.
Ne razumem povsem. Želiš sj čimveč petk?
Ah, ne! Dovolj so pozitivne ocene
NO, IN ZDAJ D OVOLJ. VSEENO ALI BO LUC TVV1ST, VESEL O BO POVSOD, SAJ JE NOVO IN Z NAMI NASE ZELJE, TAKO NEKAKO, K KDO VE, KOLIKO F ANTOV BO NA TA SREČEN D
Slo svojo boljšo polovico, ki jih bo se ne
JEM PO GLAVI, CE SI BODO MALCE PREVEC OG IN POTEM BOMO ODŠLI V VEČER. SNEG BO (S
to Želimo snega, obilo snega) in nad nam zvezde, in zaželeli si bomo: srečno novo
ZELJE IZPOLNILE!
ALI TEMA, POLKA ALI LETO. ZAVRTELI SE BOMO OT NAS VRTI ŽIVLJENJE. AN V NEŽNEM OBJEMU NA-KOC »POTIPALA« Z VALJAR-LEDALI KOZAREC.
KORAJ VSI SI ZA NOVO LE-I BODO GORELE LUCI IN LETO! IN DA BI SE NAM VSE FRANČEK RUDOLF
Ш1111ШШШ11111Ш1111111Ш111111Ш1111111;:Ш11111!1111111Ш11111111111111111111111Ш11!1!Ш11ШШ111ШШШ1!1ШШШШ11ШШШ11111ШШШШ11Ш111111111111111ШШШ11[
M
OVO LETO IM...
0 Novo leto je pred vrati, z njim pa problemi, problemi...
# Kaj in kako naj se oblečem? In darila? Oa, tudi na to je treba misliti. Koga bomo obdarili in kaj mu bomo dali?
# Najprej nekaj besed o novoletnih oblekah. Za to priložnost je nadarjena mariborska rishr-ka-dijakinja (to je namreč njen hobby) pripravila nekaj modelov. Oblačila so enostavna in praktična, tako da jih boste lahko oblekle tudi ob drugih priložnostih. Modeli so zelo domiselno kombinirani z vstavki in pentljami iz ustrezajočega blaga, ki jih p- lahko po potrebi tudi preuredite.
In kaj bomo kupili domačim, če bomo pomislili na to, kaj prijatelju, prijateljici? Samo, ima kdo rad in kaj ga veseli.
Se nekaj nasvetov moškim!
Večkrat opažam, da imajo nekateri izmed vas nepravilno vstavljene robčke v zgornjih žepih suknjiča Oglejte si fotografije. Čeprav je robček le majhen, neznaten del oblačila, je vendar od njega odvisen sklad (predvsem temnih, enobarvnih) oblek. Najpogosteje uporabljamo angleški stil (slika štev. 3), nato sledijo slike s štev. 1 in 4 in šele potem štev. 2 (1 — nonšalantno, 2 — ambiciozno, 3 — neprentenciozno, 4 — preprosto in neupad-ljivo). Slednje vam predvsem priporočam!
Boča
se nam bodo ideje o nakupu daril kar same porodile. Morda ljubi nekdo glasbo, popevke, jazz ali se pa morda navdušuje za simfonične koncerte in opero; nekdo drug zopet raje prebira dobre knjige. K slednjemu bi pripomnila le to, da lahko nabavite knjige po znižani ceni pri razprodaji Mladinske knjige. Nekdo je zopet strasten kadilec ali vnet ljubitelj športa Ali pa je morda filatelist? Zastavite si nekaj takšnih In podobnih vprašanj, pa boste kmalu rešili problem: »Kaj naj kupim?« Saj ni treba, da je darilo drago. Dovolj je. če nekoga le z majhnim simboličnim darilom razveselite in tako pokažete, da niste pozabili nanj A če bo darilce morda vaše delo, delo vaših rok bo obdarovane« tega še bolj vesel.
Ali boste morda pričakali novo leto doma? O. vem. za tako praznovanje je potrebno precej denarja. Toda dogovo-rite-se s prijatelji, da bo všal; nekaj prispeval za to. Ali pa se domenite tako da bodo dekleta poskrbela za jedačo, fantje za pijačo! In kako bomo pripravile te dobrote? Na eni mizi razvrstite pladnje z obloženimi kruhki-sendviči, z raznim pecivom, pomešanim z bonboni (slednji naj bodo raje kisli ali pa z mentolom), morda še kakšno torto ali potico. Na isti mizi naj bodo še krožniki oziroma kartonasti podstavki z vilicami za pecivo. Vino, likerji, limonada in podobne pijače s kozarci pa naj bodo razvrščeni na drugi mizici Gostje si naj sami postrežejo in tako
vam ne bo treba igrati »gostiteljice«, ki zaradi svojih dolžnosti ne najde toliko časa, da bi se še sama pozabavala v veseli družbi.
