KURIR NOVO MESTO 6. maj 1983 ŠTEVILKA POSEBNA časopis kolektiva industrije motornih vozil Po sklepu 9. redne seje delavskega sveta DO IMV, z dne 26. 4. 1983 objavljamo osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi DO v SOZD IMV in ga dajemo v javno obravnavo. Javno obravnavo bo spremljala in usklajevala posebna komisija, ki bo sprejemala, obravnavala in usklajevala tudi vse pripombe in predloge. Te pošljite Centru za informiranje! O sklenitvi samoupravnega sporazuma bodoodločali delavci vseh tozdov z referendumom, ki bo predvidoma konec junija 1983. Zaradi smotrnosti bomo istočasno oziroma na isti dan odločali (z referendumom) tudi o drugih samoupravnih splošnih aktih, potrebnih za konstituiranje: samoupravnih sporazumih o združevanju dela delavcev v tozde, v delovne skupnosti in v enovito DO Razvojni institut ter o samoupravnih sporazumih o združitvi tozdov v DO za proizvodnjo avtomobilov in za proizvodnjo mobilnih enot. Osnutke in predloge teh aktov bomo objavili na enak način in pravočasno tako, da se bomo pred odločanjem z njimi temeljito seznanili. Opozarjamo, da objavljeni osnutek ni dokončen. Vsebuje predvsem osnovne misli kako bomo urejali odnose pri skupnem delu v SOZD-u IMV in je oblikovan zlasti kot vsebinska zasnova, na kateri naj temelji javna obravnava. Pozorni bralec bo zasledil več napak (neskladja pri sklicevanju na člene, neusklajena besedila posameznih členov, ipd.), potrebno pa ga bo dodelati tudi po strokovni plati. zlasti oblikovati osnove in merila, pri urejanju dohodkovnih odnosov (poglavje III., zlasti za skupni prihodek, skupni dohodek, združevanje sredstev ipd.). Napake so posledica želje po čim prejšnji objavi in pomanjkanju časa za temeljito redakcijo, strokovno dodelavo pa narekujejo nujne potrebe po smotrni ureditvi bodočega skupnega dela SOZD IMV. Za to ureditev (od katere bodo odvisni rezultati tega dela) nam ne sme biti žal ne truda, ne časa. Na podlagi pripomb in predlogov ter strokovnih obdelav bo komisija pripravila novo, celovito in prečiščeno besedilo osnutka samoupravnega sporazuma o združitvi DO v SOZD IMV in ga predložila delavskemu svetu DO IMV. Po obravnavi pred delavskim svetom in po njegovem sklepu bo to besedilo objavljeno na enak način, v tem času pa bodo pripravljeni in objavljeni tudi osnutki drugih, že navedenih samoupravnih splošnih aktov. Z objavo osnutka prehajamo v drugo fazo samoupravnih prizadevanj za organiziranje in konstituiranje novih tozdov delovnih skupnosti, DO in sozda IMV, ki je izrednega pomena tudi za celovita sanacijska prizadevanja. Zato pozivamo vse in vsakega delavca naj se vključijo v javno obravnavo! Komisija za koordiniranje in spremljanje javne obravnave OSNUTEK Delavci, ki združujemo svoje delo v temeljnih organizacijah združenega dela v sestavi delovnih organizacij Tovarna avtomobilov Novo mesto, Tovarna mobilnih enot Novo mesto, Tehnoservis Novo mesto in Razvojni inštitut Novo mesto sklepamo, na podlagi določil 382. člena zakona o združenem delu naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI DELOVNIH ORGANIZACIJ V SESTAVLJENO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Delavci, ki združujejo svoje delo v temeljnih organizacijah združenega dela v sestavi delovnih organizacij Tovarne avtomobilov Novo mesto, Tovarne mobilnih enot Novo mesto, Tehnoservisa Novo mesto in Razvojnega instituta Novo mesto, na podlagi svoje pravice dela z družbenimi sredstvi in v smislu določil 1. in 3. točke prvega odstavka in drugega ter tretjega odstavka 382. člena zakona o združenem delu, združujemo svoje delovne organizacije v sestavljeno organizacijo združenega dela Industrija motornih vozil Novo mesto. 2. člen S tem samoupravnim sporazumom določamo delavci, ki združujemo svoje delo v temeljnih organizacijah v sestavi združenih delovnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: delavci) v skladu z določili 384. člena zakona o združenem delu, cilje združevanja, družbena in gospodarska vodila, osnove in merila za njihovo uresničevanje, pravice, obveznosti in odgovornosti združenih organizacij pri njihovem uresničevanju in druge zadeve skupnega pomena za trajno, trdno in uspešno sodelovanje pri izpolnjevanju materialno gospodarskih in družbeno gospodarskih nalog za uresničevanje ciljev združevanja v določenem obdobju, ki jih, v skladu z objektivnimi zahtevami proizvodnje in trga in v skladu z družbeno gospodarskimi usmeritvami v danih razmerah, določimo delavci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana sestavljene organizacije. 3. člen V sestavljeno organizacijo združenega dela Industrija motornih vozil Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: sestavljena organizacija 1MV) se lahko združijo tudi druge delovne organizacije, ki izpolnjujejo proizvodno poslovne pogoje za združitev, oziroma, ki žele sodelovati pri skupnem ustvaijanju dohodka in drugih, s tem sporazumom določenih skupnih interesov, pod pogojem, da sprejmejo ta samoupravni sporazum in da pristopijo k njemu. 4. člen Delavci smo svoje delovne organizacije, podpisnice tega samoupravnega sporazuma, na podlagi njihove medsebojne povezanosti, in odvisnosti v proizvodnji in na podlagi skupnih interesov pri poslovanju na domačem in zunanjem trgu, zlasti še pri utrjevanju in razširjanju trajnejšega, razvitejšega proizvodno tehničnega in proizvodno poslovnega sodelovanja z drugimi proizvodno poslovnimi subjekti na domačem in zunanjem trgu in na podlagi skupnih interesov pri poslovanju in gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije, združili v sestavljeno organizacijo IMV za to, prvič, da bi na podlagi samoupravnega združevanja dela in sredstev in urejevanja medsebojnih odnosov na dohodkovni podlagi v smislu določil 64. do 70., 81. do 88. in 91., 92. in 95. člena zakona o združenem delu skupaj oziroma na skupaj dogovorjen način odločali o skupnih interesih in zadevah v proizvodnji, poslovanju in gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije ter o drugih zadevah, ki se tičejo odnosov med združenimi organizacijami in odnosov sestavljene organizacije IMV z drugimi proizvodno poslovnimi subjekti v pravno poslovnem prometu na domačem oziroma zunanjem trgu; drugič, da bi skupaj skrbeli za stalno tehnično in tehnološko izboljševanje materialne podlage dela in delovnih, proizvodnih in poslovnih postopkov in skupaj določali tiste naloge na tem področju, in se skupaj angažirali pri njihovem uresničevanju, ki so ključnega pomena za skupni tehnični in tehnološki napredek, za poenotenje proizvodnje proizvodov skupnega dela oziroma polizdelkov in sklopov, ki se vgrajujejo v proizvode posameznih organizacij, in za čim bolj razvejano in specializirano medsebojno delitev dela pri proizvodnji polizdelkov in sklepov ter pri opravljanju posameznih specializiranih proizvodno tehničnih, proizvodno gospodarskih, gospodarsko poslovnih in podobnih dejavnosti za potrebe združenih organizacij, da bi se na tej podlagi stalno povečevala proizvodna sila dela združenih organizacij in njihova produktivnost dela in celotna gospodarsko poslovna učinkovitost; tretjič, da bi skupno proučevali tržna gibanja in ugotavljali dolgoročnejše težnje v razvoju razmer na trgu surovin, energije, reprodukcijskih materialov in drugega blaga proizvodne porabe v združenih organizacijah in na trgu njihovih proizvodov, polizdelkov in sklopov in skupno določali smernice za ravnanje v lastni proizvodnji, pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije in pri poslovanju na domačem in zunanjem trgu, da bi se čim uspešnejše prilagajali objektivnim zahtevam, ki jih pred proizvodnjo, poslovanje in gospodarjenje združenih delovnih organizacij postavljajo v posameznih proizvodno poslovnih obdobjih ekonomske zakonitosti družbene reprodukcije in razmere na domačem oziroma zunanjem trgu, da bi na teh osnovah čim bolj uspešno poslovali in gospodarili ter zagotavljali trden družbeno gospodarski položaj združenih organizacij in si tako delavci v njih zagotavljali tudi lasten trden družbeno gospodarski in socialni položaj; četrtič, da bi skupno zagotavljali denarna sredstva za tekoče poslovanje in za skupne naložbe oziroma za skupno dogovorjene naložbe iz sredstev, ki z njimi razpolagajo posamezne združene organizacije oziroma, ki jih pridobe na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev, na kreditni ali kakšni drugi podlagi, v skladu z zakonom, da bi na ta način čim bolj smotrno in gospodarno uporabljali denarna sredstva družbene reprodukcije v svojem celotnem poslovanju. 5. člen Vse materialno gospodarske in družbeno gospodarske odnose med seboj in med našimi združenimi organizacijami v sestavljeni organizaciji IMV in medsebojne pravice, obveznosti in odgovorno- sti, ki izvirajo iz medsebojne povezanosti in odvisnosti v proizvodnji in iz skupnega gospodarjenja in poslovanja bomo delavci urejevali enakopravno s samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti, v duhu medsebojnega razumevanja in odgovornosti drug do drugega in do izpolnjevanja samoupravno prevzetih obveznosti v lastnem in skupnem poslovanju in gospodarjenju. II. PRAVNI POLOŽAJ SESTAVLJENE ORGANIZACIJE 1. Firma in znak razlikovanja 6. člen Sestavljena organizacija posluje pod imenom: Industrija motornih vozil Novo mesto in se lahko označi skrajšano kot: SOZD IMV Novo mesto. Sestavljena organizacija nastopa v pravnem prometu pod firmo: SOZD IMV — Industrija motornih vozil, n. sub. o. Sestavni del firme po prejšnjem odstavku je tudi znak razlikovanja sestavljene organizacije, ki je zavarovan kot blagovna oziroma storitvena znamka. 7. člen Označba IMV in znak razlikovanja sestavljene organizacije sta sestavni del firme vsake združene delovne organizacije. Združene delovne organizacije so dolžne uporabljati znak razlikovanja sestavljene organizacije pri označevanju vseh svojih izdelkov in storitev in pri poslovanju. Pri uporabi po prejšnjem odstavku lahko dodajo znaku razlikovanja sestavljene organizacije dodatke (risbe, napisi in podobno), ki izhajajo iz značilnosti njihovega dela, poslovanja ali poslovne tradicije, toda le, če s tem ne posegajo v njegovo zasnovo. 2. Sedež 8. člen Sedež sestavljene organizacije je v Novem mestu, Zagrebška cesta 18—20. Sedež se lahko spremeni s sklepom delavskega sveta sestavljene organizacije. 3. Dejavnosti 9. člen Dejavnosti sestavljene organizacije so: 1. proizvodnja cestnih vozil, od tega: a) proizvodnja osebnih avtomobilov; b) proizvodnja tovornjakov in posebnih vozil (proizvodnja vozil posebnih namembnosti ter gospodarskih in komercialnih vozil in proizvodnja avtomobilskih in drugih prikolic, prikolic za taborjenje in drugih mobilnih enot za taborjenje ali začasno bivanje); d) proizvodnja motorjev; d) proizvodnja delov in pribora za motorna vozila in za mobilne enote in e) proizvodnja neomenjenih elektrotehničnih izdelkov, od tega: proizvodnja električnih aparatov in pribora za motorna vozila in mobilne enote; 2. prevoz potnikov in blaga, od tega: a) prevoz potnikov v cestnem prometu in b) prevoz blaga v cestnem prometu; 3. izdelava in popravilo kovinskih izdelkov, od tega: a) popravilo in vzdrževanje cestnih vozil in b) druge storitve kovinsko predelovalne obrti (popravilo in vzdrževanje, predvsem investicijsko vzdrževanje strojev, naprav in priprav ter neomenjenih kovinskih izdelkov, obdelava kovin in druge neomenjene storitve kovinskopredelovalne obrti); 4. proizvodnja kovinskega reprodukcijskega materiala, od tega proizvodnja orodja; 5. proizvodnja in distribucija toplote (pare in tople vode za gretje, pogon in druge namene), prenos in distribucija plina, proizvodnja, prenos in distribucija zraka in proizvodnja, prenos in distribucija drugih vrst energije za potrebe združenih delovnih organizacij in 6. raziskovalno-razvojne storitve v gospodarskih dejavnostih. Poleg dejavnosti iz prejšnjega odstavka opravlja sestavljena organizacija še dejavnosti zunanje trgovine z neživilskimi proizvodi, ki so skupne več združenim delovnim organizacijam ali po poooblastilu združenih delovnih organizacij, od tega: — uvoz vseh vrst repromateriala, polizdelkov, izdelkov in opreme, — izvoz izdelkov oziroma proizvodov in — zastopanje tujih firm s konsignacijo. 4. Pooblastila v pravnem prometu 10. člen V pravnem prometu ima sestavljena organizacija vsa pooblastila za sklepanje samoupravnih sporazumov in pogodb ter za opravljanje drugih pravnih poslov in dejanj v zadevah, o katerih odločajo njeni samoupravni organi in o zadevah, za katere jih trajno ali občasno pooblastijo združene delovne organizacije. Sestavljena organizacija nastopa v pravnem prometu v okviru pooblastil po prejšnjem členu v svojem imenu in za račun temeljnih organizacij v sestavi združenih delovnih organizacij oziroma za račun združenih enovitih delovnih organizacij in v svojem imenu in za svoj račun, kadar gre za združena sredstva. 