20% popust dobe na zele- njadna in cvetična semena trgovci in vrtnarji. — Pri večjem odjemu zahtevajte posebne ponudbe in vzorce. Novosti in novo upeljane vrste 32 Belo zelje Ditmarjevo originalno, rano; tvori že začetkom julija velike trde glave, ki so kljub svoji velikosti zelo nežne in okusne. Posebna kakovost. Kg Din 240-—, 100 g Din 31-25 20 g Din 8-25, 1 pore. Din 2-—. 39 Belo zelje Kopenliaško, tržno, okroglo, rano. Že začetkom julija ima orjaške glave, ki dosežejo težo do 6 in 8 kg. Izvrstna vrsta za gojenje na veliko, kakor tudi v majhnih vrtovih. Kg Din 164-—, 100 g Din 21-50, 20 g Dih 5’50, 1 pore. Din 2-—. 142 Koleraba nad zemljo Prašita pristna Dvorsky- eva> originalna setev, bela, za siljenje, najra- nija z okroglimi listi, najboljša za gorko gredo in za na prosto. Ima nežno listje in napravlja primerno velike gomolje, ki imajo nežno kožo, nežno meso ih prijeten okus. Raste izredno hi¬ tro in je odporna proti mrazu. 100 g Din 152-—, 20 g Din 20-—, 1 pore. Din 6-—. 186 Korenje Vertou za siljenje in za na prosto, temnordeče, topo. Je popolnoma gladko ih na¬ pravlja izvanredno kmalu lepe, srednjedolge korene, ki so skoro brez srca. Kg Din 226-—, 100 g Din 30-—, 20 g Din 8-—, 1 pore. Din 2-—. 301 Mesečna redkvica Beograjska. Odlična nova vrsta, okrogle oblike, ki je pol rdeča, pol bela. Rana. Kg Din 88-—, 100 g Din 11-75, 20 g Dih l - 50, 1 pore. Din 1-—. 360 Salata Batavia rumena pariška. Glave so zelo velike, ki se dobro ih trdo zapirajo; listi so zelenkastorumeni in nakodrani. Glave vzdrže dolgo časa in ne gredo rade v cvet. Zelo ce¬ njena in priporočljiva vrsta. Kg Din 86-—, 100 g Din 11-25, 20 g Din 3-—, 1 pore. Din 1-—. 363 Salata Batavia trdoglavata, velika, rumena z rdečim robom, zelo priporočljiva vrsta. Kg Din 86-—, 100 g Din 11-25, 20 g Din 3—, 1 pore. Din 1-—. 427 Cikorijina salata »Sladkorni stožec«, izboljšana in zelo bogato rodeča; glavica je podolgovate stožaste oblike. Vrtnarji trde, da je beljenje te salate zelo lahko in je ta vrsta manj grenka kot ostale vrste radiča. Kg Din 58-—, 100 g Din 7-50, 20 g Din 2-—, 1 pore. Din !•—. 442 Endivija Eskariol zelena »Bubikopf«. Vpeljava te nove vrste je znatno izboljšanje Zimske endi¬ vije Eskariol zelene. Njena prednost je v tem, da je vsa salata nakodrana in ne samo srce, kakor je slučaj pri starih vrstah. Posebno radi jo imajo vrtnarji, ki cenijo salato, ki lepo iz- gleda. Zelo rade jo pa imajo tudi gospodinje, ker je zelo nežna tako v sredini, kakor tudi' ob straneh. Njena prednost je tudi v tem, da se jo lahko sadi gosteje kot Endivijo Eskariol ze¬ leno, ker nima takio širokih listov, kateri se tako radi raztezajo po zemlji. Kg Din 76-—, 100 g Din 10-—, 20 g Din 2-75, 1 pore. Din 1'—. 7166 Krmilna pesa Eckendorfska rumena »Schloss- marke« je izvirno oplemenjeno seme nemškega gojilca Metteja. Vsled neprestane odbire naj¬ težjih in najpravilnejših gladkih oblik in barve sadežev kakor tudi vsled obilnih redilnih snovi jo prištevamo med najboljšo vrsto. Ker se odli¬ kuje s svojim sočnim, zelo trpežnim mesom, se jo lahko shrani dalje časa čez zimo. 10 kg Din 280-—, 1 kg Din 30-—. 10 UT. 1 poit. Din 10 gr. Iporc. Din 2012k Accacia, mešanica najlepših vrst . . . S*— 1*— 21054- Amarantlras vlridla. zeleni, višina 75 cm 8*— 1* 20130 Acanthus mollls, okrasna listnata rast¬ lina. višina 90 cm.6-— 1-— 2015+t Achimenes, krasna sobna rastlina, meša¬ nica najlepših barv, vseh modrih in rož¬ natih nijans. višina 40 cm.60-— 2-50 2035+ Adonls aleppica, veliki blesteči temno¬ rdeči cveti. Kali zelo počasi. Ce jo Be¬ remo jeseni, vzkali šele spomladi . . . 90-— 4-— 20630 Alaine ponllolia gracilis, bele barve, zelo lepa za obrobe, višina 15 cm.— 4—- 2108+ Anagallls grandiflora coccinea, oranžno- rdeča, lepa nizka bogatocvetoča rastlina za gredice.. 14-— 2— 2U40mAnemone chinensls St. Brigid. Te orjaške anemone so krasnih. Njihovi cveti so brezhibno lepe oblikovani. Vzgoja iz se¬ mena je zelo lahka. Višina 30 cm . . . 48-— 2-50 Anthemls arabica, novost! Arabska cve- 30 cm visoka, zlatorumene barve, učinkovita.8- 186 Korenje Vertou 301 Mesečna redkvica Beograjska 442 Endivija »Bubikopt* J . .. ^ tip. «>• ■ ->-v „-f #■» 2116 Antirrhinum majus fl. pl. 2546 Begonia gracilis Indijanka • ./ .L.V. ti . 0 M: 0 .; n. $ ’ - ’ . ' : 10 0T. 1 pDTL Din 2127m Antirrhinum majus Rožnata kraljica, sve- tlorožnati, krasna vrsta za rezanje . . 14*— 2*— 2138m Antirrhinnm majus nanum, Bell čudež, novost! Najlepša bela vrsta.20*— 2— 2139m Antirrhinum majus nanum Melodie, než¬ ni, lososnorožnati z rumeno sredino in belim grlom.20*— 2— 2140m Antirrhinum majus nanum, Jutranja zar¬ ja, lesketajoče cinobrovoškrlatni z belim grlom. Krasne kontrastne barve .... 16*— 2*— 2141m Antirrhinum nanum maximum, Blondin¬ ka, nove barve orjaškocvetnih. srednje- visokih zajčkov so vedno dobrodošle. Ze¬ lo veliki, posamezni cveti te nanovo vzgo¬ jene cvetice so nežne mesnatorožnate barve s temnejšim bleskom. Vsled zelo močnih pravilnih cvetnih steblov, je ta vrsta idealna za skupine. 21530 Aquilegia alpina superba, bela z modri¬ mi konicami, višina 40 cm . . . .. . . 2163+ Arctotis hybrida, novost! Južnoafriška hybrida lepih apartnih barv. Iznad bel- kasfozelenih listov se dvigajo na približ¬ no 30 cm visokih steblih oranžnorumeni, beli in rdeči cveti z modročrno sredino 21640 Armeria formosa, zelo lepa, rdeča, viši¬ na 40 cm., , , 21650 Armeria formosa hybrida, mešanica ži¬ vahnih, rdečih, lososnih, karmezin in vi¬ joličnih barv. Višina 40 cm. 2166+ Arnebia cornuta, cveti so lesketajoče zla- torumeni. s petimi temnorjavimi pikami 2167+ Artemisia gracills, tenkolistnata okrasna rastlina, zelo lepa, višina 150 cm . . . 2177t Asparagus falcatus, je višji in močnejši kot Sprengeri, ima zelo dolge temnozele¬ ne liste, zelo odporen. 21820 Asperula odorata, pristni prvenec, belo- cvetoči. 2215 Astra Kraljevska, pritlikava, krasna, z globoko vzbočenimi orjaškimi cvetovi, nizke pokončne rasti, v naslednjih barvah: 1. bela, 2. rožnata, 3. karmezin, 4. svetlomodra, 5. temnomodra, 6. vijolična. Vsaka barva za sebe.80*— 3*— 2218 Astra Kraljevska v krasni mešanici . . 70— 2*50 2340 Astra rožna »Mladost«! Novost, ki je po vsem svetu vzbudila veliko občudovanje, je posebne rožnate barve z lososnim od¬ sevom. Orjaški cveti stoje na močnih ravnih steblih. Odlikuje se tudi po iz¬ redni odpornosti in je vsled tega nepre¬ cenljiva za rezanje. 1 — 14*— 2383 Astra Kalifornijska, Los Angeles. No¬ vost! Cveti imajo 13 cm v premeru ter so gostopolnjeni in lahko nakodrani. Barve je mesnatordeče. Astra Los Ange¬ les spada med kasne vrste in je vsled tega izvrstna in dragocena za rezanje v kasni jeseni. Višina 70 cm. 24360 Auhretia Eyrii, lepa. temnomodra, viši¬ na 15 cm .. 2453t Balsamina Izboljšana kamelijeva, čisto- bela, cveti sličijo kamelijam. 2454t Balsamina izboljšana kamelijeva, svetlo¬ modra ... .. , 2455t Balsamina izboljšana kamelijeva, karmezin 2456t Balsamina izboljšana kamelijeva, vijo¬ lična .. # 2537t Begonia hybrida comp. Bertini, karmin- rožnata. Ta vrsta je izvrstna za lonce in za grede. Cveti so zvončaste oblike, srednjeveliki, listi pa 'So. podolgovati. Izredno bogato cvetoča. Višina 20 do 25 cm ~ 14*- 10 gr. Iporc. Din 2544t Begonia semperflorens, Zimska pravljica, prva pozimi cvetoča begonija, vzgojena iz semena. Če jo sejemo julija, doseže¬ mo že o Božiču krasne bogatocvetoče rastline. Listje je sočno svetlozeleno, cveti pa bleščeče karminrožnati. Cvete neprestano tudi v sobi več mesecev, pri pravilni vzgoji. Idealna lončnica za zim¬ ske mesece, višina 25 cm. 2546t Begonia gracilis, Indijanka, novost! Rde- čecvetoča begonija s črnorjavim listjem, ki ima kovinasti blesk, kar tvori skupno s. cvet jem krasno barvno harmonijo. In¬ dijanka je 25 cm visoka, zelo bogatocve- toča in jo zelo priporočamo za lonce in skupine, posebno pa za grobove .... 25730* Bellis perennis fl. pl. Aetna, temnordeča, cevasta . . 2587+$ Benincasa cerifera, tvori dolge gladke sadeže . # 25880 Bocconia cordata japonlca, listnati mak, višina 240 cm. 25920$ 25930$ Bryonia alba, ovijalka s črnimi jagodami Bryonia dioica, ovijalka z rdečimi ja¬ godami .. . . , 2594+$ Bryonopsis laciniosa erythrocarpa, ima purpurnordeče beločrtane sadeže .... Cajophora lateritia (Loasa), opekastordeča Calandrinia umbellata, temnordeča, s ko¬ bul j astimi cveti, sijajna za lonce. Višina 15 cm.. Calendula offic. fl. pl. Sensation, kalifor¬ nijska novost, krepke rasti, zelo veliko- cvetna, barve je briljantnooranžne s škr¬ latnim odsevom. Calendula offic. fl. pl. Radio, novost, iz¬ redne oblike! Cveti so globoki, krogi ja- ste oblike in narezljani ter zato nenava¬ dno učinkujejo. Barve je temnooranžne Calendula offic. fl. pl., Modne barve, mešanica različnih vrst v novih barvnih tonih in sicer rumenih, mareličnih, oran¬ žnih in dvobarvnih v vseh nijansah . . tiča iz Telhama, velikocvetna, lavendelo- vomodra, višina 75 cm. ovijalka, imenovana balonasta rastlina . Carduus Marianus, Marijin osat, za če- belno pašo. višina 120 cm. modre barve, s temnejšim očesom, vi¬ šina 75 cm. 27900 Cerastium Bibersteinii, cveti so beli, listi pa mof-nobeli. Izredna cvetica za obrob¬ ke, pobočja in skalnate vrte. Viš. 40 cm 2840t+ Chrysanthemum frutestens, bela marje- ta, izvrstna za lonce in za rezanje, vi¬ šina 75 cm. 2915+ 2973t Clarkia elegans fl. pl. La France, novost Nežne lososnorožnate barve .... Columnca splendens, novost! Učinkovita za obeske, listje je rjavkastordeče, cveti pa oranžnordeče barve . 2974+0 Commelina coelestis (tuberosa), sinjemo dra, višina 60 cm ........ 29760m Coreopsis grandlfl. fl. pl. Novosti Pol polnjeni cveti so zelo lepi in stoje na močnih steblih. Višina 90 cm . . . 2982m Cosmea rosea, rožnata. 2990+ Crepis rubra, lepa poletna cvetica za gredice . 3114 Delphinium elatum Snežna gora, beli Nova vrsta z orjaškimi, snežnobelimi cvetovi, ki stoje na 50 cm dolgih, močnih steblih. Ako ga sejemo na vrtu poleg modrega Delphiniuma, napravita te dve skupini čudoviti vtis. Višina 100 cm . . Orjaški Chabaud nagelj Aurore, opeka- stordeči, originalni. Orjaški Chabaud nagelj, Carmcn, karme- zinrdeči, originalni. Orjaški Chabaud nagelj, Madame Cha¬ baud, temnorumeni. originalni . . . . Orjaški Chabaud nagelj, Legion d* Hon- neur, opekastordeči, originalni. Orjaški Chabaud nagelj, Rubin, rdečka- Orjaški Chabaud nagelj, Rožnata kralji¬ ca, živahnorožnate barve, velikocvetni, originalni.. , Orjaški Chabaud nagelj, Princesa Aliče, beli z rdečo sredino, originalni . . . . 2973 Columnea splendens 8246k Orjaški Chabaud nagelj, beli, prvi od- sevek «. , 3247k Orjaški Cbabaud nagelj, mesnatordeči, prvi odsevek. 8248k Orjaški Cbabaud nagelj, škrlatni, prvi od¬ sevek , 8249k Orjaški Chaband nagelj, temnorumeni, prvi odsevek. 8250k Orjaški Cbabaud nagelj, čisfornmeni, prvi odsevek. 3251k Orjaški Chabaud nagelj, purpurni, prvi odsevek..., 8252k Orjaški Cbabaud nagelj, rožnati, prvi od¬ sevek .» . . .. , 3262+ Diascia Barberae, Lososna kraljica, kras¬ na bogatocvetoča, malopoznana poletna cvetica, lososnorožnata. 82640 Dietamnus Fraxinella, takozvani goreči grm, lepe rdeče barve, višina 80 cm . . 32660 Dietamnus Fraxinella, beli, višina 80 cm 3282m§ Dolichos, mešanica, hitro rastoči cveti so kot stroki, okrasna rastlina . . . . 32830 Doronicum caucasicum, pomladna marje- ta, velika, rumene barve, izvrstna za re¬ zanje, višina 40 cm. 32840 Doronicum caucasicum magnifieum, zla- torumeni, velikocvetni, višina 50 cm . . 3302t Echeveria metallica, modrosiva s kovina- stim bleskom .. 3304+ Ecbinops Hitro, okroglasti osat, večletni, priporočljiva trajnica, višina 150 cm . . 33120 Erigeron Coulteri, bogatocvetoči, krasno oblikovani, čistobeli cveti, višina 40 cm . 3315+ Erodium gruinum, čapljevec (vremenska napovedovalka) . 33170 Eryngium giganteum, srebrni osat, vi¬ šina 90 cm. . 83180 Eryngium ametbystinum, kovinasfomodri osat, višina 60 cm. 3326 Eschscboltzia californica, lepe rožnate barve . 3327+ Eschscboltzia californica, Kralj, krasne karminaste barve. S342t+ Exacum affine atrocoeruleum. Ta krasna svetlolila cvetoča vrsta, ki je hvaležna lončnica, je zelo poznana. Sveže zeleno listje z nežnolila cveti, tvori krasen gr¬ miček. Ce sejemo od januarja do febru¬ arja, cvete že junija in potem nepretr¬ goma zelo bogato, do jeseni. Da doseže¬ mo posebno gosti grmiček v loncu, posa¬ dimo dve rastlini v isti lonec. Ce pa se¬ jemo koncem maja v mrzli rastlinjak, prija te cvetici najbolje mešanica list¬ nate, travne in peščene zemlje. Zelo učin¬ kovita, prijetno dišeča sobna rastlina . 3345+ Euphorbia heterophylla. Mexikanska og¬ njena cvetica, konci cvetnih listov so oranžnokarminasti. 3347+ Euphorbia variegata, Gorski sneg, kakor gornja, samo da so konci listov beli. Ljubi sončno, suho in peščeno zemljo . 3348+ Felicia Bergeriana (rotundifolia) sinje- modra z rumenkastim odsevom. Krasno pristoja v skalnatih vrtih. 3368b Francoa ramosa hybrida, Nevestin venec. Ima velike, bele cvete, na močnih ste¬ blih. Zelo bogatocvetoča. Cvete vse po¬ letje do jeseni. Krasna cvetica za rezanje, višina 75 cm. 34100 Gaillardia grandiflora regalis, zlatoru- mona s krvavordečim. Orjaškocvetna, če- sto polpolnjena. 3494t Gloxlnla hybr. gigantea, Donava, bela s širokim svetlomodrim robom. 8496t Gloxinia hybr. gigantea, Rhein, bela s širokim nežnorožnatim robom. 8500+ Gnaphalium foetidum, mala o rumena su¬ ha cvetica. 3536+ Godefia Aurora, najlepše nežnorožnate barve. , 3650t Grevillea robusta, učinkovita sobna rast¬ lina. Vzgoja iz semena je zelo lahka. Vi¬ šina 350 cm. 36810 Helenium Bigolowil, cveti so rumeni s črnikastim bleskom, višina 80 cm .... 8711+ Hellanthus laetiflorus, velika rumena sončna roža, višina 120 cm. Chabaud nagelj 3342 Exacum affine Incarvillea Delavayi 3828 Isoloma hira. mnltifl. 5562 Tropaeolum majue _ 10 gr. 1 poit. Din 10 gr. 1 pon. Din 5304 Sidalcea Rosenknospe 5575 Ursinia anethoides 5709 Viola tricolor masima Roireli ■M■■ 2177 Asparagus falcatus 5360 Solidago spectabilis 4458+* Nigella damascena fl. pl. Devojka v ze¬ lenem, mešanica različnih vrst, viš. 45 cm 4471Eb Onopordon tauricum, osat, purpurnorde- če barve, krasen za skupine, višina 250 cm 4472S* Oenothera missouriensis, rumeni, nizki, velikocvetni, svetlin, višina 50 cm . . . 4473E* Oenothera missouriensis speciosa, rosea. Nova, rožnordeča, prijetno dišeča, viši¬ na 60 cm.* * 4552B Pentstemon hybr. giganteus, Kraljica, mešanica rdečih barv, orjaškocvetna kras¬ na učinkovita vrsta. 4571m Petunia hybr. Norma, modra z belo zve¬ zdo, srednjevelika, cvete celo poletje . . 4574/dmPetunia pendnla Venosa, vijolično črta¬ na na purpurnorožnati podlagi .... 4574/em Petunia pendula inflata Saphir, malo- cvetna, na dolgih steblih, bogatocvetoča, čistomodra.. 4625m Petunia hybr. fimbriata, Beli oblak, na¬ kodrana, bogatocvetoča grmičasta vrsta z belimi cveti. 4627m Petunia hybr. fimbriata Erfurtska, Ve¬ černo sonce, nakodrana, velikocvetna, rožnafordeča. 4628m Petunia hybr. grandifl. fimbriata Auro- ra, svetlorožnata, purpurnorožnato črtana 4629m Petunia hybr. grandifl. fimbriata Auro- cata, bela z rožnalila. 4672m Petunia hybr. grandifl. superbissima In- tus aurea, z rumenim grlom, zelo lepa . 4674m Petunia hybr. grandifl. superbissima Qua- dricolor, krasna štiribarvna vrsta . . . 4676m Petunia hybr. grandifl. superbissima Camilla, nova. rožnatordeča, črtana s temno sredino. 4678m Petunia hybr. grandifl. superbissima atrosanguinea, močna temnorožnata z be¬ lim grlom. 4702+ Phacelia campanularia, cvetni šopek je krasne encijan-modre barve. Najlepša poletna cvetica.. • 4822S Phytolacca Kaempferi (acinosa), belocve- toči okrasni grm, ki tvori črne jagode. Cvete od junija dalje. Krasno učinkuje kot posamezna rastlina, kakor tudi v skupinah. Višina 120 do 125 cm .... 4824t Poinsettia pulcherrima, Božična astra, škrlatna cvete pozimi, krasna. 5060B Rheum palmatum tanguticum, tatarska orjaška listnata rastlina, na prostem ze¬ lo vzdržna z rjavkastordečimi listi, tudi kadar cvete, je izredne lepote. Viš. 200 cm 5078+ Rhodante maculata alba, bele barve, vi¬ šina 30 cm. 5117t Rochea falcata, učinkovita, škrlatnocve- toča tržna rastlina. Višina 40 cm . . . 5135+ Salpiglossis variab. superbiss. grandifl., rjavi z zlatim .. 5137+ Salpiglossis variab. superbiss. grandifl. Aurea, čiste zlatorumene barve . . 5140+ Salpiglossis variab. superbiss. grandifl., vijolični z zlatim. 5163m Salvia farinacea, ima dolge, svetlomodre kobuljaste cvete. Izvrstna za rezanje . . 5218E Saponaria ocymoides, za alpske skupine, višina 30 cm. 5290E Sedum spurium, krasna za gredice, cveti so lilarožnati, višina 15 cm. 5292E Sedum, več vrst mešanih, izvrstna za po¬ bočja in jarke, kakor tudi za okras oken. Sedum sejemo od maja do junija v lonce, skledice ali v toplo gredo v mešanico zemlje iz tople grede, komposta in peska. Ko so rastline že precej močne, jih piki- ramo. Od srede maja dalje pa lahko se¬ jemo Sedum kar na prosto, v dobro zemljo. 5302+ Sicyos angulata, ovijalka, ki tvori ku¬ maram podobne sadeže . 5304E Sidalcea Rosenknospe, poljneni slez, zelo lepi, rožnatocvetoči grmiči, višina 50 cm 5332b Silene orientalis, temnorožnata, viš. 75 cm 5334+* Silene pendula fl. pl. comp., cveti so nežno lilamodre barve in zelo gosto pol¬ njeni .. , . 10 - — 10 - 10 - — 10 — 10 -- 10 - 16- 1-50 1 — ka, lososnorožnata, nova, učinkovita apar- tne barve, lepo polnjena. zlate barve, ki je v cvetju nepretrgoma od maja do jeseni. Višina 75 cm .... rezanje, višina 150 cm. Sparmannia africana, poznana sobna rast¬ lina, višina 100 cm. listi, višina 60 cm jaški cveti so srebrnosive barve, stebla so močna in tanka. Cveti so gostopolnjenl Stokesia cyanea, z velikimi modrimi cve¬ ti, Jto sličijo cvetom scabiose. Zelo lepa, višina 40 cm.. . zelo velikocvetni šanica novih lepih barv, nad 1 m visoki, lepi okrasni grm. purnovijolični, listi pa lepo narezljani, višina 100 cm. 5470t+ Trachymene coerulea (Didiscus), sinje- modra, okrasni kobulji, višina 40 cm . . 5471Em Tritoma hybrida mirabilis. Nova nizka vrsta, ki cvete prvo leto po setvi zelo bogato, v barvah od svetlorumene do oranžnoškrletne. Izvrstna za rezanje, vi¬ šina 75 cm. 5562^ Tropaeolum majus fl. pleno, Zlata svet¬ loba, zlatorumeni s polnjenim cvetom . 5566B Trollius hybridus, pogačica, v krasni me¬ šanici, ljubi vlažno zemljo, višina 60 cm 5568E+ Tunica saxifraga, krasna za šopke in za skupine, višina 25 cm. 5570t Tydaea hybr. grandiflora, nova veliko¬ cvetna vrsta v krasni mešanici. Cveti so dolgi in bogati ter lepo oblikovani, vi¬ šina 30 cm. 5575m Ursinia, anethoides, tvori mali 30 do 40 cm visoki grmiček in ima nežno listje. Ima bleščeče oranžne cvete s temno sredino . 5576m Ursinia pulchcra, tvori popolnoma majh¬ ne, 15 do 20 cm visoke grmičke, ki so po¬ suti z oranžnim cvetjem. 20— 1-50 86 — 2 — 26— 1*50 — 14— 8 — 1 — 24— 2— 24— 2— — 10 — Venidium calendulaceum, enojni cveti. zlatorumeni 5579+ Venidium fastuosum, orjaška zlatooran- žna cvetica s temno sredino, zelo lepa za rezanje, ljubi sončno in suho lego. Vi¬ šina 80 cm.. 5628m* Verbena hybrida Mammut, Modri kralj, čistomodre barve. 5652m* Verbena hybrida colossea, nova verbena z orjaškimi cveti, mešanica. 5664E Veronica repens, belocvetoča z modrika¬ stim odsevom, za obrobke in skalnate vrte, višina 5 cm. 5690+E*Viola cornuta Firmament, učinkovite si- njemodre barve, katere je še pri mačehah težko doseči . . ... 5704E* Viola odorata, mešanica lepih prijetno- dišečih vijolic, višina 10 cm. Viola trie. max. hiemalis Roggli, Alpsko sonce, temnoškrlatna, krasna novost . Viola tricolor maxima Roggli, nova or¬ jaškocvetna vrsta, mešana. 5920m Wigandia caracasana, krasna listnata rastlina, ki mora prezimiti v toplem rastlinjaku. Višina 150 cm. Orjaškocvetna cini ja Exquisit, svetlorož¬ nata s temno sredino. Dalijska orjaškocvetna cinija Traum, ze¬ lo apartne vijolične barve, ki prehaja v purpurnovijolično. 6001m Dalijska orjaškocvetna cinija Liliput, Rdeča kapica, škrletnordeča. j 1035 Cenjenim prejemnikom našega cenika! Zopet razpošiljamo širom naše domovine naš novi glavni cenik za leto 1935. Prejeli ga boste tudi vi, tokrat v posebno lepi opremi, v povečani izdaji in z bogatimi slikami v naravnih posnetkih. Sprejmite naš cenik prijazno, saj Vam bo on najboljši svetovalec. Vsebuje bogato in skrbno izbiro prvo* vrstnih zelenjadnih in cvetičnih semen, dalje elitnih tržnih zelenjadi, ki so po dolgoletni vzgoji dosegla višek popolnosti in bila po poklicnih strokovnjakih priznana kot najboljša. Našli boste nadalje najlepši izbor dalij, gladijol, begonij in drugih cvetičnih čebulic, najboljša rezila in škarje, novodobno vrtnarsko orodje ter razne druge učinkovite pripomočke za vrt. Naše navedbe glede kultiviranja posameznih vrst, Vam bodo dobro služile. Prav tako velike koristi pa je opis posameznih vrst zelenjadi, glede zdravilnega učinka istih pri raznih boleznih. Naš cenik Vam bo vedno najboljši vod nih k uspehu in zagotavljamo Vas, da bomo vsa Vaša naročila, bodisi velika ali mala, izvršili kar najbolj natančno in skrbno. Vsem našim trgovskim prijateljem, posebno onim, ki so s svojim priporočilom povečali krog naših odjemalcev, najlepša hvala za izkazano nam zaupanje. Prosimo lepo, da oddaste po uporabi tudi ta cenik svojim znancem in prijateljem. Stremeli bomo za tem, da z dobro postrežbo opravičimo Vaše priporočilo. v S prijateljskim pozdravom JUGOSLOVANSKA SEMENARNICA SEVER S KOMP., LJUBLJANA Prodajni pogoji. 1. Cenej Vse cene so v dinarjih, Iranko naše skladišče v Ljubljani. 2. Prodaja: Prodaja po tem ceniku se razume proti takojšnjemu plačilu ali povzetju. Plačila v 80 dneh po dnevu Izstavitve računa, dovoljujemo le tistim odjemalcem, ki so z nami v trgovski zvezi; vse one, Id žele imeti pri nas otvorjen konto pa prosimo, naj nam navedejo reference po možnosti ljubljanskih tvrdk. 8. Račun: Pri naročilu semen iznad 25 kg od posamezne vrste, računamo po ceni za 100 kg, izpod 25 kg po ceni za 10 kg, izpod 10 kg po ceni za 1 kg, a izpod Yi kg po ceni za 100 gramov itd. 4. Pošiljatev: Roba se pošilja na račun in nevarnost kupca. Za obe stranki je obvezna ona teža, oziroma število vreč, ki se uradno ugotovi po železnici pri oddaji blaga. Ako naročnik blaga ne sprejme, bomo mi po pošti ali po železnici vrnjeno blago sprejeli in to predvsem, da varujemo blago pred pokvaro. Zahtevali pa bomo naknadno, da nam povrnete vse stroške, plus zakoniti dobiček. 5. Pako vanje: Embalažo računamo po lastni ceni in jo ne sprejemamo nazaj. 6. Naročila naj blagovolijo naročniki napisati na priloženi naročilni list. Zaradi velikega navala naročil spomladi priporočamo čimprejšnjo naročitev, vsaj pa do 15. februarja Za naročila, ki so majhna po teži, katere moramo poslati kot pismo in ki znosijo le majhne vsote, je brezpogojno poslati denar naprej, bodisi v znamkah, kolekih ali pa po poštni položnici. 7. Način pošiljatve naj cenj. naročniki sami predpišejo, ali s pošto, brzovozno, z ladjo ali kot tovorno blago. Če tega predpisa ob naročbi ni, odpošljemo naročeno blago po najkrajši in najcenejši poti, za kar pa ne prevzamemo odgovornosti. 8. Postaje: Nujno je potrebno, da se ob naročbi navede najbližja pošta in železniška postaja. Pri opustitvi tega ne moremo odgovarjati za morebitno škodo in zamudo. 9. Premembe: Za predmete, ki so podvržene dviganju in padanju cen, ne prevzamemo obveznosti, računali pa bomo vedno najnižjo dnevno ceno. 10. Reklamacije v zadevi vidnih znamenj blaga in pakovanja ter teže, je treba prijaviti v teku treh delovnih dni; nekaljivost najkasneje v teku treh tednov od dneva izstavitve računa. 11. Jamstvo: Razpošiljamo le prvovrstna semena in izvršujemo vsa naročila z največjo pazljivostjo in vestnostjo. Če bi naročnik zaradi pomanjkljivosti, ki se pokažejo pri pregledovanju blaga, ali zavoljo pomanjkljive kaljivosti imel pravico ugovora, smo obvezani sprejeti blago nazaj. Nadomestno pošiljatev, popustitev v ceni ali povrnitev škode ne more naročnik v nobenem primeru zahtevati. Pri vseh pomanjkljivostih smo obvezani pri neizpodbitnem dokazu povrniti škodo samo do višine zneska, ki je za dotični predmet zaračunan. Vsaka nadaljnja zahteva, tako tudi za izid pridelka na polju se odkloni. To velja tudi v primeru, če se odpošlje drugo, namesto pogojeno blago. 12. Plačila: Po zapadlosti računa se računajo bančne obresti. Plača se direktno na nas v Ljubljano. Eventuelne spore rešuje razsodišče Ljubljanske borze. 18. Sporazum: Z naročilom se naročniki izjavljajo, da soglašajo z vsemi našimi pogoji prodaje. 14. Komisijska prodaja: Zelenjadna in cvetlična semena v vrečicah dajemo gg. trgovcem tudi v komisijo. Tozadevne pogoje glej na zadnji strani tega cenika. Z izdajo tega cenika razveljavljamo vse prejšnje. 2 Semena za polje in vrt 20% popust dobe na zelenjadna in cvetična semena trg ovci in vrtnarji. — Pri večjem od¬ jemu zahtevajte posebno ponudbo in vzorce. DETELJNA SEMENA Vsa naša deteljna semena so najboljše vrste, zanesljivo kaljiva, predenice prosta, preiskana po državnem, kmetijskem in kontrolnem zavodu in plombirana. Vsaka vreča po 100 kg je uradno potrjena. Črna ali triletna detelja. (Triiolium pratense — Rotklee oder Steier- klee.) Zaradi veliko krmilne vrednosti je črna detelja važna krma. Za prašiče jo^ poleti uporabljamo svežo, pozimi pa posušeno in poparjeno. Za govedo, zlasti za krave molznice, je posušena v manjših množinah sama ali pomešana z rezanico važen do¬ datek in priboljšek. Raste v vsaki zemlji, če ni prevlažna ali močvirna. Pridelek se izdatno poveča, ako jo pognojimo s fosforovimi in kalije¬ vimi umetnimi gnojili ter z apnom. Seje¬ mo jo spomladi, ko se ni več bati slane. Da jo pa obvarujemo kasneje pred peko¬ čimi sončnimi žarki, jo sejemo med oves ali ječmen. Ko požanjemo žito, doraste do jeseni še za dobro košnjo. V naslednjih letih daje po štiri košnje. Po tretjem letu pa peša pridelek, zaradi tega poskrbimo za novo setev. Za 1 ha potrebujemo 23 kg semena 7001 Najboljša . 7002 Prav dobra. 7004 Dobra.. Lucerna. (Medicago sativa — Lu- zernklee.) Ljubi dobro, globoko prerahljano, apne¬ no zemljo in daje tri do štiri obilne koš¬ nje. Uspeva tudi v drugih zemljah, da so le propustne in da vsebujejo dovolj apna. Tudi to sejemo med žito spomladi, kakor vse detelje, zlasti, če jih sejemo čiste, brez travne primesi. Za 1 ha potrebujemo 26 kg semena. 7008 Najboljša .. 7009 Prav dobra. 7010 Dobra . 3 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 Deteljne vrste, katere sejemo ponajveč čiste in brez primesi trav. 7012 Dveletna Bokliara, bela, medena de¬ telja (Melilotus albus — Zwei- jahriger weiser Bokharaklee) Sejemo jo v dobro pripravljeno zemljo med jaro žito, istodobno spomladi ali med nepregosto ozimino. Pripravna je tudi za zeleno gnojenje. V to svrho jo sejemo brez žita poleti ali v jeseni. Pomladanska setev da že v prvem letu eno košnjo v jeseni, preostanek pa za pašo. V drugem letu. pridelamo dve košnji. Za 1 ha potrebuje¬ mo 25 do 30 kg semena. 7013 Belocvetotša, orjaška, medena eno¬ letna detelja (Melilotus albus var. anualis — Hubamklee) . . . . Sejemo jo tudi za krmo divjačini in za čebelno pašo, po večini pa za zeleno gno¬ jenje. Uspeva tudi na slabih, lahkih pe¬ ščenih tleh. Kositi jo je pa treba vsake štiri tedne. Za 1 ha potrebujemo 20 kg se- lOOkg1 lOkg 11 kg 7014 Švedska ali bastardna detelja (Tri- folium hybridum — Alsike, Ba- stardklee) Din 20 -- 24’- 21 -- 25— 42— 22 -- 26— Posebno pripravna za mokrotno ilov¬ nato zemljo in za vlažne barske travnike, ker je odporna proti mokroti in mrazu. Prenaša tudi sušo in daje okoli pet let obilno košnjo. Cvete od junija do julija. Za 1 ha potrebujemo 14 kg semena. 43-- 44— ,V' im 7015 Inkarnatka ali ružak (Trifoliutn in- camatum — Inkamatklee) . . Enoletna, ljubi lahko pa apneno zemljo ter daje zgodaj v pomladi obilen pridelek. Sejemo jo julija med ajdo, repo, pa tudi samo. Za 1 ha potrebujemo 26 kg semena. 7016 Esparzeta (Onobrychis sativa — Esparsette) v luščinah . . . . Na primerno dobrih tleh traja espar¬ zeta do 15 let, sicer pa 5 do 6 let. Kakor detelja, uspeva tudi esparzeta najboljše na apnenih tleh, celo na peščenih in na nero¬ dovitnih, da le niso mokrotna. Daje letno dve dobri košnji, ki dasta izvrstno seno. Ako je dovolj humusa v zemlji, je pridelek izdatnejši, ako pognojimo s fosforjevimi umetnimi gnojili. Ker raste s koreninami globoko v zemljo, jo izdatno izboljša. Za 1 ha potrebujemo 180 kg neoluščenega se¬ mena. lOOkg | lOkg 11 kg Din 10 — 7— 11 — 12 ‘- 8 — 9- 4 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., L jubljana Seradela (Omithopus sativa — Se- radella). Priporočljiva je posebno za lahka, rahla tla. Ako jo sejemo v aprilu samo brez žita, pridelamo dve košnji in še v jeseni pašo. Krma je izvrstne kakovosti Za lha potrebujemo 40 do 45 kg semena. 7017 7018 Ranjek (Anthyllis vulneraria — Wund- oder Tannenklee) . . . Pripraven je za suha apnena, peščena tla. V mešanici s travami daje najboljši pašnik. Za 1 ha potrebujemo 23 kg semena. Nokota. Detelje, ki jih ne sejemo tistih, temvet v mešanici s travnim semenjem. 7020 7021 7022 7024 Nokota rožičkasta (Lotus cornicula- tus — Schotenklee). Traja približno pet let, prenaša tudi mrzlo klimo, uspeva povsod ter izdatno zboljšuje travnike in pašnike. Za lha po¬ trebujemo 23 kg semena. Nokota močvirska (Lotus uliginosus — Sumplschotenklee) . . . . Je jako trajna, se hitro razraste in je za napravo travnikov na močvirskih in šotnih tleh nenadomestljiva. Za lha po¬ trebujemo 14 kg semena. Hmeljska lucerna (Medicago lina — Gelb- oder Uspeva na vsaki zemlji, priporočamo jo pa zlasti za lahka, suha, peščena tla. Zraste do 45 cm visoko, cvete od junija do septembra.^ Ker sega globoko s korenina¬ mi, prenaša tudi sušo. Sejemo jo samo zase, ali pa pomešano z drugimi detelja¬ mi in travami. Porabljamo jo tudi za zeleno gnojenje, tako, da zmešamo pet de¬ lov te z enim delom švedske detelje. Za čisto setev potrebujemo za 1 ha 23 kg semena. Bela detelja (Trifolium repens — Weissklee). Je trajna detelja, ki uspeva na vsakih tleh ter se zelo razširi. Za napravo pašni¬ kov, travnikov ter strmih brežin je nujno potrebna, da izpolni prazna mesta. Za 1 ha potrebujemo 14 kg semena. lOOkg | lOkg 11 kg Din 23-- 12 -- 21 ’— 24'- 13— 25— 14-- 22 — 23'- 7041 7045 Brzojavni naslov: Severin — Teleion 23-16, 39-16 5 Ciste vrste. Vrežasta šopnlja (Agrostia stoloni- fera — Fioringras). Trajna travniška in pašniška trava za visoke, vlažne in mokre lege. Cvete kon¬ cem junija. Višina 60 cm. Za 1 ha potre¬ bujemo 17 kg semena. Francoska pahovka (Avena elatior — Franzosisches Raygras) . . . Je jako vztrajna visoka trava globokih korenin. Ker daje posebno mnogo krme, je ni pogrešati v nobeni mešanici, če le niso tla preveč vlažna. Cvete koncem maja in v začetku junija. Višina 125 cm. Za 1 ha potrebujemo 81 kg semena. 7043 7048 Lisičji rep (Alopecurus pratensis — Wiesenfuchsschwanz) . . . Trajna, zelo rana in rodovitna visoka trava, posebno pripravna za napravo traj¬ nih travnikov na vlažni zemlji. Izvrstno jo uporabljamo tudi za travnike, ki jih voda rada poplavlja. Cvete maja in junija. Vi¬ šina 80 cm. Za 1 ha potrebujemo 25 kg semena. Zlati oves (Avena flavescens 1 — Goldhafer echt) .. Za napravo trajnih travnikov, zlasti v višjih legah, jako cenjena trava, ki daje pri prvi in drugi košnji obilo krme. Je jako trajna, visoka trava, ki uspeva na vsaki zemlji. Cvete junija. Višina 40 do 60 cm. Za iha potrebujemo 33 kg semena. 6 Sem ena za polje in vrt — Seve r & Kom p., L jubljan; 7055 7050 Gola stoklasa (Bromus inermls — Wehrlose Trespe) . . . • • Daje lepo, visoko travo in srednje dobro krmo. Uspeva na suhih, rahlih tleh, kjer boljše trave ne rastejo več. Na pešče¬ nih in zadosti mokrih tleh daje največ pridelka. Cvete koncem junija. Višina 130 cm. Za 1 ha potrebujemo 55 kg semena. 7057 Pasji rep (Cynosuru9 cristatus •— Kammgras) • • .. Spada med najboljše krmilne trave za trajne travnike, tako zaradi bogatega pri¬ delka kakor tudi zaradi velike vsebine redilnih snovi. Je trajna in uspeva zlasti v sveži, ilovnati zemlji, laporju in ilovnati peščenim; kljubuje pa tudi na primernih tleh daljši suši. Cvete sredi junija. Višina 40 cm. Ža 1 ha potrebujemo 28 kg semena. Trsna ali visoka Minica (Feštuca arundinacea elatior — Rohr- schwingel). Močna, plodovita, trajna travniška trava, ki je izredno pripravna za napravo trav¬ nikov, posebno na vlažni in mokri, pa tudi na lahki in traki zemlji. Nepreplačljiva je kot visoka trava za mokre in preplavljene travnike. Daje prav dobro in tečno krmo, ako jo zgodaj pokosimo. Zastarela pa je trda. Cvete sredi junija. Višina 100 do 200 cm. Za 1 ha potrebujemo 47 kg semena. lOOkg | lOkg [ 1 kg Din 46-- 46’- 47 -. 47-- 48-- 48'- 7056 Pasja trava (Dactylis glomerata — Knaulgras) .. Prištevamo jo k najboljšim visokim travam za trajne in menjalne travnike. Zelo je izdatna, trajna in daje dobro krmo. Uspeva skoro na vsaki, najbolje pa na glinasti, ilovnati in dobri črni zemlji, kjer daje 4 do 5 košenj. Cvete koncem maja. Višina 50 do 130 cm. Za 1 ha potre¬ bujemo 40 kg semena. ' \ Trsna ali visoka Minica. 100kg 1 lOkg 11 kg Din 16‘- 17- 18-- Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 7058 'i*, ' jgSsg-t^-KV' Trda Minica (Festuca dttrrascrala Harter Schtvingel) ..... Dobra trava za pašo in zadovoljna z vsako zemljo, razen suhe peščenine. Cvete maja. Višina 70 cm. Za 1 ha potrebujemo 83 kg semena. 7061 Travniška bilnica (Festnca praten- sis — Wiesenschwingel) . . . Daje trajno, bogato, v vsakem oziru iz¬ vrstno krmo in ni izbirčna glede zemlje, če le ni presuha. Je prvovrstna trava za košnjo in pašo. Razvija se primeroma po¬ časi, vendar je ni pogrešati v nobeni me¬ šanici. za napravo trajnih travnikov. Cvete v začetku junija. Višina 60 do 120 cm. Za 1 ha potrebujemo 50 kg semena. lOOkg | lOkg 11 kg Din 54-— 28-— 55-- 29-- 56-- 30- 7062 Rdeča bilnica (Fesluca rnbra Rotschwingel). Jako trajna trava za košnjo in pašo. Skromna je in uspeva v vsaki zemlji, celo na suhi peščenini. Zelo primerna je njena uporaba kot nizka trava pri napravi traj¬ nih travnikov na močvirjih in na lahki in rahli zemlji, kjer mnogo pripomore, da se travniško površje rahlih zemljišč hitro utrdi. Prenaša tudi poplavljenje. Cvete koncem maja. Višina 40 cm. Za 1 ha po¬ trebujemo 36 kg semena. lOOkg | lOkg 11 kg 7064 Medena trava (Holcus lanatns Honiggras), izluščeno seme, . Jako trajna trava z malimi zahtevami. Za močvirne kraje je izredne vrednosti, ker dobro izpopolni gola mesta. Cvete sredi maja. Višina 60 cm. Za 1 ha potre¬ bujemo 23 kg semena. Din 67-— 68 -- 15-- 16'- 69-- 17'— Semena za polje in vrt — Sever & K omp., L jubljana 7066 Pacej-eva ljnljka (Lolium perenne tenue — Paceyisches Raygras) . Trava iz tega semena je nekoliko nižja od angleške Ijuljke, listi so pa tanjši. Ra¬ bimo jo samo za napravo vrtnih trat. Citate sredi julija. Je večletna, višina 60 cm. Za 1 ha potrebujemo 135 kg semena. 7070 7080 Angleška ljnljka (Lolium perenne — Englisches Raygras) .... Izvrstna za travnike kakor tudi za ze¬ leno krmo. Še posebno vrednost pa ima za napravo trat po vrtih in javnih nasa¬ dih, ker dela jako gosto rušo in traja več let. Uspeva najbolje na srednjevlažnih tleh, posebno ji ugaja morsko podnebje. Proti mrazu je neobčutljiva in tudi sušo prav dobro prenaša. Cvete v začetku julija. Vi¬ šina 50 cm. Za 1 ha potrebujemo 50 kg semena. Italijanska ljnljka (Lolium italicum Italienisches Raygras) . . . . Raste zelo hitro in daje visoko, jako tečno travo, ki jo ima živina zelo rada. Traja 1 do 2 leti. Ker raste hitreje nego vse druge visoke trave, daje na dobro ob¬ delani zemlji največ pridelka, navadno tri ali štiri košnje. Najbolje uspeva na ne prelahki in ne presuhi zemlji. Cvete v začetku julija. Višina 65 do 115 cm. Za lha potrebujemo 48 kg semena. lOOkg I lOkg j 1 kg Din 14— 12 -- 12-50 15-- 13-- 13- 16— 14-- 14-- 7090 Svetlikasta trstika (Phalaris anm- dinacea — Rohrglanzgras) . . Izredno visoka in zelo trajna, redilna in zdrava trava. Prikladna je za tla, na katerih zastaja voda, in za mokre in sve¬ že travnike. Prav lepe uspehe da, ako jo uporabljamo na boljši močvirnati zemlji, zato jo pridevamo mešanicam za trajne travnike na takih zemljiščih, katerih ni mogoče dodobra osušiti. Cvete sredi ju¬ nija. Višina 100 do 200cm. Za lha po¬ trebujemo 25 kg semena. 7093 Navadna latovka (Poa trivialis ■— Gemeines Rispengras oder rauhe Rispe) . .. Najbolje uspeva na novih travnikih. Je krepka spodnja trava, ki jo ima vsa živina rada. Cvete v začetku junija. Višina 60 do 100cm. Za lha potrebujemo 23kg se- lOOkg | lOkg 11 kg Din 40-- 41-- 42-- Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 7094 Gozdna latovka (Poa nemoralis — Hainrispengras) ....... Trpežna trava za pašnike. Ker ljubi senco, jo porabljamo za pašnike na jasah v listnatih gozdovih. Ker tvori lepo, močno rušo, je zelo primerna za napravo trat na vrtovih in parkih. Cvete od maja do ju¬ nija. Višina 40 cm. Za lha potrebujemo 84 kg semena. lOOkg j lOkg j 1 kg Din Ovčja bilnica (Festuca ovina — Schafschwingel). 54- 55-— 56-- Vztrajna trava za pašo spomladi, kt raste tudi v slabi zemlji. Kljubuje suši in uspeva tudi tam, kjer druge krmske rast¬ line ne rastejo veš. Cvete sredi maja. Vi¬ šina 40 cm. Za 1 ha potrebujemo 33 kg se¬ mena. 7095 Travniška latovka (Poa pratensis Wiesenrispengras). Rana trava, izvrstna za pašo, zelo pri¬ merna tudi kot nizka trava za trajne trav¬ nike. Trpežna je in naredi možno rušo. Uspeva na vlažni in suhi zemlji in je proti mrazu neobčutljiva. Cvete sredi maja. Višina 40cm. Za lha potrebujemo 47 kg semena. 7091 Mačji rep (Phletun pratense — Ti- motheusgras) ....... Ima najrajši hladen, vlažen, celo mo¬ čvirnat svet, prenaša pa tudi sušo. Z do¬ mačo deteljo zmešan, pa tudi sam, daje tečno krmo. Uspešno se uporablja za traj¬ ne senožeti, nenadomestljiv pa je za težko in hladno močvirnato zemljo, Cvete kon¬ cem julija. Višina 50cm. Za lha potre¬ bujemo 10 kg semena. 24-— 25 — 26-— 10 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., L j u b 1 j a n a TRAVME MEŠANICE Mešanica trav in detelj za stalne travnike in pašnike. Te mešanice pripravljamo z ozirom na lego in kakovost tal iz čistih, polnokaljivih vrst, s primernim dodatkom različnih detelj. Pri večjem naročilu odpošljemo, ako se to zahteva, drobnozrnate in debelo zrnate vrste ločeno, da jih naročnik pred setvi jo sam zmeša ali pa, da se poseje vsaka zase, da pridejo v zemlji enakomerno porazdeljena. Cena teh mešanic je nekoliko višja, kakor navadnih mešanic, vendar’ jih priporočamo za napravo novih travnikov, ker najboljše je vedno najcenejše. Na željo sestavimo mešanico točno po podatkih naročnika, ali pa tudi odpošljemo vsako vrsto zase. Za utrditev nasipov, pobočij in rečnih bregov sejemo deteljo in tiste travne vrste, ki imajo globoke korenine. Ker je pa ondot umetno namakanje neizvedljivo, naj se ne seje ob suši. Za 1 ha potrebujemo 70 do 85 kg semena Mešanica trav za vrtne trate in parke. Za napravo lepe trate uporabljamo samo nekatere najboljše, posebno odbrane travne vrste. Vsled naših večletnih izkušenj Vam lahko jamčimo, da dobite v to svrho najboljše mešanice.^ Za obstoj lepe trate je potrebno skrbno negovanje. Pred setvijo prekopaj in razdrobi zemljo, odberi plevel in kamenje, da mlada travica ne oslabi. Priporočljivo je že v jeseni pognojiti zemljišče s hlevskim gnojem. Za setev je najboljši čas april — maj. Skrbeti je za stalno vlago setve z zalivanjem, dokler ne odženejo koreninice v globočino, ker sicer mlada trava izumrje zaradi osušenja. Za napravo lepe, enakomerne trate moramo precej gosto sejati, Računa se 30 g semena na 1 m s . Takoj po setvi pokrijemo seme komaj vidno z železnimi grabljami. Ko doraste trava okoli 4 cm visoko, jo potlačimo ali pa z valjarjem potisnemo, da postanejo tla trda. Ko potem še nekoliko odraste, jo pokosimo ter ponavljamo košnjo najmanj vsakih 14 dni. Pred nastopom zime jo še zadnjikrat pokosimo, ker dolga trava povzroča gnilobo in izumrtje. b. Brzojavni naslov: Severin Telefon 23-16, 89 16 11 Krmilna pesa uspeva najbolje v globoki, propustni, vgnojeni in topli zemlji. Uspeva pa tudi na težki ilovici. Sejana ob mrzlem vremenu pa rada odžene v seme, zato jo sejemo, ko se zemlja ogreje in se ni več bati nočnega mraza. Zelo škodljivo je obiranje listja zlasti v septembru, ker služi listje za rast in tvorenje sladkorja v pesi. Krmilno peso spravljamo kasno v jeseni, pa vendar pred mrazom. Za težko zemljo je prikladnejša okrogla, za srednjetežko in lahko zemljo pa dolga. Za 1 ha potrebujemo 20 kg semena. Krmilna pesa. Sladkorna pesa. (Zuckerriiben.) Za 1 ha potrebujemo 28 kg semena. 7171 Sladkorna bela, znamke »Granum«. Zelo priljubljena, vsebuje veliko količino sladkorja ter daje velik pridelek. 7172 Sladkorna bela pesa, originalna »Kleinwanzlebner«r, z veliko mno¬ žino sladkorja. Originalno seme znamenitega vzgajališča v Nemčiji Korenje za krmo. (Futter-Mohren.) Korenje vsebuje največ hranilnih in kri čistilnih snovi. Treba bi ga bilo zato ne¬ govati z največjim navdušenjem. Tudi pri vzgoji žrebet se uporablja kot izvrstna krma. Za setev je najugodnejša rana pomlad. V dobri lahki zemlji obrodi korenje iz¬ redno bogato, a tudi v težji zemlji daje dober pridelek. Za 1 ha potrebujemo 6 A kg semena. 7206 7201 Ljubljansko belo,, srednjedolgo, ze- lenoglavato. 7202 Ljubljansko rumeno, srednjedolgo, zelenoglavato. 7204 Loberiško rumeno, srednjedolgo, topo . 7205 Šampijon rumeno, velikansko . . 7206 Sv. Valerij, rdeče, .dolgo .... lOOkg I lOkg 11 kg Din 15— 16-—| 17'—i Jesenska ali strniščna repa (Herbst- oder Stoppelruben.) Jesensko repo sejemo julija do septem¬ bra za požetim žitom. Rabimo jo za kisa¬ nje in za krmo pozimi. Tudi poleti pose¬ jana med okop avine da lep pridelek. Za 1 ba potrebujemo VA kg semena. 7301 Kranjska bela, okrogla, najboljša za kisanje. 7302 Okrogla bela, rdečeglavata . . . 7303 Ploščatookrogla bela, zelenoglavata 7304 Poldolga bela. Podzemeljska koleraba. (Kohlriiben oder Wrucken.) Koleraba je velevažnega pomena za go¬ spodarstvo, ker daje v dobro obdelani zemlji ogromen pridelek. Za lha potre¬ bujemo 3% kg semena. 