Drage bralke in (seveda tudi) bralci, sedaj pa še prošnja. Čeprav sem ob »rojstvu« te rubrike prosila za vaše sodelovanje, se razen dveh, treh izjem ni nihče odzval. Tako pravzaprav še sedaj ne vem, če vam je rubrika všeč ali ne! Kaj bi še želeli prebirati, kaj vas zanima, Torej prosim za
predloge, sodelovanje ... Vsak vaš dopis bo dobrodošel, zato že vnaprej prisrčna hvala!
Torej leto je naokoli, za leto dni smo starejši. Za nainl so veseli in žalostni dnevi, dnevi neuspehov in uspehov, dnevi ... In kako bo v letu 1963? Tega še ne vem vendar pa vam želim ob koncu tega leta in ob rojstvu novega obilo vsega, česar si sa- , mi najbolj želite. Tore — srečno novo leto 1963! Boč» Modele narisala: Mil-1
ZDRUŽENJE VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV V MARIBORU
ZSJ — ODBOR VISOKOSOL SKIH ZAVODOV MARIBOR
uprava in združenje študentov NA VIŠJI AGRONOMSKI SOLI VtSJI EKONOMSKO KOMERCIALNI SOLI VIŠJI PRAVNI SOLI
višji stomatološki soli
VIŠJI TEHNIŠKI SOLI IN PEDAGOŠKI AKADEMIJI V MARIBORU
ŽELIJO SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 1963
OKRAJNI ODBOR SZDL MARIBOR
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR MARIBOR
OKRAJNI KOMITE ZKS MARIBOR
OKRAJNI KOMITE LMS MARIBOR
Želijo srečno IN USPESNO LETO
1963.
Pozor!
Študentje ekonomskih in pravnih fakultet, višjih in visokih gospodarskih ter upravnih šol, višjih ekonomsko-komercialnih in zuna-nje-trgovinskih šol, kakor tudi dijaki ekonomskih srednjih šol, pozor!
Z rednim spremljanjem »Ekonomske politike« si boste olajšali učenje in pridobili trajno koristno znanje in možnost, da na bodočem delovnem mestu nastopite s solidnim znanjem in poznavanjem problematike gospodarskega in družbenega razvoja naše države im gibanje v sodobnem svetu.
Študentom in dijakom daje uredništvo specialen 25 °/o popust. Studetje in dijaki lahko dobe list po 3.000 dinarjev, namesto rednega letnega predplačila 4.000 dinarjev, s tem, da se lahko vplačuje predplačilo tudi za tri, šest, devet ali za vseh dvanajst mesecev.
Za vsa pojasnila in za brezplačni ogledni primerek se obrnite na naslov: »Ekonomska politika«, Beograd, Moše Pijade 29/11.
ZANIMALO VAS BO TUDI TO:
Dober zaslužek.
Svoje materialno stanje za čas šolanja sl lahko zboljšate, če postanete naš poverjenik za zbiranje naročnine za »Ekonomsko politiko«.
Gozdno gospodarstvo Maribor
s svojimi obrati
Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Slovenska Bistrica, Oplotnica, obrat za gradnje, obrat za urejanje gozdov ir. ndsek za lovstvo, ureja, neguje in vzgaja gozdove, vrši eksploatacijo v gozdovih SI.?, samostojno gradi gozdne komunikacije in upravlja lovišče »Pohorje«.
Ob novem le u čestita vsem delovnim ljudem in jim želi mnogo gospodarskih uspehov.
TOVABNA PISALNI!! STROJEV LJUBLJANA
Vsak študent ima svoj pisalni stroj
Končno ni več nobenih problemov za prepisovanje ekrl.pt, predavani, vaj, seminarskih del programov In slično. Prav tako je poetailo pisanje referatov, seznamov, prošenj Ln osebnih pisem lahko, ugodno In hitro
To nam omogoča novi pisalni stroj tipa portable TOPS-M1, ki se ie nahaja na tržišču. Konstruiran je po licenci znane tvrdke tehnično zelo zadovoljive im kar je najvažnejše: ima dostopno ceno.