5. Odgovornost za obveznosti 11. člen Sestavljena organizacija odgovarja za obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Za obveznosti sestavljene organizacije, ki jih ni mogoče poravnati po prejšnjem odstavku odgovarjajo temeljne organizacije v sestavi združenih delovnih organizacij in delovne organizacije, v katerih niso organizirane temeljne organizacije neomejeno subsidi-rano. 12. člen Za obveznosti posameznih združenih delovnih organizacij odgovarjajo temeljne organizacije v sestavi drugih združenih delovnih organizacij oziroma enovite delovne organizacije, ki skupaj združujejo sredstva in poslujejo po načelih skupnega dohodka v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev in samoupravnim sporazumom o temeljih plana sestavljene organizacije. 6. Zastopanje in predstavljanje 13. člen Sestavljeno organizacijo zastopa in predstavlja predsednik kolegijskega poslovodnega organa. Predsednik kolegijskega poslovodnega organa zastopa sestavljeno organizacijo brez omejitev, v mejah njenih pooblastil v pravnem prometu. Po pismenem pooblastilu predsednika, ki ga lahko izda v mejah svojih pooblastil po prejšnjem odstavku in po načelih, določenih z njenim statutom, zastopajo sestavljeno organizacijo tudi namestnik predsednika, podpredsednik in člani kolegijskega poslovodnega organa sestavljene organizacije ter delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. III DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI 14. člen Predmet skupnega samoupravnega odločanja v sestavljeni organizaciji IM V je. 1. skupno planiranje proizvodnje, poslovanja in gospodarjenja za uspešno uresničevanje proizvodno poslovnih in družbeno gospodarskih ciljev in nalog, kijih združene organizacije uresničujejo z združevanjem v sestavljeno organizacijo IMV, in usklajevanje planov združenih organizacij na tej podlagi; 2. združevanje denarnih sredstev družbene reprodukcije za uresničevanje skupaj dogovorjenih proizvodno poslovnih in razvojnih interesov in nalog in skupno gospodarjenje z združenimi dinarskimi in deviznimi sredstvi; 3. ustanavljanje organizacij združenega dela za opravljanje dejavnosti skupnega pomena in skupnih delovnih skupnosti, skupno urejevanje odnosov z njimi pri uresničevanju ciljev in nalog, zaradi katerih so bile organizirane, in skupno urejevanje družbeno ekonomskih odnosov z njimi, v smislu določil 403. in 404. oziroma 95. člena zakona o združenem delu; 4. spodbujanje vse bolj razvitega proizvodno tehničnega in gospodarskega sodelovanja med združenimi organizacijami pri proizvodnji proizvodov skupnega dela in pri izdelavi polizdelkov in sklopov, ki jih vgrajujejo posamezne organizacije v svoje proizvode, z angažiranjem skupnih delovnih zmogljivosti, združenih sredstev itd. pri razreševanju tehničnih in tehnoloških in proizvodno gospodarskih nalog, pri oblikovanju skupnih tehničnih in gospodarskih normativov in standardov itd.; 5. oblikovanje in sprejemanje samoupravnih sporazumov, pravilnikov in drugih samoupravnih splošnih aktov, s katerimi se določajo načini, standardi in merila za poenotenje planiranja, poslovanja itd. in določajo skupne osnove in merila za urejanje družbeno ekonomskih odnosov pri ustvarjanju skupnega prihodka, skupnega dohodka in svobodne menjave dela ter za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in za prisvajanje osebnih dohodkov na podlagi delovnega prispevka pri neposrednem delu in pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije in za urejevanje drugih skupnih zadev; 6. odločanje o poslovanju, zadevah in sredstvih, ki so po tem sporazumu pristojni o njih odločati samoupravni organi sestavljene organizacije IMV in sklepanje samoupravnih sporazumov in poslovnih pogodb iz njihove pristojnosti ter opravljanje drugih zadev pri urejevanju odnosov med združenimi organizacijami v pravno poslovnem prometu na domačem oziroma zunanjem trgu; 7. organiziranje skupnih samoupravnih organov in njihovih delovnih teles za skupno samoupravno odločanje in za izvrševanje sprejetih odločitev in za samoupravni nadzor nad njihovim izvrševanjem. L Skupno planiranje 15. člen Sestavljena organizacija IMV posluje in gospodari na podlagi srednjeročnega plana in letnih planov, ki jih na temelju dolgoročnega programa družbeno gospodarskega in poslovnega razvoja in usklajevanja dinamike in načina njegovega uresničevanja v posameznih planskih obdobjih z razmerami v svojih dejavnostih in na domačem in zunanjem trgu ter s smernicami družbeno gospodarskega razvoja družbeno političnih skupnosti sprejema delavski svet, na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sestavljene organizacije, ki ga sprejemamo delavci v združenih organizacijah, na način in po postopku, kije v skladu z zakonom, s tem samoupravnim sporazumom in statutom sestavljene organizacije IMV. 16. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana sestavljene organizacije in o usklajevanju planov združenih delovnih organizacij določa za plansko obdobje: prvič, skupne družbeno gospodarske in proizvodno poslovne naloge za uresničevanje skupnih ciljev združenih organizacij; drugič, konkretne pravice, obveznosti in odgovornosti vseh in vsake združene organizacije, ki jih v zvezi z uresničevanjem skupnih nalog prevzema glede lastne proizvodnje in ustvarjanja vrednosti, glede pridobivanja dohodka in njegovega razporejanja po namenih porabe in glede uporabe, združevanja in gospodarjenja s sredstvi; tretjič, smernice, ekonomska merila, normative, standarde, itd., po katerih se ravnajo združene organizacije pri usklajevanju lastne proizvodnje, poslovanja in gospodarjenja s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki sojih prevzele s sporazumom o temeljih plana sestavljene organizacije IMV, in samoupravni organi sestavljene organizacije IMV pri oblikovanju in sprejemanju plana sestavljene organizacije in pri vodenju poslovne in gospodarske politike in sprejemanju gospodarskih in drugih ukrepov za njeno uspešno uresničevanje. 2. Skupno poslovanje v tekočem plačilnem prometu in združevanje sredstev za tekoče poslovanje 17. člen Delavci v sestavljeni organizaciji skupno poslujemo v tekočem plačilnem prometu in redno združujemo sredstva: — za poslovanje v plačilnem prometu in zagotavljanje likvidnosti in za tekoče opravljanje zadev skupnega pomena oziroma skupnih poslovnih in drugih funkcij v sestavljeni organizaciji (skupno nastopanje na trgu, v reklamnih in propagandnih akcijah, skupno obveščanje in druge skupne zadeve oziroma funkcije v sestavljeni organizaciji). 18. člen Delavci določamo in urejamo osnove in merila za združevanje sredstev po prejšnjem členu za posamezna planska obdobja s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, obseg združevanja in materialne obveznosti pri združevanju s planom sestavljene organizacije, odnose pri gospodarjenju in razpolaganju z združenimi sredstvi pa z njenimi samoupravnimi splošnimi akti. Temeljna organizacija oziroma enovita delovna organizacija, ki pri skupnem poslovanju v plačilnem prometu v tekočem poslovnem letu uporabi več združenih sredstev kot jih je združila, je dolžna za to uporabo plačati nadomestilo po osnovah in merilih, določenih v skladu s prejšnjim odstavkom. 3. Pridobivanje dohodka z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku 19. člen V medsebojni povezanosti pri delu, proizvodnji in razvoju delavci združujemo delo in sredstva in v sestavljeni organizaciji in pridobivamo dohodek z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku kot: — delež pri skupnem prihodku in kot - delež pri skupnem dohodku. 20. člen Obseg in način združevanja dela in sredstev po prejšnjem členu, osnove in merila za ugotavljanje deležev pri skupaj ustvarjenem dohodku in druga medsebojna razmerja pri združevanju določamo in urejamo delavci za posamezna planska obdobja s samoupravnim sporazumom o temeljih plana sestavljene organizacije in s posebnimi samoupravnimi sporazumi, na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana. Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o temeljih plana sestavljene organizacije in samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev po prejšnjem odstavku določamo za ugotavljanje deležev: — kot skupne osnove: obseg združenih sredstev ali vrednost skupaj uporabljenih izdelkov oziroma proizvodov, obseg združenih sredstev iz kreditnih virov in obseg živega in minulega dela delavcev; — kot skupna merila pa: obseg povečanega dohodka, obseg zmanjšanih stroškov (prihrankov) in čas uporabe združenih sredstev. 3.1. Skupni prihodek 21. člen Delavci ustvarjamo skupni prihodek v sestavljeni organizaciji s prodajo proizvodov, ki so rezultat skupnega dela v dveh ali več temeljnih organizacijah v sestavi več združenih delovnih organizacij. Skupni prihodek po prejšnjem odstavku ustvarjajo temeljne organizacije v fazni proizvodnji delov, sklopov in izdelkov, pri opravljanju storitev in pri združevanju obratnih sredstev, potrebnih za vgradnjo oziroma izdelavo skupnih proizvodov in so pri tem povezane s skupno tehnično-tehnološko osnovo in proizvodnimi zmogljivostmi. Za smotrno proizvodnjo in prodajo skupnih proizvodov temeljne organizacije iz prejšnjega odstavka redno združujejo potrebna obratna sredstva, določena po osnovah in merilih v skladu s prejšnjim členom. 22. člen Skupni prihodek se razporeja med temeljne organizacije, ki so soustvarjale, po osnovah in merilih, določenih v skladu z 19. členom. Začasno se razporeja med temeljne organizacije takoj, ko je dosežen in hkrati med vse temeljne organizacije, dokončno pa se obračunava v rokih, ki ne smejo biti daljši od rokov, v katerih se v skladu z zakonom obračunava celotni prihodek. Skupni prihodek se ugotavlja in razporeja prek prehodnega računa sestavljene organizacije. 3.2. Skupni dohodek 23. člen Zaradi uresničevanja skupnih ciljev in intersov združevanja, združujemo delavci v sestavljeni organizaciji: investicijska sredstva za skupna vlaganja (skupne naložbe) in za skupaj dogovorjena vlaganja (skupaj dogovorjene naložbe), — obratna sredstva za skupno proizvodnjo, oziroma — sredstva za skupno poslovanje in druga sredstva za skupno delo, poslovanje in razvoj ter z združevanjem dela in sredstev ustvarjamo skupni dohodek in uresničujemo skupno gospodarjenje. 24. člen Investicijska sredstva za skupna vlaganja oziroma za skupaj dogovorjena vlaganja uporabljamo delavci zlasti za: 1. razvojno dejavnost: strateške razvojne programe in prednostne oziroma skupaj dogovorjene razvojne naloge pri razvoju proizvodov, tehnologije in proizvodnih programov, — raziskovalno-razvojno delo in fundamentalna znanstvena raziskovanja, — razvoj proizvodov, — razvoj tehnologije, — kadrovski razvoj, razvoj organizacije dela, poslovanja in upravljanja in za druge skupne raziskovalno-razvojne naloge ali skupaj dogovorjene raziskovalno-razvojne naloge; 2. razširitev materialne osnove dela: — prednostne proizvodne zmogljivosti, — osnovna in trajna obratna sredstva, — ustanavljanje novih delovnih organizacij, — ustanavljanje podjetij in predstavništev v tujini in — druga skupna vlaganja ah skupaj dogovorjena vlaganja. 25. člen Skupni dohodek v sestavljeni organizaciji ustvarijo skupaj temeljne organizacije v sestavi dveh ah več združenih delovnih organizacij oziroma enovite delovne organizacije, ki uporabljajo pri delu oziroma poslovanju sredstva, združena po 23. in 24. členu oziroma sredstva drugih temeljnih organizacij ali enovitih delovnih organizacij in imajo na tej podlagi pravico do deleža, določenega po osnovah in merilih v skladu z 20. členom. 4. Združevanje deviznih sredstev 26. člen Zaradi uresničevanja skupnih interesov pri pospeševanju zunanjetrgovinskih dejavnosti in smotrnega gospodarjenja delavci redno združujemo v sestavljeni organizaciji devizna sredstva, kijih pridobimo z delom in poslovanjem temeljnih organizacij oziroma enovitih delovnih organizacij. Devizna sredstva združujemo po osnovah in merilih ter na način in pod pogoji, določenimi s samoupravnim sporazumom o temeljih plana sestavljene organizacije, s katerim urejamo tudi medsebojna razmerja pri združevanju. Uporabljamo jih za zadeve, s katerimi uresničujemo skupne cilje in interese združevanja, v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in planom sestavljene organizacije. 5. Svobodna menjava dela 27. člen Delavci v združenih delovnih organizacijah, ki opravljajo v sestavljeni organizaciji dela skupnega pomena za uspešno opravljanje proizvodnih in drugih glavnih dejavnosti združenih delovnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: delovne organizacije skupnega pomena in dela skupnega pomena) ustvarjajo prihodek in pridobivajo dohodek po načelih svobodne menjave dela z delavci, za katere opravljajo dela skupnega pomena (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). . 28. člen Delavci, v delovnih skupnostih, ki opravljajo v sestavljeni organizaciji administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za združene delovne organizacije (v nadaljnjem besedilu: delovne skupnosti v sestavljeni organizaciji in skupna dela) pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo z neposredno svobodno menjavo dela z uporabniki. 