7321 Bangholm velika, rumena, ki do¬ seže do 10 kg teže. 7322 Hoiimannova orjaška, rumena z rjavo kožo. 8 — ■ 8 — 8 — 12 — 9- 9-- 9-- 13- 18'— 20 '— 19-- 21 — 10 -- lO- 10 - 14- 20 -— Brzojavni naslov: Severin Tel el o n 28-16, 89-16 13 POLJSKA SEME MA 7341 7342 7343 7344 Lupina modra (Lupinus angustifo- lium — Blaue Lupine) .... Prvenstveno rastlina za zeleno gnojenje na srednjetežki zemlji. V apna bogati zem¬ lji ne uspeva. Občutljiva je proti mrazu. Priporočljivo je, dodati zemlji, ki še ni nosila lupine, take zemlje, v kateri je lu¬ pina že rastla. Mesto tega se zrnje lahko cepi z Nitraginom ali kakim drugim bak¬ terijskim preparatom. Za krmo brez pred¬ hodnih poskusov glede škodljivosti ni priporočljiva. Zrnje je treba z luženjem razgreniti. Za 1 ha potrebujemo 150 do 220 kg semena, setev za krmo ali za seme, ali pa 220 do 260 kg, če jo sejemo za ze¬ leno gnojenje. Lupina rumena (Lupinus luteus — Gelbe Lupine). Posebno priporočljiva za zeleno gno¬ jenje na lahki, neapneni zemlji. Zemljo, ki še ni nosila lupine, je zmešati s tako, ki je na nji lupina rastla. Lahko se cepi tudi zrnje z Nitraginom ali podobnimi prepa¬ rati. Za krmo je manj primerna, ker vse¬ buje grenke alkaloide. Zrnje se mora raz- lužiti in razgreniti. Proti mrazu je občut¬ ljiva. Za 1 ha potrebujemo 140 do 180 kg semena, setev za krmo ali za seme, ali 200 do 240 kg, setev za zeleno gnojenje. Lupina bela (Lupinus albus — Weisse Lupine). Bela lupina zahteva več toplote, kakor modra ali rumena lupina. Tudi je manj občutljiva za apno, kakor pa gornji dve. V nasprotju z njima pa ji prijajo težje zemlje. Drugače ima iste lastnosti. Za 1 ha potrebujemo 180 do 220 kg, setev za krmo ali za seme, ali 250 do 320 kg, setev za zeleno gnojenje. Mohar (Setaria germanica — Mohar) Zahteva toploto. Sejemo ga od maja dalje. Z uspehom ga sejemo na njivo, kjer so spomladansko setev uničili škodljivci ali toča. Ker v začetku raste počasi, naj bo njiva čimbolj čista plevela, da ta mlade setve ne zaduši. Dobro prenaša sušo, ve¬ lika vlažnost mu pa škoduje. Uporaben je za zeleno krmo, bolj priporočljiv pa je za seno. Za seno naj se kosi, ko popolnoma odcvete. Pri setvi v vrste potrebujemo 20 do 30 kg semena za 1 ha, pri setvi na ši¬ roko pa 30 do 40 kg. 14 Semena za polje in yrt — Sever & Kom p., Ljubljana 7360 7362 7365 7367 7370 Gorčica bela (Sinapis alba — Weis- ser Senf). Za kraje, kjer ne uspevajo detelje, zelo priporočljiva rastlina za zeleno krmo. V 8 do 10 tednih doraste tako, da je primer¬ na za košnjo. Ker hitro raste, jo lahko sejemo tudi kot strniščnico. Za 1 ha po¬ trebujemo 20 do 30 kg semena. Gorčica črna (Sinapis nigra — Schwarzer Senf) . • • • • . Ima enake zahteve glede lege in zem¬ lje, kot bela gorčica. Pridelujemo jo radi oljnatega semena, ki ga rabijo v zdravil¬ stvu. Pridelek je večkrat negotov. Za 1 ha potrebujemo 3 do 5 kg semena. Sudanska trava (Andropogon Sor- ghum halepensis Sudanensis — Sudangras). Prvotno v južni Evropi divjo plevelno rastlino so v Ameriki tako izboljšali, da zdaj predstavlja v tamkajšnjih suhih in vročih predelih važno in cenjeno krinsko rastlino. Na zemljo stavi podobne zahteve kakor koruza, bolje pa prenaša vročino in sušo. Spomladi sejana da dve do tri koš¬ nje, poletna setev pa da eno košnjo in v ugodnih razmerah tudi pašo. Za 1 ha po¬ trebujemo 60 kg semena. Njivski kolenec (Spergula arvensis — Sporgel). Za lahke zemlje in vlažne predele. Po¬ sebno važnost ima kot strniščni posevek. Občutljiv je proti mrazu, zato ga ne seje¬ mo prezgodaj. Dobro je gnojiti z gnojnico. Za 1 ha potrebujemo 20 do 30 kg semena. Grahorica poletna (Vicia sativa — Fruhjahrswicke) 7374 7375 Sejemo jo navadno v zmesi z ovsem, in sicer 80 do 160 kg grahorice in 30 do 100 kg ovsa. Daje izvrstno krmo. Posebno dobro uspeva na težki zemlji. Ce hočemo pridelati zrnje za seme, moramo sejali redkejše, največ 120 kg grahorice in 60 kg ovsa na 1 ha. Grahorica ozimna (Vicia sativa hi- berus — Winterwicke) .. .. Ozimna grahorica da zgodnejšo krmo, kakor pa poletna. Ostrih zim ne prenese dobro, zato ni vedno zanesljiva. Za prvo potrebo jo sejemo v zmesi z ržjo, za po¬ znejšo rabo pa je priporočati pšenico, ker rž prehitro oleseni. Za 1 ha potrebujemo 120 do 140 kg grahorice in 60 kg rži ali pšenice. \ Grahorica panonska, ozimna (Vicia Pannonica — Pannonische Wicke) Je mnogo odpornejša proti pozebi, ka¬ kor pa navadna ozimna grahorica. Dobro prenaša tudi poletno vročino in sušo. Zato je priporočljiva predvsem za kraje z ostro zimo in vročim, suhim poletjem. Sejemo jo avgusta, septembra, v zmesi z ržjo ali lOOkg j lOkg 11 kg Din 6 — 2-75 8-50 lO- 5-50 8 -- 11 -- 8 — 4- lOOkg | lOkg 1 kg pšenico. Za 1 ha potrebujemo okroglo 100 kg grahorice in 40 kg žita, pri setvi v vrste. Za setev na široko je potrebna dvojna množina semena. 7376 Grahorica dlakava (Vicia villosa — Sand- oder Zottelwicke) . . . Najbolje uspeva na lahkih tleh, pa tudi na težjih tleh še da dobre uspehe. Je od¬ pornejša proti pozebi, kakor pa navadna ozimna grahorica. V zmesi z ržjo da zelo zgodaj dovolj tečne krme. Sejemo jo na¬ vadno v strnišče, vendar pa je gledati, da se rastline do zime dobro obrastejo. Po¬ nekod jo uporabljajo tudi za zeleno gno¬ jenje, zlasti za krompir. Za 1 ha potrebu¬ jemo 120 kg grahorice in 50 kg rži. Za zeleno gnojenje sejemo čisto grahorico. 7378 Kumna (Carum carvi — Kiimmel) Dvoletna rastlina, ki ji prijajo predvsem sveže lege. Uspeva pa skoro povsod. Cesto jo dodajajo pri napravi umetnih travnikov in pašnikov semenski mešanici, in sicer 4 do 8 kg za 1 ha. Pospešuje namreč pre¬ bavo. V čisti setvi da prvo leto zeleno krmo, drugo pa zrnje. Za pridelovanje zrnja je najbolje sejati v vrste po 60 cm narazen, da posev lahko okopavamo. Za 1 ha potrebujemo 20 kg semena. 7380 Oves za seme (Avena sativa — Ha- fer) češl^i, prvi odsevek . . . 7382 Oves za seme (Avena sativa — Ha- fer) domače provenijence . . . Oves uspeva v vsaki zemlji, zahteva pa dovolj vlage. Močne in razvite korenine mu ■omogočajo, da si poišče hrane tudi v slabi zemlji. Ker je skromen in zelo prilagod¬ ljiv, mu dajemo navadno najslahše mesto v plodoredu. Tudi ostro podnebje prenaša najbolje od vseh naših žit. V dobri in bogati zemlji nam daje rekordne pridelke, ker je za nego in gnojenje izredno hvale¬ žen. Sejemo ga zgodaj spomladi, čim preje, tem bolje, da ga manj napade šved¬ ska mušica. Za 1 ha potrebujemo 90 do 150 kg semena, za setev v vrste. Pri setvi na široko moramo vzeti 30 do 50 kg več. • Pri ovsu imamo tudi ozimne vrste, ki pa so proti pozebi precej občutljive in igrajo zato podrejeno ulogo. 7660 Koruza zohata (Zea Mays — Kuku- ruz) . . Koruza za zeleno krmo je poleg črne detelje, lucerne ali krmske pese najvaž¬ nejša njivska krmska rastlina, tudi za naše razmere. Vsled velike množine vode ni sicer porabna za sušenje, pač pa se da¬ jo s kisanjem (silažo) velike množine ze¬ lene koruze ohraniti za zimsko krmljenje. V zelenem stanju, kakor tudi kot silaža, vpliva zelo ugodno na sekrecijo mleka. Zahteva dobro gnojeno, ne presuho zem¬ ljo. Za silažo je najboljša, ko že razvija zrnje; za zeleno krmljenje pa je uporab¬ nejša, dokler je bolj sočna. Za 1 ha potre¬ bujemo 100 do 140 kg semena. Din 14-- 2 -— 1-75 1-50 5-50 15-— 2-50 2 -— 1-75 6 - 16'- 3—- 2-50 225 Brzojavni naslov: Severin — Teleion 23-16, 39-16 15 OL3NATA SEMENA ZA SETEV IN INDUSTRIJSKE S V R H E 7401 Bute (Cucurbita pepo — Feldkiir- bisse) velike, zelene, domače . . Pri nas gojimo buče kot vmesni sadež, navadno med koruzo. Buče zahtevajo rahlo, humozno, hrane bogato zemljo. Rabijo do¬ sti vlage, preobilna vlaga pa škoduje. Po¬ sebno jim prijajo kupi gnoja in komposta. Za kalitev rabijo najmanj 12° C toplote, zato prerana setev nima pomena. 7405 Mak modri (Papaver somniferum — Mohn). Maku prijajo najbolj tople, dobro kulti¬ virane, hrane bogate zemlje. Le na skraj¬ no lahkih in na prav težkih zemljah ne uspeva dobro. Zlasti ne prenaša preko¬ merne vlage. Zahteva skrbno pripravljeno, plevela čisto njivo. Važno je, da ga pra¬ vočasno razredčimo. Za Iha potrebujemo 4 do 8 kg semena. 7406 Ogrščiea ozimna ali kapusna repica (Brassica napus oleifera — Win- ter Kohlraps).* • Pridelujemo jo v prvi vrsti radi oljna¬ tega semena. Najbolje uspeva na težki zemlji. Zahteva dobro obdelano in močno pognojeno zemljo. Posebno ji prija hlevski gnoj in gnojnica. Rastlina je uporabna tudi za zeleno krmo ker da rano spomladi dosti mase, ki je prav tečna krma za mlečno živino. Sejemo jo navadno avgusta, septembra, 10 do 16 kg na 1 ha, najbolje v vrste oddaljene po 30 cm. 7407 Repica poletna (Brassica rapa — Sommer Riibsen). Je zelo kratkotrajna rastlina, raste ko¬ maj tri mesece. V milih legah uspeva tudi kot drugi pridelek. Moramo jo pa pridno okopavati, da je ne nadvlada plevel. Za lha potrebujemo 15 do 20 kg semena. 7410 Repica ozimna (Brassica rapa olei¬ fera Winter Riibsen) . . . , Daje oljnato seme. Skromnejša od ogr- ščice uspeva tudi na lažji zemlji in v slab¬ ših legah. Kot krmska rastlina daje manj¬ še, toda bolj gotove pridelke. Uporabna za zmes z ozimno ržjo. Za 1 ha potrebu¬ jemo 10 do 15 kg semena. Sejati je naj¬ bolje v vrste, oddaljene po 30 cm. 7412 Riček (Camelina sativa — Lein- dotter) . Pridelujejo ga radi semena, iz katerega stiskajo olje, ki pa ni posebno cenjeno. Ponekod ga uporabljajo tudi za krmske mešanice. Za 1 ha potrebujemo 10 do 18 kg semena. 7450 Lan (Linum usitatissimum — Lein) za setev, originalen iz Rige, pri¬ znan kot najboljši poletni . . . Zahteva razmeroma vlažno podnebje in srednjetežko zemljo. Pridelujemo ga radi vlaken in radi oljnatega semena. V vlaž¬ nih predelih prevladuje kultura za vlakno, 16 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., Ljubljana Razlikuje se od vrtnega graha po pisa¬ nem cvetju in navadno marmorirariem se¬ menu. Najbolj mu prija srednjetežka, topla, apnena zemlja. Vlago prenaša bolje od vrt¬ nega graha. Pridelujemo ga največ za ze¬ leno krmo, navadno v zmesi z ovsem, ržjo ali pšenico. Pa tudi zrelo zrnje daje prav tečno, močno krmilo. Pri poljskem grahu imamo ozimne in jare vrste. Jara vrsta tzv. peluška, uspeva tudi na nekoliko pe¬ ščeni zemlji. Za 1 ha potrebujemo 130 do 150 kg graha in 30 do'50 kg žita (ovsa, ozimne pšenice ali ozimne rži). 7611 Poljski gr&h ozimni (Pisum arvense hybemum — Wintererbse) . . Dobro uspeva tudi na slabi, peščeni zem¬ lji in daje izvrstno zeleno in posušeno kr¬ mo.. Obilen pridelek semena se uporablja kot zdrob za pitanje živine. Za 1 ha po¬ trebujemo 150 kg graha in 20 do 50 kg žita, 7613 Njivski čistnik (Saat-Platterbse Ki- cherling — Lathyrus sativus) . . Najbolje uspeva na srednjetežki, apna bogati zemlji. Na lahkih tleh mu zna ško¬ dovati suša. V plodoredu zavzema enako mesto, kakor grah. Prenese tudi večkratno zaporedno setev. Sejemo ga od marca do maja, najbolje v 20 do 25 cm oddaljene vr¬ ste. Za 1 ha potrebujemo okroglo 100 kg semena, pri setvi za seme; pri Setvi za ze¬ leno krmo pa 180 kg. Za krmo ga sejemo ali samega ali pa v zmesi z ovsem ali ržjo. 7615 Leča (Lens esculenta Moench — Linsen) . Srednjetežka zemlja ji najbolj ugaja. Su¬ šo prenaša bolje kot pa obilno vlago. Zrnje leče je čislano v kuhinji. Kot krmska rast¬ lina pa leča ne prihaja v poštev, ker pro¬ izvaja premalo mase. Iz istega razloga tudi ni primerna za zeleno gnojenje. Slama vsebuje zelo mnogo beljakovin in malo vlaknine, zato je dobra krma. Za lha po¬ trebujemo 90 do 150 kg semena. 7618 Bob (Vicia faba — Plerdebohnen) Zahteva težko in dovolj vlažno zemljo. Proti mrazu ni posebno občutljiv, zato so rane setve najboljše. Zrnje je bogato belja¬ kovin, vsled tega je izvrstna krma za konje in svinja Ker ima trda in debela stebla, je rastlina manj uporabna za krmo v zelenem ali suhem stanju. Najboljši so še stroki. Za 1 ha potrebujemo 200 do 300 kg semena. 2'50 10 -— 10 '- 10-50 11 -— 3-50 11 -— 12 -- Krmilna pesa V poučne svrhe In radi lažje prodaje semen smo Izdali sledeče plakate, ki jih nudimo po lastni ceni 6 Din 1‘50 za komad. / Našim cenjenim odjemalcem pa nudimo v reklamne svrhe plakate zastonj: Ptiči domači Ptiči eksotični Povrtnina Krmilne rastline Oljnate rastline Trave in detelje Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 17 PTIC3A lOOkg j lOkg 11 kg Din 7784 Pesek za ptice in za akvarije, naj¬ boljše preparirani pesek z lahko prebavljivim apnenim dodatkom . 7785 Pesek za ptice, najboljši naravni rečni pesek, imunizirani, prost bakterij in bacilov. 7795 Zdravilna tirana za bolne ptice, v kositrnih posodicah z okoli 50 g vsebine . Naša zdravilna ptičja hrana je univer¬ zalno sredstvo za ozdravljenje vseh ptičjih bolezni, posebno tistih, ki se pogosto po¬ javljajo. Zelo uspešno deluje proti molčeč¬ nosti ptic, ker po uživanju te hrane začno zopet prepevati. Že več kakor pred 40 leti se je ta zdravilna hrana izkazala kot iz¬ vrstno zdravilo za črevesne bolezni, ohro¬ melost nog itd. Ako nudimo pticam to hrano dnevno, pomešano z drugo hrano, jih že vnaprej obvarujemo pred obole¬ njem. Tako hranjene ptice so vesele, bud¬ ne in pojo živahno, pa tudi golenje (mi- sanje) lahko prenesejo. Neprecenljive vrednosti je ta zdravilna hrana ob času odgajanja mladičev, ki jo polagoma mešamo z razdrobljenim kuha¬ nim jajcem, 7796 Univerzalna hrana za ribe v kosi¬ trnih posodicah z okoli 50 g vse¬ bine Debela za večje ribe. Srednjedebela za manjše ribice .... Drobna za mlade in manjše ribice . . . Kot prah fina za vališča, tvori obenem infuzorije .. Ta hrana za ribe je sestavljena iz naj¬ boljših, najlažjo prebavljivih in najredil- nejših snovi, ki sličijo naravni ribji hrani. 7798 »Vedo« izboljšana močna hrana za ribice. Špecijalna hrana za ribice, za vse živeče in jajca ležeče kar pe, mrene itd. — Izreden preparat za odgoj ribjega zaroda vseh vrst Krmilna klobasica za ptice je idealna za vse vrste ptic na prostem, kej je maščobni preparat in vsebuje mešanice različnega zrna. ki je sestavljena po strokov njakih za varstvo ptic. Klobasica za ptice je zavita v tanko prozorno umetno papirno čre¬ vo in je na obeb straneh trdno zavezana in opremljena s trakovi za obešanje. Predno klo¬ basico obesite na vejico, ob zid ali kam dru¬ gam. odstranite umetno papirno črevo. Ker je klobasica sestavljena iz maščobe, ji ne ško¬ duje sneg ali kako drugo slabo vreme in je zato najprikladnejše krmilo za ptice na pro¬ stem v zimskem času. 1-50 1-75 2 — 18 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., Ljubljana ČEBELMA PAŠA Ker so kraji, ki nudijo čebelam premalo paše, bodi kmetovalčeva skrb, da goji tudi take rastline, ki so zaradi cvetja važne za čebelarstvo. Te so važne kot krmske rastline, nekatere pa zaradi semena. V kmetijskem gospodarstvu je čebelarstvo potrebna panoga neposredno zaradi medu in voska, posredno pa zaradi oplojevanja cvetja na sadnem drevju in vseb drugih kulturnih rastlinah, vsled česar doraščajo večji pridelki. 7817 7818 7819 7820 7821 7822 7823 7824 7825 7826 7827 7829 7830 7831 7832 i Brzojavni naslov: Severin — Teleion 23-16, 39-10 19 V Ce hočete biti v&mvi, uživajte več jelenjadi! Da ustrežemo svojim odjemalcem, smo se odločili dostaviti pri vsaki zelenjavi, kakšen zdravilni učinek ima in pri katerih boleznih se uporablja Zelenjava je poleg sadja ona hrana, ki vsled svojih sestavin in vsled nizke cene najbolj odgovarja našim zahtevam. Ker je tako raznovrstna, jo lahko pridno menjavamo in se tako obvarujemo enostranske prehrane. Okusno prirejena vzbuja naš tek in pospešuje prebavo, Redilne soli, ki se nahajajo v njej, dalje kisline in naposled vlakna, uničujejo škodljive vplive drugih zaužitih jedil. čim mlajša je zelenjava, tem lažje je prebavljiva in tembolj pospešuje iztrebljanje črevesa. Zato naj jo pridno uživajo starejši ljudje in taki, ki veliko sedijo. Zelenjava, ki ima veliko beljakovin, kakor na primer posušeno zrnje stročnic, povzroča lahko, če jo uživamo samo, težkoče v želodcu in nas napenja. Dodajmo ji dovolj maščobe in ti pajavi bodo več ali manj izginili. Zelenjava je torej važno ljudsko živilo. Mlajši rod polaga nanjo premalo važnosti in uživa raje dražilo, ki kvarijo prabavila. Naša naloga je zato, da priporočamo uživanje zelenjave vsepovsod, da si tako ■ ohranimo zdravo telo in s tem zdrav narod. Veda je dognala, da se nahaja v nekateri zelenjavi posebna zdravilna moč, ki se z velikim pridom uporablja pri gotovih boleznih. Prišla je tudi do prepričanja, da je v takih slučajih bolje uživati zelenjad samo, nego zdravilo, pridobljeno iz iste kemičnim potom, Karfijola. Blumenkohl — Chnufleur — Vir&gkel. kg | 100 g | 20 g | pore. Din Karfijola Dotrebaje za usnevanje predvsem dobro, 50 cm globoko pre¬ kopano, jako redilno in močno pognojeno zemljo ter prav veliko vlage. Treba jo je torej pogosto zalivati, zlasti, kadar začne delati cvetno glavo. Oas setve je različen. Bane vrste sejemo v toplo gredo januarja do marca. Po pikiranju jih presadimo na prosto. Nekoliko nizka temperatura spomladi jim ne Škoduje. Setev kasnejSik vrst se nadaljuje tudi na prostem. Zadnje setve presajamo v začetku julija. Te narede cvetne glave v oktobru. Ce pa nastopi mraz. predno narede glave, jih izkopljemo in presadimo v globoke mrzle grede ali v klet na gosto. Tu nadaljujejo glave rast do kasno v zimi. Setev karfijol v septembru, ki daje najraniji pridelek, prezimi v mrzlih gredah. Ko dorastejo na tri liste, jih pikiramo ter v rani pomladi presadimo na prosto. Za setev v septembru in v rani pomladi izberemo rane vrste, za kasnejše setve pa kasne vrste. Kasne vrste potrebujejo boljSe pripravljeno zemljo in oskrbovanje, kakor rane. Rane vrste sadimo 45, kasne pa 65 cm narazen. Med vrste karfijol posa¬ dimo lahko salato, mesečno redkvico ali kolerabice, da boljše izrabimo zemjišče. Kadar začno delati cvetne glave, jih pokrijemo z znotranjimi, navzdol upognjenimi listi, da jih zavarujemo pred solnčnimi žarki. Tako pokrite zrastejo bleščeče bele in večje, kakor nepokrite. 1 Erfurtska, nizka, najranija za silje¬ nje, prve kakovosti, popolnoma prist¬ na. Jako primerna za siljenje, kakor tudi za gojenje na prostem; je nizke rasti z veliko belo in trdo rožo . . 620 — 108 — 28 — 2 — 20 Belo zelje. Weisskraut — Chon pomniš blanc — Fehšr Mposzta. Izmed vseh vrst zelja so najbolj okusne rane vTste, akoravno niso sta¬ novitne. Eade pokajo, zato jih moramo čimprej porabiti. Vse kasnejše vrsto zolja so trde, trajnejšo in pripravne za zimo. Eano zelje sejomo že februarja v toplo gredo, presadimo pa koncem marca ali v začetku aprila. Kasno zelje sejemo marca ali aprila, pa tudi pozneje na prosto, presadimo pa v začetku junija. Ce hočemo imeti uspeh, moramo zelje dobro gnojiti, pogosto zalivati in večkrat okopavati. Kakor karfijola, uspeva tudi zelje najboljše v hladni, vlažni zemlji; kasnejše vrste rastejo najbolj v hladnejših, vlažnejših jesenskih dnevih. Sadike presajamo po 35 do 60 em narazen, po velikosti vrste. V nekaterih krajih sejejo rane vrste zelja in ohrovta proti koncu avgu¬ sta ali v začetku septembra. Presadimo pa ga v novembru, v določeni raz¬ dalji, v 10 do 15 cm globoke jarke, ki jih naredimo v smeri od vzhoda proti zahodu da so sadike zavarovane pred mrzlimi vetrovi in da jih sneg boljše zakrije. Spomladi jih okopljemo in z zemljo ob straneh prisujemo. Te na- rede glave do srede julija. , . . ... Ako imamo np, razpolago mrzle grede, prezimimo pikirane zeljnate sa¬ dike tudi v teh, kakor karfijole, ter jih v marcu presadimo na stalno mesto. Dandanes ne zadošča, da sadimo zelje samo o kresu za zimsko porabo in za kisanje, temveč ga imamo, ako odberemo primerne vrste in z umnim prezimljen jem celo leto, razen v času od srede maja do srede julija. Kislo zelje izvrstno učinkuje na prebavo. Kdor trpi na kroničnem za¬ prtju naj naredi kuro z zeljem in kmalu se mu bo stanje izboljšalo. Zelje dovliemo tudi na rane, tvore itd. Mlečna kislina, ki je v njem, uniči namreč vse odmrlo in nerabno tkivo in lajša obenem bolečine. Zelja zavzij zjutraj malo skodelico in ga dobro prežveči. Soka ne spij več, nego čajno ali ve¬ liko žlico dnevno zjutraj, primešaj mu 5 do 10 delov vode, to predvsem, če imaš v želodcu tvor. - Pri opeklinah, tvorih itd. namoči krpe v zeljnato vodo in jih nalagaj nanje ali pa drži obolelo mesto nekaj časa v zeljnati vodi. 11-50 1 -— 70 Kitajsko zelje ali repnjaša — Pe Tsai — Brassicca Pekinensis — Chinosi- scher Kohl. 8-25 2-25 Podolgovate, zaprte glavice so zelo okusne In lepe. Pripravljamo jih pražene, kuhane in zrezane, ali kakor salato v svežem stanju. Sejemo ga od začetka julija do srede avgusta. Bolj rano ga ne smemo sejati, ker sicer po¬ žene v cvet. Presadimo ga 20 do 40 cm narazen v vrstah, ki so po 45 cm od¬ daljene druga od druge. V teku dveh mesecev je že godno za kuhinjo. Brunšviško, orjaško, zboljšano, ka9no s kratkim štorom, ploššato okroglo, izborno za kisanje. Dansko, ploššato okroglo, zelo trpežno Gluckstatsko, s kratkim štorom, ne prav rano, tvori veliko, trdo glavo, sijajno za kisanje.. . Grški centnar, ploššato okroglo, zelo veliko, kasno. Magdeburško, veliko, okroglo, fino . St. Denis, ploššato okroglo, srednje- rano. • 69 Din Pilder, podolgovato, nemško, najfi¬ nejše in najboljše za kisanje, naj¬ bolj primemo za visoko lego. Po¬ sebnosti .170’— Venlo, sejemo ga avgusta ali začet¬ kom septembra na gredico na pro¬ stem, kasneje presadimo sadike na dobro pripravljeno gredo v razdalji 5 cm. Sredi oktobra ga ponovno pre¬ sadimo na stalno mesto. Začetkom junija napravi že glave, katere rano lahko prodamo.84— Ljubljansko, sloveča, izborna vrsta iz Slovenije, ki napravlja orjaške, trde glave. Je trajna vrsta in se vso zimo izborno vzdrži. Slovi kot najboljše tudi za kisanje.ga. 22-25 11-25 5-75 2 — 1 — • 50 • 59 • 61 63 Telefon 23-16, 39-18 Brzojavni naslov: Severin — 21 Rdeče zelje. Rotkraut - Chou pommA rouge Voroskipoazta. kg 1 100 g | 20 g 1 poro. Din Majhne rane in srednjerane glave tega zelja svoje lepe, vedno temnordeče barve, dočim velike so manj enakomerne v barvi. • 72 Berlinsko, srednjerano, temnordeče, napravlja precej velike in trde glave 73 Črnec, srednjerano, z lepo, srednje¬ veško trdo glavico, temnordeče . . . • 75 Erfurtsko, fino, rano, malo, krvavo- rdeče . 76 Kissendrup, temnordeče, srednjerano • jesensko . 77 Haco, originalna setev, najranije, okroglo, temnordeče. Srednjeveško, zunanji listi se srebrno leskečejo, Glede velikosti in izdatnosti glave konkurira Haco z vsemi kasnimi vrstami. • 79 Holandsko, kasno, temnordeče, zim¬ sko. Dobro znana in priljubljena vrsta . 80 Žitavsko, temnordeče, kasno, pripo¬ ročljivo za zimsko shranjevanje . . . 81 Dansko, kamenoglavo z veliko, okro¬ glo in zelo trdo glavo, temnordeče barve, za prezimljenje izvrstno . . . 82 Zenit, fino, zelo temnordeče, srednje¬ rano, trdo. so dobre za salato zaradi vrste niso tako temne In Ohrovt ali verzot. Wirsing — Chou de Milan — Kel- k&poszta. . Vzgoja ohrovta.se ne razlikuje od vzgoje zelja. Setev in presajanje je oo irtem času in tudi pridelek je prilično takrat, kakor pri glavnatem zelju, sorfv V 1110 ®!! 1 vrst odberemo za rani pridelek (v juliju) rane vrste, za je¬ sensko in zimsko uporabo pa kasne vrste. Kasne vrste z zeleno glavo pre¬ zimijo bolje, kakor one z belo, nežno glavo. Ohrovt uspeva na vrtu in na polju. Najbolj občutljiv proti suši je, Kauar dela glave. I. rane vrste: I 84 Dunajski, mali, najraniji, za siljenje, poznana zelo rana, originalna setev, ki ima precej majhne, toda trde, po¬ dolgovate, zaokrožene glavicei, zato ga lahko gosteje sadimo. 86 Kitzinger, rani, podolgovati, srednje¬ veški, izvrstna vrsta za gojenje na prostem. 88 Sluiss-ov ljubljenec, rani, zeleni, ja¬ ko iepa in fina zgubančena vrsta . . i 91 Ulmski, rani, nizki, nagubani, ima zelo trdo glavo .. 92 Dvomesečni, odlična, najranija vrsta, tudi za na prosto.. 93 Sveti Ivan, najraniji, zgubančeni, ze¬ leni . .. II. srednjerane vrste: 96 Frankfurtski, srednjerani, rumenkasto- zeleni, podolgovati. 99 PariSki, rani, zeleni. • 101 Železna glava, primeren za gojenje na prostem z veliko in trdo glavo . . kg 98-- 86 -- 60- 56- 78- 78- 96- 48- 60— 1°° g | 20 g Din 12-75 11-25 8 — 7-50 10 - 10 - 12-50 6-25 8 — 3-50 3— 2-25 2 — 2-75 2-75 3-25 1- 75 2- 25 pore. 1 — 1— 1 — 1 — 1— 1— 22 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., Ljubljana Rožnati ohrovt. kg | 100 g | 20 g | pore. Din Rožnati ohrovt je poleg karfijole najodličnejša prikuha in je le škoda, da ga pri nas tako malo gojijo. Za rano porabo ga sejemo koncem febru¬ arja, za kasnejšo zimsko pa aprila ali maja. Ljubi dobro pognojeno, pa ne prepeščeno zemljo. Ker rabi rožnati ohrovt dolgo časa za razvoj, ga sadimo z ozirom na velikost vrste 50 do 90 cm narazen. Vmesni prostor porabimo za nasad salate ali kolerab. Rožnati ohrovt vzdrži do 10° O mraza, zato ga pustimo na prostem do hujše zime, nakar ga prenesemo v klet in prisujemo v pesek ali v lahko zemljo. Ako mu v septembru izrežemo vrhnjo glavo (sroe). pospešimo rast stranskih glavic ali rož na steblu. 117 Aigburth, zboljšani, polvisoki, izvrstni, s trdo glavo, zelo priporočljivi . . . 132-—• 17— 4-50 2 — 118 Gonsenheimski. Ta rožnati ohrovt tvori izmed vseh drugih vrst največje, najtrdnejše in najgladkejše glave, ki so zelo izdatne. Ni nikaka redkost, da da rastlina 70 uporabnih glavic. Okus je izboren. 148— 19-25 • 120 Herknles. Ta novost zasluži največjo pozornost. Samo ena rastlina donese 72 dobro zaprtih, uporabljivih glavic. Rastlina je srednjevisoka in ima liste prav do krone.. . 12-75 3-50 Listnati ohrovt. Blatterkohl — Chou !ris4 — Levčlkel. Listnati ohrovt, imenovani tndi kodravo in zeleno zelje, vzdrži naj¬ hujšo zimo brez odeje. Glede prostora ni izbirčen in uspeva celo v polsenci. Listnati ohrovt sadimo kot drugi pridelek, po pobrani prvi zelenjavi ali za kg 1 100 g [ 20 g j pore. Din ranim krompirjem. Sejemo ga v maju na prosto, presadimo ga v razdalji 4U (lo 6U cm narazen. Rabimo ga za zimsko prikuho, ker je okusnejši, ka- 122 Nizki, zimski, zeleni, zelo nagubani, posebno lep. 125 Srednje visoki, zeleni, zgubanSeni kot mah . . . . '. 38- 60- 5— 6- 50 1-50 1-75 127 Visoki, zeleni, posebno fino zgubančeni 48-— 128 OHROVT ZA REZANJE (Schnittkohl — Chou k couper).36'— Sejemo ga v grede, kolikor mogoče rano, ker ima veljavo le kot rana zelenjava. Gojimo ga v rastlinjaku, pa tudi na prostem in ga uporabljamo prav mladega. Liste obiramo celo leto. Ce ga čez zimo pustimo na prostem odga¬ nja že februarja mlado listje za prikuho. 6 — 4*76 1-75 1'50 130 DREVESNI ALI KRAVJI OHROVT. Sejemo ga marca ali aprila. Presadimo ga v razdalji 70 cm. Do julija zraste že toliko, da ga obiramo za krmo živini. Izvrstna krma za divjačino in živino. 48— 6— 1-75 1 — 131 LEPOTICNI, VISOKI, RDEČI OHROVT. Zelo primeren za dekoracije vrtov pozimi. Prav dobro je uporaben tudi za kuhinjo. Goji¬ mo ga prav tako kot listnati ohrovt. 128— 16-25 5— 2 — Koleraba nad zemljo. Glaskohlrabi — Clou-ray© sur terre — Foldfeletti kalarab. Koleraba nad zemljo uspeva tudi na manj pognojenih tleh, kakor zelje. Setev ranih kolerab je v feruarju v tople grede. Za kasnejši nasad sejemo rano in srednje vrste marca ali aprila. Kasne vrste pa sejemo maja ali junija. Rane vrste sadimo v razdalji 20 do 25 cm, kasne pa 35 do 40 cm. Pri ranih kolerabah povzroča suša, da rade odženejo v cvet in da postanejo lesnate, zato jih je treba zalivati. Kasne kolerabe olesene le izjemoma, zato so toliko boljše za ozimljenje. Pri vlaganju za zimo v kleti, mrzle grede ali v boje na prostem pazimo, da so mogolji pokriti z zemljo in da se ne dotikajo. Sveža koleraba pospešuje čiščenje čreves in je bogato uživanje iste zelo priporočljivo starejšim osebam, ki se premalo gibljejo in veliko sedijo. Brzojavni naslov: Severin — Telefo n 23-16, 89-16 23 142 Praška pristna, Dvorsky-eva originalna setev, bela za siljenje, najranija z okroglimi listi, najboljša za gorko gre¬ do in za na prosto. Ima nežne liste in napravlja primerno velike gomolje, ki imajo nežno kožo, nežno meso in prijeten okus. Baste izredno hitro in je odporna proti mrazu. 143 Dippejeva, bela, izredno lina vrsta, posebna kakovost. 144 Dippejeva, modra, izredno lina vrsta, posebna kakovost. II. srednjerane vrste: 0146 Angleška, bela, srednjerana, zelo pri¬ ljubljena vrsta . 0147 Angleška, modra, srednjerana, najbolj znana vrsta, ki je zelo priporočljiva . III. kasne vrste: 0150 Golijat, bela, zboljšana, orjaška, kasna, 3 do 4 kg težka, sadimo jo od 35 do 40 cm narazen. 0152 Golijat, modra, zboljšana, orjaška, kasna; razlikuje se od prve samo po barvi. Koleraba pod zemljo. Kohl- oder Steckriiben — Chou navet en terre — Foldben novo kalarab. kg | 100 g 1 20 g | pore, Din 116- 76— 76- 76- 15-25 10 — 10 — 10 — 4— 2-75 2-75 2-75 158 159 1161 >163 166 168 169 0171 Koleraba pod zemljo je za kuhinjo, kakor tudi za kmetijstvo zelo ce¬ njena, saj daje dobro zimsko prikuho, v gospodarstvu pa tečno krmo. Se¬ jemo jo na prostem v aprilu, redko, da se ne pretegne. V juniju presadimo rastlinice 35 do 40 cm narazen. Posebno izvrstno uspevajo v 50 do 60 cm glo- »°ko prekopani zemlji, ki jo pognojimo s prestanim gnojem. Svež gnoj da kuhinjskim vrstam neprijeten, oster okus. Korenje, zlasti boljših vrat, zahteva redilno, globoko obdelano, pre- rahljano zemljo, nikar pa ne sveže pognojene. Pred setvijo pomešamo seme z drobnim peskom ali s prstjo, da preprečimo pregosto setev. Vrsto za si¬ ljenje sejemo od novembra do januarja v tople grede in ga primerno zra čimo. Splošna setev pa je od februarja dalje, na prostem, v vrste, ki so po 20 do 30 cm narazen. Tudi od julija do septembra sejemo na prosto korenje, ki pa ga moramo pozimi zavarovati. Ta doraste za rabo do spomladi. Ker korenje, kakor vse ostale kobnlnice, ki imajo podobno seme, počasi in težko kali, moramo posevek povaljati z valjarjem, ali pa poteptati z deskami. Pregosto setev razredčimo še mlado na 5 do 10 cm. Zalivanje ob suši, zlasti pa pogosto okopavanje, pospeši izdatno množino pridelka. Korenje vsebuje veliko vitaminov, hidratov in različnih soli, ki dobro vplivajo na splošno razpoloženje človeškega organizma. Uživanje korenja je posebno priporočljivo pri rahiti, zlatenci, skorbutu in pa pri bolezen¬ skih pojavih živčnega sistema. 24 Semena za polje in vrt — Kakor hitro se vreme spomladi ustali, ga sejemo plitvo v vrste, v raz¬ dalji 20 cm, v globoko prekopano, močno zemljo. Oktobra izkopljemo kore¬ nine peteršilja, odstranimo do srea listje in jih shranimo v kleti v pesek. Za pomladno porabo pustimo korenasti peteršilj na stalnem mestu. Peteršilj pospešuje prebavo in poživlja delovanje ledvic. Porabo peter¬ šilja priporočamo pri nabiranju vode v nogah, trebušni in prsni votlini. Zdravljenje vodenice s peteršilom je dostikrat učinkovalo že tam, kjer niso imeli uspeha nobeni drugi zdravniški pripomočki. Za prebavo vzemi 1 čajno žličko semena v mali čaši vode. dvakrat dnevno, če hočeš, da te žene na Sever & Komp., Ljubljana kg | 100 g | 20 g 1 poro. Din _^ Peteršilj za rezanje. Schnittpetersilie — Persil Ms« — Met«Io petrezselam. Peteršilj za rezanje sojomo samo zaradi list vsem kot jnhino zelenjad, često pa tudi kot okr; • 213 Posebno lepo nakodrani ali polnjeni Uporabljamo ga pred- zlasti nakodrani 3-75 1-50 214 Mahu podobno nakodrani 48— 6-25 1-75 215 Okrasni peteršilj, dobni praproti . z listi, M so po- 34-- 4-25 1-50 1 — 216 Non plus ultra, zelo lep, izborna vrsta, ki napravlja zavite, svedru podobne liste. 48— 6-25 1-75 1 — Gomolj as ta zelena. Knollensellerie — C«l<5ri-rave — Gum6 zeli er. Gomoljasto zeleno prištevamo k žlahtni povrtnini, saj so njeni gomolji zaželjenl, kakor malokatera druga zelenjad. Sejemo jo februarja ali marca prav redko v poltoplo gredo, setev nekoliko pokrijemo ter skrbimo za stalno vlago. Zelena potrebuje tri do štiri tedne, da vzkali, vendar pa to pospešimo, ako namočimo seme 24 ur pred setvijo v mlačni vodi. Ko sadike nekoliko odrastejo, jih pikiramo in v drugi polovici maja presadimo na stalno mesto, v razdalji 40 do 50 cm. Zeleno moramo saditi plitvo, t. j. le tako globoko, da je koreninski vrat vrhu zemlje. Obiranje listja in rezanje vrhnih korenin je škodljivo. Po¬ gosto okopavanje, močno zalivanje, tudi z gnojnico, pospešuje, da se gomolji hitreje razvijajo. Te jeseni shranimo v okopih ali v kleti. V težki, sveže pognojeni zemlji dobimo večje gomolje, toda ti so trdi. lesnati in slabi. Zelena vpliva ugodno na tek in prebavo, prav posebno pa na ledvice. Žene na vodo in jo uporabljamo proti revmi, protinu in kamnu. Tudi pri išijasu čutimo po uživanju zelene poboljšanje. — Jemlji jo v obliki soka zjutraj 3 do 4 čajne žličke. Sok dobiš tako: izdolbi zeleno, naredi obenem spodaj malo odprtino, napolni votlino z rjavim sladkorjem ali medom in jo postavi tako čez posodo, v katero lahko odteče sok. Brzojarni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 25 kg | 100 g | 20 g | pore. Din 75 ■25 .75 ■25 ■25 2— 1 — 2 — 1 — 2 — 1— 1— 2— kg j 100 g | 20 g | pore. _ Din I i Ta zelena ne napravi gomoljev, ampak uživamo njeno obledelo listje kakor salato. Sejemo jo kakor gomoljasto zeleno. Sadike posadimo 30 do 50 cm vsaksebi, v 30 cm globoke in ravno tako široke jarke, ki so po 80 cm oddaljeni med seboj. Poleti je potrebno pogosto zalivanje in pridno okopa¬ vanje. Kasno poleti in v zadetku jeseni začnemo z belenjem. da rastline prisujemo z ob straneh ležečo zemljo in pazimo, da ne pride prst med notranje liste. To prepredimo, ako ob prisuvanju držimo liste skupaj. To ponovimo Se parkrat, dokler ne porabimo vse zemlje. Ker je belenje od¬ visno samo od tega, da rastlini odvzamemo svetlobo in da se na ta način prepredi razvijanje listnega zelenila, dosežemo isti namen, če ovijemo liste s slamo ali s temnobarvanim papirjem, sicer pa je pokrivanje z zemljo bolj običajno. Ako smo se odločili za belenje s temnim papirjem, odpade pri¬ pravljanje jarkov. Belenje traja tri do Štiri tedne, nakar je zelena porabna za salato. Ker je zelena občutljiva proti mrazu, jo za zimsko porabo iz¬ kopljemo in vzimimo v temni kleti. 2S0 231 232 Zlatorumena pariška Vijolična orjaška . Bela angleška . . 96— 116— 12-50 9 — 15-25 3- 25 2-50 4— Od te vrste je porabno samo listje, ki je izvrstna dišava za juho in za gamiranje. 227 Aromatična, navadna, z močno zgu- bančenim in številnim listjem . . . 13-75 3-75 Bleda zelena. Bleichsellerie — Celeri it blanchir — Halvšnr zeller. Rana ali majska repa. Speise- oder Mai-Rfiben — Navet pofager hatif de mai — Fehčr repa, člvezheto. Za siljenje primerno in določeno vrste sejemo že februarja pod steklo v gorke grede, kasneje, marca ali aprila, pa sejemo na prosto v prerah- ljano, peščeno, jeseni pognojeno, močno zemljo. V težki in sveže pognojeni zemlji postane repa grenka in lesnata. Sejemo prav redko, da so rastline 10 do 20 cm vsaksebi. Maja ali junija je že godna za porabo. Ob suši jo je treba močno zalivati. Za zimo jo sejemo julija, rane vrste pa avgusta in v začetku septembra. Majsko repo pogosto napadejo listne uši, ki jih zatiramo z 27o mešanico tobačnega izvlečka. Sveža repa kuhana je jako lahko prebavljiva jed, ki pospešuje čišče¬ nje želodca in čreves ter žene na vodo. Mlečna kislina, ki se napravi pri kisanju repe, je dobro sredstvo zoper kašelj, čisti in odstranjuje pa tudi vse strupene snovi v ustni votlini in želodcu ter pospešuje delovanje čreves in želodca. Mlečne kisline ne izpij več nego veliko žlioo dnevno zjutraj. 26 Semena za polje in yrt — Sever & Kom p., Ljubljana Jesenska ali strniščna repa. Herbst-Wasser oder Stoppelruben — Karet fourrager — Oazi vagy tarld rčpa. kg | 100 g | 20 g [ poro. Sejemo jo od začetka julija do konca avgusta na strnlšča. Moramo jo okopavati in večkrat opleti. Izvrstna je kot krma za živino, posebno za molzne krave. V nekaterih krajih, tako tudi v Sloveniji, je priljubljena ljudska hrana, in sicer sladka, zribana in skisana v kadeh ali pa tudi cela, skisana v grozdnih tropinah. 246 Okrogla, bela ..... 247 Okrogla, bela, zelenoglavata 248 Okrogla, bela, rdečeglavata 249 Srednjedolga, bela .... Salatna ali rdeča pesa. Rote- oder Salatriiben — Betterave h salade — Cikla, vagy voros repa. Aprila do maja jo sejemo v globoko obdelano, jeseni pognojeno zemljo v 20 do 25 cm med seboj oddaljene vrste. Pregosto vzklilo setev razredčimo na razdaljo 10 do 20 cm. Pornvane rastlinice lahko porabimo za nov nasad r prej navedenih razdaljah. Ako se pojavi pri temnolistnatih vrstah kaka z zelenim listjem, jo odstranimo, ker taka da manj vreden pridelek. Pri spravljanju pese za prezimljenje pazimo, da gomoljev ne ranimo. Iz tega vzroka tndi ne obrezujemo pese, temveč ji odstranimo listje s tem. da ga zavijaje odtrgamo ali na 2 do 4 cm odrežemo. Ranjena pesa je slabSega oknsa. Prezimimo jo v kleti nepokrito ali prisuto v pesku in v zakopih na prostem. Pesa vsebuje veliko hidratov, radi tega zelo pospeSnje prebavo. Tudi različne soli dobro vplivajo na spločno razpoloženje človeka, poleg tega je tudi Izborno kri čistilno sredstvo. 274 272 Pri nas je ta korenasta rastlina Se malo znana. Na Angleškem ga se¬ jejo na veliko in uživajo kakor korenje. Gojimo ga tako, kot korenje. Sejemo ga februarja in marca v globoko obdelano zemljo v vrste v razdalji 30 cm. Ko rastlinice nekoliko odrastejo, jih razredčimo na 15 do 20 cm. Raste zelo naglo. Proti mrazu ni občutljiv, nasprotno mraz ga napravi Se okusnejSega. zato ga pozimi pustimo na Po dobroti je enak črnemu korenu. Sejemo ga od marca do maja. Raz¬ dalja vrst 20 cm. Ko so rastline dovolj razvite, jih razredčimo. Proti mrazn je odporen. Ostalo kot pri črnem korenu, vendar v drugem letu ni užiten, ker gre v seme. i i i . • 257 258 • 260 261 262 263 • 266 276 Pastrnjak. Pastinak — Panaig — Pasztin&k. * 27 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 Kastlina belega korena je dvoletna in doma v južni Evropi. Z dolgo¬ letno kulturo so ga vzgojili v mesnato sladko korenino in ga sedaj v velikem goje po vrtovih. Od črnega korena se razlikuje po bledorumeni koži. 277 Dolgi, beli 202 *- 26*25 treba cvetno steblo odstraniti. Da ne izgubi mleka in s tem okusa, ga lu¬ pimo, kadar je kuhan. ■Uporabljamo ga proti raznim težkočam prebave, posebno pa pri Že lodčnih in črevesnih čirih. — Zunanje uporabljamo sveži koren v obliki kaše ali ekstrakta, ki kot obkladek jako blažilno učinkuje, ker mehča ote¬ kline. Notranje pa ga jemljemo po 2 do 2 1 /* čajne žličke na kozarec vode, enkrat ali dvakrat dnevno. (Kot prašek ali pa če se korenine zreže.) Košarnik. Kerbelriiben — Cerfeuil tuMreux — Kosarrepa. , Šemo je kaljivo edinole, če je sveže, to je prvo leto. Sejemo ga avgusta oktobra, vzkali pa februarja ali marca. Redno zalivanje ob suši 30 ne- _i -i . _ _ jv« -rr Iftnip m pH a«nm finnaiftTlfi VTSte. i uura ’ VZKail pa ieor obhodno potrebno. Sejemo oeme pokrijemo le nrav r _ _ Uit. AtrUtajLiVJ xjo.il v unjo — ga redko v 10 em med seboj oddaljene vrste. ®eme pokrijemo le prav malo z zemljo. Sadike preruvamo na 6 do 8 em vsaksebi. Košarnik zahteva dobro, ne sveže pognojeno zemljo, ter ga mo¬ ramo vedno pleti. Korenine doraščajo za porabo od julija naprej. Za zimsko Potrebo ga vložimo v kleti, v zmerno vlažni pesek. Kuhani kakor tudi po¬ parjeni daje izvrstno prikuho. Pomladna setev ni pravilna, ker vzkali šele Prihodnjo pomlad. 1 -— 1 -— , Ta hvaležna prikuha je pri nas. žal, prav malo upoštevana, najbrže zato, ker še ni splošno znana. S črno kožo do pol metra dolgi, koreni imajo mlečno “peso, ki združuje špargljev in karfijolov okus. Za zimo je neprecenljiva delikatesa. Sejemo ga marca, v 30 cm med seboj oddaljene vrste, v globoko in rahlo J?mljo, toda ne sveže pognojeno. Seme pokrijemo 3 cm z zemljo m potla- Sadike pa razredčimo na 10 cm in jih večkrat ,f es i nl , £?: rene oprezno izkooavaino da se mlečne korenine ne poškodujejo. V kleti •Uh hranimo v vlažnem pesku, da se ne posuše, ker take so neužitne. Lahko ostane čez zimo v zemlji. Pri dvoletnem obdelovanju, setev avgusta, dorastejo koreni šele jeseni naslednjega leta, sicer večji pa slabši. Ako tu in tam kaka rastlina cvete. 280 Navadni . 281 Buški, orjaški. Morski ohrovt. Meer-Kohl — Chou marin — Tengeri tatorjan. 1 -— 2 -— Morski ohrovt spada med najranejšo in najboljšo pomladno zelenjavo, čigar debela, zarumenela listna stebla so glede okusa in priprave podobna šparglju. Je pa zgodnejši, kakor špargelj. Sejemo ga marca ali aprila v mrzle grede ali na prosto. Seme ne vzkali pred potekom 25 do 30 dni. pa tudi kasneje in le deloma. Ko imajo sadike štiri ali pet listov, jih posa¬ dimo po 80 cm narazen na prosto, v globoko prekopano, redilno in peščeno zemljo. Tretje leto pričnemo z belenjem. Ko se zemlja otaja, ga pokrijemo s cvetličnimi lonci, na katere naložimo 25 cm prsti, starega gnoja, jelovih igel ali kaj sličnega. Ko so stebla dolga 15 cm, so uporabna. Ravno tako obelimo ohrovt, če ga vsadimo v pesek, v zaboj in ga postavimo v klet. Tudi jeseni ga lahko obelimo, ako mu odrežemo listje in ga pokrijemo kakih 25 cm z razpadlim gnojem ali z zemljo. Nasad morskega ohrovta traja 10 in več let. ako mu gnojimo in ga oskrbujemo kakor drugo povrtnino. 282 Navadni 356-- 48-- 12-50 28 Semena za polje in vrt — Svetlin ali rapontika korenje. Eapontica — Jambon des jardiniers — Raponez. kg | 100 g | 20 g j pore. Din Svetlin je dvoletna rastlina, ki raste v vsaki zemlji, najboljše v taki, ki je bila leto prej pognojena in daje bogato letino. Za dorast korenin po¬ trebuje najmanj šest mesecev časa. Seme posejemo nepregosto v apriln ali v začotkn maja na stalno mesto v razdalji 30 cm. V jeseni izkopljemo kore¬ nine varno, brez poškodbe in jih prisnjemo v kleti, brez škode pa lahko ostanejo Čez zimo na prostem, na stalnem mestu. Kuhane pripravljamo ka¬ kor salato. j | | 283 Velika, rumena za salato.110*— 45*25 4* Mesečna redkvica. Radies- oder Monatsrettich — Radis hatif — Hdnaposrctek. 2 *— Zahteva rodovitno, globoko prekopano, ne sveže pognojeno zemljo in kompostno prst. V slabi zemlji zraste majhna in lesnata. Ne smemo jo pregosto sejati in sadike razredčimo tako, da je oddaljenost druga od druge 5 do 6 cm. Sejemo jo od januarja do oktobra, v presledkih 14 dni. Rane setve se¬ jemo v gorkih gredah, kasneje pa na prostem. Za rane setve se poslužimo okroglih, kratkolisnatih vrst, ki so rane in rabijo manj prostora. Za kas¬ nejše setve pa damo prednost dolgim vrstam. Zato so porabne vse tri oblike redkvic, okrogle, podolgovate in dolge. V vročih poletnih mesecih jo sejemo na prostem v polsolnčne lege. Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 29 Poletna in jesenska redkev. kg | 100 g | 20 g 1 pore. Din Zimska redkev. Winterrettich — Radi s d’hivcr (kziretek. kg [ 100 g | 20 g | pore. Din Sommer- und Herbstrettich — Radia d’et<5 et d’au(omrie — Ny4ri ds osziretek. aovno “ te za si Denio sejemo januarja ali februarja v toplo ftredo ter po- ''sake tri tedne. Kavno tako od aprila dalje do avgusta na prosto, smemo p a sejati pregosto niti v sveže pognojeno zemljo. • ,.? lm ?, k< i. redkev sejemo na prosto v drugi polovici junija in v začetku julija. Bolj rano sejana gre v cvet in postane puhla. Ljubi globoko preko pano, mastno, rahlo, leto poprej pognojeno zemljo. Potrebuje veliko mt štora za razvoj (30 cm) in obilo moče. pro Redkev izboljšuje tek in jo uporabljamo pri katarih prebavil dalle razredčuje zolfi ter zabranjuje na ta način nastajanje kamnov. Žene tudi na vodo in pospešuje izmeček. Zelo dobro učinkuje pri oslovskem kašlin Ne uživaj je nikdar s soljo. Jemlji jo v obliki soka. po čajnih in velikih žlicah. Sok dobi® iz nje tako, kot iz zelene. eiiam 837 Črna, dolga. ®339 Črna, okrogla. 340 Ogljenočrna, okrogla. 341 Bela, dolga. 342 Bela, okrogla. #344 Pariška, dolga, ogljenočrna, valjaste oblike, meso je čisto belo. Glavnata salata. Koplsalat — Laitue pommče — Fejessal&ta. Za rani pridelek posejemo glavnato salato v srednjegorke grede sredi februarja in ponavljamo to po potrebi dalje. Za vzgojo dobrih sadik mo¬ ramo redno zračiti ob primernem vremenu. Rastline potrebujejo od setve do presajanja pozimi 4 do 5, poleti 3 do 4 tedne. Prvo setev presajamo konec marca ali v začetku aprila, v razdalji 30 do 40 cm tako, da pride samo korenina v zemljo, ne pa osrčje. Od začetka aprila dalje sejemo glavnato salato na prosto v presledkih 14 dni. Koncem oktobra obsadimo vse razpoložljive gorke grede z glavnato sa¬ lato. ki doraste v glave proti koncu decembra. Salata ljubi zagnojeno zem¬ ljo in obilo moče, sicer odžene prerano v cvet. Salata kot surova zelenjava vsebuje mnogo redilnih snovi, zlasti telesu zelo potrebnih železovitih soli. V tem smislu daje novodobna medicina prav Francozom, ki imajo salato vsak dan na jedilnem listu. — Salata izravnava razna nesorazmerja, ki jih povzroča stalna hrana z mesom, krompirjem in močnatimi jedili. 30 345 346 347 • 349 350 351 • 353 354 • 856 • 353 • 362 363 364 365 366 • 368 369 370 371 373 • 374 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., L jnbljana 375 376 377 Ne Noj se! (Passe partout), rumena, izvrstna v vsakem oziru, zelo velika in trd ogla vata vrsta za pomlad in po¬ letje. Glave ostanejo zelo dolgo Sasa sveže in so najboljšega okusa. Vrt¬ narji jo zelo cenijo in jo posebno pri¬ poročajo za gojenje na veliko . . . Dippejeva, glave napravlja bolj ka¬ sno, velika, rumena, nežna .... Lavrencijanska, tvori rumenozelene, tr¬ de glave, ki zelo dolgo vzdrže. V tem oziru je ne prekaša nobena druga vrsta. V cvet vobče ne gre. Uporab¬ ljamo jo šele takrat, ko smo druge vrste, ki smo jih istočasno sejali, že porezali . kg [ lOOg [20 g |porc . Din __ 108- 60-—I 170'- • 379 381 383 384 385 • 387 • 389 • 391 Kraljica majnika, dobra, tržna kvali¬ teta. To salato priporočamo za setev oktobra, v mrzlo gredo. Rano spomladi presadimo utrjene rastlinice na prosto in je ta salata ranija kot zimska salata, pa tudi znatno nežnejša. 8-25 2-25 Perpignavska, trajna, rdeče obroblje¬ na, sveža, ostane izredno dolgo . . Samohvala, velika, rumena . . . . Princova glava, velika, rumena . . 88 — 88 — 66 — 11-25 11-25 8-75 3— 8 — 2-25 Rudolfova ljubljenka. Glava je citro- ninorumena, srce je zelo nežno, vobče pač najnežnejša salata in precej rana 72-— 9-50 2-50 1 — Trdoglavka, rumena, velika, najboljša, najnežnejša in najvzdržnejša' vrsta . Trdoglavka, rjava, napravlja velike glave, notranji listi so rjavkasti, zu¬ nanji zlatorumeni, zelo vzdržna in ne sme manjkati v nobenem vrtu. Trajna poletna salata. Malteška, velika, rumena z rdečim robom. 58- 62-- 84-- 7- 50| 8- 25 11 — 2—1 2- 25 3— III. zimske vrste: Brzojavni naslov: Severin — Telefon 28-16, 89-18 31 kg ) 100 g [ 20 g | pore. Din Zimsko salato sejemo na prosto od 15. avgusta do 15. septembra v pre¬ delkih 14 dni. nekoliko z ozirom na jesensko vreme, vsled katerega raste sl >e ali počasneje. Preveč odrasle, kakor tudi premajhne sadike namreč 'abo prezimijo. Presajamo jo oktobra v mrzle grede ali pa na prosto* v globoke jarke, ki jih naredimo na gredicah, v smeri od vzhoda proti .»hodu. Ako ni snega, jo na prostem posajeno odenemo s smrečjem ali JjiPgim vejevjem. Spomladi jo okopljemo, zalijemo z gnojnico. Maja in ju- doraste v glave. V mrzlih gredicah posajena potrebuje dnevno zra- kadar ni preveč mraz. Maslena glava, svetlozelena, v notra¬ njosti zlatorumena, nežna glavica, proti mrazu popolnoma odporna . . Ejava, vzdržna, trajna. Rumena zimska.. . Nansen, zimska. Odporna proti vsem vremenskim neugodnostim, glave so srednjevelike, zelenorumene in zelo nežne . Salata za povezovanje. Bindsalat oder Sommerendivien — Laitue romaine — Eotozo šalita. 96-- 96-- 70-- 58— 12-50 12-50 9- 7-50 3-25 3-25 2-50 • 1-50 u, K Salata za povezovanje se razliknje od glavnate po dolgih, gladkih, ?*isku stoječih listih, s krepkimi peclji, ki se na vrhu zapirajo, a ne de- -'0 glave. Vzgajamo jo kakor glavnato salato. Kaseljska, zelenorumena, ki se sama lepo zavija. Pariška, zelena, ki se sama zapira, rana ^ Viktorija, zboljšana, rumena, zelo nežna Salata za obiranje. 120 - 124- 68-—I 15- 75 16- 25 9— 4-25 4-25 2-50 1 — 2 — 1 — >412 413 Amerikanska, rjava, z nazobčanimi rjavimi listi . .. Avstralska, rumena, ima nazobčane, svetlorumene liste. Rada tvori glave. Ti dve vrsti se za kuhinjo najbolj ce¬ nijo. Liste tržemo od pomladi do je¬ seni in so izvrstna salata . . -, . . Salata za rezanje ali berivka. Schnittsalat — Laitue k couper — Metčlo šalita. kg 1 100 g 1 20 g | pore. Din 76-- 76— 9-75 6-75 2-75 2-75 1 — Ta salata ne dela glav, temveč jo sejemo zaradi hitre in rane rasti da že rano v pomladi pridelamo mlado, nežno listje. Sejemo jo rano v gorko gredo, kasneje pa na prosto, samo zase, ali pa med drugo povrtnino. Nabi- Ta vrsta salato raste divja v nekaterih krajih na severu, vendar jo v mnogih vrtih prav radi goje zaradi debelih, mesnatih in mlečnih pecljev. Vzgajamo jo, kakor druge vrste glavnate salate. Kakor doraSča, ji odtegu¬ jemo močne liste ter pripravljamo peclje kakor Sparglje. 419 Navadna. 240— 31-25 8-25 Pfliicksalat — Laitue frisie — Szedo šalita. le- “»jemo jo začetkoma februarja v gorko greko za siljenje. Od začetka 0 S--A 111 dalje pa na prosto. Gojimo jo kot glavnato salato. Sproti, kakor a «ca, obiramo po potrebi liste, ki so zelo nežni. Cikorij ina salata ali radie. Cichoriensalat — Chicorče k Balade — Cikčria šalita, radies. 32 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., L jubljana kg | 100 g | 20 g | pore. Din liadič sejemo od marca do junija na vrste v oddaljenosti 10 do 15 cm, ali pa na splošno. Za poletno porabo kot salato sejemo le zelene, širokolistnate. za siljenje, pozimi pa rdeče in marogaste vrste. Te zadnje moramo sejati redkeje, da zrastejo debele, na rezervnih snoveh bogate korenine. Zeleni, širokolistnati radič žanjemo večkrat tekom poletja za porabo v kuhinji, pa tudi, da imamo vedno mlado in mehko listje. Pozimi, v času pomanjkanja zelenjave, nam jako dobro služi pridelovanje siljenega radiča. Zato ga od Sasa do časa, po potrebi od oktobra do marca, vlagamo za siljenje v kleti ali v kak drug prostor, kjer ne zmrzuje. In svežega, govejega ali povretega konjskega gnoja naredimo stožičast ali piramidalen kup, ki ga nekoliko potlačimo. Krog tega nasujemo 10 cm debelo in 20 cm široko plast peska ali lahke zemlje ter položimo izkopane korenine po 3 do 4 cm narazen ležeče po pesku, da leže glavice v vrsti v smeri na zunanjo stran, korenine pa proti gnoju. Vrhu prve vrste nasujemo zopet nekoliko zemlje in peska ter kakor preje polagamo nadalje radičeve korenine. To nadaljujemo do vrha vedno ožjega kupa. Kavno tako ga lahko vložimo tudi ob zidu, da zadaj založimo kakih 30 cm debelo plast gnoja, spredaj pa vlagamo korenine na 20 cm široko in 10 cm debeio plast zemlje. Ako pa položimo na tla kakih 20 cm debelo plast gnoja in prisujemo v vrstah radičeve korenine, vrhu tega poševno s peskom ali z zemljo, je nspeh isti kakor v zgoraj povedanih prvih dveh primerih. Zaradi varstva pred plesnobo in gnilobo skrajšamo liste na 4 do 5 cm pred vlaganjem. Ko je nasad za Biljenje dokončan, ga zalijemo z mlačno vodo ter skr¬ bimo še nadalje za zmerno vlago. Vsled gorkote. ki jo oddaja gnoj, se rast v vloženem radiču obudi, da odžene lepo, rdeče ali pisano listje, ki ga ža- njeno ali pa še bolje, ako vzamemo korenine iz zemlje in jim porežemo gla¬ vice. Mnogi uživajo tudi kuhane korenine od vloženega radiča, ki so neki jako zdravilne. Kadič čisti kri, vzbuja tek in pospešuje prebavo. Posebno dobro deluje zoper zastoj krvi v žilah, blagodejno vpliva na jetra, vranico in pri hemo¬ roidih. Deluje tudi na ledvice in žene na vodo. Grenkoba radiča vpliva tudi na izločevanje žolča. Zimska endivija. Xčli Endiriensalat — Endive endivia. Din 36— 40— 34— 42-- Cikorijine korenine. Cichorienwnrzel — Chicorče k cai4 To vrsto sejemo marca ali aprila na prosto v globoko prekopano ali preorano zemljo v 20 cm oddaljene vrste. Priporočljivo je večkratno okopa¬ vanje. Iz teh korenin delajo kavino primes, cikorijo, sveže listje pa je iz¬ vrstna krma prašičem. Tndi za siljenje korenin pozimi je ta vrsta pripravna. #428 Magdeburške, zboljšane. 80*— 4*— 1*50 1*— Kakor vse salate, zahteva tudi endivija rahlo, rodovitno in globoko obdelano zemljo. Sejemo jo po potrebi večkrat od maja do avgusta. KanejŠo presajamo po 30 do 40 cm narazen, kasnejšo pa po 20 do 30 cm. Brez škode in uspešno presajamo tndi starejše sadike. Najboljše uspeva ob hladnem vremenu. Kadar doraste, jo ob suhem vremenu povežemo, rumene kratko¬ trajne vrste pa pokrijemo, da se obele. Kasne, še nepopolnoma dorasle vrste z zelenim dolgim listjem vkletimo za zimo. 33 451 Rumeni, širokolistnati 452 Zeleni. Kultivirani regrat. Lotvenzahn — Pissenlit — Pongyola, 58- 52- 7-75 6-75 2— 1-75 Kreša. kg 1 100 g ] 20 g | pore. Din kg 1 100 g | 20 g | pore. Din Kresso — Cresson — Zsdzsa. I. Vrtna kreša . Sejemo jo poljubno od pomladi do jeseni, pozimi celo v lonce. Naj¬ boljše uspeva v sonci, zlasti v poletni vročini. Ker je porabila le malo časa, 1° sejemo pogosto, po potrebi. 446 Zelena, posebna, polnjena . . . . 447 Rumena, širokolistnata, angleška . . 448 Ameriška, zimska kreša. Gojimo jo kot nadomestek vodne kreše, če jo kuhamo s špinačo vred, vzame špi¬ nači mehkoten okus. II. Vodna kreša. 22 -- 42-- 114-- 3- 5-50 14-75 1-50 1-50 3-75 1 - 1 — Najboljše uspeva v plitvih jarkih s tekočo studenčnico ali pa tako ”°do, ki je vsak dan sveža. Ker jo cenijo zlasti kot salato, je potrebno, da «Qa voda tako toplino, da ne zmrzuje. Sejemo jo spomladi v lonce ali pa J vodne jarke. V začetku morajo biti sadike nad vodno gladino, kasneje pa ®°d njo. Avgusta sadimo sadike v peščeno blato, ki ga je treba prej gnojiti “ razpadlim gnojem. V začetku pustimo le malo vode vrhu, ko pa nekoliko odraste, jo pustimo do 30 cm. Da varujemo sadike mraza, pokrijemo jarke 2 deskami. Stebla, ki rastejo iz vode, potiskamo z lopato pod vodo. Splošni učinek pri uživanju te zelenjadne rastline je kričistilen. V mar- “ičem sliči tudi redkvi, ker krepi želodec, pospešuje izločevanje in je tudi P°bro sredstvo zoper gliste. Uporabljamo jo nadalje proti _ trdovratnemu fdšlju in zasluzenju prav uspešno. — Najboljši način uživanja te zelenjadi j 6 spomladi, kot rana salata. Izprešani sok vzemi 2 do Škrat na dan po 1 . 8 5’"' -- - - 449 450 , Sejemo ga od maja na prosto sončno lego. ‘isti pa so prav dobri za špinačo in salato. Portulak pridajemo juhi, Regrat sejemo aprila v 20 cm oddaljene vrste, kakor radič. Vbeljen daje nežno, okusno salato, ki -jo zlasti na Francoskem zelo cenijo. V kuhinji uporabljamo le vbeljeno listje, zato ga pokrijemo proti jeseni ali v na¬ slednji pomladi na stalnem mestu z gostim vejevjem ali z 10 cm debelo plastjo zemlje. Uspešno pridelamo vbeljeno listje tudi, ako ga silimo kakor radič. Vsebuje grenke šoke v korenini in listih, ki dajejo izvleček za zdrav¬ ljenje jetrnih bolezni. Najlažje ga uživamo v obliki salate, ki jo pripravimo v rani pomladi iz listov. Iz listov in cvetov kuhamo spomladi čaj, ki ga ljudska lekarna priporoča za čiščenje krvi. Na Angleškem pripravljajo iz rumenih prašnih cvetov grenko vino, ki ga pijejo pri jetrnih boleznih. 453 Navadni 142-- 18-50 4-75 Motovilec. Feldsalat — Mache — Raponc. Sojemo ga od julija do septembra v presledkih v prerahljano zemljo, ki jo po setvi povaljamo z valjarjem, ali pa poteptamo z deskami in zasen¬ čimo, sicer težko kali. To salato ni treba negovati, razen čiščenja plevela. Tudi mraz mu ne škoduje. Da moremo priti pozimi ob snegu do njega, ga 34 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., Ljubljana Prava špinača. Spinat — Epinard — Laboda. Špinača ljubi svežo in dobro pognojeno zemljo. Sejemo jo na prosto V presledkih od marca do srede septembra, zaradi lažje pletve, na vrstice v razdalji 20 cm. Za zimsko in rano uporabo pomladi so boljše vrste z bodi- kovim semenom, ker so odpornejše proti zimi. Pomladi in poleti sejano špinačo nabiramo z žetvijo listja, zimsko pa izpodrezujemo na koreninah, kakor motovilec. Proti plevelu je špinača zelo občutljiva, zato jo moramo pogosto pleti in okopavati. Špinača ugodno vpliva pri malokrvnosti, bledičnosti, pa tudi pri raku in čirih. Sok presne špinače preprečuje znojenje v telesu. Zato jejmo čim večkrat salato iz mladih špinačnih listov, ker imajo v sebi nakopičeno tudi 1'— r— D— l*- 1 -— l — i — Ako jo rabimo kot špinačo, jo sejemo od aprila do maja v vrste, kakor špinačo ali peteršilj, le veliko redkeje. Ko odraste, jo nabiramo z listnimi peclji vred in jo pripravljamo, kakor špinačo. Nekatere kuharice pridevajo zraven nekoliko kislice. Po rezanju poganja vedno znova do jeseni in tudi v prihodnji spomladi daje rano prikuho. Mangold sejemo tudi v vrste po 40 em narazen ter pregosto setev razredčimo. Uspešno ga tudi presajamo v razdalji 40 em. Tako redko nasejan ali presajen naredi velike lista z debe- Mangold ali gredna pesa. Mangold oder Bcisskohl — PoirCe ou bette — Mangold (Beta Cycla). Sejemo jo plitvo in ne pregosto spomladi ali avgusta v dobro, vrtno zemljo. Ko zraste četrti ali peti list, jo že lahko nabiramo. Stebla, ki gredo v cvet, porežemo, da ne ovirajo rast listja. Kislica je večletna rast lina, ki nam nudi celo poletje obilo listja. 1480 Nemška, velikolistna 481 Belleville, zelo velika 22 — 32-— 3 — 4-25 1-50 1-50 i 1 Ker seme prav počasi kali, jo sejemo na stalno mesto prav rano spo¬ mladi ali še boljše v toplo gredo ali lonce, ki jih postavimo na toplo. Kas¬ neje presadimo sadike na stalno mesto, v razdalji 70 do 80 cm, ker se zelo razrastejo. Važnost te špinače je v tem. ker nam daje pridelek listja, ki ga obiramo stalno celo poletje do mraza. Po dobroti sliči ta špinača pravi navadni špinači. Ljubi dobro pripravljeno zemljo. Za navadno družino zadošča 15 rastlin. 477 Navadna 34- 4-50 l-5d Kislica. Sauerampfer — Oseille — Bdska. Novozelandska špinača. Din Tetragonia expansa. Telefon 23-16, 39-16 35 Brzojavni naslov Severin kg [ 100 g | 20 g | poro. Din iimi in Sirovimi peclji. Peclji, ki jih trgamo (ne režemo) od rastline, so dober nadomestek špargljev in jih prav tako pripravljamo. Od listja pa imamo celo leto obilo špinače. Kakor vse listnate rastline, potrebuje tudi mango! d dobro zagnojeno in globoko obdelano zemljo. Ako ni izredno mrzla zima, prezimi mangold na prostem. •483 484 Velikih temnozelenih listov z belimi srednjimi rebri, prav posebno finega okusa.24'— Škrlatnordeči, rebričasti.32-— 3- 25 4— 1-50 1— 1-50 !•— 486 Srebrni, temnozeleni, z zelo širokimi, belimi rebri . .. 28— 3-75 1-50 !•— 487 Švicarski, zgubančeni, rumenkastoze- leni, velikolistnati, zelo nežen in iz¬ daten . 30— 3-75 1-50 Jajčevec. kg | 100 g | 20 g | pore. Din I I i razdalji 80 cm. Pretegnjene in neutrjene rastline niso prida. Paradižnike sadimo na solnčne, južne lege v dobro pripravljeno in pognojeno zemljo. Ako trpe sušo,^ se slabo oplodijo. Zelo si opomorejo, ako jih zalijemo z gnojnico. V južnih krajih jih vzgajajo na špalir, z mnogimi vodilnicami, v mrzlejših pa je vzgoja z eno ali dvema vodi.lnicama ob koln najuspeš¬ nejša. Stranske zalistne odganjke sproti odstranjujemo, nikar pa .listov, ki so kakor korenine potrebni za pridelek. Kadar se je bati nočne slane, porežemo stebla z nedozorelimi plodovi in jih obesimo na toplem, kjer prisilno dozore. Tudi potrgani plodovi dozore, ako jih vložimo v mrzlo gredo pod okno ali morda v kuhinjo na toplo. Za zimo pripravljamo paradižnikovo mezgo za dodatek jedilom. Para¬ dižniki so važna začimba v kuhinji, ker izboljšujejo jedila, pripravljajo iz njih tudi razne omake, jih pražijo, pa tudi uživajo surove v salati z dodatkom popra, čebule in druge zelenjave. Paradižniki zelo povoljno vplivajo na telo, ker vsebujejo ogromno vi¬ taminov in razen tega še nekoliko radija. Ta prvina zelo dobro vpliva na človeški organizem. Posebno pa še pospešujejo delovanje obisti in vranice, čistijo kri in krepe živce. •499 Veliki, rdeči. • 605 Aliče Roosevelt, zelo rani, sadovi so okrogli, čisto gladiti in škrlatni . . 607 Danski eksport, najraniji paradižnik. Sad je srednjeveliki, popolnoma glad¬ ki in posebno trdega mesa, primeren za razpošiljanje. Zelo odporen proti boleznim. 608 Earliana, rani, srednjeveliki, škrlat- nordeči. • 510 Ficarazzi, srednjeveliki, škrlatni . . •513 Kralj Humbert, sad ima obliko slive, škrlatnordeči, zelo izdatni, rani, po¬ sebno primeren za prisilno pozore- vanje . 514 Lukullus, lesketajoči, rdeči, lepi, okro¬ gli, gladke oblike in finega mesa, sltoro brez pečk in izvrstnega okusa; rani in izredno izdatni. 516 Predsednik Garfield, krasni, škrlatno¬ rdeči, nagubani, orjaški, često do 1 kg težki, poleg tega zelo finega okusa . 521 Trophy, veliki, kasni, škrlatnordeči . Paprika. 1 — 2 — 2 — 2 — Jajčeveo sejemo rano v toplo gredo. Mlade sadike pikiramo in v drugi Polovici maja presadimo na solnčno lego, v razdalji 40 cm. Jajčevec ljubi dobro pognojeno in pripravljeno zemljo ter obilo zalivanja. Zaradi teze Plodov postavimo za oporo visokim vrstam količke, da ne omagajo. Zalist- dlke, ki odganjajo po steblu, odstranjujemo. Mladi plodovi jajčevca so v južnih krajih priljubljena prikuha. Sadijo ka p a tudi kot okrasno rastlino. . •491 Dolgi, vijolični 112 — 14-50 4-— 1— 493 Okrogli, vijolični. 494 Okrogli, beli.. 160—■ 21— 130— 17-— 5-50 4-50 2 — 2 — 495 Pekingški, črni, orjaški . 182— 23-75 6-25 2 — Paradižnik. Paradais — Tomate — Paradicsom. Ker je paradižnik južna rastlina, ga moramo sejati v toplo gredo v tharou. Cim zrasteta poleg kaličnio še dva lističa, jih pikiramo v razdalji 40 cm ter koncem maja z zračenjem, utrjene posadimo na stalno mesto v Papriko sejemo v toplo gredo ali v poBode v začetku marca, od koder jo po pikiranju in utrjenju presadimo proti koncu maja na stalno mesto v razdalji 40 cm. Glede lege in zemlje ima paprika iste zahteve, kakor paradižniki. Velikoplodna paprika je v splošnem sladka, drobnejša pa ostra. 36 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., Ljubljana 535 Kapi Chanteelaire, zelena sladka, novost .. #544 Gloria, rdeča, debelomesnata, okroglo podolgovata in nekoliko zavita . . . 54G Kozji rog, rumena ima obliko kozje¬ ga roga, nekoliko ostra, zel o. rodovitna 54S Kozji rog, mlečno bela sladka . . . 551 Ideal, debelomesnata, široka s tremi robovi, zelena, sladka. 552 Plovdivski kapi (Kaba Sivrija), dolga sladka, odlična vrsta'. 550 Batund, sladka, jedrnata v obliki ja¬ bolka, odlična za konzerviranje • . 649 Zelena orjaška, sadovi so veliki, tem¬ nozelene barve, podolgovati . . . . #554 Sladke vrste, mešane. II. ostre vrste: 558 Čep, ima obliko malega čepa, desert¬ na vrsta, k praženemu mesu; zelo ostra . 561 Kapi, jedrnata, rumenozelena, ostra, raste navzgor. 562 Pulomska, rana, srednjevelika, z raz¬ pokami na koži (kadar postaje rdeča) zelo ostra. 563 Selanovska, srednje debelomasnata, daje odlične sadove, zelena ostra . - • 565 Ostre vrste, mešane. Čebulno seme. Zwiebel8amen — Graines d’oignons Voroshagymamag. Pag ,-s,/,...-.-:': Najbolje uspeva v dobri, leto prej pognojeni, ne pretežki zemlji. Lahka peščena zemlja ne ugaja čebuli. Sejemo jo marca ali tudi prej na prosto v svežo, dobro pognojeno zemljo, ker kasna žetev navadno ne uspo. Sejomo jo rodko in plitvo v vrsto po 30 cm narazen. Seme, ki potrebuje večkrat Štiri tedne za kalitov, ne sme ležati rahlo in suho v zemlji, zato setev povaljamo ter večkrat zalijemo, dokler ne vzkali. Še boljši uspeh dosežemo, ako posejemo seme rano v toplo gredo in kasneje presadimo sadiko na stalno mesto, v razdalji 20 cm. čebule no smemo pregloboko saditi, temveč mora, kakor pravijo, sedeti na zemlji. Pregloboko sajena naredi cvetno steblo, ne pa čebulo, čebulo vzgajamo tudi dvoletno. V maju posejemo šemo precej gosto in ko se listje posuši, izkopljemo čebulček, ki ga hranimo za nasad v naslednjem letu. Sredi av¬ gusta do začetka septembra orumeni listje, tedaj je čebula godna, da jo porebemo, spletemo v kite in spravimo na suh, zračen prostor, kjer ne zmrzuje. * čebulo uporabljamo, če nas je pičila žuželka ter pri opeklinah. Za¬ užita pospešuje tek in prebavo, odstranjuje koliko, odpravlja vetrovo in žene na vodo. — Za notranje zdravilo jo jemlji dobro nasekljano, ali pa kot sok 3 do 4 čajne žličke dnevno. Za kašelj ji primešaj eno žličko medu ali rjavega sladkorja. Za zunanjo uporabo jemlji zrezane in zmečkane če¬ bulne obkladke, ki jih moraš pri bolj akutnih boleznih menjati vsako uro. 577 Queen (Kraljica), mala, rana, srebrno- bela (imenovana tudi pariška čebula za konzerve), fina za vkuhavatije. Že v juniju napravi lepe, male, čebulice, skoro take, kot briljantna čebula . . 88'— 11 • 578 Madeira, velika, okrogla, orjaška, rdeča čebula, je prav izvrstne kako¬ vosti in zelo prijetnega okusa. Pose- 583 588 • 591 ► 593 • 595 Drobnjak uspeva le v najboljši vrtni prsti. Vročine in suše ne pre¬ naša, zato najbolje uspeva na gredah v polsenci. Kurji in golobji gnoj mu posebno ugajata. Istotako ima rad saje, ki jih primešamo gnoju ali pa jih natrosimo na gredo. Režemo in rabimo ga vse leto. Za zimo presadimo no- kaj starejših grmičev v lonce, ki jih postavimo na okno v kuhinjo ali jedilno shrambo, na svetlo. #599 Aromatični, češki Čebulček. Steckzwiebel — Oignons it replanter — Dughagyma. 206-- 27— lOOkg 10 kg | 1 kg pore, 1 -— Din Čebula, ki jo vzgojimo iz čebnlčka, je mnogo prej zrela, kot iz nomena. Da ga pridelamo, sejemo seme na gosto in v nepognojeno zemljo. Ko, do- raste in dozori, ga spravimo čez zimo v zračnem prostoru, kjer uo zmrzuje. Spomladi ga sadimo 15 do 20 cm narazen. Zori koncem julija ali začetkom avgusta. 600 Okrogli, rumeni, zelo vzdržni . 602 Podolgovati, rumeni. Cena je zelo spremenljiva. Pri večjem odjemu zahtevajte posebno ponudbo,.manj¬ še množine pa računamo za slučaj spre¬ membe no dnevni ceni. _ 37 1U0 g | 20 g | pore. Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 Šalota lOOkgj 10 kg ] 1 kg j pore. Din Čebula šalota je bila že v starem veku cenjena. K nam so jo prinesli iz Palestine. Ponmožujemo no s številnim zarodom, ki zraste iz ene Čebu¬ lico. Posamezne Čebulice posadimo v jeseni ali rano spomladi, v razdalji 20 cm v rahlo, s starim gnojem pognojeno zemljišCe tako globoko, da je čebulica pokrita nekoliko z zemljo. V jeseni posajena šalota navadno ne Pozebe, vendar jo v ogib neuspeha priporočljivo pokriti nasad z gnojem ali z listjem. Spomladi odstranimo odejo. V juliju je Čebula zrela ter naredi vsaka po 20 in veC čebul. Šalota je izvrstnega okusa, do leto dni trpežna, zato jo tudi mnoge gospodinje bolj cenijo, kakor navadno čebulo. Debelejše plodove porabimo v kuhinji, drobnejše pa spravimo za nadaljni nasad. 604 Danska, velika, rjava 6 -—• 6-50 7— Česen. Knoblauch — Ail-Foghagvma. Uspeva v lahki, gorki, dobri, toda ne sveže pognojeni zemlji. Česen sestoji iz več majhnih Btrokov, ki jih spomladi pa tudi jeseni plitvo vsa¬ dimo 20 cm narazen s konico navzgor. Kadar zaSno listi orumenevuti in se Pripogibati k tlom, je česen zrel. Nato ga izkopljemo, posušimo na solneu, s Pletemo v kite in shranimo v zračnem, pred mrazom varnem prostoru. * Česen uporabljamo pri različnih črevesnih boleznih, ker učinkujo raz- kužovalno in zadržuje tvorbo gnilobnih bakterij. Izborno služi tudi proti arteriosklerozi in za odpravo glist. — Kot notranje zdravilo ga vzemi 1 do 2 stroka dnevno, proti glistam pa zjutraj in zvečer po 1 strok, kuhan na četrt litra mleka. 605 Navadni . 606 Veliki, orjaški, za saditev v jeseni . 7— Por ali poriluk. Porrčo oder Lauch — Poireau — Parhagynia. Za rano porabo sejemo seme nepregosto v toplo gredo spomladi, za rabo pozimi pa v drugi polovici aprila na prosto. Čim daljše je vbeljeno Porovo steblo, tem bolj je cenjeno. Zaradi tega ga Badimo v 10 em globoke toke, ki jih napravimo v razdalji 25 do 30 em tako globoko, da gloda iz *6»nlje le del listov. Da se korenine ne podvijejo, jih nekoliko skrajšamo. Razdalja sadik v vrsti naj bo vsaj 20 em. Ko odraste, ga prisujemo z obeh stranoh ležečo zemljo, čim višjo je možno. Za zimsko porabo sejemo zim¬ sko vrste, ki so odpornejše. V mrzlih krajih izkopljejo v jeseni por, ga zagrebejo na zavetnem delu vrta in pokrijejo z listjem ali slamo. Kjer pa ni ostre zime, je boljše, da ostane na mestu. * Por je učinkovito sredstvo zoper sladkorno bolezen. Draži manj kol čebula, vendar pa se ga morajo ljudje, ki nimajo zdravih jeter, varovati. • 608 609 610 611 612 •614 Francoski, poletni, rani. Poletni, kratki, rani. Brabantski, zimski, veliki, debeli, naj¬ boljši za zimo. Bolgarski, zimski, zelo veliki . . . Bouen, zimski, kratki, debeli . . . . Carentan, zimski, orjaški. Krasen, ki se zelo hitro razvija in ga priporo¬ čamo za vse namene. 200— 26— 216— 28— 6- 75 7- 25 1— 2 — Us¬ lu¬ ge— 19-50 16-25 12 50 5-— 2— 4-25 2— 325 2' 120 '- 15-75 4-25 1— Kumare za na prosto. Landgurken — Concombres do pleine terre — Szabadba vald ugorka. Ker so kumare zelo občutljivo proti mrazu in ostremu vremenu, jih ne smemo sejati alisaditi pred sredo maja na prostem. Zomlja mora biti pro- rahljana, gorka in na solnčni legi ter dobro pognojena s preperelim, hlev¬ skim gnojem. Seme posejemo v 10 cm poglobljene vrste ali brazde, ki so 1 do 1-20 m narazen. Zemljo šo izboljšamo, ako napolnimo brazdo z gnojno in kompostno zemljo. Vsadimo pa v pripravljene brazde po 3 do 4 semena v vsakih 30 cm narazen, pri majhnih kumarah za vlaganje le 20 cm. Seme pokrijemo 2 em na debelo, nekoliko potlačimo in zalijemo. Prostor med gredami izrabimo, da vmes nasadimo salato, kolerabe ali drugo zelenjavo, ki je kmalu godna za porabo. Ko imajo kumaro pet razvitih listov, jih okopljemo, brazdo napolnimo s prstjo do kaličnic in odščipnemo konico nad tretjim listom, ker so stranski odganjki rodovitnejši, kakor glavna vodilna mladika. Ob toplem vremenu je potrebno zalivanje, najboljše zvečer, s prestano vodo. Za kalitev potrebujejo kumare brezpogojno vlažno gorkoto, če tega ni, setev ne vzkali. Zato svetujemo posejati v marcu za rani pridelok po tri semena v male lončke, ki jih postavimo v toplo gredo. Ko ta setev iz- kali, odstranimo šibkejše in pustimo v lončku le eno rastlino. Po primer¬ nem zračenju presadimo te z zemeljsko kepo na stalno mesto v drugi po¬ lovici maja, ko imajo 3 do 4 liBte, v razdalji, kakor je povedano pri setvi na stalnem mestu. Ako pred setvijo namakamo seme 24 ur in ga potem posušimo, je uspeh še gotovejši. Kumare se rade izprevržejo v manj vredne vrste, zato ne smemo gojiti vseh ali več vrst v bližini. * Kumare se napačno smatrajo kot težko prebavljive. Če jih pravilno pripravimo, ne samo da niso škodljive, ampak so celo zelo koristne telesu. Težko prebavljive so samo, če iz njih iztisnemo vso vodo, preveč popramo in zakisamo. Drugače so kumare zelo voden plod, ki vsebuje beljakovino, ogljikove hidrate in soli, torej vse snovi, ki koristijo organizmu in ki jih ne kaže odklanjati. Pospešujejo pa posebej izločevanje vode in gasijo žejo. 38 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., L jubljana kg | 100 g 1 20 g | pore. _ Din I ! | Za rani pridelek kumar izberemo vrste, ki najuspešneje rastejo v toplih gredah ali rastlinjakih; to so tako zvane vrste za siljenje. Seme posadimo že februarja ter pustimo 2 do 3 rastline za vsako okno. Da pospešimo rodo¬ vitnost, odščipnemo vodilno mladiko, kadar ima štiri do pet listov, nad tretjim listom, ker so stranski odganjki rodovitnejši. Glavno opravilo pri vzgajanju teh kumar je zračenje in zalivanje s prestano vodo. Po možno¬ sti pazimo, da pri zalivanju ne močimo stebel in listja. Potrebno je, da sproti obiramo dorastle zelene kumare, sicer ne rastejo nove, ali pa že zarojene zaostanejo v rasti. Prazen prostor v topli gredi, dokler so kumare še majhne, izrabimo za salato in drugo drobno zelenjad, ali pa za rane setve. I. sobne kumare. 642 Rutoivs, najboljša izmed vseh, zelo fina in je glede rodovitnosti ne pre¬ kaša nobena druga sobna kumara. Je skoro brez pešk in ima dolge, gladke plodove. Najboljša kumara za siljenje. 644 Hampels Juvrel von Koppitz, posebno priporočamo za siljenje v rastlinjakih 116-- 228- 30-60 75— II. kumare za gojenje v zabojih: 646 Nemška, Siegerjeva originalna setev, zelo bogatorodeča, sadovi precej sli- Cijo najboljši izmed vseh. 650 Konkurent, najboljša izmed vseh, ori¬ ginalna setev za gojenje v zabojih in v sobah . 657 Noa-jeva za siljenje, starejša, priporo¬ čanja vredna tržna vrsta, zelo bogato¬ rodeča, svetlozelene barve. Originalna setev. 660 Sensation, zelo bogatorodeča vrsta, srednjedolga, izvrstna tudi za gojenje na prostem, originalna setev, pristna 404-—106-— 520-— 136-— 6 -— 6 — 288- 75- 4-— Sl— 2— Špargelj — beluš Spargel — Aspfcrge — SpArga. Kumare za siljenje ali rastlinjak. Treibgnrken — Concombres h forcer MelegAgvi ugorka. Špargelj sejemo aprila, na 20 cm oddaljene vrstleo. Cim vzkali. raz- rodčimo pregosto setev, ali pa mlade rastlinice pikiramo v razdalji 10 cm. Pregosta setov da slabotne, za saditev manjvredne rastline. Spomladi na¬ slednjega leta presadimo šparglje na stalno mesto, v vrste po 1-25 do 1-50 m narazen, sadike v vrstah pa v razdalji pol metra. Sadimo jih tudi v vrstah, ki so po dva in pol metra oddaljene. Pred sajenjem prekopljemo zemljišče 60 cm globoko, naredimo 30 cm globoke jarke, v določeni razdalji In zako¬ ličimo. Pri vsakem količku naredimo 10 cm stožast kupček Iz zemlje, na ka¬ terega postavimo špargljevo sadiko, da leže korenine v enaki razdalji po kupčku navzdol, ki jih pokrijemo nekoliko z zemljo. Nato potrosimo v jarek star razpadel gnoj in ga pokrijemo z zemljo, pa le toliko, da so glavice sadik le 5 cm pod površjem. Obdolovanjo v prvem in drugem letu obstoja v okopavanju. V jeseni drugega leta po saditvi pognojimo nasad ter napolnime doslej odprte jarke oh rastlinah z zemljo, ki je oh straneh nakopičena. Spomladi tretjega leta začnemo šparglje izpodrezavatl, kar traja do konca meseca junija vsakega nadaljnjega leta. Takoj po končanem nabi¬ ranju (izpodrezavanju) koneo junija, pognojimo šparglje vsako leto. Ce primanjkuje hlevskega gnoja, gnojimo dve leti z umetnim gnojem, tretje leto pa s hlevskim. Zaradi izrabe prostora gojimo na praznem prostoru med špargiji raz¬ lično nizko zelenjad. Špargljev nasad traja 20 in več let. ako je pravilno obdelovan. * Špargelj vsebnje zdravilno snov, ki dobro vpliva na srce in ledvice. Pospešuje izločevanje vode. Je pa tudi dobro sredstvo za pomirjenje živcev. Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 39 669 Argenteuil, rani, zelo fini, ima nežno rožnato glavico. ®670 Connoverjev kolosej, znana ameri- kanska vrsta, zelenoglavnata, ima zelo dolga, močna stebla. 672 Brunšviška, poznana in splošno pri¬ ljubljena nežna vrsta, finega okusa . Špargljeve sadike. 673 Enoletne. 673a Dvoletne. Artičoka. Artischocke — Artichaut — Articsdka. Artičoka je večletna rastlina. Ljubi toplo lepo, globoko prekopano zemljo, obilo vode in gnojnice. Seme posejemo v februarju v toplo gredo, sadike pikiramo in sredi aprila presadimo na stalno mesto. Ker se zelo razrastejo, jih moramo saditi vsaj 1 m narazen. Pozimi jih pokrijemo ove- nčnimi lonci ali z malimi zaboji, katere Se zasujemo z zemljo ali listjem, tib južnem vremenu pa jih moramo zračiti. Spomladi odstranimo Številne odganjke ter pustimo le 3 do 4. Te odganjke lahko porabimo za nadaljnji hasad. Užitni so čaSni listi in plodnica. * Artičoka je v Angliji priljubljeno sredstvo zoper revmatizem. Sicer je Da to izvrstna zelenjad, ki v surovem stanju zaužita nekoliko greni, sku¬ hana je pa prav tečna in lahko prebavljiva jed. 674 Francoska, velika, zelena 675 Pariška, vijoletna . . . 676 Italijanska, vijoletna . . 268' 268— 142-- 35' 35' 37— 9-25 9'25 kg | 100 g ] 20 g | pore. Din - 1 - 1 - 1 - V začetku aprila jih sejemo na prosto, na stalno mesto, ali pa jih presadimo po 1 m narazen v dobro pognojeno, globoko prekopano, zrahlja¬ no zemljo. Za prvo potrebo začnemo z belenjem septembra, da povežemo ob kolu liste in jih Se odenemo s slamo. Belenje traja 2 do 3 tedne. Za zimsko porabo določene sadike prenesemo v zračno klet. pred nastopom mraza. Posadimo jih pokonci. Da preprečimo gnitje, ki rado nastopi ob milem vremenu, jih pogosto zračimo. Od kardov uživamo obledele peresne peclje. Karde sadimo na vrte tudi kot okrasne rastline, ki lepo učinkujejo s svojim velikim, srebrnosivim listjem, posamič ali v skupini. 678 Španski, brez bodic, mesnati listi zra¬ stejo nad meter dolgi. Rabarbara. (Rheum Rhapoutisum) Rhabarber — Rhubarbe — Rhabarber. 180 — 23-50 650 Rabarbaro gojimo zaradi lepega listja in cvetja za okras vrta, po¬ glavitna pa je njena uporaba v zdravilstvu in v kuhinji za kompot. Seje¬ mo jo spomladi na prosto in ko rastlinica nekoliko odraste, jo presadimo v razdalji po 1 m narazen. Ljubi globoko, peščeno ilovnato zemljo. Peclje, ki jih uporabljamo za kompot, moramo od rastline trgati, nikar pa rezati. Nekateri jo tudi belijo, da pokrijejo posamezno rastline s kako večjo po¬ sodo. Vsled tega zrastejo peclji nežnejši, da jih pri uporabi v kuhinji ni treba lupiti. Rabarbara je trajna rastlina, ki vzdrži zimo brez odeje. Vrsta z rdečimi peclji je boljša kakor z zelenimi. * če rabarbaro uživamo v večjih količinah (pol do eno čajno žličko raz¬ rezane ali nastrgane korenine), deluje milo odvajajoče, če jo pa vzamemo v manjših količinah, učinkuje nasprotno, ker deluje v tem primeru samo čreslova kislina, ki se nahaja v korenini. Tako nam služi rabarbara tndi kot sredstvo za zanstavljanje kolike. 680 Kraljica Viktorija, velikolistnata, iz¬ boljšana, z močnimi rdečimi peclji . 84’— 11'— 3— Kardi. Buče. Kiirbisse — Melona — Tok. I. Jedilne buče. Speise-Kiirbiase — Courges k naanger — Elezhetotok. Buče vzgajamo kakor kumare, z razliko, da jih sadimo redkeje, po 1-50 m narazen ali pa kot vmesno kulturo na polju, med okopavinami. Buče ljubijo solnčno lego, globoko in dobro pognojeno zemljo ter obilo zalivanja. Vrstam z orjaškimi plodovi pustimo le po eden ali dva ploda na steblu ter Bkrajšamo odganjek nad zadnjim plodom, med tretjim in četrtim listom. Sadimo jih proti koncu aprila ali v prvi polovici maja, ko je že zemlja ogreta. Za ranejši pridelek buč jih posadimo že v začetku aprila ter po¬ krijemo z lesenim obojem in šipo. da so zavarovane pred mrazom. Koneo maja, po večkratnem zračenju, odstranimo oboje in šipe. Buče vsebujejo veliko hidratov in pospešujejo izločevanje vode. Za- uživanje navadnih bučnih peška odganja gliste in trakuljo. * Peške Izlušči, zmečkaj in zmešaj z enako množino mleka. Nežna siva kožica, ki se nahaja neposredno pod lupino in obdaja jedro, se ne sme od¬ straniti, ker se v njej najbrže nahajajo učinkujoče snovi. Zoper gliste za¬ dostuje povprečno 20 jederc, ki jih jemlji zjutraj, dva do tri dni zapore¬ doma. Dobro je, če spiješ prejšnji večer čašo polinovega čaja. Proti tra¬ kulji vzemi približno 150 do 200 jederc (50 do 60 gramov). Prejšnji večer za- nžij nekaj čebule in česna. 40 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., Ljubljana 7 •684 Velika, zelena, centna buča . . . . ®688 Velika, orjaška, rumena buča, naj¬ boljša za vkuhavanje, ki zraste 50 do 100 kg težka. Ker napravi izredno velik sadež, jo zelo priporočamo za krmo živini. Želeti bi bilo, da bi naš kmetovalec gojil to hvaležno vrsto namesto navadne buče, ki jo sedaj v splošnem goji. 689 Cocozelle, Iripolitanska, rumena, ra¬ na, bogatorodeča, najboljša vrsta za male vrtove, ker raste v grmičasti obliki.. kg | 100 g | 20 g 1 poro. Din 36‘- 36— 54— 475 475 7— 1-50 1-50 1-75 P— 1 — kg | 100 g | 20 g 1 poro. Din II. Okrasne buče — tikvice. Zier-Kiirbisse — Coloquintes ornementales — Disz-tok. Sejemo in gojimo jih tako kot jedilno bučo. Glede zemlje pa niso tako izbirčne. Najprimernejše so za opletanje plotov. Izvrstno učinkujejo z lepim listjem in z navzdol visečimi plodovi, ki so različne oblike. 703 Angurija. Spada med najlepše in naj¬ hitrejše rastoče ovijalke, je zelena in bela ter zelo učinkujoča. Tudi iz¬ vrstna za vkuhavanje. 54‘- 14‘- 692 Portugalska, meso je temnorumeno in sladko. Plodovi so interesantne oblike, obilni in izdatni. 695 •698 700 Vegetable Marrovv, dolga, rumena (angleška). Odlikuje se po zelo hitri rasti. Vegetable Marrotv, dolga, bela, tržna Zelena, velika, domača ...... P— P— P— 2— P— 2 — 2 — 2 — 2 — 2 — 2 — 2 — 2 — 2 ‘— 2 — P— I 41 B r z o 3 a v n i naslov: Severin — Tele! o n 23-16, 89-10 III. Sladkorne dinje. Zucker-Melonen — Melons sucrins Czukordinnye. kg 1 100 g j 20 g | pore. Din Vzgoja dinj se ne razlikuje od vzgoje kumar za siljenje. Ko se razvije ®den, kvečjemu dva ploda na eni mladiki, jo odrežemo približno med tre¬ nira in četrtim listom nad plodom. Mladike, ki tu zopet nastanejo, pola¬ goma krajšamo. Enkratno odrezan je velikega števila mladik bi bilo ne¬ marno. Tudi ne smemo kasneje mladik spravljati iz njih lege ali pa trgati iz zemlje, če so so vanjo prirastle. Ob vročem dnevnem času moramo zra¬ sti. Ob Času cvetenja odstranimo ob milih dneh okna, da pospešimo oplo¬ ditev po žuželkah. Pri ugodnem vremenu oplodimo nekoliko pred poldnem umeten način, da cvetni prah z mehkim čopičem prenesemo z moškega 5 v ®ta na plodonosni ženski cvet. Prevelika vročina in zalivanje povzročijo, da ne zarodijo, Ako to opazimo, opustimo zalivanje, da uvenejo. Po neko¬ liko dneh jih zopet zalivamo, nakar nastavijo vse polno zarodka. Pod zo- r 6Če sadove polagamo steklene šipe, strešno opeko ali deščice. Dinje se še r aje izprevržejo, kakor kumare. Pridelovanje dinj na prostem je v južnih krajih zelo uspešno, v mrzlih Pa ima komaj zaželeni uspeh. * Dinje vsebujejo dosti sladkorja in tudi vodenih snovi, ki pospešujejo Prebavo in izločevanje vode. •738 •740 743 744 745 746 747 • 750 Ananas iz Amerike, z zelenim mesom Ananas iz Amerike, z rdečim mesom Cerovka, rumena mrežasta, z rdečim mesom in rumenimi koščicami . • . Ameriška, rumeno pisana, z rume¬ nim mesom. Hercegovaška, najranija, sad je glad¬ ki, meso rumeno. Junirod, bela, najranija, z rdečim me¬ som . Španska, zelena, sadovi so srednje¬ veški . Sladkorne vrste, mešane. IV. Cantaloup sladkorne dinje. Cantaloup Zucker-Melonen — Melons cantaloup — Kantalup ezukor1022 Visoki, zelenostročni, brez niti . . . b) visoki fižol, rumenostroSni, brez niti: 1087 Knez Bismark, voščeni, rumenostroč- ni, z belim zrnjem. 1040 Glorija z dolgimi, okroglimi stroki . 1042 Zlata krona, voščeni, srednjerani, z dolgimi, zlatorumenimi stroki in z belim zrnjem.. . 16- 26— 16-- 14-- 12 ’- 16 — 12 ’- 6 - 10 — 5— 12 — 14-- 56-- 16-- 17‘- 27'- 17— 15— 13 — 17'— 13'— 7.- 7'- 11 — 6— 13 — 15' 57-- 17‘- 18'- 28— 18’- 16’- 14’- 18'- 14‘- 8— 8 — 12 - 7— 14 — 16— 58— 18— 2 — 2— 2 — 2 — 2 — 2 — 2 — 1 — 1 — 1 — 2 — 2— 4— 2— 1043 1046 1047 1048 Bob je zelo redilno in dobro sočivje, zlasti v zelenem stanju, zato pa tudi potrebuje rodovitno zemljo. Ako ni bil prostor, namenjen za nasad boba, že pognojen za zadnje jesenske pridelke, ga pognojimo v jeseni, da gnoj razpade tekom zime. Z najboljšim uspehom sadimo bob v začetku marca, dasi ga še lahko Badimo do srede maja, da imamo zeleno zrnje več časa na razpolago. V 5 cm globoke jamice posadimo dva do tri zrna v raz¬ dalji 30 cm. Po izkalitvi ga moramo večkrat okopati. Takoj po odevete- njn prikrajšamo stebelne vršičke, da pospešimo razvoj strokov. Bob napadejo kaj rade črne, listne uši, ki jih zatiramo z brozgo, ki jo naredimo, ako zmešamo v vodi 2’/o tobačnega izvlečka in VI o maza¬ vega mila. #1050 Veliki, beli. 1052 Hangdown, izboljšani, viseči, zelo dolgostročni. 1054 Windsor, zeleni, veliki, angleški . . 1056 Windsor, beli, veliki, angleški . . . V poučne svrhe In radi lažje prodaje semen smo Izdali sledeče plakate, ki jih nudimo po lastni ceni & Din 1.50 za komad. Našim cenjenim odjemalcem pa nu¬ dimo v reklamne svrhe plakate zastonj: Krmilna pesa Ptiči domači Ptiči eksotični Povrtnina Krmilne rastline Oljnate rastline Trave in detelje Telefon 23-16, 39-16 45 1 1068 1069 1070 1071 1072 1073 1074 '1076 I Brzojavni naslov: Severin — kg 1 100 g | 20 g | pore. 46 1096 1099 1100 • 1101 1102 7650 7658 7660 7670 Semena u polje In vrt — Sever & Komp., Ljubljana Majaron rimski, glej Origanom vul- gare ši 1100. Melissa officinalis, melisa (Citronen- melisse). • Posušeni nalivek listov pospešuje potenje in vzbuja tek. Melisna voda Je priljubljeno ljudsko zdravilo za pospe¬ ševanje teka. Jemljemo jo tri do štiri¬ krat dnevno po eno kavino žličko na čašo vode. Zunanje uporabljamo meliso kot esenco za utiranje ali pa duhanje. Nigella satira, Srna kumna (Schwarz- kiimmel). Uporabljamo jo pri nama¬ kanju svinjske gnjati. * Kumna odganja vetrove, krepi in greje želodeo in žene na vodo. Eno čaj¬ no žličko kumne na čašo vode dnevno zavremo, pustimo stati 10 minut in gor¬ ko pijemo. Origanum vulgare, zimski ali veS- letni majaron. Pimpinella Anisum, janež (Anis) . . * Janeževo seme uporaljamo v zdra¬ vilstvu. Vsebuje dišeče, hlapljive snovi anetola in olja. Janež pospešuje preba¬ vo in preprečuje napenjanje (koliko pri otrocih) in lajša bolečine v trebuhu. Olajšuje izločanje sluza iz dihal ter po¬ spešuje izločanje mleka. — Jemlji ga eno kavino žličko na čašo vode dnevno. Zavri in pusti stati 10 minut. Rosmarinus ollicinalis, francoski rož¬ marin . Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-18 47 Poletne cvetice, trajnice in rastline lončnice. Pri naročilu semen pripišite ceno našega cenika! V olajšavo pri izbiri erotičnih semen podajamo seznam in natančen popis vseh najbolj idočih vrat, ki so pri¬ kladne za najrazličnejše svrhe. Da še svojim odjemalcem kolikor mogoče olajšamo delo, smo navedli tudi približne višine pri vrati sami ali pa pri navodilu za gojitev dotične vrste. Pregled cvetic za poedine krajevne razmere. Za vlažno lego so prikladne: Amaranthus, Althaea, Calendula, Cosmea, Delphinium, Helianthus, Ipomea, Mirabilis, Mimulus, Nemophila, Nigella, Perilla, Reseda, Ricinus, Senecio, Tagetes. Za suho lego so prikladne: Arctotis, Brachycome, Chrysanthe- fflnm segetum, Clarkia, Dimorphoteca, Gaillardia, Heliehrysum, Lupinus, Phacelia, Portulaca, Rhodante, Salpiglossis, Statice, Se¬ necio. Za solnčno, toplo lego so prikladne: Acrocliniuru, Ageratum, Amaranthus, Antirrhinum, Astra, Calendula, Calliopeis, Celosia, Centaurea, Convolvulus, Dimorphoteca, Godetia, Gypsophila, He- lichrysum, Ipomea, Lathyrus, Nemesia, Petunia, Rhodante, Sanvi- talia, Senecio, Zinnia. Za polsenco so prikladno: Nemophila, Tagetes, Tropaeolum, Be- gonia, Gloxinia. Okrasnih rastlin, ki bi prenašale popolno senco, ni. Uporabne Za balkone in okna: Ageratum, Astre, Cailiopsis, Convolvulus, Dianthus (nageljni različni), Godetia, Impatiens, Lobelia, Matri- caria, Petunia, Phlox Drummondi, Tagetes, Tropaeohnn, Verbena; listnata, grmičasta in gomoljasta Begonia. Za parobke in seči: Ageratum, pritlikavi Antirrhinum, Astre, Celosia, Clarkia pulehela, Convolvulus, Cailiopsis, Dianthus, Go¬ detia, Iberis, Lobelia erinus, Matricaria nana, Mesembrianthemum, Mimulus, Myosotis, Nemesia, Nemophila, Nigella nana, Oxalis, Pe¬ tunia, Phlox nizki, Portulaca, Reseda, Sanvitalia, Senecio nizka, Silene pendula, Tagetes nizki, Verbena nizka, Viola cornuta, Zinnia Haageana, Zinnia Liliput. Ovijalke: Cobaea, Cyclanthera, Humulus, Ipomea, Lathyrus, Maurandia, Mina lobata, Thunbergia, Tropaeolum, Tricosanthes, Vida hybr. svrhe. Suhe (slamnate) roie: Acroclinium, Ammobium, Gomphrena, Helichrysum, Rhodante, Statice, Xeranthemum. Listnate: Amaranthus, Artemisia, Atriplex, Celosia cristata, Kochia trichophylla, Perilla nankinensis, Ricinus, Salvia argentea, Verbascum, Zea. Za rezanje in vezanje v šopke (glej tudi suhe rože), Ageratum visoki, Althaea, Antirrhinum visoki, Arctotis, Astre visoke, Bellis, Calendula, Campanula medium, Centaurea, Chrysanthemum, Clar¬ kia, Coreopsis, Cosmea bip., Delphinium visoki, Dianthus, Esch. scholtzia, Gaillardia, Godetia visoka, Cheiranthus, Gypsophila, Helianthus cucum., Impatiens, Lathyrus, Lupinus, Matricaria, Mi¬ rabilis, Myosotis, Nigella, Papaver, Phlox, Reseda, Rudbeckia, Salpiglossis, Senedo, Statice, Stevia, Tagetes, Zinnia. Obrazložba znakov. Uporabo in gojenje cvetic pojasnjujejo sledeči znaki: f pomeni enoletne cvetice, ki jih posejemo na prosto in cveto že takoj prvo leto; m pomeni poletne cvetice, ki jih najprej posejemo v toplo gredo ali v lonce in jih večinoma pred sredino meseca maja ne smemo presaditi na prosto; b pomeni dvo- ali večletne cvetice, ki pri rani posetvi cveto že v prvem letu, vendar pa dosežejo svojo popolno lepoto šele naslednjo pomlad; a pomeni cvetice trajnice. Te posejemo od meseca maja do začetka julija v lonce ali v mrzlo gredo, potem jih pikiramo; avgusta jih presadimo na določeno mesto na prosto. AJko je hud mraz, brez snega, jih moramo zaščititi s smrekovim ali drugim vejevjem; k pomeni rastline lončnice za mrzel rastlinjak ali mrzlo sobo; t pomeni rastline lončnice za topel rastlinjak ali toplo sobo; § pomeni ovijalke; * pomeni cvetice, ki so prikladne za obrobke; • pomeni cvetice, katere dajemo gg. trgovcem v komisijsko prodajo; O pomeni cvetice, ki so zelo idoče vrste, v slikanih vrečicah in jih zelo priporočamo gg. trgovcem za preprodajo, vendar samo na čvrst račun. Da dosežemo dobro kaljenje, ne smemo semema preveč pokriti z zemljo. Normalna višina zemeljske plasti, ki naj pokriva seme, je enaka dvo- do trikratnemu premeru vsejanega semena. Zelo drobna semena vobče ne pokrivamo z zemljo, temveč jih nekoliko potlačimo. Preveč solnca, pa tudi prevelika mokrota škodi posevku. Dokler seme ne začne kaliti, naj bo posejana ploskev enakomerno vlažna in zasenčena. Edino v napačnem posto¬ panju, ne v kakovosti semen, je češče vzrok nezadovoljivim uspehom. L 48 Semena za polje in vrt — Sever & K o mp., Ljubljana 2005k 2008k 201 lk 2012k 2013® 2014S 2015+t 2O160§ O 2020m 2021m O2023m 2024x1» O2O260§ O 2028f 2031f 20320* 2033f # 2035m (3538) Aliabelično urejen seznam cvefičnih semen. Abntilon hfbridnm mašim., sijajna mešanica. Grmičasta lončnica za mrzle rastlinjake in so¬ be. Prezimi v prostoru s pet do osem stopinj toplote. Sadike vzcveto po šestili mesecih. Vi¬ šina .. Acacia lophanta, lepa mična lončnica, svetlo- rumene barve, višina do 2 m . . . . . . . Acacia lophanta speciosa, dragocena vrsta . . Acacia, mešanica najlepših vrst . . . . . Akacije posejemo rano spomladi v peščeno, par- sko zemljo. Dobro je, da namočimo seme, ki je jako trdo, ker s tem pospešimo kaljenje. Acanthus mollis, okrasna listnata rastlina, vi¬ šina 90 cm. Achillca Ptarmica !1. pl. (rman). Rastlinice z malimi, belopolnjenimi, kobuljastimi cveti, iz¬ vrstne za rezanje. Višina 70 cm'. Achimenes, krasna sobna rastlina, mešanica naj¬ lepših barv, vseh modrih in rožnatih nijans, vi¬ šina 40 cm. Najboljši čas setve je meseca januarja do marca v lonce, v mešanico zemlje iz toplo gredo, gozdne, peščene in nekoliko šote. Setev nalahko potlačimo, dobro zalijemo in ne pokrijemo. Skrbeti moramo za enakomerno vlago in toploto. Aconicum Napellus (preobjcda), temnomodri. Meseca avgusta posejemo seme na prosto, vzkali pa šele naslednjo pomlad. Višina 90 cm . . . Acroclinium roseum, lepi večno rožnati cveti . Acroclinium roseum fl. pl. polnjeni, rožnati . . Acroclinium album, lepi, beli, trajni . . . . Acroclinium roseum 11. pl. album, polnjeni, beli Dragocene večnotrajne cvetice, so zelo prikladne za šopke in vence. Sejemo jih v začetku aprila na prosto. Cveto od junija do septembra. Višina 50 cm. Adlumia cirrhosa, krasna plezalka, rožnata . . Adonis aestivalis (zajčji mak), cinobrovordeča poletna cvetica . . .. Adonis autumnaJis, škrlatnordeča jesenska cve¬ tica . Zelo priljubljena in povsod uporabna cvetica. Do¬ seže višino 40 do 50 cm in cvete vse poletjo. Sejemo jo marca ali aprila na prosto. Adonis vernalis, velikocvetna, lesketajoče ru¬ mene barve, krasna vrsta za parobke. Seme kali zelo počasi. Sejemo avgusta ali septembra . . Adonis aleppica, veliki bleščeči temnordeči cveti. Kali zelo počasi; če sejemo jeseni, vzkali šele spomladi.. Ageratum mexicanum, modri. Višina 60 cm . . 10 g | pore. Din 175-- 8— 2 — 3— 4— 3 — 58-— 4-50 2 - 1 — 60-- 3— 2089 Alyssum saxatile oompact. 60— 30— 8— 4-50 4-60 6— 2-50 12 ■- 2— 1— 1— 1— 1— 2038m* Ageratum mesicanum nanum Imperlal Dvvari, modri, jako lep in prikladen za obrobke. Viši¬ na 15 cm . 2045m* Ageratum mesicanum nanum (rdeča kapica) je samo 15 cm visoki, malolistnati, cveti so motno- rožnati, v sredi pa temnorožnati. O 2048m* Ageratum mesicanum nanum (modra zvezda), novi, samo 10 do 12 cm visoki, svetlomodre bar¬ ve, zelo bogatocvetoči. O 2049m* Ageratum mesicanum, Klein Dorrit, čistobeli, najboljši in najlepši izmed vseh vrst. Višina 15 cm . 2052t Ageratum conspicinm, beli, jako lep in prikla¬ den za sobe. Poraben je za rezanje in cvete tudi pozimi. Višina 120 cm. Setev marca ali aprila v zmerno toplo gredo ali v lonce. Sadike presadimo šele takrat, ko se ni več bati slane. Jako hvaležna poletna rastlina, prikladna za vsakojake parobke. saj uspeva v vsaki legi. Cvete od meseca julija do jeseni. O2055m* Agrostemna coeli-rosa (kokalj), rožnate barve, višina 30 cm . .. 02057® Agrostomna coronaria, rdeča. Sejemo jo maja do julija; cvete pa od junija do avgusta. Zelo lepa za gredice. Višina približno 60 cm ... Ta spada med najlepše in najobilnejše cvetoče rastline ter doseže višino 40 do 70 cm. Setev enolet¬ nih vrst (Agrostemma coeli-rosa) je marca ali aprila na stalno mesto, setev trajnio (coronaria) od maja do julija. 2060fm Alonsoa linifolia gracilis (ajbiš), svetlo škrlat¬ nordeča, cvete od julija do septembra. Tvori ši¬ roke šopke, 40 cm visoke. Prikladna je za gojitev v loncih, prezimi pa v topli sobi ali rastlinjaku 60 cm. i . 2063® Alsine ponifolia gracilis, bele barve, zelo lepa za obrobe, višina 15 cm. 9— 140— 10 - lO- 32-- 5— 90— 3— 4— 1— 2070 Althaea rosea fl. pl. 6 — . 2021 Acroclinium roseum fl. pl. 2048 Ageralum meso. nanum 1— 3— 1- 1— 2 — P— j 1— I ( ( ( ( ( Jk 49 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 2065b Atlhaea rosea fl. pl. Chatcrska, naj lepša meša¬ nica (rožlin, sleznica, popel). Cveti so tesno strnjeni, najrazličnejših mešanih barv .... 206Tb Althaea Chaterska slava: 1. snežnobela 2. svetlorumena 3. rožnata 4. temnoškrlatna Vsaka barva zase. • 2070b Althaea rosea fl. pl. (škotska Bleznica), mešana (3595) Meseca maja jih posejemo v cvetične lonce ali žabo.:e. Male rastline pikiramo v gredice na prosto: avgusta ali septembra jih presadimo na stalen pro¬ stor. Cvete v drugem letu od julija do septembra. Višina 2 m. , 'V.V.V, ; 1 “. r ' r - •dEsP 'S* „ . - * 02085+ Alrssnm Benthami compact. fkamenčioa ali gro- belnik). Ljubka rastlinica za obrobke, z belimi, lepo dišečimi cveti. j 2089®* Alysum saxatile compact., trajnica s tesno str¬ njenimi, zlatorumenimi cveti. Višina 30 cm . . Enoletne (Benthami) vrste sejemo marca ali aprila na prosto. Sadike kasneje preredčimo. Višina 12 cm. 2090+ Amaranthus atropurpureus (purmanov kljun), Cvetno klasje je temnopurpurnato, listi se kovi- nasto leskečejo. Krasna rastlina za skupine. Učinkuje tudi kot posamezna rastlina. Višina 60 cm. 0 2092+m Amaranthus bicolor, listi so zeleni z rdečim . . O2094+ Amaranthus caudatus (lisičji rep) s temnorde¬ čimi, visečimi klasi. Višina 80 cm. 0 2l02m+ Amaranthus tricolor, krasno se svetlikajoči, tro- barvni, rdeči, rumeni in zeleni listi. V loncih je prekrasna. Višina je 90 cm. 2l04m+ Amaranthus Henderi, listi so čmo-krvavordeči, prelivajoči se v svetlikajočo karmezinrdečo bar¬ vo. Višina 150 cm. 2105+ Amaranthus viridis, zeleni, 75 cm visoki . . . Vse Amaranthus vrste so enoletne in zahtevajo Bolnčno lego, da uveljavijo krasno barvo listov. Ne¬ katere smemo posejati takoj na prosto, dočim mora¬ mo druge, ki so zaznamovane z m, posejati marca v napolgorke gredice ali v lonce ter male rastlinice proti koncu maja presaditi. 10 g | pore. Din 25— 24-- 8 -- 6 -- 15-- 2- 50 3— 2— 5-- 3-- 2094 Amaranthus caudatus 2107 Ammobium alatum grandlfl. ^21071 Ammobium alatnm grandill. , velikocvetna 60 cm visoka bela trajnica. Posejemo jo marca v gre¬ dice, presadimo pa sredi maja v razdaljah 30 cm. Cvete od julija do oktobra. 2 '- V- 1 -- 2 -- 1— 1— 1— 1— 2108+ Anagallis grandiflora coccinea. oranžnordeča, le-, pa, nizka, bogatoevetoča rastlina za gredice . . O 2109+m* Anagallis grandiflora, krasna, mešana . . . . 2110+m Anchusa eanensis (volovski jezik), sinjemodre barve, višina 60 cm. 2111®m Anchusa italica grandlfl. Krasna rastlina, enci¬ janove modre barve, ki jo čebele rade obisku¬ jejo. Zares lepa, dekorativna trajnica. Višina 1 m 2113®m Anemona coro naria Caen sinensis (vetrnica). Krasna mešanica. Seme potrebuje dosti časa, da vzkali. pomnoževanje s koreninami je priklad- nejše. Višina 45 cm.. 2114®m Anemone cbinens St. Brigid. Te orjaške ane¬ mone so krasnih barv. Njihovi cveti so brez¬ hibno lepo oblikovani. Vzgoja iz semena je zelo lahka. Višina 30 cm. 2115+ Anthemis arabica, novost I Arabska cvetica, 30 cm visoka, zlatorumene barve, zelo učinkovita . . 2116m 2117m 2118m 2119m 2120m 2121m 2122m 2123m 2124m 2125m Antirrhinum majus. (Zajčki ali o dolin.) Antirrhinum majus je najhvaležnejša poletna cvetica, ker cvete do kasne jeseni in uspeva tudi na slabih tleh. Posejemo jo marca v toplo gredo ali cvetične lonce. Ko sadike primerno odrastejo, jih pikiramo, začetkom maja jih pa presadimo na stalno mesto. Ce posejemo seme avgusta ter mlade sadike prezimimo v prostorih, ki so zavarovani proti mrazu, doseže¬ mo spomladi jako rano cvetenje. Velikocvetne visoke vrste: (Višina 80 cm.) Antirrhinum majus flore pleno, polnjeni v kras¬ ni mešanici,. Antirrhinum majus Kraljica Viktorija, snežnobeli Antirrhinum majus Brillant, škrlatni z rumeni¬ mi in belimi lisami. Antirrhinum majus Crescia, temnoškrlatni . . Antirrhinum majus Delila, karmezinrožnati z belim grlom. Antirrhinum majus luteum, rumeni. Antirrhinum majus Othello, temno kostanjevo- rjave barve s sinjim bleskom.. . Antirrhinum majus Marčni čar, novi Mešanica apartnih, črtanih in lisastih cvetov. Antirrhinum majus Ognjeni kralj, lesketajoče škrlatni z belim grlom. Antirrhinum majus Cattleya, nežni srebrno pro¬ zorni cveti so rožnatolila nadahnjeni, grlo je ru¬ mene barve . 50 Semena za polje in vrt — Sever & K o mp., Ljubljana 10 g | pore. * Din 2152 Aqnilegia coerulea hybr. 2154 Arabis alpina 2152S Aquilegia coerulea hybr. (haylodgensis), krasna velikocvetna vrsta z dolgimi ostrožniki v pre¬ krasnih barvah . 16— 2 — 21530 Aquilegia alpina superba, bela z modrimi koni¬ cami, višina 40 cm. Najbolj znana trajnica, ki prenese vsako zimo in je povsod uporabna. Visoke vrste so prikladne tndi za posaditev pod drevesne skupine, ker uspe¬ vajo tudi v polsenci. Sejemo jih od maja do junija, kasneje jih pa presadimo in gojimo tako, kot druge trajnice. Cvete od junija do avgusta. Višina 80 do 90 em. 36— 2 — 2154®* Arabis alpina. 30 cm visoka, posebno lepa za obrobke . . . . Ima dražestno snežnobelo ovetje. Cvete od konca marca do maja. Junija ali julija jo sejemo v lonce Iu kasneje presadimo na prosto. 14-25 1-50 2160k Aralia Sieboldi. prekrasna sobna rastlina, z ve- likimi svetlozelenimi listi. 38— 2 - 2161k Aralia Moseri, zboljšana Sieboldi.38-_ Posejemo jo v lonce s peščeno zemljo in postavi¬ mo na topel kraj ter pazimo, da je setev enakomer¬ no vlažna. Ko mlade rastlinice nekoliko odrastejo, jih presadimo najprej v majhne, potem pa v večje lonce. Ljubijo srednjetežko zemljo, ki sestoji iz listnate in travniške zemlje in nekoliko peska. Lega naj bo hladna in senčnata. Dobava meseca aprila. 2162m Arctotis grandis. snežnobela, na hrbtni strani lila. Krasna cvetica za rezanje. Visoka je pri¬ bližno 50 cm. §•_ 2 — 2163f Arctotis hvbrida, novost! Južnoafriška hibrida lepih apartnih barv. Iznad belkasto zelenih li¬ stov se dvigajo na približno 30 cm visokih ste¬ blih oranžnorumeni, beli in rdeči cveti z modro- črno sredino. Februarja jo sejemo v lonec v peščeno zemljo in jo imamo na toplem. Seme kali zelo počasi. Ko so rastline precej močne, jlb presadimo sredi maja v male lonce ter jih postavimo na svetel, a ne preveč Bolnčen prostor. 12 -— 2164® 2165® 2166+ 2167+ Armeria lormosa , zelo lepa, rdeča, višina 40 cm 36-_ Armeria lormosa hj-br., mešanica živahnih rde¬ čih, lososnih, karmezin in vijoličnih barv. Vi¬ šina 40 cm..24-— Sejemo od maja do junija v toplo gredo ali v lonce, v mešanico zemlje iz tople grede, komposta in peska. Dober uspeh dosežemo tudi v zmerno topil sobi na oknu. Da dosežemo močna stebla, je pikira- nje neobhodno potrebno. Sejemo pa lahko tudi sredi maja na prosto, v dobro pripravljeno zemljo._ Več¬ krat seme dolgo ne vzkali. mnogokrat pa tudi zelo nepravilno. Arnebia cornuta . cveti so lesketajoče zlatorumeni s petimi temnorjavimi pikami. Sejemo jo v marcu v toplo gredo ali v lonce. Cvete od junija dalje. Artemisia gracilis. tenkolistnata okrasna rast¬ lina, zelo lepa, višina 150 cm ....... 8— 2— 2 — 4— 51 10 g | pore. Brzojavni naslov: Severin Telefon 23-16, 39-16 2168mt Artemisia saerorum viridis (pelin), zraste 1 do 1‘50 m visoko v lepe, zaokrožene grimčke s pra¬ vilno razvrščenimi poganjki, temnozelene barve. Zelo lepo pristoja na tratah in v skupinah. Do presaditve jo gojimo posamič v loncih, pod ste¬ klom . 10 g [ pore. Din lO- 1-50 2170 Asparagus sprengeri Asparagus. (Špargelj, beluš.) Asparagus sejemo spomladi v lonce, ga postavi¬ mo na topli, a senčnati prostor. Kasneje presadimo sadike v male lonce. Seme vzkali že v štirih ali še¬ stih tednih, če ga položimo en dan pred setvijo v približno 20 stopinj toplo vodo. 2l70k§ Asparagus sprengeri, zelo lepa viseča rastlina, za sobni okras. 2l73k§ Asparagus plum. nanus, pristni, tvori izredno nežno, temno zelenje za vezanje v šopke . . . 2176k§ Asparagus plum. robustus, posebno lep za re¬ zanje . 2l77t Asparagus ialcatus, je višji in močnejši kot Sprengeri, ima zelo dolge, temnozelene liste, zelo odporen. 2l78S§ Asparagus verticillatus, je ravno tako lepi in ovijajoči, kakor A. sprengeri, uspeva pa na pro¬ stem. Poganjki, ki se vejičasto razcepljajo, zra¬ stejo do 3 m in so zelo prikladni za rezanje. Sadike presadimo julija ali avgusta na prosto ter jim postavimo palice, na katere privezujemo poganjke. 2l80f* Asucrula azurea setosa (želvenica), modra, vi¬ šina 30 cm. 2182® Asperula odorata, pristni prvenec, belocvetoči . Sejemo jo marca ali aprila na stalno mesto. Cvete od junija do julija, pri jesenski setvi pa od aprila do junija. ^ 0 ^ Astre 10 " 12 " 12 " 40-— 4-_ 16-— 1-60 1-50 1-50 1 — 2 -— 02194 02203 2210 Astre polnjene. (Nebine.) Od marca do srede maja jih sejemo v toplo gredo ali v lonce z dobro, peščeno zemljo. Maja presadimo rastlinice na stalno mesto, po možnosti v lahko, propustno in redilno zemljo ter jih moramo dobro zaliti. Visoke vrste posadimo v razdalji 80 do 40 cm, nižje pa 10 do 25 cm. Kadar je suho vreme, jih je treba dobro zalivati. Cveto od julija do sep¬ tembra. Priporočljivo je seme aster pred setvijo razkužiti proti gljivičnim boleznim. Astre ljubijo odprto solnčno lego. Nizke vrste: 2191 Astra Chrpsanthciuum, pritlikava, prikladna lončnica, 30 cm visoka, ki uspeva tudi na pro¬ stem ter ima velike, polnjene cvete, in sicer v naslednjih barvah: 1. bela 5. rožnata 6. svetlomodra 7. temnomodra 8. ognjenoškrlatna Vsaka barva zase. Astra Chrysanthemum, pritlikava, krasna meša¬ nica, višina 30 cm. Astra Viktorija, pritlikava, je take rasti, kakor velika, krasnobarvna, mešana Viktorija astra, samo da je le 35 cm visoka. Astra Boltzeva, pritlikava, za šopke, bogatocve- toča, 25 cm visoka v naslednjih barvah: 1. bela 2. karminrožnata 3. rožnata z belim 4. škrlatna 5. svetlomodra 6. temnomodra Vsaka barva zase .. 02212 Astra Boltzeva, pritlikava za šopke, jako nizka, zelo cvetoča v prekrasni mešanici, višina 25 cm 2216 Astra Kraljevska, pritlikava, krasna, z globoko vzbočenimi orjaškimi cveti, nizke pokončne ra¬ sti v naslednjih barvah: 1. bela 2. rožnata 3. karmezin 4. svetlomodra 5. temnomodra 6. vijolična Vsaka barva zase. Astra Kraljevska v krasni mešanici. Astra Waldersee, nežnorožnata, cveti so belo obrobljeni, višina približno 25 cm. Je prikladna lončnica za okrasek na obrobkih in za nizke skupine. Astra Triumph, jako nizka, velikocvetna, 25 cm visoka, krasna nova vrsta v naslednjih barvah: 1. bela 2. temnoškrlatna 8. škrlatna z belim 4. rožnata 5. temnomodra Vsaka barva zase. 02232 Astra Triumph v krasni mešanici, višina 25 Cm 2218 2226 2230 Din 38-— 28— 15— 48— 40-— 80- 70- 15-— 54" 38" 2 — 1-50 2 — 1-50 3— 2-50 2 — 1-50 52 2236 2237 02257 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., Ljubljana 10 g | pore. Din Astra »Vsi sveti« rožnata Visoke vrste: Astra »Vsi sveti« svetlomodra 124'— Prekrasna nova vTsta, izvirajoča iz pritlikave Viktorija astre, se odlikuje po stisnjeni rasti in po večjem in bolj polnem cvetu. Druga njena prednost je, da cvete tedaj, ko so že vse druge vrste aster odcvetele. Če jo sejemo maja, cvete o Vseh svetili. Zaradi te lastnosti jo prištevamo med najboljše, do sedaj znane astre lončnice. Posebno prikladna je za grobove, skupine in gredice. 3*— 2348 2350 Srednjevisoke vrste: Astra Kraljica dvoran, najranija izmed vseh vrst, 50 cm visoka v prekrasni mešanici . . . 8 -- 1 — Astra Aurora, zboljšana lepotilna astra, v krasni mešanici. Astra Hohenzollern, orjaška, krasna vrsta, z nežno nakodranimi cveti, izvrstna za rezanje, višina 70 cm, v naslednjih barvah: 1. bela 2. rožnata 3. temnomodra 4. azurnomodra 5. žveplenorumena 6. karmezin Vsaka barva zase. 2260 Astra Komet 2342 Astra rožna 2260 Astra Komet, s prekrasnimi krizantemi podob¬ nimi, gostopolnjenimi cveti v naslednjih barvah: 1. snežnobela 2. karmezin 3. rožnata 6. temnomodra 7. svetlomodra 8. svetlorumena Vsaka barva zase 02262 2265 Astra Komet v krasni mešanici. Astra Komet ekspres, najranija mešana vrsta 28'- 22 -- 34-- 2270 Astra Viktorija, prekrasna vrsta z velikimi vi¬ soko vzbočenimi cveti, okoli 45 cm visoka, v na¬ slednjih barvah.: 1. bela 2. nežnorožnata 3. temnoškrlatna 4. svetlomodra 5. vijoličasta Vsaka barva zase. 48— 2 — 02272 2285 2290 2300 2332 2340 02342 Astra Viktorija v krasni mešanici, višina 45 cm 40-— Astra Anmut, bogatocvetoča, rana, krasna me¬ šanica ... . 30'— 1-50 Astra Liliput, malocvetna, dobra za rezanje . . 52'—• Astra Hohenzollern, ranocvetoča, krasna meša- , niča, višina 40 cm.20-— 1-50 Astra žarkasta, mešana, krasna vrsta s cveti, ki imajo 12 cm premera, posebno prikladna za rezanje, višina 50 cm. 30— 1-50 Astra Rožna »Mladost«. Novost, ki je po celem svetu vzbudila veliko občudovanje, je posebne rožnate barve z lososnim odsevom. Orjaški cveti stoje na močnih, ravnih steblih. Odlikuje se tudi po izredni odpornosti in je vsled tega neprecenljiva za rezanje. 14— Astra rožna, velikocvetna, lepe piramidne obli¬ ke, s cveti, ki sličijo vrtnici. Krasna mešanica višina 60 cm. 1 — 2352 Astra Hohenzollern v krasni mešanici, višina 70 cm .. 2355 Astra Unicnm, snežnobela. Krasna posebnost in novost za fine šopke. Cvetni listi so dolgi, ozki nakodrani. Višina 60 cm. 2356 Astra Unicum v krasni mešanici, višina 60 cm . 2360 Astra Nojcvoperna, s krasnimi krizantemi slič¬ nimi cveti, s premerom do 10 cm. Posebno upo¬ rabna za lepe šopke. Višina 70 cm. Nudimo jo v naslednjih barvah: 1. bela 2. rožnata 3. lososovorožnata 4. svetlorumena 5. svetlomodra 6. temnomodra 7. karmezin Vsaka barva zase. #2362 Astra Nojevoperna v krasni mešanici, višina (2300) 70 cm. 02368 Astra Kronska ali'venčasta, najboljša mešanica, 65 cm visoka. O 2370 Astra Cevasta, krasna mešanica, višina 55 cm . 2382 Astra Amcrikanska, grmičasta, krasna meša¬ nica, najkasnejša izmed vseh aster, vsled tega velike vrednosti. Radi dolgih stebel in velikih cvetov je posebno prikladna za rezanje. Vi¬ šina 80 cm . 2383 Astra Kalifornijska »Los Angeles«. Novost. Cveti imajo 13 cm premera ter so gosto polnjeni in lahko nakodrani. Barve so mesnatordeče. Astra Los Angeles spada med kasne vrste in je vsled tega izvrstna in dragocena za rezanje v kasni jeseni. Višina 70 cm. 82- 2384 Astra Kalifornijska, orjaška. Ta nova vrsta iz Kalifornije sliči bolj krizantemam kakor astram. Cvete jeseni, cveti imajo premer 12 cm in so na dolgih krepkih pecljih. Ta astra ima znake znanih lahko nakodranih Komet ali Hohenzol- lern-aster ter jo moremo pošiljati tudi v naj¬ bolj oddaljene kraje brez nevarnosti. Krasna mešanica, višina 80 do 90 cm. Astre Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 53 2387 3 2390 0 2392 02396 2398 2400 02402 •2404 (2788) 2410 2412 2420 2422 2420 24290 2432f 24350 24360 Astre trajnice so zelo priljubljene za rezanje. Uspevajo v vsaki zemlji in tudi v polsenci. Njihova Klavna vrednost je v tem. da cveto kasno jeseni, torej takrat, ko že vse druge cvetke odcveto in je pomanjkanje cvetic že občutno. Sejemo jih junija ali julija v mrzle gredice ali v lonce. Mlade rastli¬ nico pikiramo in začetkom septembra presadimo na prosto. Astilbe Arendsi hvbrida, Zelo primerna za si¬ ljenje. Julija in avgusta služi kot dekorativna rastlina na gredicah. Najbolje uspeva v zemlji, kjer ni preveč izpostavljena solncu in je neko¬ liko vlažna. Brez škode jo smemo presaditi v polnem cvetju v lonce za okras oken in balko¬ nov. Krasna mešanica najboljših vrst , višina 60 cm . Atriplex hortensis cupreata, krasna listnata rastlina z bakrenorožnatimi listi. Sejemo jo ne¬ posredno na prosto. Lepo pristoja med cvetnim grmičevjem. Višina 150 cm. Auhretia hvhr. grandifi. Nova velikocvetna vrsta v vseh barvah. Jako primerna za obrobke in skalne skupine. Višina 15 cm. Aubrctia Eyrii, lepa, temnomodra, višina 15 cm 220 — 90- 82-- 1 — 2-50 2 — 2472 Balzamina pritlikava Balsamina. • 2440t (3260) 2453t 2454t 2455t 2456t O 2462t O 2468t 02472t O2480f Begonia. (Begonija.) s tJ>< (Breskovnica.) Balzamine sejemo začetkom aprila v toplo gredo ali v lonce. Ce hočemo vzgojiti krepke, močne rast¬ line. jih moramo pikirati in utrditi z zračenjem. Dokler so mlade, jih moramo varovati pred vročimi sončnimi žarki. Konec maja ali v začetku junija jih presadimo na prosto, v dobro zemljo in na solnčno lego. Ob suhem vremenu jih moramo dobro zalivati. Cveto od začetka junija do kasne jeseni. Balsamina polnocvetna, visoka, v krasni mešanici Balsamina izboljšana kamelijeva, čisto bela, cveti sličijo kamelijam. Balsamina izboljšana kamelijeva, svetlomodra . Balsamina izboljšana kamelijeva, karmezin . . Balsamina izboljšana kamelijeva, vijolična . . Balsamina izboljšana kamelijeva, velikocvetna in gostopolnjena. Cveti so belopikčasti; krasna mešanica, višina 60 cm. Balsamina rožnata, polnocvetna mešana, 70 cm visoka, krasna za skupine in obrobke .... Balsamina pritlikava, napol polnjena, v krasni mešanici, višina 30 cm. Bartonia aurea. Lesketajoče se zlatorumena . . Semenska vzgoja begonij zahteva gotove ročnosti in najskrbnejšo nege, kar se kasneje poplača z do¬ brim uspehom. Zelo drobno seme pomešamo zaradi enakomerne porazdelitve s suhim, drobnozrnatim peskom in posejemo v skledice ali v lonce, ki jih pokrijemo s šipo. Pogoj za dober uspeh setve so enakomerna toplota, senca in vlaga. Kakor hitro dorasteta rastlinicam dva lističa, jih pikiramo ter kasneje presadimo v lonce ali na prosto. Graeilis begonije imajo drobnejša stebelca, s številnimi po¬ ganjki in manjšim Ustjem kot srednjevisoke in vi¬ soke, vedno cvetoče vrste sempcrflorens. Njihovo listje je tanjše in na bolj dolgih pecljih, zato ne stoji krepko na rastlinah. Cvetni šopki graeilis be¬ gonije so sestavljeni iz večjega števila cvetov in imajo ravno tako daljše peclje kot čiste vedno cvetne vrste. 2530t Begonia enojna, orjaškocvetna, gomoljasta, kra¬ sna mešanica, višina 25 do 30 cm. 2532t Begonia enojna, orjaškocvetna, pramenasta in nakodrana, v krasni mešanici. A '/ fr 2534t Begonia polnocvetna, v krasni mešanici . . . 2535t Begonia polnocvetna Lafayette hybr. Krepke rasti, listi so kovinasto se lesketajoči, temno- rjavi. Cveti so škriatnordeči, ki mole iznad li¬ stov in imajo 8 do 10 cm premera. 2536t Begonia pendula fl. pl., polnjena viseča bego¬ nija za obeske. Listi so rožnatih in rdečih to¬ nov. Natančnejši opis glej pri gomoljastih be¬ gonijah ... 2537t Begonia hybrjda comp. Bertini, karminrožnata. Ta vrsta je izvrstna za lonce in za grede. Cveti so zvončaste oblike, srednjeveliki, listi pa so podolgovati. Izredno bogatocvetoča. Višina 20 do 25 cm.. 5*- 10 -- 14— 15- 14 — 14-- Balzamina kamelijeva 54 2538t 2542t 2544t 2546t 2548t 2549t 2550t 2551t 2552t 02553t 2554t 2557t 2560t Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., L jubljana Begonia semperfl. >Snežna kepa« s temnozele¬ nimi listi, cveti so beli z rožnatim. Begonia semperfl. Kraljica skupin, približno 25 cm visoka skupinska rastlina z mnogimi 4 cm velikimi, belimi cveti in lesketajočimi temno¬ zelenimi listi . . Begonia semperflorens Zimska pravljica, prva pozimi cvetoča begonija, vzgojena iz semena. Če jo sejemo julija, dosežemo že o Božiču krasne bogatocvetoče rastline. Listje je sočno svetloze- leno, cveti pa bleščeče karminrožnati. Cvete ne¬ prestano tudi v sobi več mesecev pri pravilni vzgoji. Idealna lončnica za zimske mesece, vi¬ šina 25 cm. Begonia gracilis Indijanka, novost! Rdečecvetoča begonija s črnorjavim listjem, ki ima kovinasti blesk, kar tvori skupno s cvetjem krasno barvno harmonijo. Indijanka je 25 cm visoka, zelo bo- gatocvetoča in jo zelo priporočamo za lonce in skupine, posebno pa za grobove. Begonia semperfl. gracilis, Lososova kraljica, nova! Izmed vseh sedaj v prometu se nahaja¬ jočih begonij semperfl. se ta najbolj odlikuje po posebno lepi barvi. Višina 30 cm. Begonia semperfl. Albert Martin, lesketajoča purpumoškrlatna, orjaškocvetna, 25 cm visoka, krasna za skupine. Listi se bronasto leskeČejo Begonia semperfl. gracilis luminosa, noval Kra¬ sna vrsta za skupine in obrobke. Odlikuje se po lesketajoči, rdečerjavi barvi listov in po 3 in pol do 4 cm velikih cvetih, ki so ognjene, temnoškrlatne barve; posebno bogatocvetoča, 25 cm visoka. Begonia gracilis Mignon, temno Skrlatnordeča, okoli 25 cm visoka, dolgo časa cvetoča, poseb¬ no krasna . Begonia semperflorens Primadonna, z nenavad¬ no dolgimi, karmin rožnatimi, proti sredini v karmezin prehajajočimi cveti. Rasti enakomerno močne, višina približno 25 cm. Begonia semperfl. gracilis, briljantno rožnata . Begonia semperfl. gracilis Beli biser, 20 do 25 cm visoka, z obilnimi snežnobelimi cveti in svetlozelenim Ustjem, najboljša novost! . . . . Begonia semperfl. Ognjeno morje, dragocena novost, samo 12 cm visoka temnordeče cvetoča Begonia Res, Ustnata begonija, najnovejše hy- bride, krasna mešanica. Bellis. (Polnocvetna marjetica.) Ta priljubljena spomladanska cvetica je dovolj znana. Sejemo jo v Sasu od junija do avgusta pod Sipe, pa tudi na prosto, v dobro pripravljeno zem¬ ljo. Kasneje rastlinice pikiramo ter nato presadimo kakor trajnice na stalno mesto. Baste rano spomla¬ di do kasnega poletja ter se odlikuje na gredicah z mačehami. Višina 10 cm. 10 g | pore. Din 100 -- 28-- 50-- 180— SOOȬ IŠ— 22 -- 14-- 6 — 6 — 4— 6— 8 — 6— <**•• Ki. ** *WWS8s« JEu • 25700* (3935) Bellis perennis fl. pl. polnjena, krasna mešanica 25720* Bellis perennis fl. pl. Longfellov, temnorožnati cveti so veliki, gostopolnjeni. 25730* Bellis perennis fl. pl. Aetna, temnordeča, cevasta 25740* Bellis perennis fl. pl. >ženin«, temnorožnata . . 25750* Bellis perennis fl. pl. Snežna kepa, snežnobela, velikocvetna, gostopolnjena. 25790* Bellis perennis fl. pl. monstrosa, rdeča . . . . 025820* Bellis perennis fl. pl. monstrosa, bela . . . . Monstrosa so nove, orjaške Bellis vrste, krasne s posebno velikimi cveti. Bellis perennis monstrosa »Monterosa«, čisto- rožnata, cevasta. 25830* 25840* 2587f§ Benincasa cerifera . tvori dolge, gladke sadeže . Sejemo jo od marca do aprila v primerno toplo gredo ali v lonce. Sredi meBeca maja presadimo sa¬ dike na stalno mesto. Bellis perennis monstrosa >Bernina«, bela, pre¬ hajajoča v nežnorožnato 2588® 2589fm Bocconia cordata iauonica . listnati mah, višina 240 cm. Brachvcome iberidifolia alba , tvori lične, okro- gle grmičke, višina približno 30 cm. Cvete vse poletje neprestano, cveti so lepi, zvezdam po dobni . 2590m BrowalIia Czerwiakowski, temnomodra . . 2591m Browallia elata alba, bela. O25920§ Brvonia alba , ovijalka s črnimi jagodami . 2593®§ Brjonia dioica, ovijalka z rdečimi jagodami 2594f§ Brvonopsis laciniosarcrvthrocarpa. ima purpur- nordeče beločrtane sadeže. BryonopalS sejemo od marca do aprila v primer¬ no toplo gredo ali v lonce. Sredi meseca maja pa presadimo sadike na prosto, na stalno mesto. 2595m Cacalia sonchif. coccinea (Emilia) , rdeča . . . 02596m Cacalia sonchif. coccinea fl. luteo, rumena . . 2598f§ Caionhora lateritia (Loasa) . opekastordeča . . Sejemo jo od marca do aprila v primerno toplo gredo ali v lonce. Sredi meseca maja pa presadimo rastlinice na prosto, na stalno mesto. O2600§ Calampelis scabra (Bccremocarpus) , krasna ovi¬ jalka z oranžnimi cveti. Ne ovija se visoko, je pa krasna zaradi svojih rnmenordečih cvetnih šopkov. Posejemo jo v začet¬ ku marca v lonce ali skledice, v lahko pesčono zem¬ ljo. Do izkalitve naj bo seme v enakomerno vlažni zemlji. Male rastlinice kasneje pikiramo in sredi maja presadimo na prosto. 2605f Calandrinia umbellata, temnordeča, s kobulja- stimi cveti, sijajna za lonce. Višina 15 cm . . . Se.iemo jo od marca do junija kar na prosto. V lahki dobri zemlji sejemo seme bol] redko, v težki pa gosteje. Ce so rastlinice pregoste, uin mo¬ ramo razredčiti. 10 g 1 pore. Din 70*- 2615 Calceolaria hybr. grdfl. 2632 Calendula offic. tl. pl. 02615k 2618k 2622k 2623k •2632+ (4003) 2633f 02634f 2635f 2636f 2637f 2638k O2640m Calliopsis bicolor (tinetoria), zlatorumena, v sre¬ dini rjava, posebno lepa za skupine, višina 1 m 02642m Calliopsis Drummondi, zlatorumena z rjavorde- čim robom. 02643m Calliopsis cardaminifolia hybr., mešanica . . . 02644m Calliopsis bicolor hybr. 11. pl. mešana, zelo lepe srednjepolne oblike, višina lm. Calliopsis so rumene ali rjave, radi bujnega cvet¬ ja pa zelo priljubljene za skupine in obrobke. Se¬ jemo jih marca v napol toplo gredo ali koncem aprila na prosto. Cveto od junija do zime. Campanula. (Zvončnica.) Zvončnice bo velike vrednosti za rezanje in za gojenje na prostem in v loncih. Avgusta posejemo seme v zabojčke in postavimo pod steklo. Cveto že maja, torej takrat, ko so cvetice najdražje, če jih hočemo gojiti na prostem, jih moramo že maja po¬ sejati v mrzlo gredo ali lonce. Kasneje presadimo sadike na prosto in ravnamo tako, kot z drugimi trajnicami. Ljubijo pa dobro pognojeno zemljo ter solnčno in prosto lego. Cveto od maja do avgusta. Višina 80 do 90 cm. 2650 Campannla fragilis (modra sobna zvončnica) . . Ta je ponekod zelo razširjena, pri nas pa malo znana, dasi zasluži največje upoštevanje. Vzgoja je preprosta. Drobno seme posejemo v lonec v lahko zemljo, ki ga pa ne pokri.iemo z zemljo, temveč le nalahko z deščico pritisnemo. Zalivati ga moramo z razpršilnikom zelo previdno, da ne odplavimo se¬ mena. Mlade rastlinice pikiramo in kasneje presa¬ dimo posamič v lončke, kjer se zelo naglo razra¬ stejo v številne dolge odganjke. Te pustimo rasti navzdol kot obeske na oknih, balkonih in verandah ali pa jih ob paličicah povežemo v špalir. Kmalu se pokrijejo z neštevilnimi modrimi cveticami, ki so odličen okras hiše. 10 g | pore. Din 3— 3— 3— 10 — 2685 Campanula calycanthema 2660® 2664® 2667® 2670® 2672® 2674® ►2678® (4052) 2679® Cvetice iz tega semena so do polo¬ vice enojne 2680® 2682® 2685® 02687® 2659 Campanula fragilis Campanula medium, enojna modra Campanula medium, enojna, bela . Campanula medium, enojna, rožnata Campanula medium, polnocvetna, modra. Campanula medium, polnocvetna, bela. Campanula medium, polnocvetna, rožnata .. Campanula medium, enojna, mešana. Campanula medium praecov., ranocvetoča, me¬ šana, cvete dva do tri tedne prej, ko druge vrste Campanula medium polnocvetna, mešana . . . Campanula medium imperialis. Nova! Pripo¬ ročljiva zlasti za siljenje in za gojitev v loncih. V najrazličnejših barvah. Campanula calycanthema, enojna, mešana, kra¬ sna, velikocvetna. nizka, modra, bogatocve- Campanula carpatica, toča, 45 cm visoka . 56 Semena za polje in yrt — Sever & Kom p., Ljubljana 02690® Campanula specnlum, mešana. 2692® Campanula pyramidalis, modra. 2694® Campanula pjramidalis, bela, do pol metra vi¬ soka, bogatocvetoča. 2696® Campanula persicilolia grandill. Lepotica iz Tel- hama, velikocvetna, lavendelovomodra, višina 75 cm . O2700t Canna. krasna nova vrsta mešanih, velikocvetnih, ranih vrst. Seme kali skoraj eno leto. Iz semena vzgojene rastline cveto šele v tretjem ali petem letu. Višina 120 cm .. O2705t Canna Crozy, nova, nizka, krasna mešanica . . Uporaba kan kot skupinske rastline bo kmalu splošna, zaradi lepega listja, rasti in cvetja. Ker pa seme kali do eno leto Sasa, kalitev pospešimo, ako namakamo seme dva dni pred setvijo v mlačni vodi, kateri pridenemo nekoliko kapljic klora ali solne kisline. Sejemo pa v februarju ali marcu v tople grede. Debelo seme pokrijemo 2 do 3 em z zemljo. Ko rastline vzkalijo, jih presadimo posamič v lonč¬ ke. potem pa z zemeljsko kepo na prosto, v rodovitno in pognojeno zemljo, na solnčno lego. O2710m Cannabis gigantea, krasna listnata rastlina . . 2715f§ Cardiospermum halicacabum, učinkovita ovijal- ka, imenovana balonasta rastlina. Cardiospermum sejemo od marca do aprila v primemo toplo gredo ali v lonce. V sredini meseca maja pa presadimo rastlinice na prosto, na stalno mesto. 2716b Carduus Marianus. Marijin osat, višina 120 cm . 2718® Catananche coerulea, lepa suha cvetica, modre barve, s temnejšim očesom, višina 75 cm . . . Bejemo jo od maja do začetka julija v lonce ali v mrzlo gredo, meseca avgusta pa jo presadimo na prosto. 10 g | pore. Din 6 -— 20 -— 32-— 160-— 10 -- 6 -- 3-— 3-- 20 -- 1 -— 2 -— 2-50 V— 1-— 1— 2 ‘— 2742 Oelosia Thomps. magnlf. 2732 Celosia cristata nana EmpreBS O 2720m 2732m 2735m >2742m (1U8) 02754f Q2756f Celosia cristata (petelinov greben), visoka, me¬ šana vrsta. Orjaški cvet se posebno odlikuje po temnordeči barvi na spodnjem delu. Celosia cristata nana Empress (imperialis), s temnordečim, orjaškim grebenom in temnorde¬ čim listjem. Višina približno 30 cm. Celosia cristata nana, mešanica nizkih vrst, vi¬ šina 30 cm. Celosia Thomps. magnif., krasna mešanica, vi¬ šina 60 cm. Petelinov greben sejemo koncem marca ali začet¬ kom aprila v tople grede ali lonce z rahlo, peščeno prstjo. Mlade rastlinice moramo pikirati ter poiago- ga utrjevati. Konec maja jih presadimo v lonce ali zabojčke. Na prostem pa uspevajo še boljše na soln- čni, zavetni legi in v dobri zemlji. Centaurea cvanus Cesar Viljem (plavica), tem- nomodra, enojna ! I ! . . ~ . Centaurea cyanus, mešanica lepih barv .... 18-— 30-— 40- 4-50 4'—■ 2-— 2-— 2-50 !•— 2758f 2761f 02767f 2778f 2780f 2782f #2784f (4150) 02786® Q2789f 2790® 02791+* 02792f* O 2793f* 02794f* 2796® Centaurea cyanus fl. pl. polnjene in napol pol¬ njene, v krasnih barvah . Centaurea cyanus nana comp. Viktoria, sinje- modra, jako ljubka, Compacta vrste so samo 20 cm visoke. Centaurea odorata Margaritae, krasna, ljubko dišeča, prikladna za rezanje, popolnoma bela, velikocvetna. Centaurea imperialis, jako lepa mešanica, veli¬ kocvetna in najboljša za rezanje. Centaurea imperialis alba, bela. Centaurea imperialis splendens, tenmoškrlatna . Centaurea moschata, velikocvetna mešanica . . Centaurea candidissima (argent. verra). Ima krasne, srebmobele, lepo oblikovane lističe. Spada med najlepše dekorativne in skupinske rastline. Sejemo jo januarja ali februarja, pa tudi avgusta v lonce. Sadike moramo dvakrat pikirati in nato posaditi v male lonce. Kon¬ cem maja jih presadimo na stalno mesto na prosto. Poleti jih moramo dovolj zalivati. Vi¬ šina 40 cm .... .. Centaurea suaveolens, lesketajoče se rumena . Plavice so jako primerne cvetice za šopke in so zelo učinkovite na obrobkih in skupinah. Maja jih presadimo na stalno mesto v rahlo zemljo in na solnčno lego. Višina cyanus vrst je 80 cm, odorata 65 cm, imperialis 90 cm. Cerastiuni Bibersteinii, cveti so beli, listi pa motnobeli. Izredna cvetica za obrobke, pobočja in skalnate vrtove. Višina 40 cm. Cerastinm sejemo od maja do junija v lonce ali toplo gredo, v mešanico zemlje iz toplo grede, kom¬ posta in peska. Dober uspeh dosežemo tudi v zmer¬ no topli sobi na oknu. Da dosežemo močna stebla, je pikiranje neobbodno potrebno. Sejemo pa lahko tudi sredi maja kar na prosto, v dobro pripravljeno zemljo. Seme počasi kali, večkrat pa tudi vzkali zelo nepravilno. Chciranthus maritimus (Seboj). Krasen za ob¬ robke, je 20 do 30 cm visoki in bujno cvetoči, rožnati. Šeboj sejemo aprila ali maja na prosto. Uspeva v vsaki zemlji in cvete od junija do avgusta. Cheiranthus maritimus albus, beli. Cheiranthus maritimus luteus, rumeni .... Cheiranthus maritimus, mešanica. Chciranthus Allionii (sibirski šeboj), svetlika¬ joče oranžnorumene barve, trajnica, cvete od maja dalje, torej v času, ko je še malo drugih cvetic. Krasna je za obrobke in gredice. Sejemo jo jeseni na stalno mesto. 10 g 1 pore. Din 8-— 8-— 6 -— 8 -— 4-— 34--- 7-50 10 -- 3-— 3-— 3-— 2-25 !•— 2 -- 1 - 57 2798 2799 O 2800 O 2801 2802 2803 2804 2805 2806 2807 2808 2809 O 2810 2812 ®2813 (3385) Brzojavni naslov: Severin — Telefon 28-16, 89-16 10 g [ poro. Din Cheiranthus Cheiri. (Zlati Seboj.) Zlati Seboj sejemo maja v zabojčke, junija ali julija pa sadike pikiramo. Kasneje jih presadimo v razdalji 20 do 25 cm v dobro pripravljeno vrtno gre¬ do. Sredi septembra presadimo rastlinice v' lonce z mastno zemljo ter jih dobro zalivamo. Cez zimo .Ub imamo v rastlinjaku ali v sobi. Poleti jih je treba češče zalivati, pozimi pa malo. Navadni Seboj je mnogo odpornejši. Julija ga posejemo kar na prosto, kjer enkrat pikiran dobro vzdrži - mraz. Polnjene vrste pridejo v poštev za gojenje v loncih m za siljenje. Polnjene vrste: Cheiranthus Cheiri paličasti, visoki, temnorjavi, višina 60 do 70 cm. Cheiranthus Cheiri paličasti, visoki, zlatorumeni, polnocvetni, višina 60 do 70 cm. Cheiranthus Cheiri, paličasti, visoki, mešani, vi¬ šina 60 do 70 cm. Cheiranthus Cheiri, paličasti, pritlikavi, mešani, polnjeni, višina 30 do 35 cm. Cheiranthus Cheiri grmičasti, pritlikavi, mešani, polnjeni, višina 45 do 55 cm. Cheiranthus Cheiri grmičasti, pritli¬ kavi, temnorjavi. Cheiranthus Cheiri, grmičasti, pritli- , Višina 25 kavi, rumeni .. do 30 cm Cheiranthus Cheiri grmičasti, pritli¬ kavi, mešani. 180-— 70-—■ 122 — 122 '— 118 - — Enojne vrste: Cheiranthus Cheiri Goliat, za siljenje, novi, tem¬ norjavi, orjaške rasti, velikocvetni, najboljši enojni šeboj. Višina 60 cm .. Cheiranthus Cheiri Draždanski, rani, črnorjavi, pristni, dober za siljenje, 50 cm visoki . . . . Cheiranthus Cheiri temnorjavi, pritlikavi, višina 30 cm. 4— 4— 16'— Cheiranthns Cheiri Ruppert, večkrat cvetoči, z velikimi cveti, nekoliko nižji kot Golijat, iz¬ vrsten za siljenje. Cheiranthus Cheiri Pariški, svetlorjavi, enoletni, če ga posejemo marca, cvete od julija do mraza. Višina 30 cm. Cheiranthus Cheiri zimski, cvete že peti ali šesti teden po setvi ter cvete več mesecev. Barve je žveplenorumene, ki prehaja v oranžno. Prikladen je tudi za sobe, kjer cvete vso zimo. Višina 75 cm 4— 5-50 12— 2- 50 3- 50 2-50 4- 2- 50 3— 3— 3— 1— 1— 2— 1— !