Ni več težav in napak pri nerazufnljivem rokopisu, ni več problemov zaradi vzdržljivosti človeške roke. Hitro, a to pomeni ekonomično, 6i«sto lo pregledno, v nekaj primerkih naenkrat, za kakršno koli potrebo, lahko z lahkoto pišete z vašim strojem TOPS-Ml,
Za redne ali izredne Študente vseh fakultet, akademij, visokih ali višjih šol je odobrena specialno znižana cena. Vsa potrebna pojasnila lahko dobite v vseh večjih papirnicah.
katedra — *Uao 14 — w vas, dekleta — katedra — attan 14 — za vas. dekleta — katedra — stran 14 • ta vas, dekleta — katedra — stran 14 — ta vas, dekleta — katetri o - stran 14 — M i
OTVORITVI
HRANA
:e dvaindvajseti podnajemnik,
PA VAS BOM ŽE KAM STISNIL
NEKJE V MARIBORU
r Л
SKRIPTA
V J
Po zamisli J. Koširja narisal Peter Lešnik
Nehje v Mariboru
rUUJLUTJS V AoTUiUU,
--I- I IIГТ Ш11ГГ-ТП
ŽTUdent-STIPENDIST
POST SCRIPTUM: ŽONGLIRANJE
^ta 63: Študentski klub
Študentska ljubezen
-in ko DOŠTUDIRAVA, * BOVA KUFTLA NAJPREJ PEC...
PACIENT: SAJ IMAM PROTEZO,
-TOVARIŠI, PRIČENJAMO t RAZPRAVO O RAZPRAVI ZA REALIZACIJO RAZPRAVE O OTVORITVI študentskega KLUBA...
ŠTUDENT: ZGORAJ PA IMATE.
VSE ZOBE V REDIT
Ж—
АГ01ЧА MESTO V AlMMJI
RAz =
IŠKO'
CELIC= MA SELI rev
Mm.
DOMAČA
ŽIVAL
ŽVEPLO
VAH1*
NOSTNI
SVET
ir Al..
Vulkan
OBLEKA
KONICA
MESTO V PO««: Ti/GAL-S<l
IfLANO
A £
IND.
jezik
VASA
A MCA.
pisec
vALLAN)
VEZNIM
IR SK£n
PRETEP
JU&OS.
RAOlOr.
KO«««,
KI
NIKELJ
MESTO V PAKI * STANU
PRE*
BIVA* L EC IRANA
Eveplo
MAJHNA
ISKRA
M a <a-ir л Л la <a s La n A
k a k
% ГЖ. & T! «4 т
<U? d O 11 3 SH4 d li uill <1 V ш\
Ta zvrst križanke ima vse definicije vključene v sam lik križanke. Ce sta v enem polju dva opisa, velja zgornji za vodoravno, spodnji pa za navpično smer. Upoštevati je treba tudi v lik križanke vključene slike. Tisto, knr nam te predstavljajo, oziroma tisto, kar je z njimi v neposredni zvezi, vpišemo v smeri, ki jo naknzujejo vrisane puščice.
Uredništvo »Katedre« razpisuje tri nagrade:
• k t:-iMgrtt№-8.<MM ЈМмфг * --ItjiMfr«*«: 4Лв®	.|№мф:У: *
Med reševalce, ki bodo do 8. januarja 1963 poslali pravilne rešitve na naslov Uredništvo »Katedre«, Maribor, Gregorčičeva 30, bo navedene nagrade razdelil žreb.
pritok
MORA*
VC
£61 MA tojTiiM-; KA
<g».
miicaO
3QV
POLJEM
5El£C
VAQI -T£LJ
OSEftNI
ZHIMEk
PRIME?
MIK
EAST
FOSFOR
OCENA
ouSik
VALEČ
OSEBNI
ZAIMEK
DEL
kopna
MORJU
KA=»
TURN
OKOLIŠ,
OKROŽJE
OSVEŽUJOČA
PIJAČA
otok v
JA 51 DRANJ
tZIA.
ZAIM.
KAR;
ČINOM
os.z.
EAST
KISIK
TAKO
(LAT)
SREDOZEMSKI
Vodik G IRM
MEST0V|
ETIOPIJI
LITER.
K RA*
VATA
SOROb’
МГСА
TNA=
LO
KIL ASI
'PRISMODA
MERIL*
PRI = PRAVA
VRSTA
ŽGA=
NJA
PRAKTI.
CBN
POUKjl
STOPI*
NJE
TJado
SIMO'
MITI
PRITOK VOLK
ZVA-
REK.
MITEA
TEK
RDEČI
M»i£
зток v
JA<=
0R4NU
plete*
ma
TORM
тшГ
ZIDOVS,
<0L£~
DARJA
ESI PC.
e>os
SRAVCL SLO = ■VEC
»ARIJ
PRED!
1.00
JAN6Z
TRDINA
OGLJIK