6. Skupna rezervna sredstva 29. člen Delavci trajno združujemo del sredstev rezerv temeljnih organizacij in enovitih delovnih organizacij v sklad skupnih rezerv sestavljene organizacije. Sredstva iz prejšnjega odstavka združujemo s planom sestavljene organizacije, na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana, v skladu s potrebami po obsegu sredstev, za zagotavljanje poslovne stabilnosti in čim uspešnejše pokrivanje poslovnih rizikov v sestavljeni organizaciji. Sklad skupnih rezerv iz 1. odstavka uporabljamo za zagotavljanje stabilnosti dela in poslovanja in za pokrivanje rizikov potem, ko porabimo rezervna sredstva temeljnih organizacij, združenih delovnih organizacij in sredstva za pokrivanje rizikov pri združevanju dela in sredstev po načelih skupnega prihodka na podlagi posebnih samoupravnih sporazumov. Skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka i delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter skupno zadovoljevanje določenih skupnih potreb 7.1. Razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo 30. člen V odnosih medsebojne povezanosti smo delavci povezani v sestavljeni organizaciji tudi s skupnimi interesi pri razporejanju čistega dohodka in pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Zato s posebnimi samoupravnimi sporazumi o razporejanju čistega dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo določamo skupne osnove in merila po katerih določamo urejanje oziroma delitev s samoupravnimi splošnimi akti temeljnih organizacij in enovitih delovnih organizacij, v katerih združujemo svoje delo. 7.2. Zadovoljevanje skupnih potreb 31. člen Delavci v sestavljeni organizaciji skupno zadovoljujemo potrebe: — po reševanju stanovanjskih vprašanj skupnega pomena, — po rekreaciji in letovanju ter organiziranju, vzdrževanju in razvoju rekreativnih in počitniških kapacitet, — za organiziranje in delovanje društev, — po kulturnem in športnem delovanju, — po strokovnem in družbeno-političnem izobraževanju in izpopolnjevanju skupnega pomena in — druge skupne potrebe. Za reševanje potreb iz prejšnjega odstavka združujemo potrebna sredstva po osnovah in merilih, določenih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in v obsegu ter na način, določen s planom sestavljene organizacije. Medsebojna razmerja, namene uporabe in druga medsebojna razmerja pri uporabi in združevanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb določamo delavci s samoupravnimi splošnimi akti sestavljene organizacije. 8. Združevanje sredstev za druge skupne namene 32. člen Zaradi uresničevanja določenih skupnih ciljev in interesov združevanja združujemo delavci v sestavljeni organizaciji druga sredstva. Osnove in merila za združevanje po prejšnjem odstavku, pogoje, način, obseg in namene združevanja ter druga medsebojna razmerja določamo in urejamo s planskimi in s samoupravnimi splošnimi akti sestavljene organizacije. 9. Druga medsebojna razmerja 9.1. Medsebojna razmerja pri delitvi dela in proizvodnih programov 33. člen Delavci delimo delo pri proizvodnji in proizvodne programe po temeljnih organizacijah in združenih delovnih organizacijah s planskimi akti sestavljene organizacije tako, da bomo dosegali smotrno specializacijo in povezovanje s skupnimi izdelki oziroma proizvodi ter čim boljše rezultate svojega in skupnega dela. Pri skupnem delu imamo pravice, obveznosti in odgovornosti v celoti izpolnjevati skupne planske obveznosti temeljnih organizacij, v katerih združujemo svoje delo in združenih delovnih organizacij po polizdelkih, delih in storitvah, ki se vgrajujejo v skupen proizvod. Enako imamo pravice, obveznosti in odgovornosti pri svojem in skupnem delu na podlagi planskih aktov sestavljene organizacije uporabljati polizdelke, dele in storitve delavcev drugih temefjnih organizacij oziroma enovitih delovnih organizacij, polizdelke, dela in storitve drugih pa uporabljamo pod pogojem, da jih ni mogoče zagotoviti v sestavljeni organizaciji. Delavci lahko spremenimo dejavnosti temeljnih organizacij v katerih združujemo svoje delo in združenih delovnih organizacij le v skladu z delitvijo dela in proizvodnih programov, dogovorjeno na podlagi določb 1. odstavka. 9.2. Trženje 34. člen Delavci organiziramo in opravljamo v združenih delovnih organizacijah funkcije trženja, vključno s poslovnim marketingom in dejavnostmi za zunanjo trgovino. Pri organiziranju funkcij oziroma dejavnosti po prejšnjem odstavku lahko posamezne združene delovne organizacije opravljajo določena dela, predvsem prometa blaga in storitev ter opravljanja servisnih in zunanjetrgovinskih dejavnosti za druge združene delovne organizacije. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter razmerja pri organiziranju in opravljanju funkcije oziroma del trženja po prejšnjem odstavku določamo in-urejamo delavci s samoupravnimi sporazumi po načelih svobodne menjave dela. 35. člen V primerih, ko delavci v združenih delovnih organizacijah ne organiziramo lastne prodajne mreže, združujejo proizvodne temeljne organizacije delo in sredstva pri prometu blaga in storitev s prometnimi organizacijami združenega dela po sestavljeni organizaciji. 9.2.1. Podjetja in predstavništva v tujini 36. člen Zaradi smotrnejšega skupnega opravljanja dejavnosti v tujini, nastopanja na tujem in pridobivanja tujih tržišč, organiziramo in usklajujemo delavci v sestavljeni organizaciji proizvodnjo in sodelovanje s podjetji in predstavništvi v tujini in druge oblike povezave s tujim trgom in na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana ter plana sestavljene organizacije ustanavljamo podjetja (lastna ali mešana) in predstavništva v tujini. Podjetja in predstavništva v tujini ustanavljamo s samoupravnimi sporazumi, s katerimi združujemo investicijska sredstva po načelih skupnega dohodka, določamo in urejamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti temeljnih organizacij in enovitih delovnih organizacij - ustanoviteljic in urejamo druga medsebojna razmerja pri ustanavljanju, združevanju sredstev, določanju deležev pri združevanju sredstev za podjetja v tujini in druga medsebojna razmerja. 37. člen Sklep o ustanovitvi podjetja oziroma predstavništva v tujini sprejme delavski svet sestavljene organizacije potem, koje sklenjen samoupravni sporazum, na podlagi planskih aktov v skladu s prejšnjim členom. Delavski svet sprejme tudi sklep o njihovem prenehanju, če ni več pogojev za delo ali če tako soglasno predlagajo ustanoviteljice. Direktorje podjetij in predstavništev v tujini imenuje delavski svet sestavljene organizacije na podlagi samoupravnega sporazuma po 2. odstavku prejšnjega člena, v skladu s posebnimi predpisi in primerno na način in po postopku kot se imenuje poslovodni organ sestavljene organizacije. 9.3. Usklajevanje stopenj amortizacije 38. člen Zaradi smotrnega gospodarjenja in obnavljanja družbenih sredstev, določamo delavci v sestavljeni organizaciji povečane stopnje amortizacije, po katerih določamo stopnje amortizacije v temeljnih organizacijah in enovitih delovnih organizacijah, v katerih združujemo svoje delo. Stopnje amortizacije po prejšnjem odstavku določamo s planom sestavljene organizacije. 9.4. Skupno knjigovodstvo in bilanca 39, člen Delavci vodimo v sestavljeni organizaciji knjigovodstvo in evidence, pomembne za skupno delo, poslovanje in odločanje in sestavljamo zbirno in konsolidirano bilanco. 9.5. Žiro račun 40. člen Sestavljena organizacija ima svoj žiro račun, po potrebi pa račune združenih sredstev, prehodne račune in račune izločenih sredstev. 9.6. Interna banka 41. člen Za opravljanje vseh denarnih in drugih poslov pri skupnem poslovanju v plačilnem prometu, poravnavi medsebojnih obveznosti, združevanju dela in sredstev in razporejanju skupnega prihodka in dohodka, razpolaganju in razporejanju sredstev po računih temeljnih organizacij, združenih delovnih organizacij in sestavljene organizacije, kreditiranju, celotnem deviznem poslovanju in drugih poslov, združujemo delavci temeljne organizacije in enovite delovne organizacije v interno banko v sestavljeni organizaciji. Pravice, obveznosti in odgovornosti pri združevanju v interno banko in druga medsebojna razmerja pri združevanju ter opravljanju pooblastil določamo in urejamo s samoupravnim sporazumom o združitvi po prejšnjem odstavku. IV. DELOVNE ORGANIZACIJE SKUPNEGA POMENA 42. člen Za smortno opravljanje del skupnega pomena, ki so pogoj za uspešno opravljanje proizvodnih in drugih glavnih dejavnosti združenih delovnih organizacij (uporabnikov), ustanovimo delavci s tem samoupravnim sporazumom delovni organizaciji: — Tehnoservis Novo mesto in — Razvojni institut Novo mesto, kot delovni organizaciji skupnega pomena po 403.členu zakona o združenem delu. 43. člen Delavci v delovnih organizacijah skupnega omena imajo pravice, obveznosti in odgovornosti izpolnjevati obveznosti pri opravljanju del skupnega pomena pravočasno, kvalitetno, ekonomično in učinkovito, pod enakimi pogoji za vse uporabnike. 44. člen Delavci v delovnih organizacijah skupnega pomena lahko spremenijo svoje dejavnosti oziroma dela skupnega pomena le s spremembami samoupravnih sporazumov, s katerimi se določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti z izvajalci in ustreznih planskih aktov sestavljene organizacije. Brez soglasja tudi ne morejo opravljati del skupnega pomena za druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Soglasje daje delavski svet sestavljene organizacije pod pogoji: — da redno izvršujejo obveznosti pri opravljanju del skupnega pomena do uporabnikov, — da opravljanje del skupnega pomena za druge ne more vplivati na izpolnjevanje obveznosti do uporabnikov in — da imajo proste zmogljivosti, ki jih je smotrno izrabiti za druge. 45. člen Delavci v delovnih organizacijah skupnega pomena urejajo notranjo organizacijo pri opravljanju del skupnega pomena in svoje delo ter poslovanje v skladu s potrebami po njihovem učinkovitem opravljanju in so pri tem dolžni spoštovati skupno določena načela smotrne delitve dela ter osnove in merila za urejanje organizacije dela in poslovanja, določena v sestavljeni organizaciji. Poslovodne organe delovnih organizacij skupnega pomena imenuje njihov delavski svet, ko pridobi mnenje delavskega sveta sestavljene organizacije. 46. člen Osnove in temeljna medsebojna razmerja pri uresničevanju svobodne menjave dela, določanju vrste, obsega, kvalitete in rokov za opravljanje del skupnega pomena, ustvarjanju dohodka, kakor tudi druge osnove pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov pri opravljanju del skupnega pomena določamo in urejamo delavci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana sestavljene organizacije, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti in merila pri uresničevanju načel svobodne menjave pa s samoupravnimi sporazumi o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, in s planom sestavljene organizacije. 47. člen Pri določanju in urejanju osnov in meril ter pogojev in medsebojnih razmerij po prejšnjem členu upoštevamo delavci zlasti: — obseg proizvodnih in drugih glavnih dejavnosti združenih delovnih organizacij in potrebe po delih skupnega pomena, ki izhajajo iz teh dejavnosti, — skupno določen usklajen razvoj in potrebe po tem razvoju, — potrebe po razvoju delovnih organizacij skupnega pomena, da bi zagotavljale smotrno opravljanje skupnih del in — sredstva, potrebna za razvoj po planiranem obsegu skupnih del. Pri uresničevanju načel svobodne menjave dela se v ceno ali povračila za opravljanje del skupnega pomena, v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in planom sestavljene organizacije ter samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih vključi tudi del sredstev za modernizacijo in razvoj materialne osnove dela delovnih organizacij skupnega pomena. Za modernizacijo oziroma razvoj po prejšnjem odstavku lahko temeljne organizacije združujejo investicijska sredstva. 