•— 1-50 Cineraria hybrida. Cheiranthus Cheiri, vse vrste mešane . . . . Chrysanthemum. (Krizantema, kresnica.) Enoletne Chrysanthemum carinatum in Chrysan- themum coronarium sejemo že marca v toplo gredo ali aprila kar na prosto. Višina 60 do 100 cm. Cvetje je krasnih barv, Indijske in japonske krizanteme so posebno priljubljene, ker cveto tudi pozimi ter so jako primerno za rezanje. So tudi zelo pripravne za gojenje v loncih. Posejemo jih v primerno toplo zem¬ ljo in jih moramo dovolj zalivati. Kasneje jih pre- (Cinerarija.) Splošno priljubljena pozimi in rano spomladi bogatocvetoča lončnica, primerna za mrzel rastlinjak in za sobe. Gojimo jo tako kot begonije ali šlebe- drice. Paziti moramo, da ni na prepihu, ker bi bo¬ lehala in bi jo tudi napadle uši. Višina visokih vrst cinerarij je 40 cm, nizkih pa 30 cm. 02858k Cineraria hybrida, krasna mešanica. O2860k Cineraria grandillora (m asi m a), srednjevisoka, orjaškocvetna, krasna mešanica. 2865k Cineraria grandillora nana (maxima), nizka, krasna mešanica. 2868k Cineraria grandiilora alba, velikocvetna, bela . 287lk Cineraria grandillora Matador, svetlikajoče škr- latnordeče barve. 2875k Cineraria grandillora rosea, rožnate barvne ni- janse, dražestna .. 2877k Cineraria grandillora Weisenseer ali Berlinska, mešana. Ta krasna vrsta, ki obstoja že 20 let, sl je osvo¬ jila skoro ves svet, tembolj, ker so jo v zadnjih letih znatno izboljšali. Ima mnogo cvetov, ki so srednjeveliki. Cvetni kobulj sliči pokrivalu ter ima premer 30 do 40 cm in se dviga nad listi. Zelo pri¬ ljubljena vrsta. Višina 40 cm. 4'—■ 6 — 8 — 15— 15— 12— 12 — 58 10 g | pore. Din 2880k Cineraria grandiflora Stella, nana hibrida, z zasukanimi in nagubanimi lističi, kakor kaktu¬ sove dalije. Višina 40 cm. O2890k Cineraria grandiflora plenissima, polnjena, ve- likocvetna mešanica. 2892k Cineraria multiflora nana. Ta krasna novost bo povzročila največje veselje vsakemu prijatelju cvetic. To je čisto stisnjena pri¬ tlikava cinerarija. Listje je majhno, dražestno in prav gosto, nad njim se dvigajo cvetni kobulji, ki so tako bujni in gosti, da jo vsa rastlina posuta s cvetjem. Cveti so srednjeveliki in primerni pritli¬ kavi rastlini. Ta vrsta se odlikuje po jasnih in či¬ stih barvah, ki se zrcalijo v krasnih pestrostih. Vi¬ šina 25 cm. 2895k Cineraria Stellata (polyantha), ne zamenjaj je s Stella! Tvori okrogle, 1 m visoke šopke s šte¬ vilnimi, dolgopecljatimi, čisto drobnimi cvetiči, izvrstna za reza.nje ter dolgo cvete. O2900m Cineraria marit. candidissima, srebrnolistnata, ugodna za skupine in gredice. 2915f Clarkia elegans fl. pl. La France, novost! Nežno lososnorožnate barve. 2920f Clarkia elegans fl. pl. alba, polnjena, bela, pri¬ bližno 1 m visoka, lepa poletna cvetica .... 2922f Clarkia eleg. fl. pl. Brillant, lososovoškrlatna, cvete jako rano in je pripravna za rezanje . . 330-— 5-— 10 — 8 -— 12 -- 8 -- 2 — P— P— 1-50 O2940f Clarkia pulchella, bela. Bogatocvetoče Marklje spadajo med najlepše po¬ letne cvetice, ki se odlikujejo po krasnih barvah in oblikah. Posejemo jih aprila na stalno mesto. Cveto od julija do septembra. Clarkia elegans je visoka 1 m, Clarkia pulchella pa samo 30 do 40 cm. O2950m§ Cobaea scand.. krasna, modra, naglo rastoča ple¬ zalka, za vrtne lope, stene itd. Zavzema med vsemi plezalkami prvo mesto, radi obilnega cvetja. Gojimo jo lahko kot večletno rast¬ lino, če jo prezimimo v prostoru s toploto 5 sto¬ pinj R. Raste zelo hitro in ima mnogo velikih zvon¬ častih cvetov. Posejemo jo marca v lonce, ki jih postavimo na toplo. Kasneje sadike presadimo posa¬ mič v male lonce, nato pa na prosto, na določeno mesto. 02955t Colens, najnovejša hybrida mešana. Krasna rast¬ lina s čudežno in lepo barvanimi listi . . . . Sejemo jo februarja v skledice ali v lonce. Seme potlačimo in posodo postavimo na toplo in v senco. Sadike je treba pikirati ter kasneje večkrat presa¬ diti posamezno v lončke, maja pa na prosto na dolo¬ čeno mesto, v peščeno zemljo. Višina 50 cm. 2965'f* Collinsia bicolor candidissima, bleščeča bela . . 02968f* Collinsia bicolor candidissima, krasna mešanica 2972f* Collomia coccinea, škrlatnordeča. 2973t Columnea splendens. Novost! Učinkovita za obe¬ ske, listje je rjavkastordeče, cveti pa so oranžno- rdeče barve . 2974+® Commelina coelestis (tuberosa). siniemodra. vi- Sina“6cm . . ........... 02975+* Convolvulus tricolor (slak), mešan. Aprila sejemo to cvetico kar na prosto. Cvete od junija do septembra. Čaše cvetov, ki so čez dan od¬ prte, se ponoči zapro. Višina 30 cm. Cordyline, glej Dracaena št. 3285! 2976®m Corconsis grandifl. fl. ni. Novost! Polpolnjeni cveti so zelo lepi in stoje na močnih steblih, vi¬ šina 90 cm. 02977® Coreopsis grandifl., velikocvetna trajnica, leske¬ tajoče rumene barve. Primerna za rezanje. Vi- 10 g 1 pore. Din 12 -- 1-50 2926 Clarkia elegans fl. pl. 2950 Oobaea soandens 2924f Clarkia eleg. fl. pl., Škrlatni kralj, polnjena, škrlatna.. #2926+ Clarkia eleg. fl. pl., mešanica. (4274) 02935f Clarkia pulchella II. pl., mešana, polnjena, pri¬ bližno 30 do 40 cm visoka. 2937f Clarkia pulchella, rdeča. 10-75 4-— 8 -— 12 -— O 2978m Cosmea bipinnata, enojna, mešana. Jako krasna, do 1 m visoka skupinska rastlina, zelo dobra za rezanje. Marca ali aprila-jo sejemo pod steklo, koncem maja pa presadimo v zavetno lego . . 2979m Cosmea bipinnata fl. pl. praecox, polnjena ra- nocvetoča, krasna, okoli 70 cm visoka in je jako primerna za šopke, v najrazličnejših barvah. Cvete od junija do kasne jeseni. 2982m Cosmea rosea, rožnata. 2984fm Cosmidium Burridgeanum, temnorjave barve z zlatorumenim robom. Krasna za cvetične šopke, grede, skupine in obrobke. To cvetico sejemo marca ali aprila v toplo gredo ali v sobo v lonce. Cvete od julija do oktobra. Višina 60 cm . . . 12 -- 1-50 2-50 3-— 3-— 5-— 24-— 2-25 P— P— 1 — 14-— 2 -— P— 14-- 1-50 2955 Colens 20 -- P— . pl. P— 59 Brzojavni naslov: Severin — Tele i o n 23-16, 39-10 0 2985f 2990k* Crepis rob ra, lepa poletna cvetica za gredice . Cuphea nlatvcentra. krasna, večletna, cvetica za obrobke in lonce; cvetje je svetloškrlatno. Spo¬ mladi posejemo seme v napol toplo gredo, ka¬ sneje pa vzgajamo rastlino v malih loncih. Vi¬ šina 30 cm. Cyclamen persicum giganteum. (Soldatki ali koraki.) Seme ciklam posejemo avgusta ali septembra v lonce s peščeno prstjo, ki jih imamo na primerno vlažnem v senci. Sadike pikiramo v zmes peščene in listnate zemlje, kasneje jih pa presadimo posamič v lonce. Pozimi moramo imeti ciklame na zmerno toplem prostoru, da ne zmrznejo. Ko koreninice pre¬ rastejo zemljo, moramo ciklamo presaditi. Pripo¬ ročljivo je večkrat zalivati s tekočim gnojilom. Ker se gomolji radi posuše in pokvarijo, jih ne proda¬ jamo, temveč samo seme, da ne povzročimo nepo¬ trebnih stroškov cenjenim kupcem. 10 g I pore. Din 8 — 236— BOOOk 8003k 3004k 3005k 8006k 3009k BOlOk 30l2k 3015k S0l7k 3020k 3021k O3024k 8028 ® 8029m§ ^8035f* Cyclamen giganteum album, Montblanc, snežno- beli .. Cyclamen giganteum magnilieum, beli z rdečim očesom. Cyclamen giganteum, Biser iz Zehlendoria, pre¬ krasni, ima nežne lososovorožnate cvete . . . . Cyclamen giganteum iz Zehlendoria, lososovo- rožnati z očesom. Cyclamen giganteum iz Marienthala, svetlorož- nati s karminrdečim očesom .. Cyclamen giganteum, Cesar Viljem, škrlatno temnordeči. Cyclamen persicum giganteum »Vulkan«, temno- krvavordeči, velikocvetni, sijajni. Cyclamen giganteum, svetlordeči. Cyclamen giganteum salmoneum, lososovordeSi . Cyclamen giganteum, Svetli ogenj, lososovoškr- latni, krasni .. Cyclamen giganteum, vse barve mešane . . . Cyclamen giganteum, jasminove barve . . . . Cyclamen giganteum Rococo, mešani. Cyclamen europaeum, lilarožnati ali beli, ljubko dišeči. Te na prostem cvetoče ciklame, ki tudi mraz dobro vzdrže, ljubijo nekoliko bolj ka¬ meno zemljo. Sejemo jih julija ali avgusta. Vi¬ šina 15 cm. Cvclanthcra nedata, zelo hitro rastoča ovijalka, ki se vzpenja do pet metrov visoko in ima za¬ nimive, kumaram podobne plodove; na prosto jo presadimo šele koncem maja. Cvnoglossum coelestin (poletna spominčica), krasni za obrobke m skupine. Posejemo ga marca ali aprila na stalno mesto ter je vse poletje v polnem cvetju. Višina 60 cm . . . . Cynoglos8um liniiolium, bela. 1— 10 -- 6— 6 — 6 — t 6 — 6 —• 10 — 6 — 6 — 6 — 12— 5— 8 — 6 - - O8045m Pahlja variabilis colossal (georgina), enojna orjaškocvetna v krasni mešanici, višina 120 cm . 8048m Dahlia variabilis 11. pl., krasna mešanica, vi¬ šina 90 cm. 8054m Dahlia variabilis 11 pl., plemenita kaktusova da¬ lija, polnjena, v krasni mešanici. Višina 90 cm 10 g 1 pore. Din 10 -- 38-- 168- 1- 50 2- 50 4— Dalije, vzgojene iz semena, so mnoga boljše, ker dajejo mnogo veš ovetja za rezanje, kot one, ki jih vzgojimo iz gomoljev. Konec februarja ali v začetka marca jih posejemo v lonce z lahko, peščeno zemljo v toplem prostoru. Kasneje presadimo mlade sadike posamič v lonce, ki jih posta¬ vimo pod steklo. Konec maja pa jih presadimo na določeno gredo v razdalji 1 m, kjer cveto že prvo leto. Ugaja jim solnčna lega ter rodovitna, neko¬ liko peščena zemlja. Ob suši jih moramo zalivati. Čez zimo poberemo gomo¬ lje iz zemlje ter jih shranimo na suh prostor, kjer ne zmrzuje. 8060f Datura iastuoaa Huberiana H. pl. (kristavec), ima polne mešane cvete. Ta cvetica je prav lepa v skupinah in na obrobkih. Višina 100 cm . . Delphinium. (Ostrožnih.) Enoletne ostrožnike posejemo lahko že jeseni na stalno mesto ali pa za kasnejše cvetenje spomladi. Sadike tudi lahko presajamo. Najlepši okras vrtov so pa trajni ostrožniki, ki se povsod prilegajo. Ako jim poleti, po odevetenjn porežemo cvetna stebla, cvetejo proti jeseni ponovno. O 3073f 3080f >8093f ( 3401 ) 3098f 8100® Delphinium, kot hijacint cvetoči ostrožnik, pol¬ njeni, nizki. Cvete najbolj rano, češče že začet¬ kom maja ter spominja, ako je posejan v velikih množinah na holandska hijacintna polja. Višina 30 do 40 cm. Krasna mešanica. Delphinium »Lcvkoja«, polnjenij višina 80 do 90 cm. Jako bujno cvetoči, krasni, cvete kasneje kot prejšnji, zato pa več časa. Delphinium polnjeni visoki, v krasni mešanici Delphinium kraljevski, polnjeni, krasni, pri¬ bližno 50 do 60 cm visoki, zelo bogato cvetoči, krasna mešanica. Najbolj cvete od junija do julija Delphinium elatum hybr. »Belladona«, nova vrsta, svetle in temnomodre barve mešane, vi¬ šina 180 cm. 8105®m Delphinium kitajski, mešani, trajni, višina 90 cm 3109® Delphinium cardinale, škrlatni, krasni, višina 80 cm.. 03112® Delphinium fortnosum, lesketajoči, temnomodri, višina približno 90 cm. 8114® Delphinium elatum Eisberg, beli. Nova vrsta z orjaškimi, snežnobelimi cveti, ki stoje na 60 cm dolgih, močnih steblih. Če ga sejemo na vrtu poleg modrega, napravijo te dve skupine čudo¬ viti vtis. Celotna višina do 100 cm. 8115® Delphinium elatum hybr. II. pl., najnovejša trajna vrsta, polnjena, v krasni mešanici, višina 70 cm 10 — 8 — 2 — 12 — 20 — 10 — 86 — 60— 30— 58— 1- 50 1— 2- 50 2 — 1- 50 2 — 60 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., Ljubljana 3118®m Delphinium nudicaule, ima krasne, škrlatnordeče gostopolnjene cvete. 10 g | pore. Din 68 -— 2 -— 3163m Dianthus Heddewigii laciniat., zelo lepo barvani . . . . . krasni, enojni, 10 g | pore. Din 6 -— 31210 Delphinium sulphurenm, ima dolgo latje z ru¬ menimi cveti, krasni, višina 170 cm. 126-— 4-— 03123f Delphinium ranunculiflorum plenissimus, ima polne cvete, ki sličijo zlaticam. 3130 Dianthus Barbatns 3138 Diant]lI28 cMn _ fl< p ,_ O 8165m Dianthus Heddewigii roseus, lepi, rožnati . . . 18-_ Veliki cveti Heddevrigil nageljnov, ki dosežejo včasih premer 10 cm, so svojevrstno oblikovani ter vzbujajo pozornost zaradi krasno svetlikajočih se barv. Sejemo jih od marca do aprila v tople grede ali lonce, maja jih pa presadimo na prosto v raz¬ dalji 15 cm. Cveto od julija do septembra. 03168®m Dianthus plumarius, enojni, mešani. 5 -_ 817O0m Dianthus plumarius fl. pl., polnjeni, mešani, vi¬ šina 50 cm.26-— 8175®m Dianthus plumarius fl. pl. albus, polnjeni, beli lg-_ Plumarius vrste gojimo tako, kot bradate na¬ geljne. 1-50 !•— 1-50 1-50 Dianthus caryophi!lus fl. pl. (Polnjeni vrtni in lončni nageljni.) Vrtne nageljne posejemo konec maja v mrzlo gredo ali pa v dobro pripravljeno gredo na prostem, in sicer jako na redko. Posevek pokrijemo s tanko plastjo presejane zemlje, ki jo nekoliko potlačimo. Do kalitve večkrat zalivamo in zasenčimo. Te na¬ geljne je bolje posejati nekoliko bolj rano, nego kasneje, da zrastejo pravočasno v lepe grmičke. Se¬ tev sredi junija bi bila prekasna. V začetku septem¬ bra presadimo sadike na odmerjen kraj v razdalji 80 em. Lončne nageljne posejemo aprila ali maja v lonce ali zabojčke z rahlo, peščeno prstjo ter jih imamo na toplem. Setev, ki mora biti na vlažnem in senč¬ natem prostoru, pokrijemo s tenko plastjo zemlje. Mlade rastlinice pikiramo v zabojčke ali lončke v razdalji dva do tri centimetre, kasneje jih pa pre¬ sadimo posamič v lončke, ki morajo dobro propn- ščati vodo. 032000 Dianthus caryophyllus fl. pl., posebno polnjeni, pisani, v krasni mešanici. Prepričani smo, da bo ta mešanica popolnoma zadovoljila naše odjemalce posebno, ako bodo upo¬ števali gornje navodilo o gojenju. Kdor pa hoče vzgojiti nageljne s posebno velikimi cveti, ki so polnjeni do dovršnosti, naj seje naslednjo vrsto na¬ geljnov. 74-— 26-~ 50-— 32030 032040 »32050 (4473) 32080 Dianthus earyophyIlus fl. pl., orjaški zboljšani »Non plus ultra«, krasna Vzgoja teh je kakor pri drugih vrtnih nagelj¬ nih, cveto pa v naslednjem letu. Do jeseni zrastejo v lepe grmičke ter vzdrže zimo popolnoma. Cveti bo veliki, v premeru 4 do 6 cm. ki stoje na dolgih, močnih pecljih, kar je zelo važno za vezanje šopkov. Med njimi je le majhen odstotek enojnih, vsi ostali so polnjeni in pristni. Dianthus caryophyllus fl. pl., posebno polnjeni, na osnovi rumeni, krasnobarvni. Dianthus caryophyllus fl. pl. Dunajski, pritlikavi, mešani, jako rano in bujno cvetoči. Dianthus caryophyllus fl. pl. Dunajski, pritlikavi, beli, jako rani in bujno cvetoči.. . Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 89-16 61 10 g | pore. 32100 • 32120 (4272) 32140 32150 32160 • 32180 (4496) 32200 32250 3228® 32300 n 32310 ■ Dianthus caryophyllus II. pl. Dunajski, srednje- visoki, rano cvetoči, v krasAi mešanici. Ta vrsta, približno 50 cm visoka, daje prav mnogo pol¬ njenih cvetov (80 do 85%) ter se odlikuje še prav posebno po velikosti cvetov. Mešanica vse¬ buje krasne barve . Dianthus caryophyllus fl. pl. Grenadin, nizki, jako rani, 35 cm visoki, izboren kot tržna cve¬ tica in cvetica za skupine. Cveti so ognjeno škrlatnordeči, od teh je 60 do 70% polnjenih . Dianthus caryophyllus II. pl. Grenadin, srednje- visoki, višina 50 cm, škrlatnordeči, krasen za rezanje • • ... Dianthus caryophyllus fl. pl. Grenadin, Mont- blanc, rani, snežnobeli, izvrstni za rezanje . . Dianthus caxyophyllus II. pl. Grenadir, Zamorski kralj, popolnoma temnordeči, 50 cm visoki, jako lep za rezanje. Dianthus caryophyllus fl. pl. pritlikavi, marjetni nagelj, krasna mešanica polnjenih in veliko- cvetnih vrst.. Dianthus caryophyllus fl. pl. pritlikavi, marjetni nagelj »Malmaison«, orjaški, cvete že štiri do pet mesecev po setvi, prvovrstna mešanica . . Dianthus caryophylIus fl. pl. marjetni pritlikavi, beli... Dianthus caryophyllus fl pl., marjetni pritlikavi, rumenkasti. Dianthus caryophyl!us fl. pl., 'rožnati. marjetni pritlikavi, Dianthus caryophyllus fl. pl., marjetni pritlikavi, temnordeči. Marjetne nageljne je treba posejati zelo rano v toplo gredo ali v lonce. Procent polnjenih, cvetov je zelo velik. Višina 40 do 50 ena. 42-— 28-— 36-— 44-— 44-— 14-— 64-— 28-— 32-— 32-- 32-- 1 -— 2 -- 2 -- 2 -— 1 -— 2 — 1-50 1-50 1-50 1-50 Orjaški Chabaud-nageljni. Originalna setev v ločenih barvah. (Višina 40 do 50 cm.) Naši Chabaud nageljni se odlikujejo zlasti po orjaški velikosti cvetov, P° krasni barvitosti, po visokem odstotku polnjenih cvetov (90 do 95°/o). Cveto Sest mesecev po setvi. Sejemo jib januarja ali februarja. Bogato cvetje J^&ja do kasne jeseni. Da dobimo možne sadike, je potrebno, da jih piki- * a mo, kadar zrastejo do četrtega lističa. Chabaud nageljni so prav po¬ leno prikladni za ceneno vzgojo cvetja za zimo. V ta namen jih posejemo ? e le konec maja. Ko so sadike dovolj močne, jih je treba vsaditi v lončke J 11 jih potem, ko se dobro vkoreninijo, presadimo v 12 cm široke lončke. Te .?&Čke postavimo v kako prazno, toplo, gnojno gredo. Pred nastopom mraza prenesemo v rastlinjak, kjer že konec decembra poženo prve cvete, če- Jhdi bi bila temperatura samo 10° O. Isti uspeh dosežemo na enostavnejši ? a čin, če nageljne presadimo na grede v rastlinjaku, kjer jim ne škoduje lu di temperatura 4 do 5° C. Naravno, da dosežemo na prejšnji način več ? v etja. Če vzgajamo na vsakem steblu samo po en cvet, je ta tako lep, ka- ameriški nagelj. 10 g 1 pore. Din 82320k Aurore, opekastordeči .... 82330k Carmen, karminrdeči .... 82340k Magenta, vijolični. 3235®k Etincelajut, kardinalnordeSi . . S2360k Neron, temnoškrlatni . . . . . 3237®k Marie Chabaud, čistorumeni . . 3238®k Madame Chabaud, temnorumeni 8239®k Jeanne Dionis, čistobeli .... 3240®k Legion d’Honneur, opekastordeči 32410k Čista roža, rožnati. 3242®k Perla, lila. 32480k Bubin, rdečkasti. 32440k Rožnata kraljica, krasne, živahnorožnate barve, velikocvetni. 3244a®k Prineesa Aliče, beli z rdečo sredino 03245®k Krasna mešanica, originalna setev h) Prvi odsevek (Nachzucht) 90 do 95% polnjenih. 162-- 162-— 150- 114-- 126-- 140- 132-- 122 -- 162-- 122 -- 150- 122 -- 114-- 162-- 104-- 3246k 3247k 3248k 3249k 3250k 3251k 3252k 3253k Beli Mesnatordeči Škrlatni Temnorumeni Čistorumeni Purpurni Božnati . 03255® Krasna mešanica, prvi odsevek. Ako morda cena originalnemu semenu komu ne nstreza, smo pripravljeni nuditi tudi cenejšo vrsto, drugega roda. Da ta znatno cenejša mešanica ne .more biti iste kakovosti kot ona dražja, originalna, je samo po sebi umevno. Vendar pa zagotavljamo, da je to prvovrstni drugi rod, ki ne zaostaja daleč za prvim. Lončni nagelj Remontant Riviera, v krasni me¬ šanici. Cvete sedem do osem mesecev po setvi. Cveti so polnjeni, orjaške velikosti in zelo pri¬ jetnega vonja .. 28-- 20 - 28-- 28-- 28-- 20 - 20 - 25-- 80- 3- 3- 2-50 2-50 2-50 S — 2-50 2-50 3 — 2- 50 3- - 2-50 2- 50 3- 2-50 1-50 1-50 1-50 1-50 1-50 1-50 1-50 1 -— 2-50 62 Semena za polje in vrt — S e y e r & Kom p., L jnbljana 10 g | pore. Din 10 g | poro. Din 32560k Remontant nagelj iz Nice, orjaški, ima zelo ve¬ like cvete, ki stoje na močnih steblih. Cvete že šesti mesec po setvi, v krasnih barvah . . . . 82580k Remontant nagelj, Ameriški, krasna mešanica najboljših vrst. Novost! Glavna vrednost te vrste tiči v velikih, zelo polnjenih cvetih. 8268S Dielvtra snectabilis (srčki) imajo srčasto obliko¬ vane, . rožnate cvete. Bohotno se razvrščujoči grmič je skoro 1 m visok in se krasno prilega na obrobkih in tratah. Cvete že od maja dalje 260- Pristni viseči nageljni. Ker seme dolgo in težko kali, ga posejemo v lončke, ki jih postavimo v toplo, gnojno gredo. Srčki ljubijo bolj težko zemljo. V septembru jih presadimo na prosto. Viseči nageljni služijo v okras tudi vsake kmečke hiSe in so od nekdaj ponos kmečkih deklet. Prav tako so neizogibno potrebni za okras balkonov, verand in oken. To okrašenje je zelo ceneno, kajti rastlina je od leta do leta lepša, večja in zaradi tega razveseljuje lastnika s Številnimi, lepo di¬ šečimi cveti. Zrastejo 1 m in še več navzdol. Krasno učinkujejo na balko¬ nih med kapneinčki in pelargonijami. Spodaj ponudeno seme je v vsakem oziru zanesljivo, ker izvira od specialista, ki goji te nageljne že nad dvajset let. Viseče nageljne sejemo v zabojčke ali v lonce v dobro, s peskom po¬ mešano, srednje težko zemljo in jih postavimo na zavarovano mesto. Da se setev obnese, moramo skrbeti za enakomerno vlago. Po približno treh tednih so male sadike že tako velike, da jih lahko pikiramo v razdalji 5 do 8 cm v tako zemljo, kot smo omenili že zgoraj. Kadar se razvije tretji ali četrti listič, navajamo rastlinice na zrak in solnce, da se utrdijo. Temperatura pa ne sme pasti pod 5° R. Po treh ali štirih tednih so sadike že tako krepke, da jih presadimo v zabojčke ali evetične lončke. Skrbeti moramo za dober odtok vode, da se prst ne skisa. Moremo jih pa tudi presaditi v dobro pri¬ pravljeno, toda ne sveže pognojeno zemljo, kar na prosto, ko se ni več bati mraza. Razdalja med vsako sadiko 25 do 30 cm. Ako pognojimo zemljo z dnšičastim gnojilom in razdrobljeno opeko, bo uspeh še boljši. Zemljo češče rahljamo in zalivamo. Jeseni, preden nastopi, mraz, prenesemo viseče na¬ geljne v mrzel rastlinjak, v nezakurjeno sobo ali pa v svetlo in zračno klet. Pozimi v gorkejših dneh jih nekoliko prezračimo, zalivamo pa le po ma¬ lem, ker jim velika mokrota škoduje. • 82750m Dieitalia glozinaefl. (naprstnik), mešana, lepa, (4555) eden do eden in pol metra visoka trajnica . . 5-— 8276S Digitalis monstrosa, mešana, krasna velikocvetna rastlina, 100 cm visoka.15'— Izredno pripravna za posaditev med grmičevjem. Sejemo maja v mrzlo gredo ali na zavetno lego na prosto. Kasneje jih presadimo na stalno mesto. Cvete v naslednjem letu od junija do jeseni. 1 — 1-50 3280 Dimorphoteca aurant 3290 Draoaona indivisa 328O0m Dimorphoteca anrant. . temnooranžne barve, kra¬ sna. Stalno cvetoča, posebno lepa za gredice, vi¬ šina 30 cm. Cvete do kasne jeseni. Sejemo jo na gredice ter jo rano presadimo na solnčno lego 15-— 1-50 326O0k Pristni viseči nagelj, krasna mešanica . 3262f PiaBcia Barberae , Lososna kraljica, krasna bo- gatocvetoča malo poznana poletna cvetica, losos- norožnata. 98-— 8264® Dictamnns Prartinella, tako zvani goreči grm, lepe rdeče barve, višina 80 cm. 30-— 2 -— 3282m§ Dolichos sndanensis. hitrorastoči cveti so kot stroki, okrasna rastlina. Seme posejemo v primerno toplo gredo ali v lonce od marca do aprila. V sredini meseca maja pa presadimo sadike na stalno mesto. 82830 Doronieum cancasienm. pomladna marjeta, ve¬ lika, rumene barve, izvrstna za rezanje, vi¬ šina 40 cm. 4-— 1 '—■ 10 — 82660 I Dictamnns Fraxinella, beli, višina 80 cm . . . Najboljši čas za setev je poletje in jesen, v lonce ali skledice, v mešanico zemlje iz tople grede in peščene vrtne zemlje. Skrbeti moramo za stalno vla¬ go, vendar je treba posevek ščititi pred veliko močo. Seme leži v zemlji najmanj pol leta, često tudi leto dni, predno vzkali. V mnogih slučajih se naredi na loncih ali skledicah mah, katerega odstranimo s tem, da potresemo vrhu maha tenko plast zemlje. 30-— 2 - — 82840 Doronicnm caucasicum magnilicum, zlatorumeni, velikocvetni, višina 50 cm. 8285t 8288t Dracacna aus tratiš (Cordyline).. Draeaena draco, s kratko pecljatimi listi, ki so 15 do 20 cm dolgi ter 8 do 12 cm široki. Po¬ sebno primerna cvetica za okras stanovanja . . 15— 1-50 1-50 63 10 g [ pore. Din 8 — 1 — 10-— 1-50 2-— 3-50 1 — 2-50 1- 50 1 '— 1 -— 2 - — 2 -— S*— 3350 Fieus elastioa 3362 Fragaria indica 33501 Fieus eiastlca (gumijevo drevo), krasna sobna rastlina, zahteva pa toplo in solnčno lego in vsakoletno presaditev maja ali junija .... Seme, dobavljivo meseca maja, posejemo v lončke z rahlo, peščeno zemljo ter pokrijemo s šipo. Posta¬ vimo jih v toplo, gnojno gredo, ako te ni. pa na primemo toplo peč. Da semena ne odplavimo, zali¬ vamo s škropilnikom, ali pa nalijemo nekoliko vode v podstavek. Kasneje sadike pikiramo v zabojčke ali male lončke in jih imamo na toplem. Po nadaljnih štirih ali šestih tednih jih presadimo posamič v male lonce. 3290t 3292t Dracaena indivisa, seme v glavicah. Dracaena indivisa linčata, seme v glavicah . . Jako priljubljena listna rastlina za sobe. Spo¬ mladi jo posejemo v lonce z lahko peščeno zemljo ter jih postavimo na enakomerno senčnat kraj. Mlade rastlinice presadimo posamič v male lonce ter nato dalje gojimo v rastlinjaku ali v topli sobi. Pogosto škropljenje listov je neobhodno potrebno. 8300 Echeveria Desmetiana 3330 Eschscholtzia californica 8300+ Echeveria Desmetiana. Med vsemi echeverijami je Desmetiana najbolj elegantna za obrobke. Njena srebmobela barva se v solncu še bolj blešči ter prekaša po lepoti vse druge vrste. Višina 20 cm. 3302t Echeveria metallica, modrosiva s kovinastim bleskom. Drobno seme posejemo v lonce v gozdno zemljo in pokrijemo s šipo. Kasneje presadimo sadike v male lonce s peščeno zemljo. Rastlina prezimi v mrzlem rastlinjaku ali v sobi s temperaturo 5 do 6“ R. Zalivati jo moramo le malo, ker ji mokrota škoduje. 8304+ Echinops Ritro, okroglasti osat, večletni, pripo¬ ročljiva trajnica, višina 150 cm.8-— Sejemo ga od maja do junija v lonoe ali v toplo gredo, v mešanico zemlje iz tople grede, komposta in peska. Dober uspeh dosežemo tudi v zmerno topli sohi na oknu. Da dosežemo močna stebla, je pikira- nje neobhodno potrebno. Sejemo pa lahko tudi sredi maja naravnost na prosto, v dobro pripravljeno zem¬ ljo. Seme dolgo časa kali, mnogokrat pa vzkali tudi nepravilno. Encian, glej Gentiana št. 3425! 8308® Eremurus robustus . breskvino rožnati cveti sede v dolgem, gostem grozdu na 1 m dolgih cvet¬ nih latah. Posamezne rastline na trati so jako dekorativne . . . .. 8311® Erigcron snociosus livbr. grandillora (uročnik), svetlomodri in lila barvni cveti. Izvrsten za pa- robke, cvete od junija do julija. Višina 75 cm 26-- 8312® Erigeron Coulteri, bogatoevetoči, krasno obliko¬ vani, čistobeli cveti, višina 40 cm.6-— Sejemo ga od maja. do junija v lonce ali toplo gredo, v mešanico zemlje iz tople grede, komposta in peska. Dober uspeh dosežemo tudi v zmerno topli sobi na oknu. Da dosežemo močna stebla, je pikira : nje neobhodno potrebno. Sejemo pa Erigeron tudi sredi maja kar na prosto, v dobro pripravljeno zem¬ ljo. Seme počasi kali in mnogokrat tudi zelo ne¬ pravilno. 3315+ Erodium grninnm. čapljevec (vremenska napo¬ vedovalka) .'. Sejemo ga v maron v toplo gredo ali v lonoe. Ovete od junija dalje. 3317® Erynginum giganteum, srebrni osat, višina 90 cm 24-- 3318® Eryngium amethystinum, kovinastomodri osat, višina 60 cm.24'- 3822®t Errthrina erista galij je krasnocvetoči grm iz Brazilije. Cvete v rdečih grozdih od julija do septembra. V jeseni mu triperesno listje odpade in ga spravimo v klet ali v hladno sobo. Naj¬ raje ga gojimo na balkonih.74'- Sejemo ga spomladi, v rahlo, peščeno prst. Kali 8 do 4 tedne. Pomnožnjemo ga tudi spomladi s pod¬ taknjeno!. 64 8362® Fragaria indica (indijska jagoda, smokvica). Krasna viseča rastlina z zlatorumenimi cveti in škrlatnordečimi plodovi. Jako lepa za balkone, verande itd. Prezimi v loncih pri temperaturi 5 do 10° C. Sejemo jo spomladi v lonce .... 3368b Francoa ramosa hpbrida, Nevestin venec. Ima velike, bele cvete na močnih steblih. Zelo bo- gatocvetoča. Cvete vse poletje do jeseni. Krasna cvetica za rezanje, višina 75 cm. Sejemo jo na redko od februarja do aprila, v toplo gredo, lonce ali zabojčke, v zemljo iz tople grede. Ko rastlinice poženejo, jib moramo pogosto zračiti, od aprila dalje jib pa presadimo na prosto. Dobro je, če jib pikiramo, ni pa to neobbodno po¬ trebno. Fuchsia hybr., polnjena, mešana, okoli 45 cm visoka. Fuchsia hybr., enojna, mešana. Sejemo jo v februarju ali marcu v skledice, s peščeno gozdno zemljo, katero pokrijemo s šipo in jih postavimo na toplo in senčno lego. Kasneje pre¬ sadimo rastlinice posamič v lonce. Cim prerastejo koreninice zemeljsko kepo, jih presadimo v večje lonce. Mešanica gozdne in vrtne prsti je najboljša za vzgojo fuksij. O 3385k Freesia reiracta alba, lepo dišeča, čebulnata rastlina, ki cvete že prvo leto po setvi .... 3387k Freesia hybr. Ragioneri, dražestna, čebulice tvo- reča rastlina, prikladna za mrzel rastlinjak in sobe . . . . ■. Sejemo rano spomladi, v toplo gnojno gredo ali pa v lonce, prav redko, da imajo sadike dovolj pro¬ stora. Kasneje jib presadimo posamič v lonce. Vi¬ šina 30 cm. 03378k O 3380k 16-— 12 -- 1-50 4— 4— 4— 1-50 3425s Gentiana acaulis (encijan), temnomodra, višina 10 cm. Encijan sejemo jeseni ali Bpomladi v lonce, v mešanico barske, gozdne in listne prsti ter nekoliko ilovice in peska. Lončke moramo do kalitve semena pokriti z mahom in jih imeti na vlažnem. Kasneje presadimo sadike v rodovitno, lahko, peščeno zemljo, ki ne sme biti presuha. Encijan ljubi polsenčno lego. 84303 Gerbera Jamesoni hybr. Krasna lončnica, pri¬ kladna tudi za rezanje. Cvete v različnih bar¬ vah. Na 40 do 50 cm dolgih pecljih stoje cveti s premerom do 12 cm. Prezimi v mrzlem rast¬ linjaku, hladni sobi ali kleti. Gerbere zahtevajo globoke lonce. Seme hitro kali. Najboljši čas setve je januar. Kasnejša setev ni pri¬ poročljiva, ker seme z vsakim mesecem izgublja na kaljivosti. Gerbere se morajo tudi poleti ščititi pred veliko vlago. 3434tf Gesneria robusta perlecta hybrida, novost! Kra¬ sna mešanica, višina 50 cm. Najboljši čas za setev je meseca januarja do marca v lonce, v mešanico zemlje iz tople grede, gozdne in peščene z nekoliko šote. Setev nalahko po¬ tlačimo. dobro zalijemo in ne pokrijemo. Skrbeti moramo za enakomerno vlago in toploto. 118-- 10 g | pore. 3407 Gaillardia grdfl. 3430 Gerbera Jamesoni hybr. O 34071m Gaillardia picta Lorenziana, krasni okroglasti cveti v najrazličnejših barvah, višina 50 cm . . 34103 Gaillhrdia grandiflora regalis, zlatorumena s krvavordečim. Orjaškocvetna, često polpolnjena 03418® Gaillardia grandifl., krasna mešanica, veliko- cvetna trajnica, višina 90 cm. 3421® Gaillardia grandifl., sanguinea, velikocvetna, krvavordeča trajnica, višina 90 cm. 34223 Gaillardia grandifl. sulphurea oculata, velika, žveplenorumena, cveti so v sredini rdečerjavi, trajnica, 90 cm visoka. ®34233 Gaillardia grandiflora, krasna mešanica . . . (4654) Zaradi dolgotrajnega cvetenja, od jnnija do kas¬ ne jeseni, so gajlardije jako cenjene. Cveti so lepo oblikovani, zato so primerni za šopke. Seme poseje¬ mo marca ali aprila v tople grede ali lonce ter jih maja presadimo. 84243 Gardenia florida. Krasna listnata in cvetična rastlina za sohe. Od julija do jeseni je izredno bujnocvetoča. Cvetje je belo in lepo dišeče. Vi¬ šina lm. 8 -- 80- 1— 2-50 3486® Geum coccineum atrosangulneum fl. pl. veliko¬ cvetna, polnjena, škrlatnordeča, dolgo cvetoča, izvrstna za rezanje. Jako primerna je za ob¬ robke. Višina 40 cm. To cvetico sejemo spomladi v lonce, ki jih po¬ stavimo v toplo, gnojno gredo. Kasneje sadike pre¬ sadimo na solnčno lego, v rodovitno zemljo. O 3438f* Gilia tricolor, trobarvna, lepa. 8440f* Gilia tricolor nana comp., trobarvna, nizka, stisnjena. Lepa za obrobke in parobke. Višina 20 cm. 34523m Gladiolns Primulinus hybr. Krasna mešanica . 8456®m Gladiolns gandavensis hybr., najnovejša, veliko¬ cvetna mešanica. Ta lepa gomoljasta rastlina uspeva na vsakih tleh. Sejemo jo marca v toplo gredo, v lahko peščeno zemljo. Mlade rastlinice pikiramo v dobro priprav¬ ljeno grudo v zavarovani legi. 40— 7— 20 — 2 — 16— 12 — 25— 3— 28 — 2-50 1 — 2 — 3440 Gilia tricolor nana oomp. 3492 Glorinia hybr. grandifl. crassifolia ereota Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 65 10 g [ pore. Din Godetia Aurora, najlepše nežnorožnate barve Godetia mešanica nizkih vrst, višina 40 cm . Godetia mešanica visokih vrst, višina 60 cm . 12 — 6 — 4*— 1-50 1 — 1 — Gomphrena globosa alba, bela, 30 cm visoka, jako lepa za lonce. Posušeno cvetje je izvrstno za vezanje, tako, kot cvetje suhih rož . . . . 3— 1 — Gomphrena globosa rubra, rdeča 3 — 1 — Gomphrena globosa, mešanica. Gomfrene so stisnjene rasti, jako prikladne za gojenje v loncih. Posušene cvetice rabimo za veza¬ nje. Višina 30 em. 3— Goreča ljubezen, glej Dve li n is št. 4200 in dalje. Grahorica, glej Lathyrus št. 3850 in dalje. Grevillea robusta, učinkovita sobna rastlina. Vzgoja iz semena je zelo lahka, višina 150 cm . 26-— Sejemo jo od januarja do aprila v lonce ali toplo gredo. Seme počasi kali. Gvpsophila elegans (sadrenka), bela, 45 cm visoka 2— Gypsophila elegans rosea, rožnata 3— 1— 2 — 1— 1— Gypsophila paniculata, bela, trajnica, višina 1 m 3— Gypsophila paniculata fl. pl. nova, polnjena, vi¬ šina lm .gg.— 1— 2— 8538 Godetia mešana 3645 Gomphlena globosa rubra 3679S Gypsophila paniculata fl. pl. »Rana snežinka«. To je krasna novost, ki cvete vsako leto v novih barvah. Te lepe nežne barvne spremembe se po¬ kažejo šele po tretjem letu ter postajajo vedno intenzivnejše, čim starejša je rastlina . . . . Krasno cvetno latje sadrenk je za vezavo jako cenjeno. Enoletne vrste (Gypsophila elegans) sejemo marca na prosto, trajne vrste pa kakor druge traj¬ nice maja ali junija, jeseni jih je pa treba presaditi. 272— 6 — 8675 Gypsophila paniculata 3680® Helenium autumnalc - trajnica, ki cvete od junija do oktobra . 3680 Helenium autumnale superbum . zlatorumena 36810 Helenium Bigolowii, cveti so rumeni s črnkastim bleskom, višina 80 em. Helenium so približno 70 do 150 cm visoke in so zelo lepe za okras vrtov. Ker so cveti na dolgih steblih, so te cvetice zelo primerne za vaze. Sejemo jih aprila ali avgusta v toplo gredo, kasneje pa na solnčno in prosto lego ter v rodovitno zemljo. L20— 58 — Helianthus. (Sončnica.) Enolotne sončnice so splošno znane. Nove vrste, kakor Helianthus cucumerifolius so krasne za reza¬ nje in za šopke, že rano jih posejemo na stalno me¬ sto. Ljubijo rodovitno lego in mnogo solnca. 66 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., L jubljana 3685 Helianthus Biamarcklanns 03682+ 3685f 3692+ B694t #3695+ (4800) 3698+ #3708+ (4790) 3710f 3711f • 3712+ #3720m (4810) 3722m 03723m O 3724m 03725m 3726m 03728m 3729f 3730® Helianthus annuus 11. pl., polnjeni. Helianthus Biemarckianus, tri metre visoki . . Helianthns annnus giganteus, 3 m visoki, enojni, velikocvetni, zlatorumeni. Helianthns annuus pnrpnrens, posebno pozor¬ nost vzbuja vsled purpurnordeče črte v sredini, dočim so konice časnih listov zlatorumene. Kra¬ sna nova vrsta. Višina 2 m . .. Helianthus nanus 11. pl., polnjena pritlikava vrsta, ki je l4120m* Lobelia erinus ( 5000 ) 25 cm visoka . (gracilis), krasna, modra, do 4122m Lobelia erinus hybrida Hamburgia, krasna, vi¬ seča lobelija, zelo hitro rastoča, z navzdol vi¬ sečimi poganjki, Cveti so sinjemodri z belim očesom. 4123m Lobelia erinus hybr. Saphir, novost! Viseča lo¬ belija, močne rasti in čudovito modrih cvetov, z velikim belim očesom. 4124m* Lobelia erinus comp. »Goldelse«, nizka, cveti so azurnomodri, z rumenimi listi, višina 10 cm . . 4127m Lobelia erinus comp. spec. Chrystal Palače, s temnimi in velikimi ultramarinmodrimi cveti, višina 10 cm. 4128m* Lobelia erinus comp. alba, čisto bela, popolno¬ ma nizka, višina 10 cm. O4130m* Lobelia erinus comp. Cesar Viljem, svetlomo¬ dra, krasna, zelo efektna, višina 10 cm . . . 4135m* Lobelia erinus comp. »Nemška deklica«, temno¬ modra z belim očesom, najlepša, višina 10 cm . 04138m* Lobelia erinus speciosa, Crystal Palače, krasna 4150® Lobelia cardinalis, kraljica Viktorija, krasna, škrlatnordeča . 04154® Lobelia cardinalis, kraljica Viktorija, trajnica s temnordečimi listi in škrlatnordečimi cveti, kra¬ sna, višina 90 cm. 4156f Lobelia hybrida pendula, Miranda, odlična lonč¬ nica, purpurnorožnate barve z belim očesom. Krasna viseča lobelija. 4160m§ Lpuhosnermnm scandems . krasna ovijalka z roznatordečim cvetjem in lepim listjem. Cvete od julija do kasne jeseni. To cvetico sejemo marca v lonce, z rahlo peščeno zemljo. Setev moramo imeti na toplem in primerno zalivati. Cim sadike nekoliko odrastejo, jih pikira¬ mo in koncem maja presadimo na prosto ali v lonce za sobo. O4170®b Lunarja biennis. škrlatnordeča, srebrnolistnata. Višina približno 120 cm. #4175+ Lupinus enoletni (volčji bob), visoki, mešani, (5075) višina 90 cm . T. 4178+ Lupinus enoletni, srednjevisoki, mešani, višina 60 cm .. 4180f Lupinus enoletni, nizki, mešani, višina 80 cm . 4181+ Lupinus Cruikshanflki, modri z rumenim oče¬ som, približno 1 m visoki. 4182+ Lupinug Hartwegi roseus, zelo lepi, temnorož- nati, 60 cm visoki. 4183+ Lupinus mutabilis, velikocvetni, modri in rož¬ nati, približno 1 m visoki.* . 4184+ Lupinus luteus Romulus, velikocvetni, rumeni, 30 cm visoki. Setev koncem aprila na stalno mesto In solnčno lego v razdalji 20 do 80 cm. Cvete junija in v jeseni. 4185® Lupiinis polyphyllus roseus, ima krasne rožnate cvete. Mraz dobro prenese. To cvetico sejemo spomladi na prosto, maja pa presadimo sadike na solnčen prostor, v rahlo rodovitno zemljo. Zraste okoli 90 cm visoko. 4189® Lupinns polyphyl)us, novi, zbirka najlepših barv, rani, višina 90 cm. 4192+* Lnpinus nanos, pritlikavi, za obrobke, višina 4570m (5326) 457Im CM572m 4573m Petunia hybr., krasna mešanica.. Petunia hybr. Norma, modra z belo zvezdo, srednjevelika, cvete celo poletje ...... Petunia hybr. maculata (inimitabile), karmezin z belimi lisami, zvezdnata, zelo lepa mešanica Petunia hybr. Erfordia, briljantno rožnata, v sredini bela, bogatocvetoča nizka. Viseče petunije. (Hybr. pendula.) Viseče petnnije so posebno prikladne za učinko¬ vito okrašenje balkonov in oken. 4574m Petunia pendula Karlsruher Rathaus, nova, z baržunastimi, vijoličastomodrimi, velikimi cveti, krasna za balkone.. 4574/a Petunia pendula alba, bela. 4574/c Petunia pendula purpurea, baržunasto, temno¬ rdeča ., , 4574/dm Petunia pendula Venosa, vijolično črtana na pur- purnorožnati podlagi. 4574/em Petunia pendula inflata Saphir, malocvetna, na dolgih steblih, bogatocvetoča, čistomodra . . . 4575m Petunia pendula, krasna mešanica zgornjih vi¬ sečih petunij .. ' 6 -- 26-- 24-- 38-- 100 -- 240- 240- 192-- 4600m 4604m 4607m 4614m 1 -— 1-50 1- 50 2- 50 4625m 4627m 4628m 4629m O4630m O4650m O4660m 4670m 2-50 4 •— 4-— 6 -— 6-— 8 -- 4672m 4674m 4676m 4678 O470Oj- 4702+ Petunia hybr. grandiflora. (Velikocvetne vrste.) Petunia grandiflora, velikocvetna v najboljši mešanici. Petunia grandiflora alba, zelo cvetoča, najboljša bela vrsta. Petunia grandiflora Kriemhiide, svetlopurpurna, z veliko belo sredino. Petunia grandiflora Kraljica balkonov (violacea albo marginata), baržunasta, modro in belo pi¬ sana ., Petunia hybr. fimbriata. Beli oblak, nakodrana, bogatocvetoča grmičasta vrsta z belimi cveti . . Petunia hybr. fimbriata Erfurtska, Večerno son¬ ce, nakodrana, velikocvetna, rožnatordeča . . . Petunia hybr. grandifl. fimbriata Aurora, svetio- rožnata, purpurnorožnato črtana. Petunia hybr. grandifl. fimbriata Delicata, bela z rožnatoiila . Petunia grandiflora fimbriata, nakodrana in pramenasta, velikocvetna, v krasni mešanici . . Petunia grandiflora fl. pl., velikocvetna, polnje¬ na vrsta, mešana. Petunia grandiflora fimbriata fl. pl., velikocvet¬ na, polnjena, pramenasta vrsta, mešana . . . Petunia hybr. grandifl. superbissima, krasna, velika, pramenasta cvetica, ki je radi svoje valo- vitosti zelo lepo učinkovita. Lilamodra, pur- purno pramenasta z velikim, temnim grlom . . Petunia kybr. grandifl. superbissima Intus au- rea, z rumenim grlom, zelo lepa. Petunia hybr. grandifl. superbissima Quadrieo- lor, krasna, štiribarvna vrsta. Petunia hybr. grandifl. superbissima Camilla, nova, rožnatordeče črtana s temno sredino . . Petunia hybr. grandifl. superbissima atrosangui- nea, močna, temnorožnata z belim grlom . . . Phacelia tanacetifoiia. izvrstna čebelna paša. Vi¬ šina 99 cm. Spomladi ali jeseni jo sejemo neposredno na pro¬ sto. Cvete od junija do septembra. Phacelia campanularia, cvetni šopek je krasne encijan-modre barve. Najlepša poletna cvetica . 75 Brzojavni naslov: Severin <— Telefon 23-16, 39-16 4719 Phlox Drnmm. 4802 Pblox Drummondl hortensiiflora • 4710m (5420) D 4720m I) 4728m* 4732m 4735m J 4738m D4740m 4750m* 4765m* 4795m i)4797m 34800® 4802m Phlox Drummondi. (Flamenka, luskavec.) Poletni flota je že od nekdaj priljubljena cvetica v domačih in okrasnih vrtovih. Posebno rdeči floksi so impozantnega pomena za cvetične gredice radi svetlikajočih se, pozornost vzbujajočih barv. Floks sejemo marca v toplo gredo ali v lonce. Do kaljenja imamo setev enakomerno vlažno, maja pa presadi¬ mo sadiko na prosto v razdalji 25 do 30 cm. V za¬ četku junija se pokaže že prvo cvetje. Seme potre¬ buje dva do tri dni, da vzkali. Ljubi rahlo, rodo¬ vitno zemljo. Trajni floks (deenssata) prištevamo med najlepše trajnice. Višina do enega metra. Tega sejemo jeseni v lonce, ki jih pozimi prenesemo v kraj, kjer ne zmrzuje. Tudi če ga sejemo rano spomladi, cvete včasih že prvo leto. Phlox decussata kali zelo počasi. Phlox Drumm. prvovrstna mešanica vseh vrst . Phlox Drnmm. grandiflora, velikocvetna meša¬ nica, višina 30 cm. Phlox Drumm. grandillora, alba snežno beli krasni Phlos Drumm. grandillora, atropurpurea, temno Skrlatnordeči . Phlox Drumm. grandillora, Brillant, lesketajoče rožnati, krasni. Phlox Drumm. grandillora, coccinea, škrlatni s temnim očesom . Phlox Drumm. grandillora splcndens, lesketajoče karmezin, z belimi zvezdicami. Phlox Drumm, nana comp., pritlikavi floks, v krasni mešanici, višina 15 cm. Tvori enakomer¬ ne, okrogle grmiče, ki so popolnoma pokriti s cveti. Izvrsten za gredice in tudi za gojenje v loncih.,.. , Phlox Drumm, nana comp., Ognjena krogla, sve¬ tlikajoče škrlatne barve.* . . Phlox Drnmm. cuspidata, zvezdnat^ floks, z ostro nazobčanimi cveti, zelo lep za šopke. Vi¬ šina 30 cm. Phlox Drnmm. cuspidata in limbriata, v naj¬ boljši mešanici. PhIox Drumm. decussata (perennis), vrtni floks, zelo odporen proti mrazu, izbran iz najlepših, velikocvetnih vrst. Seme kali dolgo, Cesto šest do dvanajst mesecev .. PhIox Drumm. hortensiillora, rožnati, srednje- visoki, izredno bogatocvetoči, zelo učinkoviti. Višina 20 cm .. 4820® m Phvsalis Prancheti (Volčje jabolko, češnja) 'fvori velike oranžnordeče mešičaste plodove Krasna, okoli 60 cm visoka rastlina .... Sejemo jo v toplo gredo ali v lončke spomladi Po pikiranju jo presadimo na prosto, kjer trajno raste, da jo le plevela varujemo. Zelo pripravna je tndl za gojenje v loncih. Plavica glej Centaurea St. 27541 76 Seme na za polje in vrt — Sever & Kom p., L j n b 1 j a n a O4890k Primula obconica grandifl. 10 g | pore. Din (Jeglič.) Te vrste jegliče sejemo v času od januarja do maja kakor pač želimo imeti cvetje, jeseni, pozimi ali spomladi. Seme vsejemo v rahlo, peščeno zemljo, pognojeno z zmesnim gnojem ali pa v zemljo iz toplih gred. Lisnato, gozdno in barsko zemljo od¬ svetujemo, ker v tej zemlji seme slabo ali sploh ne kali. Seme pokrijemo kvečjemu toliko, kolikor je se¬ me debelo. Setev postavimo v mlačno gredo in po¬ krijemo s šipo. Najbolje je, ako imamo te posode osem do deset dni v temi. Enakomerna toplota, pri¬ bližno 12“ R, enakomerno zalivanje ter čuvanje pred solnčnimi žarki so predpogoj za dobro kaljenje. Pri pravilnem postopanju kali seme 90 do 95“/o. Samo en¬ kratno, tudi delno izsušenje povzroči dvomljiv uspeh setve. Seme vzkali v štirinajstih do dvajsetih dnebu Nadaljnje postopanje z rastlinami je tako kot pri kitajskih jegličih. Višina 30 em. Primula obconica grandifl., krasna mešanica naj¬ lepših barv. Te vrste ni tako težko vzgojiti, ka¬ kor Primula obconica grandifl. gigantea, ki cvete vso zimo neprenehoma zelo bujno. Zato jo zelo priporočamo za rezanje in za gojenje v loncih Primula chinensis fimbr. (Kitajski jeglič, trobentica.) 