Dovtipni odgovori.
Talet je "bil pervi izmed 6nih, kateri so Ibili vredni čestnega imena ,,mod-rec." Ko ga nekdo povpraša, kaj je na svetu najtežje in kaj najlažje, odgovori: najtežje samega sebe znati a najlažje grajati druge." — P6mni to.
II.
Imeniten Gerk pride po ulicah, kder so bili trije snžnji v prčdajo po-stavljeni. Pervi je bil modrec, drugi pesnik ia tretji sloveči Esop. Gerk vpraša najprej modreea, kaj li zna? Odgovori mu, da vse. Gerk potem vpraša pesnika, kaj on zna? Tudi ta odgovori, da vse. Zdaj vpraša Esopa, kaj li on zna? Esop mu reče, da ničesar ne. ,,Kako li toV" začudi se Grek, a Esop odgovon : ,,ker onima dvema, kiTseznata, nič nij ostalo, karbijazuterpel znati." — Tako je sploh mej ljudmf. Kdor pristane, da ničesar ne zna, ta često ve muogo več od onih, ki se hvalijo, da innogo znajo.
III.
Ko je rimski cesar Mark Anton z veliko slavo šel v dolbljeno mesto Atene, dobrikalo se lnu je ljudstvo nad vso mero, imenuj6č ga Bakovega sinu ter Minervo irra ponujaje za ženo. Baka iu Minervo so poganski Atenci čestili po božje. Tako so si hoteli nakloniti cesarja kateremu se je studilo to pre-veliko laskanje. Malo pomislivši reče Atencem: ,,rad primem čestno vašo po-ponudbo; a ker je Minerva toli imenitna gospa, braniteljica vašega rnesta, iu ste jo meni dali v nevesto, zato vain ukazujem, da jej takoj naštejete 600.000 srebernikov vena (dote) a meni da povemete ženitveue troške." — Prav jim je storil.   Laskanje je vselej ostudno. ¦                                                 F. Rup   .