1. Tehnoservis Novo mesto 48. člen Delovna organizacija Tehnoservis Novo mesto opravlja v sestavljeni organizaciji za združene delovne organizacije, odvisno od narave del skupnega pomena, lokacije in skupnih potreb pa za posamezne temeljne organizacije, uporabnike v njihovi sestavi dela skupnega pomena: — prevoza delavcev in blaga, — vzdrževanja, zlasti investicijskega vzdrževanja, — izdelave orodij, priprav in naprav, — obdelave kovin in drugih storitev kovinsko-predelovalne obrti, — proizvodnje in distribucije toplote (pare in tople vode za gretje, pogon in druge namene, prenos in distribucijo plina, proizvodnjo, prenos in distribucijo zraka in proizvodnjo, prenos in distribucijo drugih vrst energije ter — druga dela skupnega pomena, določena v skladu s 44. členom,- 2. Razvojni inštitut Novo mesto 49. člen Delovna organizacija Razvojni inštitut Novo mesto opravlja v sestavljeni organizaciji raziskovalno-razvojna dela skupnega pomena, od teh pa zlasti: — raziskave in razvoj proizvodov, — raziskave, razvoj in uvajanje tehnologije, — oblikovanje metodologij tehnologije, — raziskovalno-razvojna dela pri reševanju tehnoloških problemov, — razvoj kapacitet, oblikovanje metodologij kontrole novih proizvodov, — razvoj in vzdrževanje sistemov tipskega preizkušanja, raziskav kakovosti in zanesljivosti izdelkov ter metrologijo, — opravljanje ali organiziranje laboratorijskih raziskav, — oblikovanje skupnih sistemov, razvoj in uvajanje tehničnih in tehnoloških standardov, sodelovanje z domačimi in tujimi organizacijami na področju atestiranja, standardizacije in metrologije, — razvoj in uvajanje sistemov tehnične dokumentacije ter informacijskih standardov, — oblikovanje, razvoj in uvajanje sistemov identifikacije, klasifikacije in številčenja, — zagotavljanje informativne tehnične dokumentacije, — izdelava in razmnoževanje tehnične dokumentacije, — homologacije, oblikovanje, razvoj in izvajanje sistemov inventivnih dejavnosti, preskušanje inovacij in vodenje posebnih evidenc in postopkov za njihovo uvajanje in uveljavljanje avtorstva in plačil, — sodelovanje z organizacijami in skupnostmi na področju inventivnih dejavnosti in za zaščito industrijske lastnine, — strateški marketing, — organiziranje in vodenje tehniške knjižnice in druga dela skupnega pomena, določena v skladu s 44. členom. V. DELOVNE SKUPNOSTI V SESTAVLJENI ORGANIZACIJI 50. člen Delavci, ki opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena (skupna dela) za združene delovne organizacije, v skladu z naravo skupnih del in načeli smotrnega organiziranja glede na lokacijo pa tudi za posamezne temeljne organizacije (uporabniki), oblikujejo delovne skupnosti za opravljanje skupnih del (delovne skupnosti v sestavljeni organizaciji): delovno skupnost za opravljanje skupnih del planiranja in analiz skupnega dela in poslovanja, razvoja trženja in skupnih del trženja, skupnih investicijskih del, organiziranja dela, proizvodnje n poslovanja, avtomatske obdelave podatkov, vodenja skupnega knjigovodstva, opravljanja skupnih kadrovskih, upravno-pravnih in splošnih del, skupnih del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, standarda, rekreacije in letovanja delavcev in drugih skupnih del za združene delovne organizacije oziroma temeljne organizacije (v nadaljnjem besedilu: Delovna skupnost za opravljanje skupnih del) in delovno skupnost za opravljanje del interne banke (v nadaljnjem besedilu: Delovna skupnost interne banke). 51. člen Pri opravljanju skupnih del uresničujejo delavci delovnih skupnosti v sestavljeni organizaciji pravico dela z družbenimi sredstvi in imajo na tej podlagi pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v združenem delu. Za urejanje medsebojnih razmerij pri delu in uresničevanja samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti sprejemajo svoje samoupravne splošne akte v skladu s tem samoupravnim sporazumom in samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Delavci delovnih skupnosti v sestavljeni organizaciji imajo pravice, obveznosti in odgovornosti opravljati skupna dela pravočasno, kvalitetno, ekonomično in učinkovito pod enakimi pogoji za vse uporabnike. Teh del ne smejo opravljati za druge samoupravne organizacije ali skupnosti. 1. Delovna skupnost za opravljanje skupnih del 52. člen Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev Delovne skupnosti za opravljanje skupnih del in uporabnikov, vrsto, obseg in roke za njihovo opravljanje, vrednotenje skupnih del in povračila za ta dela oziroma pogoje ter osnove in merila za pridobivanje dohodka in druga medsebojna razmerja pri uresničevanju svobodne menjave dela ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana sestavljene organizacije. 53. člen Delavci Delovne skupnosti za opravljanje skupnih del odločajo o svojih zadevah v skladu s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi pri opravljanju skupnih del. Pri uresničevanju obveznosti od uporabnikov določajo notranjo organizacijo in organizacijo dela v skladu z načeli smotrnega, pravočasnega, kvalitetnega, ekonomičnega in učinkovitega opravljanja skupnih del, po skupnih snovah in merilih za urejanje organizacije dela in poslovanja in v skladu s samoupravnim sporazumom po 51. členu. Za samoupravne splošne akte in odločitve delavcev Delovne skupnosti za opravljanje skupnih del, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila ustanovljena je potrebno vnaprejšnje soglasje delavskega sveta sestavljene organizacije. 54. člen Delavci Delovne skupnosti za opravljanje skupnih del ustvarjajo v odnosih neposredne svobodne menjave dela celoten prihodek in pridobivajo dohodek in s tem sredstva za materialne stroške, za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatke, ki se na podlagi zakona pridobivajo iz dohodka in sredstva za osebne dohodke in skupno porabo. Temeljne organizacije in enovite delovne organizacije jim na podlagi planskih aktov sestavljene organizacije in samoupravnega sporazuma iz 52. člena zagotavljajo sredstva za delo in modernizacijo in potrebne pogoje za delo. 55. člen Delovna skupnost za opravljanje skupnih del je družbena pravna oseba, s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi po tem samoupravnem sporazumu in samoupravnem sporazumu iz 52. člena. V pravnem prometu ima vsa pooblastila za razpolaganje s sredstvi iz celotnega prihodka, ki ga ustvari v svobodni menjavi dela in nastopa s firmo sestavljene organizacije in s svojim imenom. 56. člen Delovno skupnost za opravljanje skupnih del vodi namestnik predsednika kolegijskega poslovodnega organa sestavljene organizacije, ki vodi njeno delo, koordinira delovni proces v njej, izvršuje sklepe delavskega sveta delovne skupnosti in sestavljene organizacije in njenih izvršilnih organov in ima pri tem druge pravice, obveznosti in odgovornosti po samoupravnem sporazumu iz 52. člena in samoupravnih splošnih aktih delovne skupnosti in sestavljene organizacije. Namestnik predsednika kolegijskega poslovodnega organa je pri izvrševanju pravic vodenja delovne skupnosti odgovoren delavskemu svetu in kolegijskemu poslovodnemu organu sestavljene organizacije. 2. Delovna skupnost interne banke 57. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev Delovne skupnosti interne banke in razmerja med delovno skupnostjo in Interno banko ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko. Delavci Delovne skupnosti interne banke sprejmejo svoje samoupravne splošne akte v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. VI. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA 58. člen Organi sestavljene organizacije so: — delavski svet, — izvršilni organi, — kolegijski poslovodni organ, — organ samoupravne delavske kontrole, — posredovalni organ pri reševanju sporov, — notranjo arbitražo, — komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in — druge organe, določene oziroma imenovane v skladu s tem samoupravnim sporazumom statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti sestavljene organizacije. 1. Delavski svet sestavljene organizacije 59. člen Delavski svet sestavljene organizacije je skupni organ upravljanja delavcev, ki odloča o skupnem delu in poslovanju v sestavljeni organizaciji. 1.1. Sestava in izvolitev 60. člen Delavski svet sestavljene organizacije sestavljajo delegati združenih delovnih organizacij in delegati delovnih skupnosti v sestavljeni organizaciji. Volijo se na način, določen s samoupravnimi sporazumi o združevanju ali statuti združenih delovnih organizacij. Število delegatov določimo delavci tako, da ima vsaka združena delovna organizacija v delavskem svetu sestavljene organizacije na vsakih začetih delavcev delegatov, vendar najmanj delegatov, vsaka delovna skupnost v sestavljeni organizaciji pa delegatov. 12. Delovno področje 61. člen Delavski svet sestavljene organizacije: — določa predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo, njenega statuta in predloge samo- upravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov sestavljene organizacije, ki jih sprejemamo delavci z osebnim izjavljanjem ter njihovih sorernemb oziroma dopolnitev, — sprejema samoupravne splošne akte sestavljene organizacije, ki jih ne sprejemamo delavci z osebnim izjavljanjem, — določa predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana sestavljene organizacije, — sprejema plan sestavljene organizacije, — sprejema skupne razvojne programe v sestavljeni organizaciji, — sprejema plane in programe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema ukrepe za izvajanje plana sestavljene organizacije, razvojnih programov, planov in programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in drugih skupnih planskih nalog v sestavljeni organizaciji, — določa zbirni periodični obračun iz zbirni zaključni račun sestavljene organizacije, — določa skupno poslovno politiko v sestavljeni organizaciji in ukrepe za njeno izvajanje, — določa predloge skupnih odločitev oziroma ukrepov v sestavljeni organizaciji, o katerih odločamo delavci z osebnim izjavljanjem ali po delegatih v organih upravljanja temeljnih organizacij, oziroma združenih delovnih organizacij, — sprejema ukrepe za izvajanje skupnih odločitev po prejšnji alineji, — odloča o razpolagarju z združenimi sredstvi in o najemanju kreditov iz združenih sredstev, sprejema ukrepe za smotrno razpolaganje s temi sredstvi in nadzoruje njihovo uporabo, — določa predloge združevanja sestavljene organizacije v poslovne skupnosti in druge oblike samoupravnega zdru dvanja dela in sredstev, o katerih odločamo delavci z osebnim izjavljanjem ali po delegatih v organih upravljanja temeljnih organizacij oziroma združenih delovnih organizacij, — odloča o sklepanju samoupravnih sporazumov in pogodb o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju sestavljene organizacije, — sprejema ukrepe za usklajevanje dela, poslovanja in razvoja v sestavljeni organizaciji, — voli oziroma imenuje in razrešuje izvršilne organe in kolegijski poslovodni organ sestavljene organizacije oziroma njune člane, — daje smernice in navodila izvršilnim organom in kolegijskemu poslovodnemu organu sestavljene organizacije, jim daje naloge in nadzoruje njihovo delo, — voli oziroma imenuje in razrešuje svoje pomožne, posvetovalne, strokovne in druge organe v skladu s tem samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti sestavljene organizacije, jim daje smernice in navodila ter nadzoruje njihovo delo, — nadzoruje izvrševanje planskih nalog in samoupravnih splošnih aktov v sestavljeni organizaciji, izvajanje skupnih ciljev in interesov, ukrepov za usklajevanje dela, poslovanja, skupnih odločitev in skupne poslovne politike v sestavljeni organizaciji in — skrbi za obveščanje v sestavljeni organizaciji, nadzoruje izvajanje odločitev in ukrepov za smotrno obveščanje in zagotavlja potrebna sredstva. Delavski svet sestavljene organizacije opravlja še druge zadeve, določene s tem samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti sestavljene organizacije. 1.3. Način dela 62. člen Delavski svet sestavljene organizacije dela in odloča na sejah, z javnim glasovanjem delegatov združenih delovnih organizacij in delovnih skupnosti v sestavljeni organizaciji. Kadar delavski svet odloča o vprašanjih, o katerih se delavci osebno izjavljamo, sprejema sklepe v soglasju z vsako temeljno organizacijo in enovito delovno organizacijo, v katerih združujemo svoje delo. Če ni doseženo soglage se začne usklajevalni postopek. 63. člen Za pripravo posameznih predlogov ali obdelavo določenih vprašanj v svoji pristojnosti lahko delavski svet imenuje posebne komisije. S sklepom o imenovanju določi njihove člane, naloge in pooblastila, mandat, roke in druga vprašanja, pomembna za uresničevanje nalog. Komisije iz prejšnjega odstavka in njihovi člani so dolžni delati po sklepih o imenovanju in zahtevah ter navodilih delavskega sveta, v celoti upoštevati določene roke in so za izvrševanje nalog odgovorni s kolektivno in osebno odgovornostjo. Kadar pred delavskim svetom sestavljene organizacije ni doseženo soglasje o vprašanjih o katerih se delavci osebno izjavljamo (3. odstavek 62. člena) lahko delavski svet oblikuje posebno komisijo, v kateri so zastopani predstavniki vsake združene delovne organizacije. Komisija iz prejšnjega odstavka je dolžna pripraviti primeren predlog in storiti vse potrebno za soglasno odločitev. Komisija je dolžna delati hitro, v rokih določenih s sklepom o imenovanju, njeni člani pa so odgovorni s kolektivno in osebno odgovornostjo. 1.4. Odgovornost delegatov in odpoklic 64. člen Delegati v delavskem svetu sestavljene organizacije so za svoje delo osebno odgovorni delavcem in delavskim svetom temeljnih organizacij, enovitih delovnih organizacij in delovnih skupnosti v sestavljeni organizaciji, v katerih smo jih delavci izvolili. Delavci lahko odpokličemo posamezne delegate ali delavski svet sestavljene organizacije pod pogoji, določenimi z njenim statutom. Odpokličemo jih delavci, ki smo jih izvolili, neposredno, s tajnim glasovanjem. 2 Izvršilni organi 65. člen V sestavljeni organizaciji se oblikujejo izvršilni organi delavskega sveta: — odbor za gospodarjenje, — odbor za organizacijo dela in poslovanja in — odbor za razvoj in investicije. Člane izvršilnih organov voli in odpokliče delavski svet sestavljene organizacije. Delavski svet izvoli v vsak izvršilni organ po 1. odstavku enega člana in enega namestnika za vsako združeno delovno organizacijo in delovno skup ast v sestavljeni organizaciji izmed svojih članov in izmed drugih delavcev, ki združujemo svoje delo v temeljnih organizacijah v sestavi teh delovnih organizacij oziroma v enovitih delovnih organizacijah in v delovnih skupnostih. V isti izvršilni organ ne more biti nihče izvoljen več kot dvakrat zaporedoma, izvoljeni pa ne morejo biti delavci, ki ne morejo biti izvoljeni v delavski svet sestavljene organizacije. 