4891k Primula obconica grandifl. crispa, krasna no¬ vost, z lepo nakodranimi in nagubanimi cveti . 4892k Primula obconica grandifl. fimbriata, pramena¬ sta, krasna mešanica. 4893k Primula obconica grandifl. alba, velikoevetna, bela. 4894k Primula obconica grandifl. rosea Ronsdorfer, velikoevetna, lepa, svetlorožnata, trajnocvetoča, izvrstna za vse namene. 10 -— 10 -— lO— O 4940k Q4948k Kitajski jeglič sejemo spomladi do začetka julija, v lonce z rahlo, peščeno, kompostno ali lisnato zem¬ ljo. Do skalitve imamo lonce na senčnatem prostoru in stalni vlagi. Mlade rastlinice nekolikokrat piki- ramo, kasneje pa presadimo najprej v male. potem pa v večje lonce, višina 25 cm. Primula chin. fimbr. pramenaste barve v krasni mešanici.210-— Primula chin. fimbr. alba, snežnobela .... — 10 -— 4950k Primula chin. fimbr. alba magnifica, čistobela, z rumenim očesom. 10 -- 4895k 4896k 4910k 4914k 4915k 4920k 4925k Primula obconica 8 -— 6 '— to¬ lk¬ lo-— 10 -— 10 -— Primula obconica grandifl. hamburška, cenjena radi ranega cvetja jeseni. Ima velike posamezne cvete, ki so svetlorožnati do temnordeči. Pozimi preneha cveteti .. Primula obconica grandifl. karmezin Ronsdor¬ fer, temnordeča, svetlikajoče se temnokarmezi- naste barve, izvrstna za prodajo v loncih. Po barvi je mnogo lepša kakor marsikatera pod imenom sanguinea in atrosanguinea, ki jo po¬ nujajo .. 1 . Primula obconica gigantea rosea, rožnata • . Primula obconica gigantea, Lososova kraljica, slabotnejše rasti, ampak bogatocvetoča. Novost iz vrste gigantej. Izredno čiste, lososovorožnate barve z lepim, zelenim očesom ....... Primula obconica gigantea karmesina, svetlika¬ joče se karminastordeče barve . .. Primula obconica gigantea lilacina, temnolila . Primula obconica gigantea, orjaškocvetna, vse barve mešane... 4957k 4960k 4962k 4965k O4970k Primula chin. fimbr. Dčfiance, krasna, nova vrsta, temnordeča, s temnim očesom. Primula chin. fimbr. Granat, temno krvavo- rdeča, krasna. Primula chin. fimbr., Jutranja zarja, krasna no¬ va vrsta, izredno močne rasti, cvete zelo lepo. Cveti so nežnorožnati in orjaški. Primula chin. fimbr. coerulea, modra, krasna . Primula chin. fimbr. fl. pl., polnjena, pramena¬ sta, mešanica . .. Purmancv kljun glej Amaranthus št. 2090! 10 -— 10 -— 8 -— 10 -— 10 -— 5000 Pyrethrum parthenif. 5015 Pyrethrum roseum hybr. aureum grandiflora OBOOOm* Pvrcthrum parthenif. anrenm, z zlatorumenim listjem ! 77 ! ! ! ! . . ....... 5003m* Pyrethrum parthenif. aureum laciniat, rezljan . 5015® Pjrethrum roseum hvbrida grandiflora, krasna mešanica, velikoevetna trajnica.. P. parthenif so splošno znane, zlatolisnate rastli¬ ne, velike vrednosti za obrobke In za blazmaste gre¬ dice. Marca jih sejemo v toplo gredo, kasneje jih pikiramo, maja pa presadimo. Višina 30 cm. P. hybridum so dragocene trajnice, ki dobro pre¬ zimijo. Njihovo cvetje je na dolgih pecljih in traja dosti časa, zato ga uporabljajo za šopke. Aprila, maja ali junija jih sejemo v gnojno gredo, kasneje pikiramo, avgusta ali septembra pa presadimo na prosto. Višina 80 cm. 8 *— 8 *— 28 *— 1 *— 1*— 1*50 77 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 10 g | pore. 5125 Eudbeckia bicolor superba 5133 Salplglossis variabilis grandifl. 5125m+ Rudbeckia bicolor superba, silno bogatocvetoča, dolgo pecljata cvetica za rezanje. Cveti so ve¬ liki zlatorumeni s temno rjavo liso. Višina 60 cm 11 '- 5020k Rehmania angulata, lepa okrasna rastlina za skupine. Cveti, ki so svetlorožnati in zvončaste oblike, se Cesto vzdrže dva do tri tedne. Vi¬ šina 60 cm... Če jo sejemo jeseni, jo moramo prezimiti v za bojib z vlažno zemljo, ki jih imamo v prostoru, kjer ne zmrzuje. Spomladi pa presadimo rastline na pro¬ sto. Ce jo pa posejemo maja ali junija, cvete Čudo¬ vito lepo pozimi, ne sme pa biti v toplejšem prosto¬ ru. kot cinerarije. 5010 Beseda odorata Maehet 5030 Beseda odorata grandiflora Reseda odorata. (Rezeda, bojka.) Beseda je izvrstna rastlina za gojenje v loncih in na prostem. Za gojenje na prostem sejemo rezedo aprila, na stalno mesto; za gojenje v loncih pa mar¬ ca ali kasneje v lonce. Pregosto setev večkrat # raz¬ redčimo. Višina visokih vrst je 30 do 40 cm, višina nizkih pa 20 cm. %5025+ Reseda odorata, prijetno dišeča. _ (5600) • 5030+ Reseda grandiflora, velikocvetna, mešana . . . (5601) 5037+ Reseda grandiflora Bismarck, zboljšana Maehet, izredno lepa za lonce in siljenje. 5038+ Reseda grandiflora Goliath, temnordeča, orja¬ ških lat in močne rasti .......... % 5040+ Reseda grandiflora Maehet, z velikimi, širokimi (5615) latami in rdečkastimi cveti, izvrstna za gojenje v loncih. 5042+ Reseda grandiflora Devetnajststo, ramena, iz¬ redno bogatocvetoča, nizka, kompaktna, zelo pri¬ pravna za gojenje v loncih. C) 5043+ Reseda grandiflora ameliorata aurea comp., zla- torumena. 5045+ Reseda grandiflora pumila erecta, rdečecvetoča, nizka, kompaktna, izredno pripravna za gojenje v loncih. 2 -_ 3— 24— 16— 20 -- 10 -- 14-- 1 — 1 — 1-50 1-50 1-50 1 ’— 5050+ 05052+ 50600 5075m O5077m 5078+ O5080m 5100m 5105m •5110m (5645) 5115m Reseda grandiflora Maehet Rubin, lesketajoča se bakrenordeča . 5117t 51190 Reseda grandiflora Victoria, z rdečimi cveti in svetlozelenim listjem. Rheum palmatum tangntiemn, tatarska orjaška listnata rastlina, na prostem zelo vzdržna z rjav- kastordečimi listi, tudi kadar cvete, je izredne lepote. Višina 200 cm.. Rhodante macnlata, velikocvetna, rožnata s tem¬ no sredino, zelo lepa suha roža, krasna za vrt, kakor tudi za gojenje v loncih. Višina 30 cm . Rhodante Manglesi, rdečkasta. Rhodante maculata alba, bele barve, višina 30 cm Rhodante enojne vrste, mešane. Suhe rože sejemo aprila v gnojno gredo ali v lonce z lahko, peščeno, gozdno zemljo. Maja jo pre¬ sadimo v dobro pripravljeno gredo z rahlo, nekoliko peščeno zemljo. Ricinns borboniensis arborens (kloščevec), dre- vesnat . Ricinus Gibsoni, krasna listnata rastlina . . . Ricinus sanguineus, krvavordeč, najlepši za sku¬ pine . Ricinus zanzibariensis enormis, tvori orjaške, rdečkastorjave liste. Krasen za skupine . ■ . Bicinnsi so bujno rastoče listnate in dekorativne rastline z orjaškimi listi, podobni araliji. Ricinus sejemo marca ali aprila v lonce ali skledice in jih postavimo na toplo. Mlade rastlinice presadimo po¬ samič v lončke, ki jih imamo v začetku na toplem in v zaprtem prostoru ter jih polagoma privadimo na zrak. Konec maja jih presadimo v rahlo in gnoj¬ no gredo. Ce jih od časa do časa zalijemo s tekočim gnojilom, dosežejo izredno višino. Rochoa falcata. učinkovita, škrlatnocvetoča, tržna rastlina. Višina 40 cm.. . . . Sejemo jo od marca do maja v lonce, v mešanico stare listnate, gozdne in peščene zemlje; setev pokri¬ jemo s šipo. Kasneje presadimo sadike v male lon¬ ce s peščeno zemljo. Zalivati jo moramo le malo, ker ji mokrota škoduje. Rosa polvanta nana multiflora (pritlikava ro- žica). Cvete že šest mesecev po setvi in je od¬ porna proti mrazu. Tvori nizke, močne grmičke, ki so od junija do jeseni posuti s cvetjem. Cvetje je po večini napol polnjeno in nežnih barv, od bele do svetlordeče. Pred setvijo moramo seme izluščiti iz sadov. Setev teh rožic se zelo iz¬ plača. Najbolje je, če jih sejemo rano spomladi v lonce ali zaboje, s peščeno zemljo. Kalijo pa neenakomerno. Ko dobe rastlinice štiri lističe, jih pikiramo, kake štiri tedne kasneje jih pa presadimo na prosto .. Din 14-- 1-50 112 — 2-50 O5130+m Salpiglossis variah, superbiss. grandiil . Krasni kelihasti cveti nudijo lepo barvno sliko in pi¬ sano raznovrstnost, ki spominja na orhideje. Ge ga sejemo marca ali aprila, cvete od junija do avgusta, višina približno 60 cm. Krasen je za grede na solnčni legi. Posadimo ga 20 do 30 cm narazen. Ool33+m Salpiglossis variabilis grandiil., izvrstna meša¬ nica . 5135f Salpiglossis variab. superbiss. grandiil. rjava z zlatim. 5137+ Salpiglossis variab. superdiil. grandiil. Aurea, Ciste zlatorumene barve. 5140+ Salphiglossis variab. superbiss. grandiil., vijo¬ lična z zlatim. 5145t Saintpanlia ionantha (Usambara - vijolica). Mi¬ kavna lončnica s temnomodrimi, vijolicam po¬ dobnimi cveti. Cvete obilno in dolgo, celo po¬ zimi, ter dalje poleti. Sejemo jo v času od januarja do maja v toplo gredo ali v lonce. Zelo drobno seme pokrijemo malo ali celo nič. Mlade rastlinice moramo večkrat piki- rati, kasneje jih gojiti v loncih, kakor glokstidje In begonije. Višina 10 cm. 10 g | pore. 18— 80— 5— 8 — 10 — 1-50 1-50 1 — 1— 18— 1-50 1 — 1-50 1-50 1- 50 2- 50 1- 50 2— 5190 Sanvitalia procumbens 5225 Saiifrasra hypnoides 5220® Saxilraga lingulata »Leichtlinii« (kamenokreč), živahnordeče barve, dražestna cvetka, izredno primerna za obrobke in skalne skupine. Vi¬ šina 70 cm.. 5223k® Saxifraga hjbrida, Cvetna preproga, lesketajoče se karminaste barve, 20 cm visoka, krasna za skalne skupine. 5225k® Saxiiraga hypnoides, bela, 15 cm visoka, krasna za blazinaste gredice. To moramo obilno zalivati in je ne preveč izpostavljati solnčnim žarkom . Saxifrago sejemo od aprila do julija v lonce z lahko peščeno zemljo. Zelo drobno seme pokrijemo prav malo z zemljo in ga nalahno potisnemo. Zali¬ vamo previdno in zmerno ter setve nekoliko zasen¬ čimo, kasneje pa rastlinice pikiramo. 180’- Scabiosa. (Udoviča, blažeč.) Zelo hvaležna poletna cvetica, ki se _ izvrstno po¬ da v skupinah. Marca ali aprila jo sejemo v toplo gredo ali v lonce, maja jo pa presadimo na prosto. Sejemo jo pa tudi lahko neposredno na prosto proti koncu aprila v dobro pripravljeno, v zatišju ležečo gredo. Cvete od julija do kasne jeseni. Din 14— 12— 24— 38— 38— 1- 50 1— 2 — 2— 2— O5190m* Sanvitalia procumbens . oranžnorumena, s črno sredino. Če jo presadimo maja, cvete že začet¬ kom junija. Višina 12 cm. Lepa za obrobke in skalnate vrte. O5200m* Sanvitalia procumbens il. pl., zlatorumena, di¬ šeča, gostopolnjena.. . 05215+* Saponaria multiilora (milnica), rdeča . . . . 05217* Saponaria multiilora alba, bela. 6218® Saponaria ocymoides, za alpske skupine, višina 30 cm. Saponarija je zaradi nizke, grmičaste rasti ne¬ precenljive vrednosti za gredice in obrobke. Seje¬ mo jo kasno jeseni ali pa spomladi marca ali aprila. Višina 25 cm. 5171 Salvia splendens »Ognjena krogla« Salvia. (Kadulja.) Kaduljo sejemo marca v toplo gredo, če jo pa sejemo v lonce, jo moramo postaviti na topel pro¬ stor. Kasneje sadike pikiramo, konec maja pa pre¬ sadimo na prosto. Kadulja ljubi solnčno in zavetno lego. S. argentea in patens sta večletni. 5160® Salvia argenta s srebrnobelimi listi, višina 120 cm 05162mk Salvia coccinea, svetlordeča. 5163m Salvia iarinacea, ima dolge, svetlomodre kobu- Ijaste cvete. Izvrstna za rezanje. 05165mk Salvia splendens s krasnimi, škrlatnordečimi cveti, višina 60 cm. 5170mk Salvia splendens »Ognjena krogla«, krasna, ve- likocvetna, ranocvetoča, tvori kroglaste, 40 do 50 cm visoke grmiče s krasnimi cvetnimi latami škrlatnordeČe barve. 5171mk Salvia splendens »Ognjena krogla«, nemška se¬ tev. Najboljša in najranija, velikocvetna kadu¬ lja. Izvrstna je za skupine na solnčni legi. Ako jo sejemo januarja v skledice in kasneje pre¬ sadimo v majhne lonce, cvete od konca maja dalje vse poletje v krasni, svetlordeči barvi . . 5176mk Salvia splendens Curih, svetlordeča, 30 cm vi¬ soka .. O 5180k Salvia patensis, s sinjemodrimi cveti, višina 75 cm. 14— 7— ls- is— 40— 38— 104— 79 — Telefon 23-16, 39-16 5320 Silene pendula Bonetti 5352 Solanom Hendersonii 5304® Q5315f* Sidalcea Rosenknospe, polnjeni slez, zelo lepi, rožnatocvetoči grmiči, višina 50 cm. Silene pendula (pokalica), rožnordeča, lepa za obrobke in lonce. Tvori nizke grmiče, 10 do 15 cm visoke, ki so polni cvetja. O5320f* Silene pendula Bonetti, temnolistnata . . Silene pendula ruberrima, karminastordeča >5325f* (5782) O5330t* 5332b 6334f* 6336t* 5350m 5352k 5354k Silene pendula, vse vrste mešane'. Silene orientalis, temnorožnata, višina 75 cm . Silene pendula fl. pl. comp., cveti so nežno lila- modre barve in zelo gosto polnjeni .... Silene pendula 11. pl. comp., Damska cvetka, lo- sosnorožnata, nova, učinkovite apartne barve, lepo polnjena. Za rano pomladansko floro jo sejemo od 15. av¬ gusta do 15. septembra, za kasnejšo pa marca ali aprila na prosto. Slak glej Con volvu Jus št. 2975! Smolnati nagelj glej Viscaria št. 5875! S olanam cansicastrum (rdeči razhudnik), dra¬ žestna lončnica z lepimi, rdečimi sadovi, viši¬ na 50 cm . Solanum Hendersonii z oranžnordečimi plodovi, izvrstna lončnica, višina 40 cm. Solanum robustum. Spada med najlepše listnate rastline za na prosto s krasnimi rjavordečimi listi, višina 120 cm. Sejemo Ra kasno jeseni, ali marca do aprila ne¬ posredno na prosto. Ta lisnata rastlina z lepo pisa¬ nimi listi in plodi tvori učinkovito menjavo. Izvrst¬ na je za skupine in za obrobke, pa tudi kot samska rastlina na tratah. Solanum capsicastrum priporo¬ čamo radi njegovih krasnih plodov za rastlinjak in pa kot sobno rastlino. Marca ali aprila ga sejemo na toplo v lončke ali pod steklo in ga primerno za¬ livamo. Mlade rastlinice presadimo posamezno v lonce, tiste pa. ki že imajo plodove, gojimo še na¬ dalje v loncih ali pa konec maja presadimo na prosto. 28— 4— 4 — 8 — 4-— 8 — 10 — 20 — 14- 10 - 26- 1-50 i*— 1 *— 1 *— 1 — 1 -— 1-50 1-50 1— 1-50 536* Solidago speetabilis 5360® 5381 Statice sinnata atrococr’ 5362® Solidago speetabilis . grmičasta rastlina, zlate barve, ki je v cvetju nepretrgoma od maja do je¬ seni. Višina 75 cm . .. Solidago canadensis, rumena, izvrstna za reza¬ nje, višina 150 cm. 86 — 2— 1-50 05240m 5246m • 5250m (5724) 5260m 5261m 5262m 10 g j pore. 6— 20 - 1— 1-50 1-50 2— 1- 50 1— 2 — 1— 2-50 2 — 1-50 1-50 Scabiosa atropurpurea major grandifl. fl. pl., polnjena, velikocvetna v krasni mešanici, okoli 90 cm visoka-.. Scabiosa atropurpurea grandiflora masima fl. pl., orjaški Zamorski kralj, črno purpumordeča, krasna za rezanje. Velike važnosti je za žalne dekoracije. Višina 90 cm. Scabiosa atropurpurea nana II. pl. nizka, pol¬ njena, višina 60 cm. Ta srednjevisoka vrsta je z ozirom na pestrost barv in ustroj najlepša in najdragocenejša, kar je pa premalo znano . . . Scabiosa atropurpurea grandifl. fl. pl. >la Fče«, nova, sinjemodra, krasna za rezanje. Višina 90 cm. Scabiosa atropurpurea grandifl. comp. fl. pl. nizka, velikocvetna, polnjena, mešana, višina 45 cm. Scabiosa caudidiss. fl. pl. >Snežna kepa<. Udo¬ viče sejemo najraje v mešanici, ker so čiste barve zelo nestanovitne. Samo lepa, bela can- didiss. tvori pri tem izjemo. 5263® 5265® 0 5275f 5280k 05282f 5290® 5292® 0o30Om 5302f 50— 12 — 8— 32— 8 — 74— 64— 30— 20 — I Scabiosa caucasica hvbr. (perfecta), mešanica krasnih barv od temnovišnjeve do rožnatolila. Krasna cvetica za rezanje. Višina 100 cm . . . Scabiosa japonica, zelo velikih cvetov, nežne svetlolila barve, izredno bogatocvetoča. Dasi- ravno je trajnica, jo vendar lahko porabimo kot enoletno rastlino, višina 75 cm. Schizanthus hvbr. grandifl .. mična velikocvetna hibrida, okoli 30 cm visoka. SchiZanthus TVisetonensis tvori gostovejnate gr¬ mičke, nad katerimi se dvigajo približno 90 cm visoko, rahle, cvetja polne late od junija do av¬ gusta. Izvrsten je tudi za gojitev v loncih . . . Scbizanthus hybr. grandifl. comp. pinnatus, me¬ šani .. Sehizanthus sejemo jeseni ali marca neposredno na prosto. Jesenska setev da močnejše in lepše rast¬ line kot pomladanska. Sedum spurium. krasna za gredice, cveti so lila- rožnati, višina 15 cm, za okras oken. Sedum več vrst mešanih, izvrstna za pobočja in jarke. Sedum sejemo od maja do junija v lonce, skledi¬ ce ali v topio gredo v mešanico zemlje iz tople gre¬ de, komposta in peska. Ko so rastlino že precej močne, jih pikiramo. Od srede maja dalje pa lahko sejemo Sedum kar na prosto, v dobro zemljo. Scnecio elegans fl. pl. (mali kostriš), bujno cve- toči, lep za skupine in obrobke. Sejemo ga aprila v toplo gredo, maja pa presadi¬ mo ua stalno mesto. Od julija do je učni cvete obilno in bujno. 8icyoB angulata , ovijalka, ki tvori kumaram po¬ dobne sadeže . .. Sejemo jo od marca do aprila v primerno toplo gredo ali v lonce. V sredini meseca maja presadimo sadike na stalno mesto. 80 Semena za polje in vrt — Sever & Komp., L jubljana 5366t Snarmannia africana. poznana sobna rastlina, višina lm. Sejemo jo od januarja do aprila v lonce, v meša¬ nico zemlje iz tople srede, gozdne in peščene. Setev treba dobro zalivati in nalahko pokriti. Paziti mo¬ ramo na enakomerno vlago. 5374® Snerenla nilifera . blazinasta rastlina za tviorenje lepih trat, višina 5 cm. Sončnica glej Helianthus št. 3682! Spominčica glej Myosotis št. 4840! Sporiš glej Verbena št. 5600! Srčki glej Dielvtra št 3268! 5378® Stachvs lanata. okrasni grm, z belimi listi, vi¬ šina 60 cm. 5381m Statice sinnata atrococrulca (žrebica), intenziv- no izboljšanje stare sinuata, popolnoma temno¬ modra. Izvrstna za suhe zimske šopke. Višina 90 cm 5382f Statice Bonduelli, rumenkasta, višina 90 cm . . 5390m Statice Suworowii, z dolgimi klasi in svetlimi, rožnatordečimi cveti. Krasna, 80 cm visoka su¬ ha roža . . 5392m+ Statice superba, rožnato nadahnjena, 60 cm viso¬ ka, zelo lepa za široke obrobke ter za sveže šopke 5395® Statice incana nana, mešana, trajnica, nizka, vi¬ šina 35 cm. 5400® Statice tartarica, trajnica, bela, izvrstna za sušenje 5402f Statice dumosa novosti Tesno zaprti cveti so srebrnosive barve, stebla so močna in tanka. Cveti so gosto polnjeni. Ko jeseni uniči nočni mraz vse na vrtu se naha¬ jajoče poletne cvetice in se od teh le tu in tam na¬ haja poedina, tedaj pride v polnem cvetju rezano in prahu obvarovano latje žrebice do polne veljave. Vsled tega naj ne manjka na nobenem vrtu. Eno¬ letne vrste sejemo marca v toplo gredo. Sredi maja jih presadimo na stalno mesto na prosto. Trajnice pa sejemo maja v mrzlo gredo ter jih oskrbujemo tako. kot druge trajnice. O5404fm Stevia Lindlevana, bela, z živahnim, zelenim list¬ jem, ki se lepo podaja belim cvetom; zato je za vezanje posebno prikladna.. O5405m Stevia purpurca, škrlatnordeča, prijetno dišeča, 50 cm visoka in lepa za sveže šopke, kakor tudi za skupine in obrobke. Radi lepega vonja in krasnih cvetnih kobnljev je vredna vsega upoštevanja. Marca jo sejemo pod ste¬ klo, če jo pa sejemo v lonce, jih postavimo na toplo. Rastlinice pikiramo, konec maja jih pa presadimo na prosto, na solnčni prostor. 5408® Stokesia cvanea . z velikimi modrimi cveti, ki sličijo cvetom scabiose. Zelo lepa, višina 40 cm 5410t Streptocarpus hybr. grandifl., mešana, nova, krasna, velikocvettta lončnica za topel rastlinjak in za sobe. Najbolj cvete pozimi, ko ni drugih cvetic, višina 30 čm. 10 g | pore. Din 14-- 5412t Srcptocarpus liybridus Goliatli, modri, jako ve- likocvetni. 10 g | pore. Din 10 -- Sejemo jo v travniško zemljo, pomešano s pe¬ skom. Seme je drobno, zato ga ne pokrivamo, tem¬ več ga le na lahno potisnemo. Lonec pokrijemo s šipo in ga postavimo na toplo. Zalivamo previdno z razpršilnikom, da ne odplavimo semena. Rastlinice pikiramo čimpreje. 5436 Tagetes patnla nana fl. pl. 5438 Tagetes patnla nana iCastni križ« 10 -— 10 -— 18-— 10 -— 1— Tagetes. 1— 1-50 1— (Turki.) Turke sejemo aprila v mrzlo gredo. Cim pože¬ nejo rastline, jih pridno zračimo, ,da se ne preteg¬ nejo. Od srede do konca maja, ko se ni več bati slane jih presadimo na prosto: visoke vrste v raz¬ dalji 40 do 50 cm, nizke pa 20 cm. O5430fm Tagetes erecta fl. pl- (žametniea), visoka vrsta, višina 75 cm. 6 -— D— 24— 2 — 5432fm Tagetes erecta fl. pl. aurantiaca, zlatorumena . . 18-— 5433fm Tagetes erecta fl. pl. nana aurea, nizka, rume¬ na, višina 45 cm.10 - — 1-50 1— 40— 64— 24— 2— 2-50 5434+m Tagetes erecta fl. pl. nana, mešana nizka vrsta, višina 45 cm. - • #5436fm*Tagetes patula nana fl. pl., nizka vrsta, me- (5872) šana, višina 30 cm.. 5438fm*Tagetes patula nana, »Častni križ«, krasna iz¬ redne lepote. Cveti imajo oranžnordeč rob in baržunastorjavo sredino, višina 20 cm .... O 5439fm*Tagetes patula nana striata fl. pl., rjava, ru¬ meno črtana... 5440fm*Tagetes patula nana fl. pl. Aurora, nizka, ble- dorumena, rdeče nadahnjena, višina 30 cm . . O 5445+m*Tagetes signata pumila, z neštetimi oranžnimi cveti, višina 25 cm.• Teloh glej Helleborus št. 3736! 10 — 5— 4— 6— 6 — 14— 1— 1 — 1 — 1— 1— 1-50 5450® Thalietram aaualegiifolium hybridum, mešanica novih lepih barv, nad 1 m visoki, lepi, krasni grm.. • 26— 5452® Thalictrum diptcrocarpum, cveti so purpurnovijo- lični, listi pa lepo narezljani, višina 100 cm . . 44-— 2 — 2-50 5460fm Thunhergia alata . z rumenimi cveti . . . . . Ta plezalka čudovito učinkuje v obeskih na bal¬ konih, na zidovih in v vrtu, s svojimi malimi zvon¬ častimi cveti. Marca jo sejemo v lonce pod šipo pri zmerni temperaturi. ‘ Vzklile rastlinice pikiramo, kasneje jih pa posamič presadimo v male lonce, sredi maja pa na prosto, oziroma v posode kot vi¬ seče, okrasne rastline. Ljubi solnčno in zavetno lego. 14— 1-50 81 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 5488 Torenia Fournieri grandillora 5472 Tritoma IJvaria 5468m* Torenia Fournieri grandillora. Izredno bogato- cvetoča, velikocvetna, kompaktna, svetlomodra s temnovijolično liso. Višina 30 cm.. B469tt Torenia Fournieri Nvmphe, svetlomodra s tem¬ nimi lisami, velikocvetna, višina 30 cm . . . . Februarja jo sejemo v lonce s peščeno zemljo ter skrbimo za enakomerno vlago in toploto. Sadike pikiramo, končno pa presadimo po tri v 12 cm ši¬ roke lonce. Lj.ubi solnčno lego in zadostno vlago. B470tt Trachvmene coeruiea (Didiscus), sinjemodri, okrasni kobulji, višina 40 cm.. . 5471®m Tritoma hvbrida mirabilis . Nova nizka vrsta, ki cvete prvo leto po setvi zelo bogato, v barvah od svetlorumene do ornažnoškrlatne. Izvrstna za re¬ zanje, višina 75 cm. 5472® Tritoma Uvaria grandillora, krasna trajnica z 1 m visokimi cvetnimi stebli in krasnimi svetlo- rdečimi cveti, zelo učinkovita za skupine, pa tudi kot samotna rastlina. Tritoma so prave okrasne rastline elegantne rasti. Če jih gledamo iz daljave, napravijo na nas veličasten vtis . . Spomladi jo sejemo v presejano, peščeno zemljo. Ovete od septembra dalje. Pozimi jo zavarujemo pred mrazom z listno odejo. 5473f§ Trichosanthes colubrina. nad 2 m visoka ovi¬ jalka z zanimivimi, jeseni dozorelimi plodovi, ki so podobni kačam. Gojimo jo tako, kot buče in kumare. Tropaeolum. (Kapucinček.) Splošno znana lepa ovijalka sten, lop itd. Trop. Lobbianum in Trop. peregrinum plezata višje in bujnejše cvetita, kakor Trop. majus. Nasprotno je pa majus velikocveten in odpornejši. Nizke vrste majus nanum so lepe za skupine, obrobke in' lonce ter zrastejo 30 cm visoko. Kapucinčke sejemo aprila do maja kar na prosto ter cveto vse poletje nepre¬ trgoma. če hočemo imeti, da rano cveto, ^ jih pose¬ jemo že februarja ali marca v lonce in jih imamo na toplem do maja. 54— 82— 108— 72-- 14*- 5474 Tropaeolum Lobbianum 5488 Tropaeolum majus k 5474f§ Tropaeolum Lobbianum, prvovrstna mešanica (5975) plezajočih, bogatocvetočih vrst. 2 — 2 — 2 *- e— 2— 1-50 O 5483f§ Tropaeolum majus Princ Henrik, svetlorumeni, škrlatn opisani. 5484f§ Tropaeolum majus Vesuv, lososovorožnati, tem- nolistnati.. . 5485f§ Tropaeolum majus atropurpureum, temnordeči. #5515f§ Tropaeolum majus nanum, pritlikave vrste mešane ( 5950 ) O5535f* Tropaeolum majus nanum Empress of India, s temnimi listi in svetlimi škrlatnordečimi cveti, višina 30 cm.. 5536f* Tropaeolum majus nanum Zlati kralj, zlato- rumeni, temnolistnati. 5539f* Tropaeolum majus nanum Vesuv, lososovorož¬ nati, temnolisnati.. . O5540f* Tropaeolum majus nanum King of Tom Thumb, svetli, škrlatnordeči s temnimi listi, višina 30 cm 5542* Tropaeolum majus nanum purpureum, temno purpumorjavi. O5560fm§ Tropaeolum peregrinum (canariense), rumenih pramenastih cvetov, ljubka, hitro in bogatocveto- ča plezalka. 5562* Tropaeolum majus fl. pl. Zlata svetloba, zlato- rumeni s polnjenimi cveti. 5566® Trollius hvbridus , pogačica, v krasni mešanici, ljubi vlažno zemljo, višina 60 cm. 5568®t Tunica saxilraga . krasna za šopke in za skupi¬ ne, višina 25 cm. 5570t Tvdaea hvbr. grandillora . nova velikocvetna vrsta v krasni mešanici. Cveti so dolgi, bogati in lepo oblikovani. Višina 30 cm. 6575f Ursinia anethoides. tvori mali 30 do. 40 cm visoki grnjiček in ima nežno listje. Ima bleščeče oranž¬ ne cvete s temnordečo sredino. 5576f Ursinia pulehera, tvori popolnoma majhne 15 do 20 cm visoke grmičke, ki so posuti z oranžnim cvetjem .. . . Sejemo jo marca v srednjetoplo gredo ali v lonce, v mešanico zemlje iz tople grede in dobre peščene. Skrbeti moramo za obilno zračenje, da se rastlinice dobro utrdijo. Meseca maja presadimo sadike na prosto, na stalno mesto. 10 g | pore. Din 3— 3 — 3 — 2— 5— 3 — 8— 3— 3— 6 — 10 — 130-— 15— 72— 108-- 1 — 1 — 1* 1 - 1- 1 - 1— 1 - 1 - 1 — 1 - 3- 1-50 3- 82 Se v e r & Ko mp., Ljubljana 10 g | pore. Turki glej Tagetes It. 5430! Turški nagelj glej Diantlius chin. It. 31381 Scabiosa št. 5240! Heliotropium št. 3730! Večerna krasotica glej Mirabilis št. 4320! 5578f Venidium calendulacetim. zlatorumeni enojni cveti 5579f Venidium lastuosum, orjaška zlatooranžna cve¬ tica s temno sredino, zelo lepa za rezanje, ljubi sončno in suho lego. Višina 80 cm. Sejemo ga od januarja do aprila v toplo gredo ali v lonce. Skrbeti moramo za enakomerno zračenje. Aprila presadimo rastlinice na prosto. 5580® Verbascum olvmuicum (papeževa sveča, lučnik), z orjaško rozeto belosivih listov pri tleh in pri¬ bližno dva metra visokim piramidalnim steblom, ki je cele tedne posuto z zlatorumenimi cveti . ' Papeževo svečo eejernO spomladi ali junija v toplo gredo ali v lonce. Kasneje jo presadimo na solnčna. rahla in gnojna tla. Din 24-— 144-- 56-— 1-50 3-50 5645m* Verbena hybrida compacta Dčfiance, ljubka, škrlatnordeča, z ozkimi listi.. 5650m* Verbena hybrida comp., pritlikave verbene v izvrstni mešanici. 5652m* Verbena hybrida colossea, nova verbena z'orja¬ škimi cveti, mešanica. 5662k Veronica hvbrida (jetičnik), mešan, navodilo o gojenju je tako, kot je navedeno pri fuksijah, prezimimo jo v prostoru s temperaturo dva do pet stopinj.. 5664® Veronica repens, belocvetoča z modrikastim od¬ sevom, za obrobke in skalnate vrte, višina 5 cm Veternica glej Anemona št. 2113! 5670+S Vicia hvbrida (belo sneženo vejevje ali pleza- joča grašica), je plezalka, ki v resnici s cvetjem pobeli kakor sneg visoke plote in neprestano cvete do kasne jeseni. Sejemo jo marca na pro¬ sto ali v lonce. Cvete od junija dalje in zraste do dva metra visoko. / 10 g | pore. Din 68 -- 00 -- 72-- 2 -- 2 -- 4-- 2 - 5680 Viola cornuta hyhrida, 5695 Viola odorata Viola. (Vijolica, ljubica.) Vijolico sejemo jeseni ali rano spomladi. Ko so rastlinice dovolj močne, jih presadimo na prosto, v rodovitno, nekoliko vlažno zemljo in solnčno lego. Seme viola odorata kali zelo dolgo, često eno leto. 066751’®* Viola cornuta Admiration, temnomodra, veliko- cvetna...i 5680f®* Viola cornuta hybrida, nova, zelo dolgo in bo- gatocvetoča, izvrstna mešanica. 5685t®* Viola cornuta G. Wermig, nova! Cveti so divne, vijoličnomodre barve, tako, da jih prav lahko uporabljamo kot nadomestilo za vijolice . . . 6690f®* Viola cornuta Firmament, učinkovite sinjemodre barve, katere je še pri mačehah težko doseči . 05695®* Viola odorata (semperff.), prijetno dišeča . . . 5700®* Viola odorata Kraljica Charlotte, temnomodra, velikocvetna, zelo lepa za siljenje. 06702®* Viola odorata grandifl. Car, velikocvetna, temno¬ modra, dolgo pecljata vrsta za siljenje . . . . 5704®* Viola odorata, mešanica lepih, prijetno dišečih vijolic, višina 10 cm. Viola tricolor maxima. (Mačeha.) Mačehe sejemo marca meseca v toplo gredo aJi v lonce. Kasneje sadike pikiramo, v začetku maja pa presadimo na prosto. Še bolje je, 8e do seiemo od 80’—> 42-— 260’— 62-— 40-— 48-— 40— 58-— 1- 50 2- 50 4— 2 -— 2 -- 2-— 2’— 2 ’— 1 -— 1 — 2 -— 1 — 2 — 2 ’— 2 -— 1-50 12 *— 10 *— 80’— 14*— 88 *— 26*— 40— 18’— Verbena hybrida. (Sporiš, zelenjak.) Važno! O5610m* Verbena hybrida candidissima, čisto bela . . 5611m* Verbena hybrida, eoccinea, rdeča, krasna . . . 05625m* Verbena hybrida Deliance, temno Škrlatnordeča, krasna, drobnih listov. 5628m* Verbena hybrida Mammut Modri kralj, čisto- modre barve. O5630m* Verbena hybrida striata, italijanska, mešana . . 5635m* Verbena hybrida Mammut, mešanica orjaško- cvetnih vrst v krasnih barvah. Ako hočemo s setvijo verben doseči siguren uspeh, jih sejemo februarja ali marca v zabojčke z rahlo, presejano, peščeno zemljo iz gnojne grede. Setev do¬ bro zalijemo, pokrijemo s šipo in postavimo zaboj¬ ček v mrzel rastlinjak (temperatura 4 do 6° K) ali v sobo v temen prostor. Tu jih imamo 14 dni. Šele po preteku te dobe pokrijemo seme z nekoliko peščene zemlje. Potem postavimo zabojček na svetlo, v pro¬ stor s temperaturo 12 do 18‘ K. Po takem ravnanju seme vzkali. Mlade rastlinice se hitro razvijajo, če jih pikiramo v toplo gredo. Tako vzgojene verbene cveto na stalnem mestu rano in bujno. Višina 45 cm, višina vrste'compacta 25 em. ®5600m* Verbena hybrida, zelo lepa mešanica . . . . (6000) 5605m* Verbena hybrida, prvovrstna mešanica . . . . 5770b* Viola trie. maxima Psyche. .Posamezni cveti so lepo valoviti, nakodrani in peterolisasti. Venčni listi imajo baržunaste, vijoličastoinodre lise in so obrobljeni s širokim, belim robom .... Vrste: Podčrtane vrste so čistobarvne m zato posebno primerno za posaditev preprog (blazin) in za vezanje. 5773b* Viola trio. maxima, Alba pura, snežno atlasovo- bela. 82— 34- 2-50 1-60 jnnija do srede jnlija v mrzlo gredo ali pa v dobro pripravljeno vrtno gredo, od koder sadike po piki- ranju presadimo na stalno mesto. Ce sejemo mačehe maja, cveto od junija do jeseni, če jih pa sejemo od junija do srede julija, cveto pa od pomladi dalje. Semena ne smemo sejati pregosto, pač pa potlačiti in na tanko pokriti z dobro presejano peščeno zem¬ ljo. Setev imamo približno 14 dni v temi ter jo mo¬ ramo enakomerno zalivati. Ko rastlinice vzkalijo, jih polagoma privajamo na solnce, jih zračimo in pazimo, da imajo dovolj vlage. Junija in julija po¬ sejane mačehe so lepše rasti in imajo lepše in večje cvete. Da se dobro razvijajo, jih presadimo v dobro pognojeno zemljo in solnčno lego. Din Mešanice: #5720b* Viola trie. maxima, mešanica vseh vrst, zelo ( 6060 ) lepa in vzdržna. O 5722b* Viola trie. maxima, krasna, prvovrstno cvetje v mešanici. 05723b* Viola trie. maxima, Irancoske vrste, mešane . . 5725b* Viola trie. maiima Trimardeau, orjaška, veči¬ noma trobarvna, cveti so nenavadno veliki in lepo oblikovani. 10 g | pore. Din 14— 28— 20 — 24— 1-50 1-60 1-50 6729b* Viola trie. maxima, Mojstrska mešanica. Ta mešanica v resnici prekaša vse vrste mačeh, ki so kdaj prišle na trg. Zanimive so ne samo radi nenavadne velikosti cvetov, temveč tudi radi njihove rdeče podlage, ki daje tem mače¬ ham čudovit žig. Po pestrosti barv, novosti in svojevrstni lepoti, nadkriljuje ta mešanica vse dosedanje. Cveti s premerom 12 cm niso nikaka redkost. Odlikuje se pa tudi po trpežnosti. Ko že vse druge mačehe jeseni odcveto, je mojstr¬ ska mešanica še v najlepšem cvetju. 60— 2 — Pozimi cvetoče orjaške mačehe. 5708b* Viola trie. max. hiemalis Roggli, Alpsko sonce, temnoškrlatna, krasna novost!. 240- 5709 Viola tricolor maxima Roggli, nova orjaško- cvetna vrsta, mešanica. 160— 2-50 Mešanica 2-50 Novost! O5740b* Viola trie. maxima Bugnots, orjaška z velikimi lisami. Zgornji cvetni listi so večinoma fino črta¬ ni. Krasna velikocvetna vrsta, bogata mešanica temnih, redkih barv. 124— 2-50 (Viola tricol. max. hiemalis.) Velika prednost te novosti je v tem, da so to¬ vrstne mačehe silno odporne proti mrazu ter da začno cveteti že pozimi in cveto daljo do poznega po¬ letja. Mačehe to vrste imajo prijeten duh, so zelo velike tor se pojavijo že februarja ali v začetku marca, torej znatno prej, kakor ostale mačehe. 5710 5711 5712 05713 5714 05715 5716 5717 40— 57285* Viola trie. maxima, Orjaška elitna mešanica, orjaškocvetne, krasne vrste. Zelo veliki cveti, ki so večinoma peterobarvni, stoje pokonci nad listjem in so krasnih barv. 26— 26— 26— 28— 26— 28— 28— 26— Viola trie. max. hiemalis, Zimsko solnce, svetlo- rumena z lepim, temnim očesom. Viola trie. max. hiemalis. Ledeni kralj, svetle, srebrnobele barve, s temnomodrim očesom . . Viola trie. max. hiemalis, Nebeška kraljica, svo¬ jevrstna, krasna. Svetla ali sinjemodra z ma¬ lim očesom.. Viola trie. max. hiemalis, Marčni čar, temne baržunastomodre barve, orjaškocvetna . . . . Viola trie. max. hiemalis, izvrstna mešanica vseh vrst . Viola trie. mas. hiemalis, Snežni vihar, nova, snežnobela, odlična . .. Viola trie. max. hiemalis, Mars, ultramarinmodra * Viola trie. mas, hiemalis, Helios, čista, zlato- rumena, izvrstna 1-50 1-50 1-50 1-50 1-50 5748b* Viola trie. maxima Modne barve. Krasne nove barve, rdeče, lososove in opekastordeče, tako, da je ta mešanica radi svojih barv najbolj priljubljena 5760b* Viola trie. maxima Germania, nova valovita, peterolisasta, orjaška mešanica. Cveti so orjaške velikosti in krasne, valovite oblike. 90— 1-50 2-50 5765b* Viola trie. maxima Orchidaeflora, krasna vrsta z izredno nežnimi, redkimi barvami in veliki¬ mi, valovitimi cveti. Krasna mešanica .... 54-- 1-50 1-50 05745b* Viola trie. maxima Cassier, tri in petero lisasta, orjaška, ogromnih cvetov, s presenetljivo lepim očesom in raznovrstnih, večkrat popolnoma no¬ vih barv. 84 05774b* 0'5775b* #5777b* ( 6080 ) O 5780b* 5782b* 05784b* O 5795b* 5797b* 5810b* 5812b* Semena za polje in vrt — Sever & Komp., Ljubljana 5850b* Viola trie. inaxima Trimardeau, Zamorski kralj, črna, posebna kakovost. 5851b* Viola trie. maxima Trimardoau, Princ Henrik, cveti so deloma lahko valoviti. Barve so temno indigomodre in se čudovito leskečejo. Vsak cvetni list ima veliko, črnorjavo, žilasto liso s svetlikajočo se zlatorumeno sredino. Divno lepa 5852b* Viola trie. maxima Trimordeau, črnomodra . . 5855b* Viola trie. masima Trimardeau, vijoličnomodra 5857b* Viola trie. mavima Trimardeau, Vulkan, temno rjavkastordeča s petimi velikimi črnimi lisami, krasna . 5860b* Viola trie. maxima Trimardeau, bela s temnim očesom. Viola« trie. maxima, Trimardeau, Nevestina dru¬ žica, bela in rožnata, s temnomodrimi lisami, krasna.. 70— Viola trie. maxima Trimardeau candidissima, čistobela. 48— Ob875f 2 — 06876+ Viscaria elegans ničta (smolnati nagelj, smol- nica), nežnorožnata s skrlatnordečim očesom Viscaria cardinalis, lesketajoča se karmezin . . 2— O 5877f Viscaria oculata, rožnata s temnim očesom . . Viola trie. mavima Trimardeau, Kraljica vil, krasna velikocvetna, svetlomodra z belim robom 36— 2 -- 05878t Viscaria vse vrste mešane Viola trie. maxima 5815b* Viola trie. maxima Trimardeau Ognjeni kralj, lesketajoča, škrlatna, velikocvetna, spodnji cvet¬ ni listi so ognjeno zlatorumeni s temnorjavim očesom, krasna. 34— 5818b* Viola trie. mavitna Trimardeau, Gospa Perret, lepa, vinskordeče barve na beli podlagi . . . 42-— 5820b* Viola trie. maxima Trimardeau, Knez Bismarck, svetlorjava marmorirana.52-— 5825b* Viola trie. maxima Trimardeau, zlatorumena s črnim očesom... 60— 5830b* Viola trie. maxima Trimardeau, Goldelse, čista zlatorumena.30 - — 5835b* Viola trie. maxima Trimardeau, indigomodra, nova, krasna.34-— 5837b* Viola trie. maxima Trimardeau, Preciosa, pur- purnovijolična, na osnovi bela, s temnovijolič- nimi lisami, jako velikocvetna. 52— 5840b* Viola trie maxima Trimardeau, Cesar Viljem, ultramarinmodra s škrlatno vijoličnim očesom, krasna .42‘— 5842b* Viola trie. maxima Trimardeau, Kardinal, le¬ sketajoča se temnordeča, spodnji cvetni listi so temnolisasti, najlepša izmed rdečih mačeh . . 34 - — 5845b* Viola trie. maxima Trimardeau, Lord Beacons- field (polžalovalka), baržunasto, purpurnovijo- lična z belim robom, prištevajo jo med najlepše 36— 5880 Viscaria oculata nana, 2— 2— 2— 2 — 1-50 1- 50 2— 2— 1-50 1-50 5880f Viscaria oculata nana, nova, nizka v krasni me¬ šanici. Tvori 15 do 20 cm visoke, goste, cvetne blazine v živih barvah. Krasna cvetica za sku¬ pine, lepa tudi za lonce. Vodenica glej Impatiens št. 3800! Volčji bob glej Lupinus št. 4175! 59000 Wahlenbergia grandiflora (orjasica zvončnica), trajnica, okoli 50 cm visoka, z velikimi modrimi cveti zvončaste oblike. Tudi je zelo lepa za ob¬ robke. Sejemo in gojimo jo tako, kakor zvonč¬ nico . 05910‘f Whitlavia. mešana, približno 30 cm visoka, lepa za obrobke . 5920t Wigandia caracasana, krasna listnata rastlina, ki mora prezimiti v toplem rastlinjaku. Višina 150 cm.. Sejemo jo od januarja do aprila v l° n ®®’ v Sanico zemlje iz tople Krede, gozdne in peščene, oe- tev moramo dobro zalivati, nalahko pokriti m pa¬ ziti na enakomerno vlago. 5940f Xeranthemum annuum tl. ni. polnjene, suhe rože (slamnjače), mešane, če te cvetice porežemo, ko so v polnem cvetju in jih posušimo, so izvrstna tvarina za suhe vence in šopke. Višina 60 cm. Suhe rože sejemo rano spomladi na prosto ali v mrzlo gredo zelo na redko. Rastlinice presa¬ dimo. Cvete od junija do septembra . • • . . Zajčki glej Antirrhinum št. 21171 Zlati seboj glej Cheiranthus št. 2798! Zvončnica glej Campanula št. 26501 24— 26— 10 — 24— 10— 1-50 1-50 1— 1-50 85 Din Zinnia elegans fl. pl. (Cini ja.) Cinije ne smejo manjkati na nobenem vrtu, ker so vsled dolgotrajne cvetne dobe in velike pestrosti barv zelo potrebne za skupine, gredice in obrobke. Sejemo jih aprila v toplo gredo ali v lonce. Konec maja, ko se ni več bati slane, jih presadimo v rahlo, rodovitno zemljo na solnSni legi. Visoke vrste sadimo v razdalji 40 cm, nizke pa 30 cm. Oveto julija do jeseni. 5978f Dalijska orjaškocvetna cinija, Sistobela . . . 5979f Dalijska orjaškocvetna einija Traum, apartne vijolične barve, ki prehaja v purp urno vijolično 5980m Dalijska orjaškocvetna cinija, fl. pl. atropurpu- rea, temnoškrlatna. 6000m Dalijska orjaškocvetna cinija fl. pl. nana, nizka, krasna mešanica, višina 40 cm. 6001m Dalijska orjaškocvetna cinija Liliput, Rdeča ka¬ pica, škrlatnordeča Ta nov razred se odlikuje po izredno velikih polnjenih cvetih, ki so podobni novim hibridinim orjaškim dalijam. Posamezni cveti so 12 do 14 cm v premeru, visoko obokani, ki daleč prekašajo do sedaj znane orjaške _ ci¬ nije. Množina barv v krasni mešanici je čudovita. Na dolgih pecljih stoječi oveti so trajni in za rezanje izvrstni. Višina 90 cm. 5971f Dalijska orjaškocvetna cinija, krasna mešanica 6973f Dalijska orjaškocvetna cinija, ziatommena . . 5974f Dalijska orjaškocvetna cinija, karmezin . . . 5975f Dalijska orjaškocvetna cinija, bakrenoškrlatna . 5976f Dalijska orjaškocvetna cinija Exquisit, svetlorož- nata s temno sredino.„ 5977f Dalijska orjaškocvetna cinija, rožnata . . . . 6075 Bromns hrizaelormis 6100 Gymnotrix latifolia 5960 Zinnia elegans fl. pl. 0965 Zinnia elegans fl. 06958m Zinnia elegans enojne vrste, najlepša mešanica, višina 70 cm.. #5960m Zinnia elegans fl. pl. polnjene vrste, v najlepši (6226) mešanici, višina 70 cm. 05965m Zinnia elegans fl. pl. grandifl. plenissima, gosto polnjena, orjaška cinija v krasni mešanici, ne- nadkriljivo bogata pestrost barv ...... 5970m Zinnia elegans fl. pl. alba, bela. pl. grandifl. 8 '— 3-50 10 -— 7*— 1 — 1 *— 1 — 1 -— Dalijske orjaškocvetne cinije. 6002m O6005m #6020 ( 6270 ) #6021 ( 6271 ) 6023 • 6024 ( 6277 ) 6030 Okrasne trave, trstike. Enoletne vrste sejemo konec marca v toplo gredo ali v lonce, sadike kasneje presadimo na prosto. Sejemo jih pa lahko tudi aprila neposredno na prosto na stalno mesto. Večletne cvetice in cvetice trajnice sejemo maja, sadiko pikiramo, septembra jih pa presadimo na stalno mesto. Trstiko Arundo in Pampaško travo (Gynerium) moramo pozimi nekoliko pokriti, da ne pozebejo. 10 — 7— 2— 2 — 8 — 8 — Dalijska orjaškocvetna cinija Liliput, krasna me¬ šanica pritlikavih cinij, približno 35 cm visokih. Cveti so ljubki, mali, zato je ta cinija zelo pri¬ kladna za rezanje in. vezanje. Zinnia Haageana fl. pl., polnjena, lesketajoča oranžna, višina 40 cm. Poletne cvetice za setev na prosto, visoke vrste, mešane.. . Poletne cvetice, za setev na prosto, nizke vrste, mešane. Poletne cvetice, mešane za čebelno pašo . . . Ovijalke in plezalk e, mešane. Japonske cvctične vrste, najlepše nizke poletne cvetice, pomešane z najboljšimi okrasnimi tra¬ vami, ki nudijo dolgo trajajoče cvetje ter naj¬ lepše gradivo za šopke itd. Sejemo jih v braz- dice v razdalji 12 do 15 cm od konca marca do maja in jih pokrijemo s tenko plastjo zemlje. Najboljše uspevajo na prostem, solnčnem kraju. Za kvadratni meter je treba tri do štiri grame semena. 86 Semena za polje in vrt — Sever & Komp., Ljubljana 6065®m Arundo Donax lol. varieg. (španski ali italijan- trst) z zeleno in belo pisanimi, širokimi listi, približno 1 in pol metra visoki. 6070f Briza maxima (migalica, tresulja), okoli 40 cm visoka, lepa za travnate šopke. 6075f Bromus brizaeformis (stoklasna repeča, repu- lja), lepa okrasna trava za suhe šopke .... 10 g | pore. Din 6110 Gynerium argenteum 6112 Hordenm jubatum 6082® Eulalia japonica, krasna, trajna japon. okrasna trava. 6‘lOOk Gymnotrix latifolia, zelo dekorativna .... 6110®m Gynerium argenteum, srebrnolistnata, pampa- sova trava, krasna. 6112f Hordeum jubatum (ječmenova . griva), s kras¬ nimi, vejnatimi cvetnimi klasi. Najljubkejša okrasna trava. Aprila jo sejemo na stalno mesto, višina 50 do 60 cm 12 -- 8 -- 10 - 6115 Lagurns ovatns 6130 Pennlsetum long-istylum 6115f Lagurns ovatns, z baržunastimi, jajčastimi cvet¬ nimi klasi . 6130f Pennisetum longistjdum, krasna za obrobke in šopke . . .. 6132t Rueppelianum. Sveži, kakor tudi suhi cvetni klasi so lepi za šopke 6 -- 10 -- 20 -- 6140 gtlpa pennata 6150 Zea japonica fol. varieg. 1-— 1 '— 1 -— 1— 1-— 1 -— 1-50 6140f Stipa pennata, belkasta, okrasna trava . . . . 6150f Zea japonica fol. varieg. (pisana japonska ko¬ ruza), belopisana.. 6160 Okrasne trave v mešanici, za šopke Palme. 