66. člen Pri opravljanju izvršilnih funkcij izvršilni organi v sestavljeni organizaciji: 1. Odbor za gospodarjenje: — določa in predlaga osnutke samoupravnih sporazumov, drugih samoupravnih splošnih aktov in skupnih odločitev v sestavljeni organizaciji s področja družbenoekonomskih odnosov, predvsem s področja združevanja dela in sredstev, združevanja sredstev, gospodarjenja ter razpolaganja z družbenimi sredstvi, finančnega poslovanja in plačiincga prometa, skupnega nastopanja na trgu in drugih skupnih vprašanj gospodarjenja in gospodarskega poslovanja, — predlaga osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana sestavljene organizacije in določa predlog njenega plana, — predlaga skupno poslovno politiko v sestavljeni organizaciji in ukrepe za njeno izvajanje, — zasleduje izvajanje plana sestavljene organizacije, njenih samoupravnih splošnih aktov iz 1. alineje in skupne poslovne politike ter sprejema ukrepe za njihovo izvrševanje, če to ni v pristojnosti poslovodnega organa, — zasleduje uresničevanje skupnih gospodarskih ciljev in interesov in predlaga ali sprejema ukrepe za njihovo smotrno doseganje, — zasleduje razpolaganje z združenimi sredstvi in predlaga ali sprejema ukrepe za smotrno gospodarjenje in njihovo uporabo, — predlaga ukrepe za večjo produktivnost dela in poslovanja v sestavljeni organizaciji, za znižanje stroškov in za smotrnejše skupno gospodarjenje in sprejema sklepe, s katerimi izvršuje samoupravne splošne in planske akte sestavljene organizacije ter odločitve delavksega sveta s tega področja, — predlaga zbirni periodični obračun in zbirni zaključni račun sestavljene organizacije, — predlaga skupne osnove in merila za urejanje dohodkovnih odnosov, predvsem pri pridobivanju dohodka z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku in pri združevanju sredstev ter pri razporejanju čistega dohodka, — sprejema ukrepe za izvrševanje drugih samoupravnih splošnih in planskih aktov ter sklepov delavskega sveta s področja družbenoekonomskih odnosov, skupnega dela, poslovanja in gospodarjenja v sestavljeni organizaciji, če to ni v pristojnosti poslovodnega organa, — daje smernice poslovodnemu organu za izvrševanje sklepov delavskega sveta sestavljene organizacije s svojega področja dela in nadzoruje njihovo izvrševanje, — daje mnenja o predlaganih sklepih s področja urejanja družbenoekonomskih odnosov, skupnega dela in poslovanja ter gospodarjenja v sestavljeni organizaciji in — opravlja druge zadeve v skladu s tem samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti sestavljene organizacije; 2. Odbor za organizacijo dela in poslovanja: — določa in predlaga osnutke samoupravnih sporazumov, drugih samoupravnih splošnih aktov in odločitev v sestavljeni organizaciji o organizaciji skupnega dela in poslovanja, o usklajevanju dela in poslovanja med združenimi delovnimi organizacijami in o delitvi dela in poslovanja v sestavljeni organizaciji, predlaga delitev proizvodnih programov in daje predloge za usklajevanje dejavnosti temeljnih organizacij, združenih delovnih organizacij in sestavljene organizacije, — določa enotne metodologije planiranja in skrbi ter nadzoruje njihovo uvajanje, zasleduje smotrnost organizacije in delitve skupnega dela in poslovanja v sestavljeni organizaciji in sprejema ukrepe za njihovo izvajanje, če to ni v pristojnosti poslovodnega organa, sprejema enotne metodologije, s katerimi izvršuje dogovorjeno organizacijo in delitev dela in poslovanja ter skrbi za njihovo uvajanje, zasleduje in določa enotne informacijske sisteme in sisteme obdelave podatkov ter skrbi za njihovo uvajanje, — predlaga skupno kadrovsko politiko (kadrovanje, kadrovsko planiranje, socialna varnost, izobraževanje, standard delavcev) v sestavljeni organizaciji zasleduje ter sprejema ukrepe za njeno izvajanje, predlaga enotne metodologije za razvid del oziroma nalog in skupne osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, obravnava samoupravne sporazume in druge skupne samoupravne splošne akte s tega področja in določa ter predlaga njihove osnutke, določa osnutke in predlaga dele planskih aktov sestavljene organizacije in plane ter programe s področja organizacije in delitve dela in poslovanja, kadrovske politike in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, sprejema ukrepe za izvrševanje drugih samoupravnih splošnih in planskih aktov, skupnih odločitev in sklepov delavskega sveta v sestavljeni organizaciji s področja organizacije in delitve dela in poslovanja, skupne kadrovske politike in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v sestavljeni organizaciji, če to ni v pristojnosti poslovodnega organa, daje smernice poslovodnemu organu za izvrševanje sklepov delavskega sveta s svojega področja dela in nadzoruje njihovo izvrševanje, daje mnenja o predlaganih sklepih s svojega področja dela in opravlja druge zadeve v skladu s tem samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti sestavljene organizacije; 3. Odbor za razvoj in investicije: predlaga plane in programe usklajenega razvoja v sestavljeni organizaciji, predlaga politiko usklajenega, skupnega razvoja v sestavljeni organizaciji, — predlaga združevanje sredstev za skupna vlaganja, ali skupaj dogovorjena vlaganja v sestavljeni organizaciji, — zasleduje planiran, usklajen razvoj in skupno razvojno politiko in sprejema ukrepe za njihovo uresničevanje, — zasleduje razpolaganje z združenimi sredstvi za razvojno dejavnost in razširitev materialne osnove dela in sprejema ukrepe za njihovo smotrno uporabo in gospodarjenje, — predlaga samoupravne splošne in planske akte in odločitve v sestavljeni organizaciji za smotrno organiziranje raziskovalno-razvcjnih dejavnosti ter skupno politiko raziskoval-no-razvojnega dela, — alineja zasleduje organiziranje in skupno politiko razisko-valno-razvojnih dejavnosti in sprejema ukrepe za njihovo izvajanje, — predlaga enotne metodologije, skupne osnove in merila in enotno politiko inventivnih dejavnosti in skrbi za njihovo uvajanje, — daje smernice poslovodnemu organu za izvrševanje sklepov delavskega sveta s področja dela in nadzoruje njihovo izvrševanje, — daje mnenja predlaganih sklepih s svojega področja dela in — opravlja druge zadeve v skladu s tem samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti sestavljene organizacije. Izvršilni organi so za svoje delo odgovorni delavskemu svetu sestavljene organizacije in so mu dolžni redno, najmanj pa dvakrat letno poročati o svojem delu. 3. Poslovodni organ 67. člen Poslovodno funkcijo v sestavljeni organizaciji opravlja poslovodni odbor kot kolegijski poslovodni organ. Poslovodni odbor sestavljajo predsednik, namestnik predsednika, podpredsednik in — člani, ki jih določa s statutom sestavljene organizacije. Če pri njihovem imenovanju ni dogovorjeno drugače uresničujejo predsednik, namestnik predsednika, podpredsednik in drugi člani poslovodnega odbora pravice iz delovnega razmerja v Delovni skupnosti za opravljanje skupnih del. 3.1. Imenovanje 68. člen Predsednika, namestnika podpredsednika in vse druge člane poslovodnega odbora imenuje delavski svet sestavljene organizacije na podlagi javnega razpisa, po predlogu razpisne komisije. Predsednik, namestnik predsednika, podpredsednik in drugi člani poslovodnega odbora se imenujejo za štiri leta, po preteku tega časa pa so iste osebe lahko ponovno imenovane v poslovodni odbor, na način, ki ga določa zakon. Pogoje za imenovanje določa samoupravni splošni akt o razvidu del oziroma nalog Delovne skupnosti za opravljanje skupnih del v skladu s statutom sestavljene organizacije. 3.2. Pravice, obveznosti in odgovornosti 69. člen Pri opravljanju poslovodne funkcije poslovodni odbor sestavljene organizacije predvsem: organizira in usklajuje skupno delo, poslovanje in skupne zadeve, vodi skupno delo in poslovanje v sestavljeni organizaciji, predlaga skupno poslovno politiko v sestavljeni organizaciji in ukrepe za njeno uresničevanje ter izvaja skupaj določeno poslovno politiko, usklajuje delo poslovodnih organov združenih delovnih organizacij , nadzoruje delo delovnih skupnosti v sestavljeni organizaciji, predlaga in zagotavlja ukrepe za skupen nastop v skupnih zadevah in pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov združevanja, — organizira poslovno sodelovanje z drugimi samoupravnimi organizacijami ah skupnostmi, — obravnava pred določitvijo predlog plana sestavljene organizacije in vse posamične odločitve v zvezi z njegovim izvrševanjem in daje o njih mnenje in predloge, — pripravlja predloge sklepov delavskega sveta sestavljene organizacije in osnutke njenih samoupravnih splošnih aktov, — organizira in izvršuje sklepe delavskega sveta sestavljene organizacije, — spremlja, analizira in ocenjuje skupno delo in poslovaje v sestavljeni organizaciji in sprejema ukrepe za razvoj organizacije in delitve dela, uresničevanje planov, povečanje produktivnosti dela in zmanjšanje stroškov, — nadzoruje delo delovnih skupnosti v sestavljeni organizaciji, — spremlja, analizira in ocenjuje smotrnost poslovnega povezovanja združenih delovnih organizacij in sestavljene organizacije na domačem in tujem trgu, — predlaga usklajevanje samoupravnih splošnih in planskih aktov s skupnimi cilji in interesi, — izdaja ukrepe za smotrno obveščanjeo delu in poslovanju in smotrne informacijske sisteme, — zagotavlja dogovorjeno delitev dela, proizvodnih programov in dejavnosti, — izdaja ukrepe za odpravo zastojev pri skupnem delu in poslovanju, — usklajuje vodenje skupnega denarnega in deviznega poslovanja in plačilnega prometa, financiranja iz združenih sredstev ter usklajuje in zagotavlja smotrno finančno-računovodsko informatiko, — strokovno vodi, usmerja in nadzoruje delo delavcev delovnih enot delovnih skupnosti v sestavljeni organizaciji, — nalaga posameznim delavcem ali skupinam delavcev, da opravljajo določene zadeve ali naloge v delovnem oziroma poslovnem procesu, — odobrava službena potovanja doma in v tujini članom poslovodnega odbora in drugim delavcem v skupnih zadevah, — obravnava, zavzema stališča in usklajuje in predlaga oziroma v skladu s svojimi pooblastili izdaja primerne ukrepe v vseh skupnih zadevah, — obravnava, predlaga in v skladu s svojimi pooblastili ureja zadeve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — ima druge pravice, obveznosti in odgovornosti v skladu z zakonom, tem samoupravnim sporazumom, statutom sestavljene organizacije in drugimi samoupravnimi splošnimi akti. Pravice, obveznosti in odgovornosti predsednika, namestnika predsednika in članov poslovodnega odbora podrobneje določa statut sestavljene organizacije in samoupravni splošni akt o razvidu del oziroma nalog delovne skupnosti za opravljanje skupnih del v skladu s tem samoupravnim sporazumom. 70. člen V mejah delovnega področja po zakonu, na podlagi tega samoupravnega sporazuma, statuta in samoupravnih splošnih ter planskih aktov sestavljene organizacije poslovodni odbor samostojno odloča o vodenju zadev sestavljene organizacije, o izvajanju posameznih nalog ali zadev, o organiziranju in izvajanju delovnega procesa ter o poslovnih odločitvah. Poslovodni odbor dela v skladu s sklepi in stališči, ki so jih sprejeli delavci z osebnim izjavljanjem in delavski svet sestavljene organizacije ter njegovi izvršilni organi. Poslovodni organ dela kot kolektivno telo, na sejah. Odločitve sprejema z večino glasov vseh članov. 3.3. Odgovornost 71. člen Predsednik, namestnik in člani poslovodnega odbora so kolektivno odgovorni za predloge in izvajanje plana in skupne poslovne politike, za rezultate skupnega dela in poslovanja v sestavljeni organizaciji, za organiziranje in usklajevanje dela in poslovanja in za uresničevanje določb tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov sestavljene organizacije. V zadevah iz prejšnjega odstavka so posebej odgovorni: — za rezultate skupnega dela in poslovanja in za finančne rezultate, — za smotrn celovit razvoj in za razvoj tehnike, tehlologije in proizvodov, — za smotrno delitev dela in specializacijo ter organizacijo skupnega dela in poslovanja, — za smotrno in uspešno skupno planiranje, — za enotnost stališč pri poslovnih in drugih odločitvah, — za izvrševanje zakonskih in drugih predpisov v sestavljeni organizaciji, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih skupnih samoupravnih splošnih aktov ter organizacijskih predpisov, — za zakonitost odločitev pri skupnem delu in poslovanju, — pravočasno pripravo predlogov vseh odločitev pri skupnem delu in poslovanju, poročil, analiz in drugih osnov za odločanje organov v sestavljeni organizaciji ter za njihove obrazložitve in razloge, — za pravočasno izvrševanje sklepov organov v sestavljeni organizaciji, — za razvoj samoupravnih odnosov v sestavljeni organizaciji in — za zagotavljanje pogojev dela družbenopolitičnih organizacij po njihovih programih dela. 72. člen Poslovodni odbor je odgovoren delavcem in delavskemu svetu sestavljene organizacije. Za predloge in odločitve, kijih sprejema kot kolektivno telo so odgovorni vsi člani. Predsednik, namestnik predsednika, podpredsednik in drugi člani poslovodnega odbora so odgovorni z osebno odgovornostjo za predloge in odločitve v okviru svojih pooblastil in za predloge, ki jih je sprejel poslovodni odbor v smislu prejšnjega odstavka. Predsednik, namestnik, predsednika, podpredsednik in drugi člani nosijo tudi materialno odgovornost za škodo nastalo po predlogih ali odločitvah poslovodnega odbora ali po predlogih oziroma odločitvah v okviru njihovih pooblastil, če so pri tem prikrili dejstva ali dali neresnične podatke. Odgovornost za škodo, nastalo po predlogih oziroma odločitvah poslovodnega odbora kot kolektivnega telesa se presoja glede na njihov vpliv pri sprejemanju ali izvrševanju predlogov oziroma odločitev. 