10 g | pore. Din 50-- 2 -- 5-- 1 — 1 * V sobah, na balkonih in na vrtu so palme najlepše dekorativne rastline. Seme posejemo v posode s peščeno zemljo ali v jelovo žagovino. Postavimo jih na toplo in skrbimo za primerno in stalno vlago. Ker je seme v trdi lupini, kali zelo počasi od štirih tednov do enega leta. Da kaljenje pospe¬ šimo, napilimo ali narežemo pred setvijo lupino na šiljastem koncu, pri zelo trdem semenu pa stolčemo lupino. Vzgoja palm je preprosta. Cim od¬ raste prvi list 10 cm visoko, presadimo mlade palme posamič v cvetlične lončke, pri tem pa pazimo, da se precej dolga korenina ne poškoduje in da ob steblu le viseče seme ne odpade. Zemlja naj bo lahka, palma ljubi polsenco, zato postavimo mladi nasad na jutranjo lego. Od tretjega leta dalje pa presajamo palme v težko zemljo, kateri primešamo nekoliko reč¬ nega peska. Z rastjo potrebujejo palme čedalje večje posode, kar moramo pri presajanju uvažovati. Nikdar pa ne smemo ob presajanju rezati ali krajšati korenin, ker bi usahnile. 6296 6297 6302 6305 6308 6345 6348 6296 Palma Chamerops excelsia Chamerops excelsia, najodpomejša sobna palma Chamerops humilis, pritlikava, pahljačasta pal¬ ma, najboljša vrsta za gojenje v sobi .... Cocos anstralis, pritlikave rasti, lepa za mrzle rastlinjake in sobe.. Oorypha australis (Livistona), krasna, pahlja¬ časta palma, zelo hvaležna za sobe, ker je ne¬ občutljiva proti suhemu zraku in vremenskim spremembam.. Phoenix canariensis, zelo lepa dolgolistna sobna palma, kali hitro.. 6345 Palma Latanla borbonioa Latama borbonica, pahljača, zelo lepa .... Washingtonia robusta, lepa, trdna, dekoracijska palma za mrzle rastlinjake in sobe, poleti pa kot samska rastlina na prostem .. 1-50 1— Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-18 87 Čebulice In gomolje razpošiljamo »amo ob zadosti toplem vre¬ menu. Če Je zima preostro, Je nevarnost, da Iste med potjo zmrznejo ali pozebejo. V tem slučaju, sl naročila na čebulice in gomolje samo pred- beležimo za poznejši čas, ko bo vreme ugodneje. Begonije. Dobava decembra do aprila. Nobene cvetice ni lažje (rojiti kakor gomolj as to begonije. Njihova upo¬ raba je vsestranska. Z begonijami zaljšamo okna, balkone, grobove in oltarje. Čudovito učinkujejo na vrtu, na gredicah, zlasti pa na obrobkih in v skupinah. Gomoljaste begonije ljubijo lahko, pa rodovitno zemljo. Se lepše uspe¬ vajo. če zemljo pognojimo z umetnim gnojem. Uspevajo v vsaki legi, samo tam ne. kjer žgo vroči popoldanski žarki. Konec poletja so na viSkn svoje lepote. Ko nastopijo hladnejši dnevi, zaostane rast in listi odpadejo. Odslej jih čedalje redkeje in manj zalivamo, končno pa pustimo, da se zemlja popolnoma posuši. Tedaj poberemo gomolje iz loncev ter jih brez zemlje položimo v zabojček, ki ga postavimo v suh. pred mrazom varen prostor. Spomladi posadimo posamezne gomolje v male lonce s peščeno zemljo, pa le tako globoko, da gledajo gornji deli gomoljev iz zemlje. Ko nekoliko odženejo, jih presadimo nekoliko globokeje v večje lonce. Gomoljaste be¬ gonije potrebujejo precej časa. da odženejo, zato pa kasneje hitreje rastejo in oveto. Gostopolnjone, velikocvetno divne begonije I. velikosti: 8042 bela. 8044 rumena., . . 8047 rožnata . 8051 Škrlatna. 8056 bakrena . 8058 temnordeča. 8063 oranžnoškrlatna. 8069 krasna meSanica zgornjih barv 2-25 2-25 2-25 2-25 2-25 2-25 2-25 2 -— 2-50 2-50 2-50 2-50 2-50 2-50 2-50 2-25 2-75 2-75 2-75 2-75 2-75 2-75 2-75 2-50 8130 8138 8139 8140 8142 8143 8149 8157 8160 8161 8167 8197 8199 8205 8211 8214 8219 8233 8238 Fimbriata s polnjenim, valovitim in nako¬ dranim cvetjem; bela. rumena.. rožnata. oranžna . Škrlatna. temnordeča. krasna mešanica zgornjih barv . . . . Marmorata, z gostopolnimi lepo pisanimi cveti, mešanica . . . .. Camelia, gostopolnjena, čudovito lepa, krasna mešanica . . . ‘. Papillon, gostopolnjena, dražestna, nova vrsta, krasna mešanica ....... Rosenknospe, nova, krasnih cvetnih oblik polnocvetna, krasna mešanica. Enojne vrste. Enojne, orjaškocvetne, krasne begonije. izbrane. I. velikosti. bela. rumena. rožnata... temnordeča . . .. škrlatna. oranžna . bakrena .. krasna mešanica zgornjih barv . . . . Pri naročilu čebulic iznad 2j komadov od posamezne vrste računamo po ceni za ioo komadov, nad j komadov po ceni za xo komadov in izpod 5 komadov po ceni za 1 komad. 88 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., L jubljana 8496 8498 Sortiment 10 najlepSih enojnih orjaško- cvetnih krasnih begonij. Sortiment 10 najlepSih polnocvetnih, or¬ jaških, krasnih begonij. Dobava decembra do aprila. 2-25 2-25 2-60 2-50 2-75 2-75 Gloksinije. Gloksinije so krasne cvetice za lonce z lepimi, zvončastimi cveti razno¬ barvnih tonov, čudovite lepote. V marcu, Se želimo kasnejšega cvetenja, tudi kasneje, posadimo gomolje gloksinij v plitve zabojčke, v šoten zdrob, pomešan s peskom in jih postavimo na toplo in svetlo. Ko se gomolji uko¬ reninijo, jih presadimo z zemeljsko kepo v lonSke od 8 cm, v mešanico lahko zemlje, ki sestoji iz dveh delov travniške, enega dela listnate, pol dela iz toplo grede in pol dela mivke. Posadimo jih ramo tako globoko, da je gomolj tik pod površjem zemlje. Ako ima gomolj več odganjkov, odlo¬ mimo šibkejše in pustimo le dva do tri mošnejše. Se preden prerastejo ko¬ renine lonec, jih presadimo v lonSke od 12 cm ter primešamo zemlji neko¬ liko rožene moke. V jeseni vzamemo gomol-je iz zemlje ter jih prezimimo v zmerno toplem prostoru na suhem v šoti. Sončne lege ne prenašajo. Naj¬ boljše uspevajo v polsenčni jutranji legi. Sprememba prostora in obračanje (Begonia semperflorens.) Krasne nove vrste z majhnimi številnimi cveti. Čudovito učinkujejo v skupinah, obrokih in lonoih. PolnocTetne vrste: 8428 Gospa Helena Harms, krasna, temnorume- na, izredno bogatocvetoča, zelo odporna, priporočamo jo za gojenje v loncih . . . 8431 Grof Zeppelin, oranžnoškrlatna, polnocvet¬ na, 15 do 20 cm visoka, izvrstna za skupine 8464 Lafajctte, krasne, bleščeče, škrlatnordeče barve, polnocvetna in zelo cvetoča . . . 8468 Svetli ogenj, lepa, rdeča, polnocvetna, buj- noevetoča, spada med najlepše pritlikave vrste... Enojne vrste: 8488 Bertini, silno .bogatocvetoča, svetla, škr- latnordeča. Cveti te vrste so nekoliko po¬ dolgovati in podobni cvetom Marijine zvončnice ter se dvigajo nad sočnatim, zelenim listjem. Je okoli 30 cm visoka, bujne rasti, cvete celo poletje in tudi v najhujši vročini. Zato je tudi zelo pripo¬ ročljiva za vrte, skupine in lonce . . . 8490 Boliviensis superba, opekastordeča . . . 6-50 5 - — 9— 6- 50 2-75 6-75 5-25 0-50 6-25 8 — 7-— 5-50 10 -— 7-50 6-50 B-25 Uporabne za okras oken in balkonov ali gosto nasajene za skupine. Vzgoja in oskrbovanje, kakor pri drugih gomoljastih begonijah. 100 kom. 10 kom. 1 kom. Din Bogatocvetoče pritlikave begonije. 3-50 8-50 8-50 3-50 3-25 3-75 3-75 3-75 3-75 3-50 4— 4— 4— 4-— 3-75 Qristata z enojnimi, bradatimi, zelo lepimi cveti: bela.. rumena. lososova.. . . temnordeča. oranžna . bakrenordeča . krasna mešanica zgornjih barv . . . . Crispa s čndovitiml, valovitimi, nakodra¬ nimi, enojnimi, okroglimi cveti: 8319 bela. 8323 ramena. 8330 rožnata. 8335 rdeča . 8340 lososova. 8343 škrlatna. 8351 temnordeča. 8357 krasna mešanica zgornjih barv . . . . Viseše begonije polnjene. (Begonia pendula fl. pl.) 8365 8367 8369 8371 8375 bela.. rumena. škrlatna.... . rožnata. krasna mešanica zgornjih barv . . . . 8279 8285 8298 8299 8301 8308 8310 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 89 8549 Škrlatni kralj, krasne, temnoškrlatne, než¬ ne barve.. 8555 Vielacea, vijolična, zelo hvaležno cvetoča 8561 Kraljica Viljemina, bela, rožnato obrob¬ ljena, zelo ljubka. 8573 Tigraste in pisane vrste, lepe, mešane . . 8581 Mešanica najlepših' velikocvetnih gloksinij 2-50 2-50 2-75 3— 2-75 3-— 2-50 2-50 2-25 2-75 2-75 2-50 3— 3— 2-75 Gladijole. Dobava decembra do aprila. Gladijole spadajo med najlepše in najlivaležnejše cvetice na vrtn. Za posaditov skupin, pa tudi na sončnih mestih pred grmovjem so gladijole vsled barvne pestrosti in cvetnih lat na dolgih steblih izrednega učinka. Za rano cvetenje posadimo gladijole že v marcu v lonce, za kasneje pa na prosto v aprilu do konca maja. Na prostem, na stalnem mestu prezimijo prav dobro in tudi tiste, ki jili v jeseni posadimo, ako jih odenemo. Vendar je boljše iz previdnosti, da jih, kadar se listje posuši, vzamemo iz zemlje in čebulice shranimo na varnem, suhem prostoru. Za rezanje so posebno- pripravne. Drže se dolgo v vodi, zato jih priporočamo za šopke in v okras¬ ne namene. Ker so naj lepši okras vrta in sobe, so neizogibno potrebne za vsakega vrtnarja in ljubitelja cvetic. Orjaškocvetne vrste. Čebule izredne velikosti. 90 Semena za polje in vrt - Malocvetne primuiinus vrste. Te cveto približno 14 dni prej kakor orjaškoovetne gladijole. Zaradi le¬ pih barv so za šopke in vaze nenadomestljive. 8749 Hermione, oranžna, svetlo senčena, zelo lepa .. 8750 Innocence, krembela z belimi prašniki, ljubi senčnato lego. 8751 Maidens Blush, krasna, zelo učinkujoča, mesenordeča, odlična za rezanje . . . . 8753 Oranžna kraljica, krasna, oranžna prište¬ vajo jo k največjim Primuiinus zelo rana 8755 Salmonea, lososovooranzne barve, mikav¬ na, odlikovana vrsta. 8750 Scarletta, lepi škrlatni cveti so na dolgih, močnih steblih, najboljša izmed škrlatno- rdečib Primuiinus vrst. 8758 Souvenir, kanarčnorumena, najlepša, čisto- rumena, zelo priporočljiva. 8760 Krasna mešanica najlepših. Primuiinus vrst, krasnih barv. 1-10 1-10 1-10 1-10 1-10 1-10 1-10 1-10 1-30 1-30 1-30 1-30 1-30 1-50 1-50 1-50 1-50 1-50 1-30 1-30 1-30 1-50 1-50 1-50 Sever & Komp., Ljubljana kom. 10 kom. 1 kom Din Montbrecije. Dobava decembra do aprila. Montbrecije so čebulice, ki po lepoti v živih barvah stoječega cvetja v latah narejajo najlepšo skupino. Porabne so tudi za obrobljenje gredic z gladijolami in za šopke. Ker niso popolnoma odporne proti zimi. jih ode¬ nemo ali pa v jeseni izkopljemo in čebulice shranimo v suhi kleti. Pomno- žujemo jih s semenom ali pa z mladim čebulnim zarodom. Seme sejemo na toplem v posodice ter presadimo rastline v maju na prosto. Stare in mlade zarodne čebulice posadimo v 5 cm globoko, v dobro in gnojno zemljo v marcu. Ako rasto nad tri leta na enem mestu, jib moramo presaditi. 8762 8763 Montbrctia crocosmiaeflora, krasna, orani- nordeča, naglo in bujno cvetoča .... Imenitna mešanica, sestavljena iz krasnih vrst in barv. Tuberoze. Dobava februarja do aprila. 070 —•25 0-85 —•35 •50 Čebule posadimo v času od marca do maja v 12 cm široke lonce samo tako globoko, da gleda eebulin vrat iz zemlje. Zemlja naj bo srednjetežka, zmes listne in ilovnate, kateri pridenemo nekoliko peska. Dokler čebule ne odženejo, kar traja nekoliko tednov, zalivamo poredko in samo toliko, da je zemlja vlažna ter jih postavimo na toplo. Ko pa odženejo, jih dobro zalivamo in večkrat tudi z gnojnico. V juniju, ko je topleje, jih prenesemo na prosto. Cveteti začno v juliju ali kasneje, kar odvisi od rane in kasne saditve. Okoli 50 cm dolga cvetna stebla privežemo k palčicam. Deževno vreme povzroči gnilobo cvetja, zato jih ob takem vremenu prenesemo pod streho. Tuboroza zasluži po lepoti belega cvetja in čudovitem vonju prednost pred drugimi čebulnicami. , 6-50 8764 Biser, Canna indica Dobava februarja do aprila. Kane spadajo med najbolj učinkovite cvetice v skupinah, gojimo jih pa tudi posamezno v loncih. Kakor že hočemo imeti preje ali kasneje cvetoče kane, posadimo gomolje, ki so podobni korenom, od februarja do aprila v lonce in jih postavimo na toplo. Ko odženejo, ali lahko že prej, razrežemo gomolje, vendar tako, da ima vsak del na.iman;] en odganjek. Kane potro¬ simo z ogljenim prahom, da ne gnijejo. Lonci morajo biti tako veliki da je okrog gomolja še nekoliko prostora. Zemljo pripravimo težko, to je*dve tretjini iz tople grede in eno tretjino ilovnate s primesjo nekoliko "peska Z naraščajočo toploto v pomladi jib utrjujemo z zračenjem in konec maja ali v juniju jih posadimo na prosto v dobro in pognojeno zemljo. Ako jih gojimo v loncih, jih moramo med letom gnojiti. V jeseni, pred slano iih prenesemo v sobo, kjer cveto še dalje. Ko odcveto, jih čedalje mani zali¬ vamo in ko listje usahne, odrežemo stebla nekaj centimetrov nad gomoljem očistimo korenine zemlje in jih prezimimo na zmerno vlažnem pesku v kleti. Ravno tako prezimimo tiste, ki so posajene na prostem. Cim prei gomolji zaspe, tem ranije jih lahko posadimo spomladi. 91 100 kom. [10 kom.j 1 kom. 8765 8760 8767 8768 8769 8770 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 Kraljica Charlotte. Listje je zeleno, cveti so cinobrovordeči ter široko obrobljeni z citronastorumeno barvo. Višina 70 do 90 cm Ognjeni ptič. Najlepša znana vrsta, listje je zeleno, cveti so zelo veliki, briljantno- rdeče barve. Višina 1 do 1.25 m . . . . Abel Chatenay. Listje je purpurnordeče, cveti so veliki, okrogli, oranžnordeči, bolj živo nadahnjeni. Višina 70 do 90 cm . . Marelična. Cveti so mareličnorumeui, eno¬ barvni, listje je purpurnordeče, višina 1 do 1.25 m. Burbank. Listje je zeleno, cveti so veliki, ki sličijo cvetom orhideje, so zlatorumeni in škrlatno oškropljeni. Višina 1 do 1.25 m Francija. Listje je purpurno progasto. Ve¬ liki cveti, ki so podobni orhidejam, so oranžnorumeni s škrlatnim refleksom. Vi¬ šina 1 do 1.25 m. 8771 8772 8773 8774 I. Plemenite aii kaktnsove dalije. Andreas Hofer. Cveti so orjaške velikosti, oblika cvetnih listov je neprekosljivo lepa, barve je živahno rožnate z lesketajočo sre¬ dino. Vrsta za rezanje v velikih množinah. Višina 110 cm ... .. Din 14— 15-50 17— Andenken an Otto Mann, oranžnoopekaste rdeče modne barve z zelo širokimi cvetni¬ mi 'listi. Radi lepih cvetov zelo pripravna za skupine. Višina 130 cm. Schwarzwaldmadel z rumenim, rožnato obkroženim velikim cvetom. Cveti so na dolgih pecljih. Višina 100 cm. 11 — 12 — 13— Lord Lambourne, presenetljivo veliki cve¬ ti, ki so lepe zlate barve z opekastorde- čim odsevom. Cveti so brezhibno obliko¬ vani, višina 120 cm. 84-- 36-50 8-50 8-50 8-50 8-50 9-— 0-50 9-— 9-50 9— 0-50 9-50 8775 17-50 Alt Wien, čistobela, cveti so zelo veliki, krasne oblike, na močnih steblih. Izred¬ no lepa, višina 120 cm. 16— 8776 Capri 8881 Jugendpraeht Dalije ali georgine. Dobava decembra do aprila. Dalije prištevamo radi krasnih barv in raznovrstnih oblik cvetov, od malih okroglih pomponk do orjaških, kaktusovih in hibridnih vrst pač med najlepše, najplemenitejše in najhvaležnejše cvetice. Uporabne so za sku : pine in posamezno, cvetje pa za šopke In dekoracijske svrhe. Te cvetice naj krasijo vrtove vsem revnim in bogatim. Vsied raznovrstnosti cvetov delimo dalije v več razredov. Konec aprila ali v začetku maja posadimo gomolje kakih 10 cm pod površjem zemlje. Močnejše in številnejše korenišče gomoljev razdelimo na več delov, vendar tako, da ima vsak del na steblu vsaj en popek. Sami gomolji namreč ni¬ majo popkov, zato ne odženejo. Ako pa v iparcu predkalimo gomolje, je delitev lažja, ker so odganjki vidni. Jako uspešno pridelamo dalijeve sa¬ dike tudi, ako odrežemo na predkaljenih gomoljih mlade odganjke, ki jih kot podtaknjenco posadimo v male lončke s težko zemljo ter postavimo v toplo gredo. Ko se ukoreničijo in utrdijo, jih v maju posadimo v ze¬ meljskih kepah na prosto. Ob sajenju postavimo vsaki daliji potrebni kol za kasneje privezovanje stebel, da jih teža cvetja in veter ne polomita. Vsaki rastlini pustimo največ štiri odganjke, ki jih rahlo privežemo h kolu. Dalijam no smemo gnojiti, ker bujnejše cvetejo v nekoliko revni zemlji. V jeseni, ko slana popali stebla, jih izkopljemo, odrežemo stebla 15 cm nad gomolji ter spravimo za prezimljenje v neprevlažno klet. Tu jih polo¬ žimo na police, na zemljo ali pa jih vložimo v jelovo žaganje ali v pesek. 8771 Andreas Hofer 8775 Alt Wien 8770 8777 8778 8779 8880 Capri. To novost prištevamo k najlepši in najboljši vijolični vrsti. Izredno veliki cveti stoje na zelo dolgih močnih steblih. Odlična vrsta za rezanje, višina 120 cm . Frau Elisabeth Deegen. Izvrstna vrsta za skupine. Veliki cveti so bele barve z Iila- rožnatim odsevom. Najboljša nemška vzgo¬ ja. Višina 100 cm. 26— 11— 28-50 30— 12— 18— Goldene Sonne. Čistorumene barve s tem¬ nimi konicami in je z zlatom prevlečena. Veliki cveti stojijo pokonci nad listjem. Višina 120 cm. 14— 15-50 17— Parademarsch, kričeča dvobarvna novost, pri kateri se opaža, da cvetice niso vedno enako zaznamovane. Na močnih steblih stoječi cveti so rjavkastordeči, na zlati podlagi, konci cvetnih listov pa so beli. Višina 120 cm ... .. 19-— 21 -— 23-— Harpagon, velikocvelna, lesketajoče se temnorumene barve, pokončne rasti in močnih stebel. Višina 100 cm. 9— 10 — 11 — 8881 8882 8883 Jugendpraeht, nežnorožnata kaktusova da¬ lija na motnorumeni podlagi. Nežna vrsta. Višina 120 cm. 16-— 17-50 Weisser Hirsch, krasna bela dalija, iz¬ vrstna za rezanje. Na močnih steblih sto¬ ječi cveti so na koncu nakodrani. Najlepša vrsta izmed belih dalij. Višina 120 cm • . 34— 36-50 39— Cigarete. Krembele barve z rdečimi konci cvetnih listov. Interesantna cvetica, vendar cvet ni vedno popolnoma pravilen. Višina 120 cm. 16— 17-50 19— Pri naročilu čebulic iznad 25 komadov od posamezne vrste računamo po ceni za 100 komadov, nad 5 komadov po ceni za 10 komadov in izpod 5 komadov po ceni za 1 komad. 92 Semena za polje in vrt — Se ver & Ko mp., Ljubljana 8885 Forsterchristl, lesketajoče karmezinrdeča, na koncu cvetnih listov bela. Učinkovita dalija in pripravna za vse namene. Vi¬ šina 120 cm. Rhein. Madel. Krasna dvobarvna dalija, karininrožnata z belimi konci cvetnih li¬ stov. Lepa za skupine. Višina 120 cm . . 8887 Tannenberg. Izredno velika in zelo pol¬ njena krasna dalija, ki stoji na močnih steblih, je vzbudila povsod največjo po¬ zornost. Cveti so krvavordeče barve na rumeni podlagi, ki prehaja v sredini na temnejšo rumeno, konci cvetnih listov pa so zlatorumeni. To novost priporočamo vsled orjaških cvetov in lepe kombinacije barv vsakemu ljubitelju dalij. Višina 120 cm.. 8888 Kalif, velikanski, izredno lep škrlatnordeči ‘cvet na krepkih in dolgih pecljih. Višina 120 cm. Abendstimmung, krasne čmopurpume bar¬ ve, zaradi lepega cvetja zelo pripravna za skupine. Višina 120 cm. 8883 Vveisser Hirsch 8883 Oigarette 8890 Kismet. Novost. Zelo velika cvetica z za¬ vitimi konci cvetnih listov. Barve je sve- likajoče temnordeče z žametnim odsevom. Radi krasnih cvetov, močnih stebel in buj¬ ne rasti je ta vrsta zelo dragocena. Višina 110 cm. 8891 Gotterstrahl, temno lososnorožnate barve z ametistnim grlom. Cveti so krasni, ve¬ liki, na dolgih steblih. Višina 130 cm . . 8892 Frau Oberbiirgermeister Bracht. Ta novost je vzbudila povsod veliko pozornost, radi svojih presenetljivo velikih, dovršenih, enakomerno razvitih bujnih cvetov. Barve nežnorumene. Cveti stoje na dolgih, moč¬ nih steblih, visoko nad listjem. Višina 120 cm. 8893 8894 8895 Skagerrak, čiste, nežne, lcanarčnorumene barve, krasnih cvetov. Višina 110 cm . . Nagels Wunder, živahnordeča, z zlatoru- menimi konicami. Višina 120 cm .... Zugspitze, izredno velika, oranžnorumena dalija, čudovito lepe oblike, stoji na dol¬ gih močnih steblih. Dragocena vrsta, vi¬ šina 120 cm. 8893 Fran Oberbiirgermeister Bracht 8898 Fran Ida Mansfeld 8896 8897 8898 8899 8900 8901 8902 8904 15— 15— 23‘- 15-- 21 -- 16— 16-- 23-- 16-- Pri naročilu čebulic iznad 25 komadov od posamezne vrste računamo po ceni za 100 komadov, nad 5 komadov po ceni za 10 komadov in izpod 5 komadov po ceni za 1 komad. 93 Pri naročilu čebulic iznad 25 komadov od posamezne vrste računamo po ceni za 100 komadov, nad 5 komadov po ceni za 10 komadov in izpod $ komadov po ceni za 1 komad. 8913 Kathlen Norris. Novost, ki jo prištevamo k naj večjim, velikocvetrjim vrstam. Cveti, ki stoje na močnih steblih, so izredno le¬ pe oblike, nežnorožnate barve, ki prehaja v sredini na nekoliko svetlejše. Višina 120 cm. 8914 Adler. Krasna, velika, zelo polnjena da¬ lija, čisto bele barve. Cveti so okrogli, lepe oblike. Za rezanje in za vse namene zelo dragocena, višina 110 cm. IDO kom. 10 kom. 1 kom, Din 16-- 17-50 23’- 19-- 8915 Goldenes Herz, zlatorumena, na spodnji strani cvetnih listov rdečkasta. Izredno lepa za skupine. Višina 120 cm . . . . 13-- 14-50 16-— 8908 Atna, veliki cveti so krvavordeče barve, lepe oblike in stoje na močnih steblih. Višina 120 cm. 16— 17-50 19— 8929 Elinor van der Veer. Najlepša dalija zad¬ njih let. Izredno veliki cveti so lilarož- nate barve in stoje na močnih steblih. Ta krasna dalija vzbuja pozornost na vsakem vrtu, zato jo zelo priporočamo. Višina 120 cm. 17-- 19- 8930 Catliarina Klein. Zelo lepa cvetica z za¬ vitimi konci cvetnih listov. Krasna vrsta v dveh barvah, temno škrlatnovijolčasta, konice pa so do polovice bele. Močnih ste¬ bel. Dragocena vrsta. Višina 120 cm . . 21 -- 23— 8940 Bordeauv. Krasne temnordeče barve. Ve- likocvetna, pozornost vzbujajoča vrsta z zavitimi konci cvetnih listov. Lepa za sku¬ pine in za rezanje. Višina 130 cm . . . 17-50 8912 Erfurt 8918 Jane OorrI 8912 Erfurt. Najlepša okrasna žametna dalija, purpume modre barve. Cveti so brezhib¬ no oblikovani, orjaške velikosti in stoje na dolgih, močnih steblih. Zelo učinko¬ vita. Višina 120 cm. 19-- 21 •- 8941 Sonnenuntergang, svetlikajoče rdeče bar¬ ve, konci cvetnih listov pa so oranžnoru- meni. Orjaški cveti stoje na dolgih, moč¬ nih steblih. Zelo lepa vrsta, višina 120 cm 8942 Selnveiz. Dovršeno ravno stoječi cveti imajo divno vijolčasto rožnato barvo, ki prehaja v sredini na chamois. Izredno lepa elegantna dalija za vse namene. Vi¬ šina 110 cm . ... .. 13-50 12 -- 15-- 13-- 16-50 8905 8907 8909 8910 8911 12 -- 17-60 23— 13-- 19- Jerscy Beauty. Cveti so krasni, živahni, lososovorožnati, plemenito oblikovani, pr¬ vovrstni za- rezanje in za skupine. To vrsto zahtevajo v velikih množinah po vsem svetu. Višina 130 cm. 14-50 16-— 17"50 Grossglockner, zelo polnjeni cveti so v sredini krvavordeče barvani, konci cvet¬ nih listov pa so zlatorumeni. Interesantna vrsta vsled lepih barv, ki ne sme manj¬ kati na nobenem vrtu. Višina 120 cm . . 37— Hollands Glory, lilarožnate barve, zelo lepa okrasna dalija Višina 120 cm . . . 10 - 8923 Saturn 8929 Elinor van der Veer 8918 8985 Hera 8987 Orient Hera. Posebno veliki plemeniti cveti so lepe lilarožnate barve. Radi ponosno sto¬ ječega cvetja, ki je lepe barve, je ta vrsta dragocena za vse namene. Višina 130 cm Mabel Lavrence, temnordeča z izredno ve¬ likimi orjaškimi cveti. Vsled bujnih cve¬ tov in lepe barve, jo vsakomur priporo¬ čamo. Višina 120 cm. 11-50 19-- 12-75 14-- 23’- 8923 8928 Orient, svetlo škrlatnooranžne barve z ža¬ metnim odsevom, robovi listov pa so zlati. Cveti so zelo veliki in stoje na močnih steblih. Za rezanje izvrstna, višina 150 cm 34— 36-50 39— Jane Cowl. Amerikanska vrsta. Presenet¬ ljivo veliki, zaviti cveti so zlatorumene barve z bakreno sredino, dočim so konci cvetnih listov močnejše barve. Izredno do¬ bra vrsta za rezanje. Cveti imajo premer do 30 cm. Krasna dalija. Višina 130 cm . Saturn, lososovooranžne barve z nekoliko temnejšo sredino. Cveti so prevlečeni z zelo nežno vijolčasto barvo. Intenzivnega učinka. Višina 120 cm.. Mrs. Alfred Seal, nenavadno veliki cveti imajo čudežno lepo, mesnatorožnato bar¬ vo. Cveti stoje na dolgih močnih steblih, visoko nad listjem. Učinkovita novost, vi¬ šina 130 cm. ig¬ li— 43 — 94 Semena za polje in vrt — Se ver & Ko mp., Ljubljana 8945 8946 8948 8950 8953 8955 8956 8958 8945 Jersey Beaoon 8958 Frau Lotte Heitmann Jersey Beacon. Orjaški cveti so krasni, oranžno škrlatnordeči, na zunanji strani rumeni. Radi bujnih cvetov je ta vrsta zelo dragocena. Višina 110 cm. Monmouth Beauty. Najlepša okrasna da¬ lija z izvanredno velikim in lepim cvetom, na ravnem dolgem steblu. Barve je temno- rumene. Divna cvetica, katero vsakomur priporočamo. Višina 120 cm. Berengaria, zlatorumena, oranžno nadah- njena lepa dalija, ki ima plemenito obliko¬ vane cvete. Stoji na dolgih močnih steblih. Višina 120 cm. Granada. Odlična zlatorumena okrasna da¬ lija, izvrstna za rezanje. Radi krasnih ve¬ likih cvetov in učinkovite barve, ne sme ta cvetica manjkati na nobenem vrtu. Vi¬ šina 130 cm ... Ave Maria. Snežnobela dalija. Stoji na dolgih močnih steblih. Dragocena vrsta za rezanje in za skupine. Višina 120 cm . . Japannische Sonne. Posebno veliki pleme¬ niti cveti so rumene barve, rdeče šatirani. Radi ponosno stoječega cvetja, ki se dviga visoko nad listjem, je ta vrsta zelo drago¬ cena. Višina 140 cm. Jupiter, svetlikajoče oranžne barve s tem¬ nejšim odsevom. Zelo velika in izredno polnjena lepa dalija na močnih steblih. Višina 120 cm.. Frau Lotte Heitmann. Ljubka cvetica, lepe lososovorožnate barve. Izvrstna za reza¬ nje in skupine. Višina 120 cm 21 -— 13-50 19-— 16-— 11 *- 12 - 23— 15- 21 - 17-50 12 - 13- 25- 16-50 23— 19- 13- 8968 Borkum 12 Mrs. I. de Ver Waroer Pri naročilu čebulic iznad 2$ komadov od posamezne vrste računamo po ceni za ioo komadov, nad 5 komadov po ceni za 10 komadov in izpod 5 komadov po ceni za 1 komad. 95 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 9013 Bobert Treat 0013 9014 Island 9014 9015 9019 9021 9022 9020 9028 Bobert Treat, cveti imajo do 25 cm v pre¬ meru, češnjevordeča ,na koncih karmina- sta. Višina 120 cm. Island, zelo veliki cveti so rdečkastorjave barve s temnejšo sredino, ki se ponosno dvigajo visoko nad listjem. Dragocena vrsta, ki se odlikuje po izredno bogatem cvetju in vzdrži zelo dolgo. Na svetovni razstavi si je pridobila ta novost prvo me¬ sto. Višina 120 cm. Margaret Woodrow Wilson, bela z nežno- vijolčastim odsevom in rožnatolila barve na zunanji strani. Izredno velika cvetica, ki ima premera do 25 cm. Višina 110 cm Rapallo. Ploščati cveti so posebne maha- gonijevordeče barve z zlatorumenimi ko¬ nicami. Višina 110 cm. III. Dalije, lokvanjske oblike. Puppenlee je pozornost vzbujajoča loso- sovorožnata na oranžni podlagi, dočim so konci cvetnih listov lila nadahnjeni. Vi¬ šina 80 cm ........... , Lachtaubehen, krasna, lilarožnate barve na beli podlagi. Višina 90 cm. IV. Okrogle dalije. Aida. Veliki, dobro polnjeni cveti stoje na zelo dolgih, močnih steblih in so zelo vzdržni. Barve črnopurpurne, v sredi bar- žunaste, ki proti robu preide v amarantno- rdečo. Višina 110 cm. Stolze von Berlin, krasna, rožnata, poseb¬ no bogatocvetoča, izvrstna, velikocvetna vrsta za rezanje. Višina 110 cm . . . . 11 — 19- 20 '— 11 - 14-50 12 -— 12 - 21 - 22 - 12 -- 16- 13- 10 - 13— 13— 23- 24— 18— 17-50 14— 11 — tShm- Pompon datlje Čudovita cvetica (Arum cornutum). Dobava decembra do maja. Interesantna čebulnica, cvete brez vode in zemlje I So nekatere cvetice čebulnice in gomoljniee, ki v svoji domovini cveto ob največji suši, najbrže iz potrebe, da se v istem času po žuželkah oplode, ali pa, ker bi ne moglo za časa dozoreti njih seme. Izmed teh je najlepša čudovita cvetica. Ce postavimo čebulico v topli sobi pozimi na mizo ali. krožnik brez zemlje in vode, odžene do 80 cm visok, temnorjav cvet. Nabira si namreč vlago iz zraka, hrano pa iz čebulice. Cvete pa tudi, ako jo po¬ zimi posadimo v lonček s težko zemljo, ali pa spomladi na prosto. 14-- 10 -- 6 -- Pri naročilu čebulic iznad 25 komadov od posamezne vrste računamo po ceni za 100 komadov, nad 5 komadov po ceni za 10 komadov in izpod 5 komadov po ceni za 1 komad. 96 Semena za polje in vrt — Amaryllis. 100 kora. ho kom. Din Dobava decembra do aprila. Cveti te evetiee stoje na 20 do 30 cm dolgih pecljih, ki so obdani s temnozelenim, pasastim listjem. Cvete spomladi do začetka poletja. Kakor vse čebulnice, ljubi tudi težko zemljo, ki jo pripravimo iz enega dela listne zemlje, enega dela iz tople grede, enega dela ilovnate ali travniške z dodatkom nekoliko peska. Presadimo jo po odcvetenjn, odstraniti pa smemo le stare odmrle korenine. V jeseni, ko konča rast iistja, začne rast¬ lina počivati. Tedaj nehamo z rednim zalivanjem in jo zalivamo le toliko, da je zemlja vlažna, ker korenine rasto dalje. Odslej ji določimo poljuben prostor, kjer ne zmrzuje. V februarju ali marcu jo prenesemo na toplo, ne smemo jo pa Se redno zalivati. Sele, ko se prebudi in začne odganjati cvetni popek, jo redno zalivamo s toplo vodo. Vzporedno s cvetom, rastejo tudi dolgi listi. Calla ali bela vodna lilija. Dobava oktobra do marca. , 9067 9059 9060 Stuttgartski biser, goste in nizke rasti, zraste približno 40 cm visoko. Lepo obli¬ kovani cveti so snežnobele barve. Cvete tudi pozimi v sobi in je kot sobna rastlina zelo priljubljena. Gojimo jo v 12 cm pre¬ mera širokih loncih, v težki zemlji ter ljubi dosti vode. V p revež topli sobi se listje pretegne.. . . Aethiopica, prav tako hvaležna cvetica, ki je pa še bolj skromna in odporna, kakor zgoraj imenovana. Elliotana, rumena. 10 — 7-75 26— 11 — 12 — 8-25 9— 27— 28— Sever & Eomp., Ljubljana Iris ali perunika. Dobava septembra do marca. Malo je trajnic, ki bi kazale tolikšna raznovrstnost In lepoto, kakor perunika. Cvetje, ki zraste v maju, je raznobarvno in naliči orhidejam. .Ljubijo sončno lego m vlažno zemljo. Kjer pa je zemlja suha in pežčena Jim pomagamo z izdatnim zalivanjem. Perunike so pripravne tudi za si-’ l;jen;je ter jih v ta namen posadimo v lonce. 9062 Hispanica, španski iris, mešani . . . 9063 Germanica, mešani. —•50 1-50 —75 1— 1-76 2— 9065 Oxalis esculenta. (Srečna detelja.) Dobava septembra do aprila. Posebno jo priporočamo za gojenje v lon¬ cih. V kratkem času zraste iz gomoljčkov zelo ljubka, štiriperesna deteljica, ki je zelo mikavna in primerna za darilo. Tudi za obrobke na vrtu je uporabljiva zaradi listja in rožnatih cvetov, ki so zelo učin¬ koviti . —15 —20 —25 Lilium ali lilija. Dobava decembra do aprila. >S71 Lilium regale Lilije so cvetice krasnih barv, od najčistejše bele do najtemnejše kar minastordeče, so pa tudi pisane. Radi krasnih barv in cvetnih oblik bo za vrt in sobo predmet, s katerim se lahko ponašamo. Cveti stoje na visokem, močnem steblu. Pri sajenju v lonce ali na prosto pazimo, da čebulice polo¬ žimo zadosti globoko v zemljo, t. j. kakih 10 cm globoko in nasujemo nanje le toliko zemlje, da čebulice pokrijemo. Ko zraste lilija nad rob lončka, ali na prostem nekaj nad površje, zasujemo praznino olb njej z zemljo. Za prehrano lilij so namreč najvažnejše tiste korenine, ki zrastejo na steblu v zemlji nad čebulico. Lilije najbolje uspevajo v rahli, humozni ali pa v Ilovnati zemlji, pomešani a sprstenelim gnojem in peskom. Vsako četrto leto, poleti, ko se stebla posuše, čebulice presadimo. One lilije, ki jih go¬ jimo v loncih, moramo tudi spraviti čez zimo v vlažen peBek, ker lilije ne prezimijo na suhem. Brzojavni naslov: Severin 97 Dielytra spectabilis. (Srčki.) Dobava februarja do aprila. 9125 Stara ali vendar zelo hvaležna trajnica. Lepi rožnati srčnati cveti vise v dolgih grozdih ob zelenih vejicah in listih. Za¬ dovoljna je v vsaki legi in zemlji. če ra¬ ste več let na istem mestu, izrabi zemljo, zato jo vsako četrto leto presadimo na drug prostor. 12 -- 9067 Lilium auratum ali zlata lilija, kraljica lilij z zelo velikim, lepo črtanim cvetjem 9068 Lilium longiflorum iormosum, velikonočna lilija s snežnobelimi, širokorazpelimi cveti. Ta vrsta je zelo pripravna za siljenje v sobah in za skupine. 9069 Lilium longiflorum Takesima giganteum, krasna, snežnobela, orjaška lilija, močno duhteča, primerna za gojenje v loncih in na prostem. Izbrane čebulice, izredne ve¬ likosti . 9072 Lilium lancifolium Melpomene, krasna vr¬ sta s temnimi, škrlatnordečimi cveti, z be¬ lim robom, prijetnega vonja. 9074 Lilium regale, kraljevska lilija, novost! Krasna, prijetno duhteča. Cveti, ki imajo 15 do 18 cm v premeru, se nahajajo na 75 cm visokem steblu. Barve je popolnoma bele, ki prehaja na dnu cveta v nežno, kanarčnorumeno barvo. Na zunanji strani cveta jo krasi lilasta proga. 9075 Lilium Candidum, lilija Sv. Jožefa, bela, splošno znana in priljubljena, krasna. Če¬ bule orjaške velikosti. IGO kom. 10 kom. 1 kom. Din 12 -- 12 — 13— 13— 13— 19’— 14-- 14— 14— 20 -- 14-- 7-- - 8-- Paeonia ali potonka. Dobava februarja do aprila. Nesporno spadajo k najlepšim in najhvaležnejšim trajnicam. Njihova uporaba v dekorativne svrhe je raznovrstna. Pestre barve cvetov v zvezi z zelenim listjem tvorijo krasno sliko, zato ne bi smela ta krasna cvetica manjkati na nobenem vrtu. Razen starih, o Binkoštih cvetočih potonk (Paeonia officinalis), imamo sedaj še vrste Paeonia herbacea sinensis, ki cveto poleti. Gojenje potonk je enostavno. Jeseni posadimo gomolje pri¬ bližno 10 cm globoko v zemljo. Pred nastopom mraza jih pokrijemo z ve¬ jevjem ali s slamo. Spomladi, ko se ni več bati mraza, odstranimo odejo, nakar rastlina kmalu zbrsti. Ko odcvete, porežemo ovenele cvete, grmiček pa naj krasi še nadalje vrt z lepim listjem. Pred nastopom mraza poreže¬ mo listje ob zemlji ter pokrijemo rastlino s slamo ali vejevjem. Potrudili smo se, dobiti prvovrsten sortiment potonk, da nudimo odje¬ malcem s temi krasnimi cveticami največ užitka. Telefon 23-16, 39-16 Veterniee spadajo k naj hvaležnejšim, trajnim vrtnim cveticam. Naha¬ jajo se na vseh modernih vrtih, vzdolž ograje, posamič na trati ali ob grmi¬ čevju, kjer čudežno učinkujejo. Uspevajo v vsaki zemlji. Vsako četrto leto jo presadimo na drug prostor. Ker se zelo razmnožijo, jih lahko razde¬ limo na več delov. Sadimo jih lahko spomladi ali jeseni. 9070 9077 9099 9100 9101 12 — 12— 13-- 13-- Paeonia officinalis. Rosea, krasna, z rožnatimi, polnimi cveti Rubra, temnordeča, polnocvetna . . . . Paeonia sinensis herbacea. Asa Gray, mesnatorožnate barve . . . Charlemagne, krema, nežne barve . . . Eugčne Verdier, lososove barve, pisana . 1-75 1-25 1-75 9118 Anemona de Caen 9128 Anemona polnjena 9116 9118 9120 1-40 1 — 1-40 1-60 1-10 1-60 Holandija, lesketajoče, temnoškrlatne bar¬ ve. Krasna novost! Izborna vrsta za reza¬ nje in dekoracije. Francoska de Caen, krasna mešanica enoj¬ nih vrst v pestrih barvah. Krasna mešanica najlepših, polnocvetnih vrst. 98 Semena za polje in vrt — Sever & Komp., Ljubljana VRTNARSKO OROD3E 10041 Nož za oknlacijo, kopulacijo in za cepljenje trt »Kunde«. Ročaj je iz trdega gumija in z močnimi, medenimi -vložki. Dolžina ro¬ čaja lOl* cm . ■ .. Ista oblika in najboljša kakovost, »Duis¬ berg« . Ista oblika in najboljša kakovost, »To¬ mažič« .’. 10044 Rož za cepljenje sadnega drevja in vrtnic »Kunde«. Ročaj je iz trdega gumija in z močnimi, medenimi vložki. Dolžina ro¬ čaja 1014 cm. Ista oblika in najboljša kakovost, »Duis¬ berg« . 10046 Cepilni nož »Kunde«, ki ima eno klinjo za okulacijo in drugo za kopulacijo. Ro¬ čaj je iz trdega gumija z močnimi, mede¬ nimi vložki. Dolžina ročaja 1014 cm . . 10048 cepilni nož »Kunde«, ki ima ročaj z močnimi .medenimi vložki. Dol¬ žina ročaja 1014 cm. 10050 Cepilni nož s koščenim privzdigovalcem lubja »Kunde« in z ročajem iz trdega gu¬ mija ter z medenimi vložki. Dolžina ro¬ čaja 10 cm. 10052 Cepilni nož »Kunde«, ročaj je iz trdega gumija z močnimi, medenimi vložki. Dol¬ žina ročaja 1014 cm.. 10054 Nož obrezač »Kunde« za obrezovanje sad¬ nega drevja. Ročaj je iz poliranega ore¬ hovega lesa z močnimi, medenimi vložki. Dolžina ročaja 1014 cm. Ista oblika in najboljša kakovost, »To¬ mažič« . 10056 Nož za izpodrezovanje špargljev »Kunde«. Najboljša oblika. 10062 Drevesne škarje z zaklopko »Kunde«, dolžina 20 cm. Ista oblika »Duisberg«, dolžina 23 cm . . 10064 Drevesne škarje z zaklopko »Kunde« ka¬ kor št. 10062, samo da so močnejše. Dol¬ žina 20 cm. 10066 10068 10070 10072 10074 10075 10076 10078 20128 Drevesne škarje za levo roko »Kunde« z medeno varovalko in zaklopko, dolž. 20 cm 132-_ 160— Drevesne škarje »Kunde« z medeno varo¬ valko in zaklopko. Dolžina 20 cm . . . 137- 142- 166- 172- Male damske škarje za vrtnice »Kunde«, ponikljane, s slonokoščenim obložkom iz celuloida. Dolžina 17 cm. Ista oblika, najboljša kakovost »Duisberg« Škarje za poklanjanje vrtnic »Kunde«, mo¬ čen izdelek, ročaja sta črno lakirana, dol¬ žina 18 cm. Te škarje odrežejo in obenem obdrže cvetico. 73-— 76— 23-— 24— 53— 55 — 57— Škarje za poklanjanje grozdja, dolgopec- ljatega sadja in cvetic »Kunde«. Močna iz¬ delava, oba rezila sta izdelana iz najbolj¬ šega jekla. Dolžina 18 cm. 60— 63— 66 — Jrevesne škarje »Kunde«, najboljše kako- r osti z masivnimi, močnimi rezili ijj lese- iimi ročaji. Cela dolžina 55 cm Škarje za obrezovanje žive meje »Kunde« s potegujočim rezilom, močan izdelek z matično varovalko. Dolžina 46 cm . . . . Ista oblika, najboljša kakovost »Duisberg« Travne škarje g črnimi ročaji »Helios«, dolžina 32 cm. 130-— 110 -— 24-— 135- 114- 26- 255- 140- 118- 28-- 99 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 2S-16, 39-10 10136 10137 10138 10139 Škarje za gosenice »Kunde«, s potegujočim rezilom. Dolžina 21 cm. Škarje za gosenice »Helios«, dolžina 20 cm Škarje za gosenice »Kunde«, dolžina 22 cm Škarje za gosenice »Helios«, dolžina 20 cm 164— 169" 174-- 41— 50— 35— 43— 45— 52— 54— 10188 Drevesna strgulja »Helios«, iz najboljšega jekla, z malim ročajem, ki ga po potrebi nasadimo na palico. Dolžina 30 cm . . . Drevesna strgulja »Helios«, brez ročaja . 10190 Drevesna strgulja »Helios«, iz prvovrstne¬ ga jekla, s 13 cm dolgim ročajem, kaljena in ostro brušena. Klinja ima tri različna rezila, z lakirano tuljavo. Dolžina 30 cm . Drevesna strgulja »Helios«, brez ročaja . 10192 Drevesna strgulja »Helios«, z zobci, v dol¬ žini 13 cm, iz prvovrstnega jekla, kaljena in ostro brušena, z železnim držajem in 23 cm dolgim, belim ročajem. Cela dol¬ žina 67 cm.' 10144 Drevesna nožasta žaga »Helios«, rezilo iz prvovrstnega litega jekla, nekoliko upog¬ njena oblika, s patentno tuljavo. Dolžina rezila 34 cm. 17— 18— 19— Drevesna strgulja »Helios« z zobci, brez ročaja . 10194 Drevesna strgulja »Helios«, s 13 cm dol¬ gim poliranim ročajem, cela dolžina pri¬ bližno 38 cm. 10148 10152 Drevesna žaga »Helios«, rezilo iz prvo¬ vrstnega litega jekla, upognjena oblika, zobje na pritego in samokresovim ročajem Drevesna žaga »Helios«, z močno klinjo iz litega jekla. Dolžina klinje 30 cm . . . 16" 23- 17" 25- 18— 27 — 10154 10156 10157 Drevesna žaga »Helios«, s črno lakiranim zaprtim ročajem s polirano leseno zaklop¬ ko, zelo priročna in nepokončljiva z moč¬ no klinjo iz litega jekla, ki je na koncu koničasta, posebno dobra izdelava. Dol¬ žina klinje 50 cm ... *. Drevesna žaga »Helios«, prvovrstnega iz¬ delka, lepo broncirana, le s prvovrstnim kaljenim jeklenim rezilom, najboljše ka¬ kovosti. Močna in ročna na lok, z enim Drevesna žaga »Helios«, najboljša, svetlo zacinkana s polirano zaklopko. 60— 63— 66 — 10158 Drevesna žaga »Jlelios«, s svetlo klinjo, z dvema vijakoma in vijakom za pritrjeva¬ nje. Ročaj je poliran, prvovrstna kakovost. Teža komada 0.640 kg. 34— 36— 10195 Jeklena vrtna lopata »Kunde«, boljše vr¬ ste, znamke »Ideal«, polirana, cela iz ene¬ ga kosa najboljšega jekla, brez nožnih robov. Ročaj je brezov, na zgornjem kon¬ cu z glavico, velikost 19'5 X 30 cm . . . 10196 »Dresdensia«, »Kunde«, vrtna lopata iz Bessemer-jekla, znamke »Ideal«, polirana, cela lopata iz enega kosa konično varjena, brez nožnih robov, s »T«-ročajem . . . =d 10197 Koničasta jeklena vrtna lopata »Kunde«, iz najboljšega jekla, z brezovim ročajem, v obliki »U«, velikost 18‘5 X 28'5 cm . . 10198 Vilasta lopata »Knnde«, iz močnega jekla in z ravnim ročajem, uporabna za vsako zemljo. S to lopato novejšega izuma je kopanje lahko, hitro in temeljito. Veli¬ kost 18‘5 X 28'5 cmi. 10200 Otroška lopata »Helios«* s tuljavo, dolžina 13 cm, širina 10 cm, lepo izdelana, zgor¬ nja polovica modro lakirana, spodnja pa svetlo brušena. Ročaj je poliran in 65 cm dolg. 10202 Otroška lopata »Helios«, dolžina 14 cm, ši¬ rina 10 cm, zgornja polovica modro laki¬ rana, spodnja pa svetlo brušena. Ročaj je poliran in 65 cm dolg .. 100 Semena za polje in vrt — S ever & Kom p., L j n b 1 j a n a 10204 Otroške greblje »Helios«, dolžina 10 cm, širina 8 cm, zgornja polovica modro laki¬ rana, spodnja pa svetlo brušena. Ročaj je poliran in 73 cm dolg. 10206 Otroške grablje »Helios«, s šestimi roglji, zgornja polovica modro lakirana, spodnja pa svetlo brušena. Ročaj je poliran in 73 cm dolg . ... < . 10250 10260 10264 Cvetična žlica »Helios« za pre¬ sajanje iz močne jeklene ploče¬ vine in s poliranim ročajem. Pero je 16 cm dolgo, do polovice modro lakirano, končna polovica pa svetlo brušena. Cvetična žlica »Helios«, cela je¬ klena. Pero je 16 cm dolgo, na obeh straneh svetlo brušeno, z ostrimi robi. Pol modro lakirana Cvetične vilice »Helios«, z ne¬ koliko zakrivljenimi roglji. Dol¬ žina 25 cm. Cvetične vilice »Helios«, cele jeklene, s 4 roglji, kovane iz enega kosa, do polovice so rde¬ če lakirane, roglji so svetlo brušeni . 10276 Rahljač »Helios«, v cvetličarstvu in zelenjarstvu neobhodno po¬ trebno orodje. Rahljač »Helios«, jeklen, iz ene¬ ga kosa, s petimi zobmi, zeleno lakirani, zobje svetlo brušeni . Vrtna rahljača »Woll«, za majh- ročno orodje na lepotičnih vrto¬ vih, za rahljanje zemlje na cve- tičnih gredah. Širokost 12 cm . Rahljača »Helios«, s petimi rog¬ lji, zelo praktično in pripravno orodje za rahljanje zemlje na vrtu. Izdelana je iz enega kosa prvovrstnega jekla, lepo in trd¬ no in z zelo odpornimi konci rogljev. 10306 Mala rahljača »Woli«, za majh¬ ne vrtove in ozke vrste . . . Rahljač »Helios«, kovan iz ene ga kosa. Odlično orodje za rah¬ ljanje zemlje med ozkostoječimi rastlinami in pod grmičevjem. Prvovrstni tudi za rahljanje po okopavanju. Ostra konica se lahko in brez truda vleče v zemlji. Do polovice je modro lakiran in z broncirano konico Okopalnik »Helios«, s tremi rog¬ lji, zelo močnega izdelka, za rahljanje težke zemlje, na vrtu in na polju. Široki ostri lemež- ki in pripravna oblika pospe¬ šujejo hitro in lahko delo. Oko¬ palnik je modro lakiran, z bronciranimi lemežki in z od¬ prto peresno tuljavo . . . . 38— 40— 42— Motika za pletev in okopavanje krompirja »Helios«, naravne že¬ lezne barve, dolžina 12 cm, ši¬ rina 8A cm, ročaj je 12 cm dolg 10 — Pralca »Helios«, iz prvovrstne jeklene pločevine in ostrim re¬ zilom, dolžina 20 cm, širina 8 Yt cm, naravno črna z belim ročajem. Vlači ji va motika »Wol!« ali »He¬ lios«, dvojna, za vrtne in poljske pridelke. Zobje služijo za zbi¬ ranje izkopanega plevela ali pa tudi za drobljenje kep. Širina 7 cm s 3 zobmi . . . Širina 9 cm s 3 zobmi . . . Širina 11 cm s 5 zobmi . . . 