3.4. Razrešitev 73. člen Predsednik, namestnik predsednika in člani poslovodnega odbora ali samo posamezni člani so lahko v primerih, določenih z zakonom razrešeni dolžnosti pred iztekom časa, za katerega so bili imenovani. O razrešitvi po prejšnjem odstavku odloča delavski svet sestavljene organizacije po predlogu, na način in po postopku, določenem s statutom sestavljene organizacije. Sklep delavskega sveta o razrešitvi je dokončen. 4. Obveščanje delavcev 74. člen Delavci imamo pravico, obveznost in odgovornost, da smo redno, pravočasno, resnično, popolno ter vsebinsko in oblikovno razumljivo obveščeni o skupnem delu in poslovanju v sestavljeni organizaciji, o rezultatih tega dela in poslovanja, o uresničevanju skupnih ciljev in interesov in o drugih vprašanjih skupnega dela in poslovanja ter združevanja. Pri uresničevanju pravice obveščenosti smo dolžni varovati poslovne in druge tajnosti, ki so določene z zakonom, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti sestavljene organizacije. 75. člen Delavci moramo biti obveščeni zlasti: o skupnem delu in poslovanju v sestavljeni organizaciji o vseh in o posameznih skupnih zadevah in o rezultatih ter posebnih vprašanjih tega dela in poslovanja, — o ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka in dohodka, — o materialno-finančnem poslovanju, — o doseženih uspehih skupnega dela in poslovala, ki se izkazujejo po predpisanih kazalcih in o medsebojnih primerjavah, — o združevanju dela in sredstev in o uporabi ter rezultatih združevanja sredstev v vseh oblikah, — o planskih nalogah, planih in programih razvoja in o njihovem uresničevanju, — o skupnih investicijskih vlaganjih, — o delitvi dela in o ukrepih za smotrno organizacijo dela in poslovanja, — o skupnih kadrovskih vprašanjih ter o osnovah in merilih za uresničevanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti pri delu, — o skupnih vprašanjih osebnih dohodkov in skupne porabe, — o delu organov sestavljene organizacije ter o sprejetih sklepih, odločitvah in o samoupravnih splošnih aktih sestavljene organizacije, — o pripravah za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — o delu družbeno-političnih organizacij, — o povezovanju in položaju sestavljene organizacije v ožjih in širših družbenopolitičnih skupnostih in — o drugih vprašanjih, pomembnih za upravljanje in odločanje v sestavljeni organizaciji in za uresničevanje samoupravne delavske kontrole. 76. člen Oblike obveščanja v sestavljeni organizaciji so: — skupno glasilo ,JKURIR“, ki izhaja praviloma mesečno in ga prejemamo vsi delavci, — posebne izdaje skupnega glasila oziroma posebnega informativnega lista, — zbori delavcev temeljnih organizacij oziroma enovitih delovnih organizacij in delovnih skupnosti, na katerih v skladu s svojimi statuti obravnavamo vprašanja skupnega dela oziroma poslovanja, sprejemamo poročila in dajemo pripombe, predloge in pobude ter postavljamo vprašanja, — oglasne deske, na katerih se zlasti objavljajo zapisniki in sklepi ter obvestila, — poročila o delu in poslovanju (poslovna poročila), ki zajemajo zlasti izpolnjevanje planov in periodične ter letne rezultate dela, — druge primerne oblike obveščanja. 5. Organ samoupravne delavske kontrole 77. člen Pri uresničevanju samoupravne delavske kontrole volimo delavci v sestavljeni organizaciji odbor samoupravne delavske kontrole. Sestavljajo ga delegati združenih delovnih organizacij in delovnih skupnosti v sestavljeni organizaciji tako, da ima vsaka delovna organizacija in delovna skupnost v odboru samoupravne delavske kontrole dva delegata in dva namestnika. Delegate in namestnike odbora samoupravne delavske kontrole volimo delavci temeljnih organizacij v sestavi združenih delovnih organizacij in enovitih delovnih organizacij ter delovnih skupnosti v sestavljeni organizaciji neposredno, s tajnim glasovanjem za delovne organizacije oziroma delovne skupnosti kot celote. 78. člen Delegate in namestnike odbora samoupravne delavske kontrole v sestavljeni organizaciji volimo delavci za dve leti, nihče pa ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma. V odbor samoupravne delavske kontrole ne morejo biti izvoljene osebe, ki ne morejo biti izvoljene v delavski svet sestavljene organizacije, niti delegati oziroma namestniki v tem delavskem svetu. m is ■M f Sfi® A . > mil m i mgj ji m fi f/J SP1**; II trn' fr Bi!' ■ lil - FI m -Z 79. člen Odbor samoupravne delavske kontrole v sestavljeni organizaciji nadzoruje: izvajanje tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih in planskih aktov sestavljene organizacije, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, izvajanje sklepov delavcev v skupnih zadevah, organov sestavljene organizacije in poslovodnega odbora ter skladnost teh aktov in sklepov s skupaj določenimi cilji in interesi ter s samoupravnimi pravicami in dolžnostmi delavcev, odgovorno in smotrno uporabljanje družbenih sredstev, predvsem združenih sredstev in razpolaganje z njimi, uresničevanje medsebojnih pravic in obveznosti z delavci delovnih organizacij - udeleženk, ki opravljajo dela skupnega pomena in delovnih skupnosti v sestavljeni organizaciji, uporabo načela delitve po delu pri razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v skladu s skupnimi osnovami in merili v sestavljeni organizaciji, uporabo načela delitve po delu pri razporejanju skupnega prihodka in dohodka, obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in kontrolo v sestavljeni organizaciji in uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev pri uresničevanju skupaj določenih ciljev, nalog in obveznosti. 6. Drugi organi 80. člen Delavski svet sestavljene organizacije in njegovi izvršilni organi, poslovodni odbor, odbor samoupravne delavske kontrole in drugi organi v sestavljeni organizaciji lahko za pripravo predlogov, obdelavo posameznih vprašanj ter svetovanje na področjih svojih nalog imenujejo svoje strokovne svetovalne, pomožne, začasne, občasne ali stalne organe. S sklepom o imenovanju določijo njihove naloge oziroma pooblastila, roke, mandat in druga vprašanja, pomembna za uresničevanje nalog. Glede obveznosti organov iz 1. odstavka in njihovih članov, da delajo po sklepih in zahtevah oziroma navodilih organov, ki sojih imenovali in glede odgovornosti veljajo primerno določbe 2. odstavka 63. člena. 7. Odgovornost za opravljanje samoupravljalskih funkcij 81. člen Delavci, delegati in člani organov sestavljene organizacije ter člani poslovodnega odbora so dolžni redno uresničevati samo-upravljalske funkcije pri uresničevanju skupno določenih ciljev in interesov v sestavljeni organizaciji, pri skupnem delu in poslovanju in pri uresničevanju samoupravljanja in so pri tem odgovorni v skladu s tem samoupravnih sporazumom, statutom sestavljene organizacije in skupnimi samoupravnimi splošnimi akti. VII. KOORDINIRANJE DELAVSKEGA PROCESA 82. člen V sestavljeni organizaciji, v kateri smo delavci povezani s skupnimi cilji in interesi pri skupnem delu in poslovanju mora biti zagotovljeno celovito koordiniranje delovnega in poslovnega procesa. Delovni in poslovni proces koordinirajo delavci in organi, poslovodni organi in službe v temeljnih organizacijah v sestavi združenih delovnih organizacij in v enovitih delovnih organizacijah in v delovnih skupnostih v sestavljeni organizaciji. 83. člen Delavci, organi in službe koordinirajo delovni in poslovni proces v sestavljeni organizaciji s sprejemanjem usklajenih planov in programov, samoupravnih splošnih in drugih aktov, sklepov in odločitev, organizacijskih predpisov in navodil, s skupnim delom in dogovarjanjem in z drugimi potrebnimi ukrepi v skladu s tem samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi in planskimi akti sestavljene organizacije. S koordiniranjem delovnega in poslovnega procesa se zlasti zagotavlja smotrna delitev dela in poslovanja med združenimi delovnimi organizacijami in njegovo povezovanje, določanje rokov ter izvrševanje prevzetih obveznosti v teh rokih. 84. člen Posebne pravice, obveznosti in odgovornosti pri koordiniranju delovnega procesa v sestavljeni organizaciji ima poslovodni odbor. Delovni in poslovni proces v sestavljeni organizaciji koordinira v vseh razmerjih, vprašanjih in skupnih zadevah s katerimi se uresničujejo skupni cilji in interesi združevanja, v predpisanih rokih ter pri vsakodnevnem opravljanju svoje funkcije in pooblastil. 85. člen Poslovodni odbor na svojih sejah redno in v predpisanih rokih obravnava vsa vprašanja skupnega dela in poslovanja in na podlagi pooblastil iz poslovodne funkcije izdaja primerne ukrepe. Po zahtevah poslovodnega odbora sodelujejo na njegovih sejah poslovodni organi združenih delovnih organizacij in drugi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter strokovni in drugi delavci, ki so zaradi uresničevanja skupnih ciljev in interesov združevanja dolžni izvrševati sklepe oziroma odločitve poslovodnega odbora. Pri uresničevanju nalog koordiniranja delovnega in poslovnega procesa poslovodni odbor nadzoruje delo delovnih skupnosti v sestavljeni organizaciji in njihovih vodij oziroma delavcev ali služb, izdaja posamezne naloge za opravljanje del iz skupnih zadev, oblikuje svoj kolegij in področne kolegije, imenuje posebne delovne skupine in druga delovna oziroma svetovalna telesa, izdaja smernice, navodila, metodologije in organizacijske predpise s katerimi se zagotavljajo enotni procesi in organizacija poslovanja in ima druge pravice, obveznosti in odgovornosti v skladu s tem samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi skupnimi samoupravnimi splošnimi akti sestavljene organizacije. 86. člen Predsednik poslovodnega odbora ima pravico in obveznost, da zaradi koordiniranja delovnega in poslovnega procesa izdaja svojemu namestniku in članom ter drugim delavcem naloge za opravljanje posameznih del v skupnih zadevah. Predsednik, namestnik predsednika in člani poslovodnega odbora imajo pravico in obveznost v okviru svojih pooblastil izdajati ukrepe in opravljati nadzor kot je po določbah prejšnjega člena določeno za poslovodni odbor. 87. člen Medsebojna razmerja med poslovodnim odborom in poslovodnimi organi združenih temeljnih organizacij in združenih delovnih organizacij temeljijo na medsebojnem sodelovanju in sporazumevanju in na odgovornosti za uresničevanje skupnih ciljev in interesov združevanja ter skupne poslovne politike. Ob nesoglasjih pri uresničevanju ciljev in interesov oziroma poslovne politike po prejšnjem odstavku ima vsak poslovodni organ pravico in obveznost obvestiti delavski svet sestavljene organizacije in delavski svet poslovodnega organa, s katerim ne soglaša. Oba delavska sveta sta dolžna s soglasnimi sklepi ugotoviti kateri od poslovodnih organov odstopa od skupnih ciljev in interesov združevanja in na podlagi svojih pooblastil izdati primerne ukrepe. Če poslovodni odbor ali poslovodni organ združene delovne organizacije oziroma temeljne organizacije oceni, da je drug poslovodni organ prekoračil pooblastila, da dela v nasprotju s tem samoupravnim sporazumom, samoupravnim sporazumom o temeljih plana ali z drugimi planskimi akti, v nasprotju s statutom sestavljene organizacje in drugimi samoupravnimi splošnimi akti ali v nasprotju s skupnimi cilji in interesi združevanja ter skupno poslovno politiko ali da ne izvršuje svojih obveznosti oziroma jih izvršuje neodgovorno ali neredno je dolžan o tem obvestiti delavski svet svoje organizacije združenega dela in delavski svet organizacije združenega dela drugega poslovodnega organa, pristojni organ samoupravne delavske kontrole in sindikat. Delavska sveta iz prejšnjega odstavka sta dolžna obvestilo obravnavati in izdati ustrezne ukrepe. V nujnih primerih in v primerih, ko bi nastala večja škoda ali bi bil ogrožen delovni proces, če se posamezen sklep ne bi izvršil, gre spor med poslovodnimi organi pred skupno telo za posredovanje pri usklajevanju delovnega procesa in se o tem obvestijo delavski sveti organizacij združenega dela, katerih poslovodni organi se niso sporazumeli. Skupno telo iz prejšnjega odstavka tega člena ima predsednika in dva člana. Po enega člana določi vsaka stranka v sporu, predsednika pa določita stranki v sporu sporazumno. To telo se sestane takoj po ustanovitvi in da predlog za uskladitev delovnega procesa. VIII. SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA UREJANJE DELOVNIH RAZMERIJ 88. člen Pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov združevanja in pri skupnem delu in poslovanju smo delavci medsebojno povezani tudi pri določanju, urejanju in uresničevanju pravic, obveznosti in odgovornosti iz medsebojnih delovnih razmerij. Zato s tem samoupravnim sporazumom, z drugimi samoupravnimi sporazumi in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti sestavljene organizacje določamo in urejamo zlasti: — skupne osnove kadrovske politike, — skupne osnove in merila za urejanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz medsebojnih delovnih razmerij in — enotne postopke za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz medsebojnih delovnih razmerij, ki izhajajo iz skupnih interesov. 1. Skupne osnove kadrovske politike 89. člen S skupnimi osnovami in cilji kadrovske politike delavci zagotavljamo smotrnejše in uspešnejše uresničevanje celovitega razvoja in ustvarjalnosti pri delu. Zato skupno, po skupnih osnovah in merilih, v svojih samoupravnih splošnih in planskih ter drugih aktih pri odločitvah zlasti: — programiramo, planiramo in sprejemamo razvoj kadrov v skladu z usklajenim celovitim razvojem, — zaposlujemo delavce v skladu z dogovoreno dinamiko zaposlovanja in z dogovorjenimi merili o izbiri, razporejanju in napredovanju, — skupno dogovarjamo pogoje in merila za imenovanje oziroma izbiro poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in izbiri oziroma imenovanju teh delavcev posvečamo posebno pozornost, — nenehno organiziramo in dopolnjujemo enotne sisteme izobraževanja, posvečamo posebno pozornost izobraževanju mladih delavcev in družbenopolitičnemu izobraževanju in pripravljamo delavce za dogovorjeno nadaljno delitev in specializacijo dela, razvoj organizacije in tehnologije in za razvoj samoupravnih odnosov, — smotrno organiziramo razvoj kadrovskih služb po enotnih načelih in povezujemo njihovo delo, — skupaj določamo in uvajamo enotne sisteme kadrovskega planiranja, — združujemo potrebna sredstva za uresničevanje skupne kadrovske politike, — uresničujemo druge skupne cilje in osnove kadrovske politike in — se povezujemo pri uresničevanju kadrovske politike v ožjih in širših družbenopolitičnih skupnostih ter skupno uresničujemo družbene dogovore in samoupravne sporazume o kadrovski politiki. 2. Razporejanje delavcev 90. člen Delavec se lahko razporedi na delo v drugo temeljno organizacijo oziroma delovno skupnost v sestavi iste ali druge združene delovne organizacije, oziroma v enovito delovno organizacijo na dela oziroma naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti v primerih in pod pogoji: — ekonomskih težav, v katere je zašla njegova temeljna organizacija oziroma enovita delovna organizacija, — zaradi tehničnih, tehnoloških ali organizacijskih izboljšav oziroma sprememb v organizaciji ali notranji delitvi dela, — zaradi prenehanja njegove temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti ali enovite delovne organizacije, — zaradi združitve temeljne organizacije oziroma enovite delovne organizacije ali sprememb v samoupravnem organiziranju, — zaradi trajnejšega zmanjšanja obsega dela ah poslovanja v njegovi temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti ali enoviti delovni organizaciji ali trajnejšega povečanja obsega dela oziroma poslovanja, v temeljni organizaciji, enoviti delovni organizaciji ali delovni skupnosti kamor se razporeja, — kadar v njegovi temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti ali enoviti delovni organizaciji ni del oziroma nalog, ki mu jih je dolžna zagotoviti po zakonu, — kadar poslovodni organ oziroma delavec s posebnimi pooblastili ni bil ponovno imenovan oziroma izbran, — kadar se delavci v skladu s skupnimi plani sporazumejo, da bi bilo zaradi uresničevanja skupnih ciljev in interesov potrebno v eni temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti ali enoviti delovni organizaciji obseg dela ali poslovanja oziroma število delavcev povečati, v drugi pa zmanjšati in — kadar v eni temeljni organizaciji oziroma v delovni skupnosti ali enoviti delovni organizaciji primanjkuje delavcev z določeno strokovno izobrazbo ali izkušnjami oziroma profili ah z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi, v drugi pa ti delavci niso nujno potrebni. Delavci po prejšnjem odstavku se razporejajo s soglasnimi sklepi pristojnih organov obeh temeljnih organizacij oziroma delovnih skupnosti ali enovitih delovnih organizacij, za nedoločen čas. Delavcem, ki se razporejajo po 1. oziroma 2. odstavku delovno razmerje v prejšnjih temeljnih organizacij ali oziroma delovnih skupnostih ali enovitih delovnih organizacijah in ga sklenejo v skladu z zakonom o novih, brez oglasa oziroma javnega razpisa. 91. člen Med trajanjem delovnega razmerja je lahko delavec začasno razporejen na delo v drugo temeljno organizacijo oziroma enovito delovno organizacijo ah delovno skupnost v sestavljeni organizaciji: — v primerih višje sile, ki je že nastopila ali pa se neposredno pričakuje (potres, poplava, požar in druge elementarne nesreče), — zaradi nenadnega kvara surovin, materiala ah strojev oziroma naprav, — zaradi pomanjkanja surovin, materiala ah energije, — zaradi začasne nadomestitve nepredvidenega izostanka delavca, — zaradi začasne potrebe po povečanju števila delavcev v drugi temeljni organizaciji oziroma enoviti delovni organizaciji ah delovni skupnosti zaradi izpolnjevanja planiranih nalog in — zaradi začasne zdravstvene nesposobnosti delavca, ki se razporeja in mu je po zakonu potrebno zagotoviti primerno delo. Delavec se lahko začasno razporedi na delo v drugo temeljno organizacijo oziroma v enovito delovno organizacijo ah delovno skupnost tudi v primerih kadar mu začasno ni mogoče zagotoviti dela zaradi zmanjšanja obsega dela v njegovi temeljni organizaciji oziroma enoviti delovni organizaciji ali delovni skupnosti (pomanjkanje surovin, repromateriala, okvare na strojih ah napravah, občasno zmanjšanje programa in pd.) inje potrebna pomoč drugi temeljni organizaciji oziroma enoviti delovni organizaciji ah delovni skupnosti (izpolnjevanje planskih ali pogodbenih obveznosti, večja dobava surovin, pomanjkanje ali nenadne odsotnosti delavcev in podobno). Razporeditev po 1. in 2. odstavku traja toliko časa, da se odpravijo posledice oziroma dokler trajajo njeni razlogi, vendar najdalj za šest mesecev. Razporeditev se opravi po predhodnem sporazumu organov upravljanja obeh temeljnih organizacij oziroma enovitih delovnih organizacij ali delovne skupnosti, ki mora vsebovati določbe o pravicah pri razporejanju ustvarjenega dohodka na podlagi združevanja dela delavcev v drugi temeljni organizaciji oziroma enoviti delovni organizaciji ali delovni skupnosti ter o načinu zagotavljanja pravic do samoupravljanja in drugih pravic v zvezi z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi. V nujnih primerih lahko izda sklep o začasni razporeditvi poslovodni organ temeljne organizacije oziroma enovite delovne organizacije in delavec, ki vodi delovno skupnost v sporazumu s poslovodnim organom oziroma vodjem, kamor se delavec razporeja, vendar mora takšen začasen sklep najpozneje v sedmih dneh nadomestiti sporazum po prejšnjem odstavku. 3. Druga vprašanja 92. člen Delavci z enim ali več samoupravnimi sporazumi in z drugimi skupnimi samoupravnimi splošnimi akti določamo in urejamo v sestavljeni organizaciji skupne osnove in merila za določanje in urejanje drugih pravic, obveznosti in odgovornosti iz medsebojnih delovnih razmerij in enotne postopke za njihovo uresničevanje, ki izhajajo iz skupnih interesov, zlasti pa: - enotno metodologijo za razvid del oziroma nalog, - za urejanje in izvajanje pripravništva, - za delovni čas, odsotnosti z dela in letne dopuste, - za izobraževanje delavcev in za druge pravice, obveznosti in odgovornosti po tem samoupravnem sporazumu in druge pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz medsebojne povezanosti in skupnih interesov. IX. REŠEVANJE SPOROV SPLOŠNA ljudska obramba IN DRUŽBENA SAMOZ ASClTA 1. Usklajevanje 93. člen Vsa nesoglasja in spore pri uresničevanju družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic po tem samoupravnem sporazumu in drugih samoupravnih splošnih in planskih aktih sestavljene organizacije, pri uresničevanju planov in skupnih ciljev in interesov združevanja ter skupne poslovne politike v sestavljeni organizaciji in pri delitvi ter povezovanju dela, proizvodnje, proizvodnih programov ali dejavnosti rešujejo združene delovne organizacije, temeljne organizacije v njihovi sestavi in delovne skupnosti (v nadahnjem besedilu: udeleženke) sporazumno. Če se ne morejo sporazumeti, gre spor pred skupno telo za posredovanje — posredovalni odbor, ki ga oblikujejo udeleženke v sporu tako, da določi po dva člana vsaka udeleženka, predsednika pa določijo skupno in sporazumno. Posredovalni odbor se je dolžan takoj sestati, pripraviti primeren predlog in storiti vse drugo, potrebno za rešitev spora. 2. Notranja arbitraža 94. člen Če postopek usklajevanja ne uspe lahko vsaka udeleženka v sporu začne postopek pred notranjo arbitražo. Postopek začne s predlogom na podlagi sklepa njenega delavskega sveta. Druga udeleženka ne more odkloniti reševanja spora po prejšnjem odstavku. 94. člen Notranja arbitraža rešuje vse spore iz razmeija po prejšnjem členu tega samoupravnega sporazuma, zlasti pa: — iz samoupravnih razmerij v zvezi z uresničevanjem tega samoupravnega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih in planskih aktov sestavljene organizacije, — iz samoupravnih sporazumov ali drugih aktov na podlagi tega samoupravnega sporazuma, — iz odnosov svobodne menjave dela in medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v teh odnosih, — iz medsebojne delitve dela, proizvodnje, proizvodnih programov, in dejavnosti, — iz dohodkovnih odnosov pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka in dohodka, — iz združevanja sredstev in prevzemanja rizika, — iz odškodninskih odnosov in — iz medsebojnih poslovnih razmerij in uresničevanja skupne poslovne politike. 95. člen V notranjo arbitražo imenuje vsaka udeleženka v sporu po dva člana, predsednika pa imenujejo udeleženke skupno. Udeleženke imenujejo člane in predsednika s posebne liste, ki jo določi delavski svet sestavljene organizacije za dve leti. 96. člen Notranja arbitraža dela na sejah. Odloča z večino glasov vseh članov. Postopek pred notranjo arbitražo je javen, enostopenjski in hiter. Odločba notranje arbitraže je dokončna in izvršljiva. V skladu z zakonom se preizkuša pred sodiščem. 97. člen Delavci uresničujemo v sestavljeni organizaciji splošno ljudsko obrambo in družbeno zamozaščito kot neločljiv del svojih samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti: — z usklajevanjem ocen varnostnih razmer in usklajevanjem ter izvajanjem svojih in skupnih obrambnih priprav v sestavljeni organizaciji, z izvajanjem ukrepov za varnost svojih organizacij in skupnih ukrepov ter ukrepov za varnost in obrambo širše družbenopolitične skupnosti, — z usklajevanjem in skupnim obrambnim in družbeno-samozaščitnim usposabljanjem in pripravljanjem za izvrševanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v miru, ob naravnih in drugih nesrečah, v primem izrednih razmer in ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni, — z usklajevanjem in s skupnim organiziranjem in izvajanjem ukrepov za varovanje socialističnih samoupravnih odnosov, družbene lastnine in drugih vrednot pred sovražnimi in drugimi družbeno škodljivimi pojavi in dejanji, — z organiziranjem skupnih enot in skupnim opravljanjem nalog narodne zaščite, civilne zaščite, za reševanje, teritorialne obrambe in drugih enot oziroma nalog v skladu z zakonom za temeljne organizacije in delovne skupnosti, ki so prostorsko povezane, — z združevanjem potrebnih sredstev za skupne naloge, — z usklajevanjem planov in programov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in s sprejemanjem skupnih planov, programov in načrtov za skupne naloge in — z drugimi skupnimi nalogami in pripravami skupnega pomena v medsebojni povezanosti, v skladu s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi in planskimi akti sestavljene organizacije ter načrti družbenopolitičnih skupnosti in njihovimi navodili in smernicami. 98. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite imajo vsi delavci, organi in organizacije v sestavljeni organizaciji, za usklajevanje in usmeija-nje obrambnih in samozaščitnih nalog in priprav skupnega pomena pa se v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti ustanovi komite ali odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. XI. SKUPNI SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 99. člen V sestavljeni organizaciji se s skupnimi samoupravnimi splošnimi akti določbo in urejajo osnove in merila in medsebojna razmeija pri doseganju skupnih ciljev in interesov združitve in medsebojna razmeija pri skupnem delu in poslovanju. Poleg samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo so skupni samoupravni splošni akti še: — statut sestavljene organizacije, — samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodkk, samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, samoupravni sporazumi o skupnih osnovah in merilih za urejanje medsebojnih delovnih razmerij, — samoupravni sporazumi o urejanju razmerij pri ustvaijanju in razporejanju skupnega prihoelka in skupnega dohodka in drugi skupni samoupravni splošni akti, določeni s statutom sestavljene organizacije. m SPREMEMBE V SAMOUPRAVNEM ORGANIZIRANJU IN PRENEHANJE SESTAVLJENE ORGANIZACIJE 1. Pogoji in način izstopa iz sestavljene organizacije 100. člen Združena delovna organizacija, ki namerava izstopiti iz sestavljene organizacije je dolžna o tem pismeno obvestiti vse druge združene delovne organizacije in delavski svet sestavljene organizacije. Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora biti obrazloženo in mora vsebovati predloge za ureditev in poravnavo medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, predloge za urejanje medsebojnih poslovnih in drugih razmerij ob in po izstopu in obvestilo o položaju združene delovne organizacije po izstopu. 101. člen Druge združene delovne organizacije in delavski svet sestavljene organizacije so dolžni obvestilo iz prejšnjega člena obravnavati in najpozneje v roku 30 dni oblikovati pismena mnenja, pripombe, predloge in pobude ter jih poslati združeni delovni organizaciji, ki namerava izstopiti. Združena delovna organizacija, ki namerava izstopiti je dolžna mnenja, pripombe, predloge in pobude iz prejšnjega odstavka obravnavati, o njih najpozneje v 15 dneh zavzeti stališča in jih poslati vsem drugim združenim delovnim organizacijam. 102. člen Združena delovna organizacija ne more izstopiti iz sestavljene organizacije, če bi to povzročilo motnje v dogovorjeni delitvi dela, proizvodnih programov ali dejavnosti po tem samoupravnem sporazumu, v medsebojni povezanosti, v skupnih planih in programih razvoja v sestavljeni organizaciji ali pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov združevanja in pri uresničevanju interesov združenih delovnih organizacij, ki so usklajeni s skupnimi interesi po tem samoupravnem sporazumu. Združena delovna organizacija skupnega pomena ne more izstopiti iz sestavljene organizacije brez soglasja vseh drugih združenih delovnih organizacij. O soglasju iz prejšnjega odstavka odločamo delavci temeljnih organizacij, v sestavi združenih delovnih organizacij in enovite delovne organizacije z osebnim izjavljanjem v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti. 103. člen Delavci drugih združenih delovnih organizacij in združena delovna organizacija, ki izstopa uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti zaradi izstopa in iz poslovnih in drugih razmerij po izstopu s posebnim samoupravnim sporazumom. Predlog samoupravnega sporazuma iz prejšnjega odstavka pripravi posebna komisija, v katero imenuje vsaka združena delovna organizacija po enega člana, tri člane pa imenuje združena delovna organizacija, ki namerava izstopiti. 104. člen Združena delovna organizacija, ki izstopa iz sestavljene organizacije je dolžna predvsem: — povrniti drugim združenim delovnim organizacijam morebitno škodo zaradi izstopa, za čas, ko je nujno, da procesi dela oziroma proizvodnja ter dogovoijene delitve dela nemoteno potekajo, najdalj pa za srednjeročno plansko obdobje računajoč od pričetka naslednjega leta po letu, v katerem izstopa, izpolnjevati obveznosti v fazni proizvodnji oziroma v reprodukcijskem procesu (izdelava polizdelkov oziroma izdelov, vgradnja, sestava in podobno) oziroma obveznosti opravljanja skupnih del po tem samoupravnem sporazumu, ob izstopu izpolniti oziroma poravnati vse druge obveznosti določene s tem samoupravnim sporazumom in z drugimi samoupravnimi splošnimi in planskimi akti v sestavljeni organizaciji, - ob izstopu vrniti drugim združenim delovnim organizacijam sredstva, ki so jih vložile za raširitev materialne osnove njenega dela, vključno z njihovimi deleži pri skupnem dohodku, ustvarjenim do dne izstopa, — ob izstopu prevzeti vse obveznosti iz vlaganj drugih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti za sredstva, ki so jih vložile v združeno delovno organizacijo, ki izstopa. Obveznosti iz prejšnjega odstavka se uredijo s samoupravnim sporazumom po prejšnjem členu. Združena delovna organizacija, ki izstopa iz sestavljene organizacije po izstopu ne more uporabljati označbe IM V niti znaka razlikovanja sestavljene organizacije. 105. člen Združena delovna organizacija ne more izstopiti iz sestavljene organizacije pred potekom šestih mesecev od dne, ko je sprejela sklep o izstopu in je bil sklenjen samoupravni sporazum po 105. členu, združena delovna organizacija skupnega pomena pa ne pred potekom šestih mesecev od dne, ko je sprejela sklep o izstopu, sklenila z drugimi združenimi delovnimi organizacijami samoupravni sporazum po 105. členu in pridobila soglasje vseh drugih udeleženk po 2. in 3. odstavku 104. člena. Združena delovna organizacija izstopi iz sestavljene organizacije z dnem izteka zadnjega trimesečja po roku iz prejšnjega odstavka, za katerega se v skladu z zakonom sestavi periodični obračun. 2. Združevanje drugih delovnih organizacij 106. člen V sestavljeno organizacijo se lahko združijo druge delovne organizacije pod pogoji: — da imajo sorodne programske usmeritve ali opravljajo dejavnosti, s katerimi se dopolnjujejo dejavnosti združenih delovnih organizacij in sestavljene organizacije, — da se z združitvijo dosega boljša medsebojna povezanost pri delu oziroma v proizvodnji ali v proizvodnih programih, v preskrbi s surovinami, energijo, reprodukcijskimi materiali, polizdelki oziroma deli obdelave gotovih proizvodov, pri skupnih delih ali v prometu blaga in storitev, da se z združitvijo dosega delitev in specializacija dela pri proizvodnji cestnih vozil ali — da se z združitvijo zagotavlja drugo smotrno doseganje skupnih ciljev in interesov po tem samoupravnem sporazumu in planskih nalog in — da delovna organizacija, ki se združuje sprejme skupne cilje in interese združevanja v sestavljeno organizacijo, osnove skupnega razvoja in ta samoupravni sporazum ter druge samoupravne splošne akte sestavljene organizacije ter da uskladi svoje planske akte s samoupravnim sporazumom o temeljih plana sestavljene organizacije. 107. člen O združitvi v sestavljeno organizacijo odločijo delavci delovne organizacije, ki se združuje s sklepom o sprejemu oziroma o pristopu k temu samoupravnemu sporazumu. Pogoj za združitev drugih delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo je soglasje delavskega sveta sestavljene organizacije. Če je potrebno zaradi zružitve druge delovne organizacije spremeniti ali dopolniti ta samoupravni sporazum, statut ali samoupravni sporazum o temeljih plana sestavljene organizacije odločamo o soglasju k združitvi delavci temeljnih organizacij, v sestavi združenih delovnih organizacij — enovite delovne organizacije z referendumom, istočasno s spremembami tega samoupravnega sporazuma, statuta ali samoupravnega sporazuma o temeljih plana. 3. Ustanovitev novih delovnih organizacij 108. člen Sestavljena organizacija lahko sama ali skupaj z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ustanovi novo delov- no organizacijo, če so podani za to predpisani pogoji in če to narekujejo razlogi: — smotrnejše delitve in specializacije dela oziroma opravljanja dejavnosti, del oziroma zadev skupnega pomena in uspešnejšega izpolnjevanja planskih obveznosti, — boljše delovne povezanosti pri delu, v proizvodnji ali v programski delitvi ali — drugi družbeno in ekonomsko utemeljeni razlogi v sestavljeni organizaciji in v širših ter ožjih družbeno-političnih skupnostih. 109. člen Akt o ustanovitvi nove delovne organizacije izda delavski svet sestavljene organizacije. Preden izda akt o ustanovitvi nove delovne organizacije mora delavski svet obravnavati in sprejeti elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti njene ustanovitve. 110. člen Akt o ustanovitvi nove delovne organizacije in elaborat pripravi poslovodni odbor sestavljene organizacije. Preden pripravi akt in elaborat o ustanovitvi nove delovne organizacije je poslovodni odbor dolžan pridobiti mnenja organov in organizacij, določenih z zakonom o družbeni in ekonomski upravičenosti nove delovne organizacije in dokaze o zagotovljenosti temeljnih pogojev za proizvodnjo oziroma opravljanje skupnih dejavnosti ali del in storitev (energija, osnovne surovine, polizdelki, zaposlovanje delavcev in podobno). Potrebna sredstva za ustanovitev in za začetek dela nove delovne organizacije se zagotavljajo z združevanjem na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma, ki ga sprejmemo delavci v temeljnih organizacijah, v sestavi združenih delovnih organizacij in enovite delovne organizacije z posebnim izjavljanjem. S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka se določijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ustanoviteljev. Akt o ustanovitvi nove delovne organizacije in elaborat obravnavamo delavci v temeljnih organizacijah v sestavi združenih organizacij in enovite delovne organizacije na zborih, po določbah svojih samoupravnih splošnih aktov o poprejšnjih obravnavah. Delavski svet sestavljene organizacije sprejme akt o ustanovitvi nove delovne organizacije in elaborat, če so podani predpisani pogoji in pridobljena predpisana mnenja, če se zato izjavimo večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v združenih delovnih organizacijah in v enoviti delovni organizaciji in če je sklerjen samoupravni sporazum iz prejšnjega člena. 4. Združevanje v druge oblike združevanja dela in sredstev 111. člen Delavci lahko temeljne organizacije, združene delovne organizacije in sestavljeno organizacijo združujemo oziroma povezujemo v poslovne skupnosti in v druge oblike združevanja, poslovnega sodelovanja in povezovanja, ki temeljijo na skupnih interesih pri delu in poslovanju kot so: boljša delitev dela, izboljšanje pogojev za delo, poslovanje in razvoj, raziskave trga, dopolnjevanje proizvodnih programov in dejavnosti, skupno nastopanje na domačem in tujem trgu in drugi skupni interesi. Pri tem smo dolžni v celoti spoštovati skupne cilje in interese po tem samoupravnem sporazumu, dogovorjeno delitev dela, dejavnosti in proizvodnih programov, skupne planske naloge in planiran, usklajen razvoj. 5. Prenehanje sestavljene organizacije 112. člen Sestavljena organizacija preneha: kadar tako odloči večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji, v sestavi združenih delovnih organizacij in večina delavcev v enoviti delovni organizaciji in - kadar prenehajo združene delovne organizacije. Delavci temeljnih organizacij in enovitih delovnih organizacij iz prejšnjega odstavka odločamo o prenehanju sestavljene organizacije z referendumom. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 113. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmemo na referendumu večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi združenih delovnih organizacij in večina delavcev v vsaki enoviti delovni organizaciji in začne veljati naslednji dan po objavi. Delavci sprejmemo spremembe oziroma dopolnitve tega samoupravnega sporazuma na način in po postopku, ki velja za njegovo sklenitev. 114. člen Statut sestavljene organizacije mora biti sprejet naj pozneje v treh mesecih po sklenitvi tega samoupravnega sporazuma, delegati v njen delavski svet pa morajo biti izvoljeni najpozneje v naslednjih treh mesecih. Novo izvoljeni-delavski svet sestavljene organizacije imenuje vršilce dolžnosti predsednika, namestnika predsednika in članov poslovodnega odbora na prvi seji po izvolitvi, nato pa začne postopek za njihovo imenovanje pojavnem razpisu. 115. člen Drugi skupni samoupravni splošni akti v sestavljeni organizaciji morajo biti sprejeti najpozneje v roku enega leta po sprejemu statuta. Dokler ne bodo sprejeti statuti in drugi samoupravni splošni akti sestavljene organizacije veljajo primerno določbe samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije Industrija motornih vozil — Novo mesto iz katere seje organizirala sestavljena organizacija, ki niso v nasprotju s tem samoupravnim sporazumom. 116. člen Združene delovne organizacije so dolžne uskladiti svcje samoupravne splošne akte s tem samoupravnim sporazumom najpozneje v roku enega leta po njegovi sklenitvi. XIV. UGOTOVITVENE DOLOČBE 1. Ta samoupravni sporazum so sprejeli delavci na referendumu dne z večino glasov vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji v združenih delovnih organizacijah in z večino glasov vseh delavcev v enoviti delovni organizaciji ter ga podpisujejo pooblaščeni podpisniki vseh združenih delovnih organizacijah: 2. Ta samoupravni sporazum je bil objavljen istočasno na oglasnih deskah v vsaki temeljni organizaciji v sestavi združenih delovnih organizacij in enovite delovne organizacije in v vseh delovnih skupnostih. Zato stopi v veljavo naslednji dan po objavi, dne Novo mesto, dne Komisija za izvedbo referenduma o sklenitvi samoupravnega sporazuma: 1. —predsednik 2. — član 3. — član BELE2KE: BELEŽKE: IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 5000 izvodih — Ureja uredniški odbor: Zvonka Rangus Zvone Gavrić, Simo Gogič, Milka Bevc, Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel - Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 18/20 — Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Grafika tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.