9— 22 — 25 — 30— Vlačljiva motika »Helios«, za pridelke na vrtu in polju. Stran¬ ski gladilniki varujejo mlade rastline pred poškodbo: Širina 10 cm.20'— Širina 14 cm.24'— 10342 Motika »Helios«, neprekosljivo orodje za pletev in za rahljanje zemlje, iz prvovrstnega jekla, kaljena, z ostrima reziloma, lič¬ no izdelana in praktična ročna oblika. Pol modro lakirana, pol svetlo brušena. Širina 140 mm . 24— 10350 10352 10360 Vrtna motika »Helios«, iz je¬ klene pločevine. Spodnja polo¬ vica je svetlo brušena z ostrim rezilom, zgornja je pa črno la¬ kirana. Dolžina 26 cm, širina 5 cm . Vrtna motika »Helios«, dolžina 26 cm, širina 7 cm . . . . , Vrtna motika »Helios« s tremi klinjami, iz prvovrstne jeklene pločevine, pol modro lakirana, pol svetlo brušena. Dolžina 19 cm, širina 15 cm. Vrtna motika »Helios«, iz jekle¬ ne pločevine, zgornja polovica modro lakirana, spodnja pa svetlo brušena z ostrim rezilom. Dolžina 14 cm, širina UA cm . Vrtna motika »Helios«, iz je¬ klene pločevine, pol svetlo bru¬ šena, pol črno lakirana, z ostrim rezilom. Dolžina je 13 cm, širi¬ na 14 cm . Rončalica »Helios« (vejek) iz prvovrstnega jekla, kaljena in svetlo brušena, tuljava je laki¬ rana. Cela dolžina 23 cm . . . 10 — 10 — 16— 15— 16— 26— 11— 24— 27— 32— 22— 24-- 26--- 28— 26— 28— 11 — 12 — 11 — 12 — 17— 18— 16— 17— 17— 18— 28— 30— 101 Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 10372 Okopalnik za peso »Helios«, iz najboljšega jekla. Rezilo je na obeh straneh svetlo brušeno in trdo kaljeno. Ti okopalniki se pri rabi sami ostrijo. Zelo tanka in močna klinja omogoča prav lahko delo. Upognjene ali zlom- ljenje orodja je izključeno. Uho je črno lakirano in koničasto. Širina 13 cm. Širina 18 cm. Širina 23 cm. 10378 Okopalnik »Wolf«, s katerim okopavamo in plevemo večje rastline, peljaje ga za seboj, katere bi s stranskimi ogli na¬ vadnih motik lahko poškodovali. Posebno pripravno orodje za okopavanje korenja: Širina 10 cm. Širina 15 cm. 10384 Ročni osipalnik »Helios«, za osi- panje in brazdanje sočivja, krompirja itd. V težki in lahki zemlji se je umno narejen roč¬ ni osipalnik sijajno obnesel. Brazde vlečemo po volji globo- keje ali plitveje. Neutrudljivo in hitro delo: Širina 20 cm. Širina 25 cm. 10386 Novi osipalnik »Wolf«. Osipal¬ nik velikosti 15 cm za naprav- ljanje jarkov za namakanje, in za osipanje žita in sočivja. — Krompir sadimo in osipamo z osipalnikom velikosti 20 in 25 cm in se ravnamo pač po oddalje¬ nosti vrst in po tem kako glo¬ boko rastlino vsadimo. Svetla greblja je zeleno lakirana, a konica je izdolbljena. Širina 15 cm. Širina 20 cm. Širina 25 cm. 10390 Vrtna greblja »Helios«, z me¬ njajočimi noži iz najboljšega je¬ kla za čiščenje poti z vlače¬ njem. Rabimo jo tudi za plitvo okopavanje pri okopavinah: Širina 15 cm. Širina 17% cm. Širina 20 cm. 10396 Obsekač trat »Helios«, iz jekle¬ ne pločevine, s svetlim, ostrim rezilom, raven, s prešano tu¬ ljavo : • Širina 6 cm, dolžina 15% cm Širina 8 cm, dolžina 20% cm Širina 11 cm, dolžina 28 cm Pralca »Wolf«, reže robove trat in gredic navpično in vodorav¬ no z eno potezo. S tem orodjem naredimo trikrat več, kakor s starimi spodrezačami . . . Dvovrstna vlačljiva motika »WoIf«. Sprednji prehod služi v varstvo mladih rastlin. Na vsaki strani okopljemo in ople- vemo ob rastlinah 8 cm na ši¬ roko z enim potegljajem. Pre¬ ko d je širok 4 cm. 10412 Klin za saditev »Helios«, je¬ klen iz enega kosa. Cela dolžina 25 cm. Primerni in preizkušeni novi model s topo konico. Za sajenje ne¬ dosegljivi, ker naredi po že¬ lji čašasto odprtino. Pol oranžno lakirani, pol svetlo brušeni Dolžina 25 cm . . 10416 Klin za saditev »Wolf«, rast¬ linic, cel iz jekla, priročen in trajne vrednosti. S tem smo pridobili pripravo, ka¬ tera zadošča vsem zahtevam za presajanje rastlin. Do polovice je svetlo brušeni, zeleno lakirani, približno 30 cm dolgi. 10420 / 7 * f/ Klin za saditev »Helios«, s svetlo železno konico in be¬ lim, lesenim zakrivljenim ro¬ čajem. Dolžina 32 cm . . . 10448 Vrtne grablje »Helios«, izsekane in kovane iz enega kosa, lepo izpelja¬ ne, ' ročne in praktične oblike, nepokončljive, do polovice modro lakirane: Komad z 10 zobovi . . Komad z 12 zobovi . . Komad z 14 zobovi . . 10452 Črtalo »Woll«, za male in velike vrtove z drobno zemljo. Služi za razdeli¬ tev gred in za napravlja- ljanje brazd. Črtalo je orodje, katero bi moral imeti vsak vrtnar ali lju¬ bitelj vrtnarstva. Laki¬ rano je zeleno in jih ima¬ mo v naslednji velikosti: 60 cm široko, 6 lemež- kov. 120 cm široko, 10 le- mežkov. Grebijaste grablje »Woll«, uporabljamo za čiščenje plevela na potih in gre¬ dah, ki ga s temi grab¬ ljami spravimo na kup. Nož iz najboljšega jekla , prodre povsod ter seče tudi leseni plevel, ki osta¬ ne vedno oster. Nož je svetlo poliran. Širina 17'5 cm. 10 zob je zeleno po¬ liranih . Valjčne grablje »Woll«, za vrt pokrijejo seme in zemljo z valjem enako¬ merno pritisnejo. Na ta način je seme močneje pokrito in hitreje vzkali. Ob zaključku dobe za se¬ tev se val na enostaven način odstrani. To ročno in praktično orodje ne bi smelo manjkati v nobe¬ nem vrtu. Cela širina 25 cm, grablje imajo 10 zob, val ima 7 cm v pre¬ meru, zeleno lakiran . . Vrtna metla »Helios«. To novodobno orodje je po¬ trebno za oskrbovanje vrtnih trat in za stalno vzdrževanje poti na vrto¬ vih in parkih, ki so s pe¬ skom ali s premogovim pepelom posute. Primerjaje to orodje z železnimi grablji, s kate¬ rimi zaradi trdih zobov pokvarimo mnogo nežne trave, je vrtna metla va¬ žen napredek za oskrbo¬ vanje vrtnih trat. Komad brez ročaja . . Komad z ročajem . . 102 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., L jubljana 10484 Draždauska ročna škropilnica »Kunde«, iz medenine z univerzalnim razpršilnikom za poljubno razprševanje vode v meglo ali v kapljice. Dolžina cevi 50 cm, premer cevi 30 mm. 10488 Ročna medena škropilnica »Kovina«, z univerzalnim razpršilnikom. Za vrtnarje, čebelarje in ljubitelje cvetic predstavlja ta škropilnica idealno orodje. Imamo jo v naslednjih velikostih: 30 cm 35 cm 40 cm 10492 Draždanski razpršilnik »Kon¬ de«, iz medenine in poniklan. Rabimo ga za razprševanje vo¬ de, za zalivanje cvetičnih setev in za pranje cvetic. Uporaben je tudi za razprševanje zatiral- nih sredstev proti sadnim in vrtnarskim škodljivcem, kakor tudi v čebelarstvu. Ta razpršil¬ nik moremo vstaviti v vsako steklenico, da se le zamašek prilega. Velikost 2334 cm . . 10496 Draždanski razpršilnik »Kunde«. Delo s tem razpršilnikom opravljamo z eno roko in je brez vsakega napora. Ves raz¬ pršilnik je izdelan iz me¬ di in ni nikjer kaljen. Izdelan je iz enega kosa, dno je dvakrat valjano in je radi ega velike vrednosti. Ta razpršilnik je zelo priljubljen zlasti za Cvetličarne, vrte in nasade. Priporočamo ga vrtnarjem cvetic, nadalje za prhanje cvetja na bal¬ konih in sobah. Ravno tako se ga lahko uporab¬ lja tudi v čebelarstvu itd. Z vsebino 34 1 vode . . 10502 Z&livača za rastlinjak z vsebino 334 1 vode 10516 Zalivača jajolika iz najboljše pocinkane pločevine in po obliki najpripravnejša za zalivanje: Po 11 litrov vsebine Po 13 litrov vsebine Po 16 litrov vsebine 10526 Draždanski žarometni razpršilnik »Kunde«, za škropljenje vrta in poti. Z obračanjem končnega obročka na razpršilniku nastane po potrebi mo¬ čan curek, poljubna prha v deževnih kapljicah ali v megli in če je po¬ trebno zastoj. Prednost tega razpršil- nika obstoja tudi v tem, da se ne za¬ maši. Izdelan je iz medenine s 34” notranjim vijakom in s tuljavo po de¬ belosti gumijevih cevi: 19 mm . . . Razpršilnik za umetni dež »Kunde«, 34” notranjim vijakom za cvetličnjake in tople grede. S tuljavo po debelo¬ sti gumijevih cevi: 19mm . . . . Kombinirani razpršilnik, za vrtnarje, sadjarje, vinograd¬ nike, soboslikarje, ličarje, za umivanje avtomobilov, vozov itd. Razpršilnik je kombini¬ ran na dve prhi. Obstoji iz nastavka, ustnika in razpr¬ šilca, s Spiralnimi zarezami. Novost, ki jo ima ta razpr¬ šilnik je regulacijski, spre¬ daj koničasti klin, kombini¬ ran s špiralnim razršilcem. Ako je kratka stran vdela¬ nega pršilnega plina spredaj v ustniku, je prha kratka in široka. Ako pa vtaknemo daljšo stran klina v ustje ustnika, se pa curek mnogo podaljša. Izredno praktičen razpršilnik, katerega posebno priporočamo, ker je za vse namene. 18*- 42*- 56*- 46*- 19*- 44* 58— 48*- 20 *- 46' 60— 50- 10530 Razpršilnik »Perolin«. Za de¬ lovanje tega razpršilnika privijemo najprej dozo na konico razpršilnika, potem snamemo žebljiček s kapico z njega. Po odrabi položimo zopet žebljiček na svoje me¬ sto v malo luknjico povezne¬ mo kapico in jo privijemo na cev. Žebljiček nam služi nadalje tudi, da z njim či¬ stimo cevko, na katero se včasih nakopiči nesnaga ali vosek. Rabimo ga v cvetli¬ čarstvu, vrtnarstvu, za des- infekcijo lokalov, za sobosli- karje, ličarje itd. Najnovejši izum za splošno uporabo 10546 10544 10546 70*- 73— 76— 10548 Škropilnik za trato in vrt, kompletni »Kunde«, prši vodo pri 34 atmosfere vodnega pritiska do 8 m, pri 1 atmosferi 12 do 14 m v premeru. Pri pritisku 134 do 2 atmosferi spremeni vodo v meglo. Prše¬ nje vode se lahko regulira v curek s po¬ močjo gornjega vijaka na razpršilniku, da meče vodo na določeno mesto, kar se pa z nastavo prsta poljubno usmeri . . . . Škropilnik za trato in vrt, brez podstavka »Kunde«, za pritrditev z vijakom na sto¬ ječe cevi ali vodno škropilno napravo z 2” notranjim plinskim navojem . . . . Belgijski brusni kamen v nepravilnih oblikah za brušenje cepilnih nožev . . Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 103 10550 Tratni obrezač »Helios«, z ročajem, za obrezovanje tratnih robov in travnih ob¬ robkov ob gredicah. 10552 Plevelni izruvač za vrt in travnik »He¬ lios«. Konice tega orodja zataknemo zra¬ ven plevelne korenine in zasukamo ne¬ koliko na desno. Kavlji korenino primejo, nakar jo potegnejo iz zemlje. Dolžina z ročajem 100 cm. 10554 Steklarski dijamant »Kunde«, z ročajem za rezanje in lomljenje stekla z 2 zobima 10556 Steklarski dijamant »Honigsleld« z 2 zob. 10558 Steklarski dijamant »Honigsleld« s 3 zob. 10560 10572 10572 10574 Sadni obirač »Sadobir«, s platneno vreč¬ ko, zelo praktičen. 10586 10588 10590 Amerikansko rezilo za steklo »Kunde« s Šestimi rezalnimi kolesci. Sadni obirač, jekleni, »Helios«, s platne¬ no vrečico. 10586 Drevesna Ščetka »Kunde«, z navadnimi močnimi ploščatimi jeklenimi ščetinami. Oblika zato zelo pripravna za snaženje vej 10588 Drevesna jeklena ščetka »Kunde«, za¬ okrožena .v . • 10590 10620 svesna jeklena ščetka »Kunde« Kolov porivač za lažje zabijanje drevesnih in trsnih kolov v zemljo. To pripravo nastavimo na kole in stebre, ki jih na¬ meravamo zabiti v zem¬ ljo. Vmes vtaknemo klin, po katerem tolčemo. S tem ravnanjem obvaru¬ jemo kole poškodbe . . Podpora za jagode, iz močne jeklene žice, zelo pripravno orodje • . 10630 Lončki iz lepenke, za vzgojo zelenjadnih in cvetičnih sadik, trajajo v zemlji tri me¬ sece. V teh preluknjanih lončkih se rast sadik ne zaustavi, ko jih presadimo na prosto, zaradi tega pa tudi dorastejo dva do tri tedne preje: Širina 73, višina 70 mm Širina 90, višina 80 mm Širina 110, višina 105 mm c-;,, ... _ 10632 Ročaj iz izvrstnega nordijskega bora, ru¬ meno pobarvan. Vsako orodje ima tako- zvano uho, v katerem se točno prilega ta ročaj in stoji tako trdno, da ga ni treba pritrjevati z vijaki, žeblji ali zagozdami. Tudi kasneje se ročaj ne razmaje in tudi se ne kruši: Dolžina 130 cm Dolžina 150 cm Dolžina 170 cm 12 — 18— 19— 13— 14— 19— 20 — 20— 21 — 10634 10636 Etikete za privezovanje, lesene z luknjico, rumeno barvane, 10 cm dolge. Etikete za zatikanje v zemljo, lesene, rumeno barvane: Dolžina 10 cm.. Dolžina 15 cm. Dolžina 17 cm. Dolžina 20 cm. 10638 Etikete za zatikanje, lesene, dolge 50 cm, široke 4 cm, rumeno barvane, so neobhod- na potreba vrtnarjem, drevesničarjem in javnim nasadom, za označenje posamez¬ nih rastlin in skupin. 0-40 10650 Svinčnik za napise »Wetterlcst«. Edini svinčnik za napisne tablice na drevesih, grmičevju in cveticah, ki obdrži pisavo tudi v dežju trajno čitljivo. 0-45 0-50 4-50 10652 10654 10656 10658 10652 Leseni toplomer »Kunde«, rumeno laki¬ rani, dolžina 20 cm. 10654 Maksimalni in minimalni toplomer »Kun¬ de«, z magnetom, s pločevinastim okvir¬ jem in mlečnim steklom Skala. Dolžina 25 cm . . .. 10656 Toplomer z mlečnim steklom »Kunde«, dolžina 20 cm. 10658 Toplomer za toplo gredo in rastlinjak »Kunde«, iz lesa z medeno konico za vti¬ kanje v zemljo. Dolžina 39 % cm ... . 20 — 110 - 38-- 45-- 22 -- 110 -- 40- 47-- 104 Semena za polje in vrt — Se ver & Ko mp., Ljubljana Samodelna škropilnica. Prerez samodelne škropilnice. Škropilnice za sadno drevje in vinograde. Samodelne nosljive škropilnice. Ko smo gumijasto cev z razpršilnikom na škropilnici pri odvodu G dobro pritrdili tako, da ne more propuščati zraka in tudi ne tekočine (brtvilni obroč mora dobro ležati na spojkah), zapremo odvodni ventil G. Pokrov A škropilnega kotla odvijemo ter nato z lijakom B napolnimo kotel škropilnice z že pripravljenim škropilom. V kotel škropilnice bomo zamogli naliti le ono količino škropila, ki je za dotično vrsto škropilnice predpisana, ker se dotok ustavi, kakor hitro doseže škropilo v notranjosti kotla se naha jajoČo vrečo. Na napolnjeno škropilnico nato pokrov A dobro privijemo in pazimo, da ne manjka brtvilni obroč, odgrnemo napravo F in tako dolgo sunkoma črpamo zrak, da kaže tlakomer L 5 do 6 atmosfer (do rdeče črtice). Škropilnica je sedaj pripravljena za škropljenje. Ko odpremo ventil G in ventil H, avtomatično izbrizgamo kompletno vsebino kotla brez nadaljnjega dela. Ako uporabljamo bambusove cevi, odvijemo zgornjo medeno cevko ročnega razpršilnika ter nato na nastavek privijemo bambusovo cev, pri čemer je treba paziti, da je brtvilo v redu. V svrho brezhibne funkcije je neobhodno potrebno, da so pri vseh spojkah in ventilih (G, A, H) brtvila v redu, da je usnjata manšeta M dobro namazana z mastjo, da ni suha in vedno z robi obrnjena navzdol. Škropilni kotel je treba po vsakokratni uporabi dobro izplahniti in paziti, da ne ostanejo ostanki škropila v isti. Kotel škropilnice pa očistimo na ta način, da odvijemo batni pokrov ter potegnemo batnik iz cilindra črpaljke, slednjega s francozom odvijemo in potegnemo iz kotla. Kotel lahko sedaj dobro izplahnemo ter očistimo pri tej priliki tudi ven f ” in kroglice na dnu črpaljke. 10678 »Rapid« z netto vsebino 81, brutto vsebino 121.Din 1100'— 10680 »Speciak „ „ „ 121, „ „ 161.Din 1200'— 10682 »Ideal« „ „ „ 161, „ 221.Din 1300 — V zgornjih cenah so vključene kompletne škropilnice z gumijastimi armiranimi cevmi, ključem za vijake, lijakom, ročno medeno cevjo z razpršilnikom ter 2 X 2 m dol¬ gimi bambusovimi cevmi. Vinogradniške škropilnice. 10884 »Rex« škropilnica z visokim zračnim pritiskom. Največja prednost škropilnice obstoja v tem, da odpadejo vsi deli od gume in kože. Zračna črpaljka je kot cilinderska črpaljka konstruirana na podlagi najnovejših izkušenj ter pro¬ izvaja pritisk do 8 atmosfer. Bat črpaljke je iz medenine, življenska doba črpaljke vsled tega neprimerno daljša od vseh ostalih črpaljk. Črpaljka sama je nameščena na zunanji strani škropilnega kotla ter pritrjena na obodu, ki je na notranji strani ojačen še z močno bakreno pločevino. Ventilno ostrešje črpaljke je zvezano z ventilnim ostrešjem zračnega kotla z močno medeno cevko. Zračni kotel je na ventilnem ostrešju privit tako, da ga je mogoče pri čiščenju z lahkoto odviti. Škropilni kotel je iz močne bakrene pločevine. Vsebina istega 20 litrov. Jermenje za nošenje iz finega govejega usnja. Ročna škropilna cev iz močne armirane gume. Ročna razpršilna cev s precejevalno mrežico ter razpršilnikom »Recx«, katerega je mogoče regulirati na curek in razpršenje. Cilinder črpaljke R 3 se zabrtvi, ako se privije s ključem šesterokotno brtvilo R 9 na vrhu črpaljke. Škropilnico »Rex« je mogoče radi visokega zračnega pritiska vporabljati zelo uspešno tudi za škropljenje sadnega drevja z dodajo bambusove cevke, čiščenje in mazanje vseh delov črpaljke in zračnega kotla je zelo enostavno. Rezervni deli škropilnice so vedno na razpolago. Cena kompletne škropilnice .Din 600'— 10686 »Non plus ultra« škropilnica z medeno batno črpaljko na zunanji strani kotla. Kotel škropilnice je iz močne bakrene pločevine v velikosti 48 X 48 X 18 cm. Zračni kotel je pri¬ trjen na zunanji strani škropilnega kotla ter ga je mogoče po potrebi sneti. Pasovi za nošnjo so sukneni, 90 cm dolga odvodna cev je iz gumija z medeno razpršilno cevjo in s spiralnim razpršilnikom. Ročaj črpaljke je lesen. Vsebina škropilnega kotla je okoli 18 litrov. Zaradi brezhibne funkcije je treba posebno paziti na batno Črpaljko, katere usnjata manšeta mora biti vedno dobro namazana z mastjo. Ako manšeta batnika ne bi ležala dobro v cilindru črpaljke, je treba matico pod manšeto nekoliko priviti, da se obroč od gumija raztegne in dobro zabatvi cilinder. Pri čiščenju je treba odviti podkev, osnažiti kroglico in dovode, kjer se nabirajo ostanki škropila. Očistiti je treba večkrat tudi Spiralni razpršilnik. Cena škropilnice »Non plus ultra«.Din 440'— 10688 »Ceres«, škrop. za vinograde, iz bakrene pločevine z nelto vsebine 161 Din 300'— 10690 »Ceres«, škropilnica z netto vsebine 201.Din 300'— Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 105 10692 KULTIVATOR-PLUG. Okopalnik in osipalnik, z mnogimi, različnimi lemeži, je važen izum za pletev in osipanje v rav¬ nem in hribovitem, visečem svetu ter v vsaki zemlji. Obstoji iz raznih delov, ki jih po namenu dela menjamo. Rabimo ga za okopavanje vseh poljskih pridelkov, v sadovnjakih, dre¬ vesnicah, vinogradih in povsod, kjer so setve in nasadi v vrstah, ne glede na lego in zemljo. Pri okopavinah nam služi kot osipalnik. Prav lahko je poraben tudi za globoko rahljanje zemlje. Cel je jeklen, zato tudi trajen. Menjava lemežov in nožev je enostavna. Ta okopalnik je najpopol¬ nejše orodje za poljubno obdelovanje zemlje. Komad.Din 650'— 10694 ROČNI SEJALNI STROJ »SENIOR«, MODEL H. Prednosti tega stroja so izredne. Stroj sam odpre jarek, spusti notri točno odmerjeno količino semena, ga pokrije in končno po¬ tlači povrhu zemljo. S tem strojem sejemo vsako poljubno zelenjadno seme ali poljsko seme. 1 Prav tako drobno makovo seme, kakor tudi fižol in ga spu.ča točno v razdalji, ki jo določimo. Lahko pa sejemo ž njim tudi grmiče, kakor je navada pri fižolu. Izpadanje semena iz stroja je pregledno. Z oddajo tega stroja pridenemo tudi navodilo o rabi, da ga celo začetnik lahko uporablja takoj. Slika kaže ta sejalni stroj v pripravljenosti za setev. Pred začetkom dela določimo na njem razdaljo za vrste, raz¬ daljo za posamezna zrna semena, odprtino za izpadanje se¬ mena, nastavimo merilo za globokost jarka, merilo za koli¬ čino semena in končno še globokost branice, ki seme pokrije in potlači. Spomladi nastopi pogosto neugodno vreme, ki ovira se¬ tev. Ako posedujemo ta sejalni stroj, odpade odlašanje in skrb za setev, ker v teku ene ure posejemo več, kakor de¬ lavec ves dan. Čista teža tega stroja je okoli 16 kg. Vsebina 41. Komad.Din 1075'— 10696 ROČNI STROJ ZA SEJANJE IN OKOPAVANJE »SENIOR«, MODEL ‘L 4. Orodje, ki se neprenehoma uporablja od rane pomladi do kasne jeseni. Istočasno se ta stroj lahko upo¬ rablja za setev v vrstah in grmičkih, obenem pa tudi kot stroj za rezanje, okopavanje, zasipanje itd. Obstoji iz raznih delov, ki jih potem po namenu dela menjamo, in sicer v nekoliko minutah s pomočjo vijaka, ki se nahaja neposredno za kolesom za vožnjo. Ta stroj posebno priporočamo vsem, ki se bavijo s polje¬ delstvom in vrtnarstvom, ker je najpopolnejše orodje za obdelovanje zemlje. Z njim ne samo, da prihranimo ogromno na delu i čadu, ampak dosežemo z njim tudi pravilen iz- gled setve. Komad...Din 1275'— 10698 SEJALNI STROJ »W0LF« za vrt in polje, za enakomerno in hitro setev vsega semena do velikosti fižolovega zrna. Z enostavnim vlačenjem orodja izvršujemo štiri dela: vozimo seme, usipamo seme enakomerno v zemljo, pokrijemo ga in tudi že markiramo obenem za prihodnjo vrsto. Ko stroj pol¬ nimo, ga postavimo postrani, odvijemo srednji vijak in vrtimo zaklopko nazaj kot pri kavnem mlinčku. Nato vsu¬ jemo seme v stroj in pritrdimo znova vijak. Nato stroj eno¬ stavno postavimo v zrahljano zemljo in ga vlečemo po gredi. Vse ostalo opravlja sejalni stroj avtomatično. Wolfov sejalni stroj izvršuje točno in hitro setev v enakomernih vrstah in razdaljah in hrani s semenom. Poklicni vrtnarji, poljedelci in kmetovalci bodo s tem pridobili sejalni stroj, ki so ga že dolgo iskali. Stroj je tako poceni, da si ga lahko vsakdo na¬ bavi. Porabili boste manj semena, imeli boste manj dela, porabili manj časa, ne bo se vam treba pripogibati in dosegli boste mnogo lepšo in epakomemejšo posetev, ki bo dala vedno najboljši pridelek. Kolo stroja je 20 cm visoko, vsebina semena skoro %. li¬ tra. Velikost odprtine za vsipavanje semena 15X20 mm, ze¬ leno lakirani, z začrtalnikom in napravo za markiranje. Komad.Din 135'— 10699 KOSILNI STROJ »KONDE«, izvrstni, že skozi desetletja pre¬ izkušeni stroj, zelo pripraven za velike travnike in trate. V vrtnarstvu mu dajejo prednost pred drugimi sličnimi stroji. Stroj ima visoka kolesa za vožnjo in 4 spiralne nože iz prvo¬ vrstnega jekla. Os, na katero so noži pritrjeni, je iz trdega jekla in leži v preciznih kugljičnih ležajih. Osi koles za vož¬ njo se lahko menjajo in so ravno tako iz jekla. Premer nožne naprave znaša 1314 cm, kosi pa 35 cm široko Delo s tem strojem ne pomeni samo veliko hitrost in ogromni prihranek dela, temveč tudi krasen, enakomeren rez. Komad.Din 1100''— 10700 SAM0PLE V EC, za čiščenje plevela, po stezah in potih, vrto¬ vih in parkih, ki so s peskom posuta. Rabimo ga uspešno v suhem vremenu, in sicer tako, da ga enostavno peljemo (po¬ tiskamo) pred seboj, tako da nož izpodreže travo in plevel Nož je izdelan iz trdega jekla, z dvojnim rezilom ter ga lahko zamenjamo; ko se na eni strani izrabi, ga obrnemo na drugo stran. Komad..Din 150'— 1 106 Semena za polje in vrt — Sever & Kom p., Ljubljana Arbocol lepilo za gosenice. služi za mazanje lepljivih pasov na deblih sadnega drevja. Na teh se vjamejo razni škodljivi žužki, ka- x kor zimski pedici, mrav- - ^lje in drugi mrčes, ki ple¬ za na drevje. Pasove na¬ stavljamo jeseni in spo- Arbocol: doza k l A kg . doza k Vt kg doza k 1 kg Arbocol pas 10702 10704 14 cm široki in okoli 50 m dolgi traki so iz zelo odpornega papirja. Arbocol pas, omot. Pripomba: 1 omot tega pasa in 1 kg Arbocola zadostuje za 60 do 70 debel srednje debelosti. Lepljivi pas za gosenice znamke »Hins- berg« namazan z dobrim »Ichneum« go- seničnim lepom. Zavitek vsebuje 5 metrov dvojnega pasu, to je za približno 15 dre¬ ves. Navodilo prilagamo naročilu .... 10706 Lohsol preizkušeno in od sadjarskih strokovnja¬ kov priporočeno sredstvo za zatiranje rastlinskih in živalskih zaje¬ davcev na sadnem drevju v jeseni. To sredstvo smo dobili do sedaj po največ iz inozemstva, pod različnimi imeni. Sedaj pa imamo domačo tovarno, ki izde¬ luje pod imenom Lohsol sredstvo* z istimi sestavinami, samo z razliko, da je v ceni mnogo cenejše. Približno 1 kg LOHSOL-a vlijemo v 9 do 12 litrov vode in namažemo, oziroma poškropimo s to raztopino debla in veje. Natančno navodilo o uporabi priložimo vsakemu naročilu. Lohsol, odprt, brez posode, kg netto . . v pločevinastih ročkah (vključno ročka): k kg.Din 50'— k 5 kg." 70-— k 10 kg.130— k 15 kg.» 190— š 25 kg. 245— v železnih sodih (vključno železni sodi): 100 kg.• . . 200 kg.. 201 do 600 kg. Vse cene se razumejo franko naše skla¬ dišče. 11 — 10-75 10-25 10— vremenu. 10718 Cepilna smola najfinejše kakovosti. Uporab¬ ljamo jo brez razgrevanja v vsa¬ kem letnem času in v vsakem Cepilna smola: doza k % kg . doza k %kg . doza k % kg . 5-50 10 — 20 — ' <»? . Herbit. Sredstvo za uničevanje plevela po po¬ teh, na dvoriščih itd. Uporabljamo ga, da ga preje raztopimo in sicer 10 do 15 g na 1 liter vode. Za vsak m 2 se rabi 1 liter raztopine. Navodila o uporabi prilagamo brezplačno vsaki pošiljki. Herbit, netto. 10726 10732 Mazavo milo za čiščenje; uporabno tudi kot specialni dodatek pri poletnem škropljenju proti rastlinskim škodljivcem. Mazavo milo: netto brez posode doza k M kg . . Din T- C/PRAm kombinirano sredstvo za Istočasno uniče¬ vanje gljivičnih bolezni in škodljivcev na sadnem drevju, trti in drugih rastlinah. Tako za uničevanje škrlupa (Fusicladium), gnilobe (Monilia), gosenic glogovega be- 6 - 11 - 21 - 7- 12 - 22 - 16- 10 - 11 - 17- 18- 12— 107 10754 lina, jabolčnega zavijača, prelca, pedica itd.; na vinski trti za uničevanje perono- spore, grozdnega molja, trtjone itd.; na detelji in na drugih rastlinah za razne škodljive žužke in gosenice. Uporabljamo ga v 1 do 1%% raztopini. 10730 Nosprasen, doza h 5 kg Nosprasit, 10746 10750 Tanafin sredstvo za zatiranje listnih in krvavih uši na sadnem drevju in vrtnicah, posebno v poletnem času. Zoper listno uš primešamo 30 do 40 gramov tanafina v litru vode. S to tekočino škropimo ušive vejice, ali pa vejice pomakamo v to tekočino. Zoper krvavo uš na drevju pomešamo 10 do 20 dkg tanafina v litru vode. S tako pripravljeno brozgo mažemo od krva¬ ve uši napadena mesta na deblu in vejicah. Tanafin: steklenica h 75 g. steklenica h 250 g.. steklenica h 500 g. kg netto brez posode. Venetan, odlično sredstvo za uničevanje listnih uši. Uporabljamo ga v 1 do 2% raztopini. Venetan: doza k 150 g. doza k 600 g. kombinirano sredstvo, ki služi v isto svrho, kakor Nosprasen. Uporabljamo ga pa brez apna v 1 do VA%> raztopini ali pa pra¬ šimo z njim rastline. 10733 Nosprasit, doza š 5 kg žvepleno sredstvo za uničevanje plesni na trti (Oidium) ter tudi plesni na cveticah in sadnem drevju, nadalje za uničevanje škrlupa in gnilobe na sadju ter raznih drobnih škodljivcev, kakor rdečega pajka, pašice itd. Uporabljamo ga za škropljenje sadnega drevja in trt pozimi v 3%, ob času rašče pa v 1% raztopini. Solbar: doza k 1 kg. doza k 5 kg. 130-- 220 -- 28-- 145-- 5-50 12 — 21 -— 35-— 24-50 74 — 135-- 225-- 80— 150-- 5-75 1250 21-50 36— 25-25 75— 140-- 230-- 82-— 155-- 6 -- 13-- 22 -- 37- 26-25 76— Ustin, odlično sredstvo za po- končavanje krvave uši na jablanah. Pozimi odkopljemo koreninski vrat drevesa in nama¬ žemo ali poškropimo ušive naselbine s 5 do 7% raztopino. 10750 Ustin: doza k 150 g doza k 1 kg Gralit, arzenikov prašek za pokončavanje škod¬ ljivcev, kakor grozdnega rilčkarja, ki ob¬ jedajo listje in zelene dele na rastlinah, kakor na pesi, detelji, repici, špargljih itd. 10760 Gralit; doza š 5 kg Uspulun — univerzal Gartenwelt«, Maksu Hesdorfferju. 10832 10830 10838 10840 10850 Apneni dušik 16%. To važno dušikovo gnojilo trosimo v zgodnji pomladi, ali vendar vsaj dva tedna pred setvijo ali sajenjem in ga plitvo pod- kopljemo, da se strupene zyanovo spojine prej v zemlji spremene v amonjak in soli- trno kislino, katero ravno rastline potre¬ bujejo. Za 1 m 2 potrebujemo 30 do 40 g ali la 1 ha 300 do 400 kg. Apneni dušik. Kalijeva sol 42%. Izmed raznih kalijevih umetnih gnojil je 42% kalijeva sol najvažnejša. Posebno učinkovita je na težkih tleh. Uporabljamo jo pa že v jeseni ali prav zgodaj spomladi po 30 do 50 g na 1 m 2 ali 300 do 500 kg na lha. Kalijeva sol. Čilski soliter. Zelo hitro delujoče dušikovo gnojilo. Izmed rudninskih dušikovih gnojil je ta najvažnejši. Vsebuje 15 do 18% dušika. Rabimo ga spomladi v presledkih od 14 dni po 1 dkg na m 2 . V cvetličarstvu ga pridevamo vodi za zalivanje po 1 gram na liter vode. Kakor učinkuje ugodno v na¬ vedeni količini, prav tako škoduje’ rastli¬ nam večja množina, ali jih celo umori. Čilski soliter. Kostni superfosfat 18/20%. Uporablja se kakor surova kostna moka za gnojenje v jeseni,-pa tudi še v pomladi, ker se hitreje razkraja kakor Thomasova žlindra. Za 1 m 2 potrebujemo 30 do 50 g ali za lha 300 do 500kg. Kostni superfosfat. Nitrofoskal Ruše, gnojilo za travnike, polja, sadovnjake in vinograde. Vsebuje 4 do 5% dušika iz cyanamida, 8 dc 9% fosforne kisline iz superfosfata, 8 do 9% kalija iz kalijeve soli in 30 do 35% apna. Za docela dobro gnojenje zadostuje 80 do 100 g na 1 m 2 . Pri uporabi tega gnojila je bogata žetev zasigurana. Nitrofoskal Ruše.. 10854 10858 10860 10862 10864 Sirova kostna moka. Vsebuje 10 do 12% fosforove kisline in 4% dušika. Najuspešneje gnojimo s su¬ rovo kostno moko v jeseni ali pozimi. Za 1 ha potrebujemo 300 do 400 kg. Surova kostna moka. Razklejena kostna moka. vsebuje 30% fosforove kisline in %% du¬ šika. Uporabljamo za gnojenje od jeseni do pomladi. Za 1 m 2 potrebujemo 20 do 30 g ali za 1 ha 200 do 300 kg. Razklejena kostna moka. Rožena moka iz polnih rogov. vsebuje 11’5% dušika in 5% fosforne ki¬ sline ter je prvovrstno gnojilo za vrtove in cvetice lončnice ob presajanju, ki ga primešamo zemlji. Rožena moka. Strugotina iz rogov. vsebuje 12% dušika, rabimo jo v isto svrho kakor roženo moko. Strugotina iz rogov. Šota (Torfmull). Uporabljamo jo: 1. ) za pokritje setev; 2. ) za zimsko odejo cvetic zlasti trajnic; 3. ) za izboljšanje težke, lahke in ka- menite, plitve zemlje. Na lahkih peščenih zemljah jo podkopljemo eno lopato glo¬ boko, pri težkih pa jo plitvo podkopljemo. Šota naredi tla luknjičava, propustna, da boljše spajajo vlago in dušik. Za zbolj¬ šanje zemlje izda 100 kg šote toliko, kakor dva voza komposta. 4. ) Za toplo in mehko steljo konjem, goveji in malim živalim, ker šota popije šestkrat več vlage, kakor slama. Ker tudi ovira gnilobo, je to najzdravejša stelja. 5. ) Za konzerviranje zimskega sadja, gomoljev in cvetičnih čebulic. Da ne škodi humozna kislina, zlasti mladim setvam, jo pred porabo premešamo z gnojnico ali pa ji dodamo nekoliko vlažni, na vsako balo okoli pel kilograma prahu, živega apna. Pri kulturah na prostem in pri presajanju dreves iu grmov jo uporabljamo kakršna je, potrebno pa je, da jo poprej nekoliko zmočimo. Šota, najboljša, čista, mahovita in lahka . Brzojavni naslov: Seve Umetna gnojila za cvetice. Cvetice lončnice presajamo, čim zamrežijo zemeljsko kepo. Dotlej so namreč hranila v zemlji izčrpana. Ker pa ni vselej presajanje možno, se poslužujemo gnojenja, da dovajamo rastlinam snovi, ki jih potrebujejo. Gnojimo pa tudi, da pospešimo cvetenje in rast. Gnojenje pa ugodno učinkuje le pri ukoreninjenih in že rastočih rastlinah. Ravnokar presajenim, bolnim in pozimi počivajočim rastlinam, je gno¬ jenje škodljivo Z razstopljenimi gnojili zalivamo največ po enkrat v tednu in le toliko, da doseže tekočina do roba lonca. Močnejše zali¬ vanje in večja koncentracija dušikovih gnojil umori rastline. Pred gnojenjem zalijemo cvetice s čisto vodo. POLNOVREDNA KRMILA Nobena krma, ki jo prilagamo domačim živalim, ni popolna, ker nima v dovoljni množini vseh onih redilnih snovi, ki so potrebne za rast in razvoj živali, zato dodaja umni živinorejec tako zvana močna krmila. Ta izpolnjujejo navadno krmo, da zadobe živali vse one snovi, ki so nujno potrebne, da rastejo, se debele in da so odpornejše proti raznim boleznim. Da tudi v tem oziru gremo našim cenjenim odjemalcem na roko, smo nabavili tista močna krmila, ki so jih odlični živinorejski strokovnjaki priznali kot najuspešnejša. 10890 10892 Ribja moka. vsebuje 65% proteina in 4% soli, je ne- obhodno potrebna za uspešno rejo praši¬ čev. Dodatek 1 do 2 dkg ribje moke, ki jo primešamo k vsakokratni krmi, pospe¬ šuje rast in hiter razvoj živali. Za pitanje odraslih prašičev pa dodajamo k vsako¬ kratni krmi 3 do 5 dkg ali dnevno 12 do 15 dkg. Ko se živali privadijo na ribjo moko, žro raje in tudi pitanje traja 3 do 5 mesecev manj časa. Prav tako je potre¬ ben dodatek ribje moke domači perutnini, M pri mladih pospeši rast, pri starih pa nosnost. Ribja moka. Krvna moka. vsebuje 80% proteina in se uporablja za krmljenje kakor ribja moka. Krvna moka. Klajno fosforovo kislo zdra¬ vilno apno. (Kostni pepel) vsebuje 38 do 40% fosforove kisline. Iz¬ vrstni uspehi celo navadnega klajnega apna so že davno dokazani pri reji vseh domačih živali. Jakost kosti in splošen razvoj telesa mladih živali pospešuje le klajno fosforovo kislo zdravilno apno. Pri odrasli živini pospešuje tek in zdravje prebavnih organov. Da krave molznice žro les, kosti in obleko, je vzrok pomanjkanje snovi, ki jih vsebuje lo apno. Klajno apno je potrebno za vse domače živali, celo za perutnino in pse. Podaja pa se primešano med nekoliko mokre otrobe ali zdrob, ko¬ njem med vlažen oves, psom pa med obi¬ čajno hrano. 10894 10896 10898 Dnevne porcije za posamezne vrste ži¬ vali so: Klajno fosforovo kislo zdravilno apno . . Kostna sesedlina. (Kostni precipitat) najnovejši fabrikat, vsebuje,38 do 40% fosforove kisline. Uporablja se jo kot do¬ datek h krmi v isto svrho, kakor klajno apno domačim živalim. Posebno pripravna in uspešna za svinje. Kostna sesedlina (kostni precipitat) . . . Kostni krmilni zdrob. ali kokošji zdrob imenovan, znamke »Ossa- Speciak, novost, na podlagi najnovejše tehnike izdelan iz svežih kosti, brez raz¬ nih kemijskih zdravju škodljivih snovi, ki so se kedaj prej uporabljali. Za rast pi¬ ščancev in nosnost kokoši je kostni krmilni zdrob neobhodno potreben dodatek. Kostni krmilni zdrob. 110 Semena za polje in Trt Sever & Komp., Ljubljana RAZNE POTREBŠČINE Vrvice za povezo¬ vanje in pletenje Rafija 10950 Ekstrisima, dolga, široka in bela, izbrana kakovost, posebno primerna za ročna dela 10 — 11— 12 -— 10952 Prima Majunga, bela, dolga, za povezovat nje trt, sadnega drevja in povrtnine . . 9-50 10-50 11— 10954 Rafija barvana, široka, najboljša kakovost, za pletenje košaric, torbic, kaset itd, v naslednjih barvah: 1. rumena 2. svetlomodra 3. temnomodra 4 rdeča 5. zelena 6. rjava 7. črna Vsaka barva zase. Morska trava „Crin d’Afrique“ Originalne bale tehtajo po okrog 65 kg. 10960 Ekstrisima 10962 Ekstralin . 10964 Fin . . . Šampinjonsko leglo francoskega izvora! 8-25 2-90 2-75 Vsakemu naro¬ čilu priložimo za¬ stonj navodilo o gojenju šampinjo¬ nov. 10970 Originalno francosko 70-- Suhe jedilne gobe. 10976 Najlepše. 10980 Prav lepe.. Suhe gobe v lepih, koloriranih, kosi- ternih dozah, in sicer: 10982 doza z 2 kg vsebine najlepših gob . . . Snhe gobe v celofan vrečicah, in sicer: 10984 vrečica z 200 g čiste vsebine 10986 vrečica z 100 g čiste vsebine 10988 vrečica z 50 g čiste vsebine Sveže jedilne gobe. samo majhne, za takojšnjo uporabo, konzervirane v vinskem kisu, v ste¬ klenicah s patentno zaporo, in sicer: 10990 steklenica z 200 g čiste vsebine . . . . 10992 steklenica z 400 g čiste vsebine . . . . 10994 steklenica z 700 g čiste vsebine . . . . Laneni firnež in laneno olje. 11020 Firnež la, laneni, rjavi, dvakrat kuhani . 11030 Laneno olje. Cene se razumejo za kg netto, franko pločevinasti sod s ca. 180 kg vsebine, fran¬ ko Ljubljana. Pri odjemu manjših količin se cena zviša za 75 para. Pločevinaste po¬ sode imamo tudi po 10, 15 in 25 kg, sode pa po 50 in 100 kg. če pošljete lastno embalažo, franko Ljubljana, se cene znižajo za Din 0'50 pri kg netto. Prometni davek je zaračunan v ceni in ga plačamo mi sami. Pri odjemu večje količine zahtevajte posebno ponudbo. Brzojavni naslov: Severin — Telefon 23-16, 39-16 111 Naši dve novi omarici za semena. Omarica številka 1 je: 68 cm visoka 51 cm široka in ima 117 predalov Omarica številka 2 je: 110 cm visoka 65 cm široka in ima 66 predalov Omarica št. 1. je pripravna za na pult, je lična In v okras vsaki trgovini. Čez poletje se dozi in spravi v karton za prihodnjo sezono. Ta omarica zahteva zelo malo prostora. Omarica št. 2. je najbolj praktična. Postavi se lahko v izložbeno okno ali pa se pritrdi na steno. Pogoji za komisijsko prodajo paketiranih zelenjadnih in cvetičnih semen 1. Omarico posodimo in pošljemo s potrebnim semenjem franko železniška postaja odjemalca. V slučaju, da manjka kaka vrsta semen, izvršimo tudi naknadna naročila franko. 2. Vsa semena, odrejena za omarico, ki so v tem ceniku s # zaznamovana, smatramo kot komisijsko blago. Osnovne cene posameznih vrečic so navedene v našem ceniku in se ne morejo spremeniti. 8. Neprodana semena je vrniti vsako leto med 1. in 15. julijem, nakar sledi obračun, ki je takoj plačljiv. Ako bi se preostanek semen ne vrnil do 15. julija, smatramo vso zalogo za prodano. Samo v komisijsko prodajo poverjena zelenjadna in cvetična semena v vrečicah je mogoče vrniti, dočim fiksno naročenih semen, pa so lahko tudi semena v vrečicah, ne jemljemo nazaj, ker niso komisijsko blago. 4. Od izkupička v komisijski prodaji prodanih semen dajemo: do 500 prodanih vrečic.80% popusta, do 1000 prodanih vrečic.35% popusta, preko.•..40% popusta. 5. Vsi navedeni pogoji veljajo obojestransko za tri leta. Ako po preteku tega časa ne sledi odpoved, se podaljša dogovor sam po sebi za nadaljnja tri leta. Ako pa je prodaja nepovoljna, lahko mi pogodbo razveljavimo že po preteku prvega leta. 6. Omarica ostane naša last in jo je smatrati kot posojilo našim odjemalcem. Vredna je 200 dinarjev. Ako se pogodba prekine, se mora omarica takoj prepustiti na razpolago, odnosno se mora po naši želji zamotati ter postaviti brez vsakih stroškov na železniško postajo in odposlati na naslov, ki ga določimo. 7. Ustno storjeni sklepi brez našega potrdila so neveljavni. Plačila so veljavna le direktno na naš naslov. Plačuje in toži se v Ljubljani. 8. V slučaju, da odjemalec naroči ali ponovno naroči preko množine, ki je po našem mnenju zadostna, tedaj mora jamčiti, da proda najmanj 70% naročenih vrečic. 9. Pri naročilu na gotov (fiksen) račun, damo pri odjemu nad 500 dinarjev 50% popusta in to preprodajalcem, ki vzamejo od posameznih vrst najmanj 10 vrečic. Na gotov račun prodana semena pošljemo s povzetjem, če pa pošljemo izjemoma odprto je treba račun takoj po prejemu blaga poravnati. Vrečic, ki so kupljene na fiksni račun, ne jemljemo pod nobenim pogojem nazaj. 10. Za slučaj spora se podvržeta obe stranki pravoreku razsodišča Ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani. Oddelek za semenske omarice Sever <& Komp„, Ljubljana 112 Gospodarska semena Detelje Stran Bela detelja.4 Bol o cvetoča enoletna . . 3 Bokhara.3 Črna detelja.2 EsnaTzeta.S B meljska lucerna ... 4 Inkarnatka.3 • Lucerna.2 Nokota močvirska ... 4 Nokota rožičasta ... 4 Banjek.4 Seradela.4 Švedska detelja .... 3 Trave Angleška ljuljka ... 8 Francoska pahovka . . 5 Gola stoklasa.6 Gozdna latovka .... 9 Italijanska ljuljka . . 8 Lisičji rep.5 Mačji rep.9 Medena trava.7 Navadna latovka ... 8 Ovčja talnica .... 9 Pacey-eva ljuljka ... 8 Pasja trava.6 Pasji rep.6 Bdeča bilnica .... 7 Svetlikasta trstika . . 8 Travne mešanice ... 10 Travniška latovka . . 9 Travniška bilnica ... 7 Trda bilnica.7 TrBna bilnica .... 6 Vrečasta šopulja ... S Zlati oves.5 Korenstvo Poljska semena Ajda. Gorčica. Grahorica. Koruza. Kumna. Mohar . Njivski koleneo . . . Oves. Proso. Sirk. Sudanska trava . . . . Svetlo seme. Lupina. 13 14 14 14 14 13 13 14 13 13 14 13 13 Oljnata semena Buče.15 Konoplja .15 Lan .15 Mak .15 Ogrščica.15 Bepica .15 Biček.15 Soja-fižol.15 Sončnice.15 Stročnice Bob .16 Fižol.16 Grah.16 Leča .16 Njivski čistnik .... 16 Peluške ....... 16 Ptičja hrana.17 Zdravilna hrana za bolne ptice.17 Hrana za ribe .... 17 Čebelna paša.18 Zelenjadna semena Artičoka.39 Bob.49 Buče.39, 40 Cikorij ina salata- radič.31. 32 Cikorij ine korenine . . 32 Čebulno seme.36 Cebulček .86 K A Z A Stran Cvetična semena V, O Stran Momordica ..... 72 Musa.72 Myosotis.72 Nemesia.72 Nemophila.72 Nepeta .72 Nertera..72 Nicotiana.73 Nierembergia.73 Nigella.73 Nycterinia .73 Oenothera ...... 73 Onopordon.73 Okrasne trave . . .85, 86 Ovijalke in plezalke . 85 Oxalis. . 73 Paeonia.73 Palme . . 85 Papaver.73 Passiflora .....'. 73 Pelargonium.73 Pentstomon .74 Perilla .74 Petunia.74 Phacelia .74 Phlox.75 Physalis.75 Phytolaca.75 Poinsettia.75 Poletne cvetice, meš. . 85 Polygonum.75 Portulaca.75 Potentilla.75 Primula.75, 76 Pyrethrum .76 Behmania.77 Beseda .77 Bheum .77 Bhodante.77 Bicinus.77 „ Bochea.77 Bosa polvantha .... 77 Budbeckia.77 Salpiglossis.78 Saintpaulia .78 Salvia .78 Sanvitalia.78 Saponaria.78 Saxifraga.78 Scabiosa .78, 79 Sohizanthus.79 Sedum .79 Senecio.79 Sidaleea .79 Silene .79 Solanum.79 Solidago.79 Sparmania.80 Spergula.80 Stachys.80 Statice ..80 Stevia ........ 80 Stokesia .80 Streptocarpus .... 80 Tagetes. t . 80 Thalictrum .80 Thunbergia .80 Torenia.80 Trachymene.81 Trichosanthes . . . . 81 Tritoma.81 Trollius.81 Tropaeolum.81 Tunica.81 Tydaea.81 Ursinia.81 Venidium.82 Verbascum.82 Verbena.82 Veronica.82 Vicia.82 Viola.82 Viola trie. maxima . 82—84 Viscaria.84 Wahlenbergia.84 Whitlavia.84 Wigandia.84 Xeranthemum.84 Zinnia.,85 Cvetične čebulice in gomolji Vrtnarsko orodje Stran Brusni kamni .... Črtala . Diamanti za steklo . . Etikete. Grablje ..... 100. Greblje . Izruvači plevelni . . Klini . Lončki . Lopate , .... 7 99, Metle vrtne. Motike. Noži. Obirači sadni .... Obrezači tratni . . . Okopalniki . . . 100, Osipalniki ročni . . . Podpore za jagode . . Plugi . Porivači kolov .... Pralce ..... 100, Bhhljače.. Bazpršilniki. Bezila za steklo . . . Bočaji leseni .... Bončalice. Strgulje drevesne 99, Stroji kosilni .... Stroji sejalni .... Svinčniki . Ščetke drevesne . . . Škarje . Škropilnice ročne . . . Škropilnice nosljive . Škropilniki. Toplomeri . Vilice cvetične . . . Zalivače . Žage . Žlice cvetične .... 102 101 103 103 101 101 103 101 103 101 101 100 98 103 103 101 101 103 105 103 101 | 100 102 103 103 100 101 105 105 103 103 98 104’ 104 103 103 100 103 99 100 Sredstva za zatira- nje škodljivcev Arbocol.106 Arbocol pasovi . . . 106 Cepilna smola .... 106 ' Gralit .1C71 Herbit.106 Lepilni pasovi .... 106 . Lohsol . ..106 : Mazavo milo .... 106 Nosprasen .... 106, 107 Nosprasit.101 Solbar.107 Tanafin .107 Tillantin.107 Uspulun . 107 Ustin .107 Venetan .loi Umetna gnojila Polnovredna krmila Klajno apno.109 Kostni zdrob .... 109 Kostna sesedlina . . . 109 Krvna moka.109 Bibja moka.109 Razno Firnož laneni .... lij) Gobe suhe .110 Gobe sveže.lij Morska trava . . . . lij Olje laneno.llC Rafija.lij Šampin jonsko letrlo . . 110 Vrvice ....... 110 orodje >klo ode ljiv< Stran . 102 . 101 . 103 . 103 100. 101 101 103 101 103 , 101 101 100 98 103 103 100, 101 101 103 105 103 100. 101 . 100 . 102, . 103* . 103 . 100 99, 101 . 105 . 105 . 103 . 103 . . 98 . 104' . 104 . 102 . 103 . 100 . 102 . 99- . 100 i zatira- Ijivcev 100 106 106 r 1C7 1 106 106 , M 10 « 106, 101 101 101 101 101 101 101 101 . . K* . . . 10-fc moka - i0!l rogov • 106 . . • • :.0fi | 4036 4320 4570 4430 . 4450 4504 4710 5040 5474 6020 6024 5777 5600