Politični shod v Negovi. V nedeljo je priredilo politično društvo za ljutomerski in gornje-radgonski okraj v Negovi drugi skod. Ustreglo je s tem že večkrat izraženim željam. Baš na jezikovni meji je Ijudskih shodov najbolj treba. Valovi tujstva močno pluskajo čez mejo in nas hočejo poplaviti. Tej nevarnosti se je treba z vsemi silami zoperstaviti, in ravno novo politično društvo je v to obrambo najbolj pripravno. Kajti na shodih, katere takšna društva prirejajo, podučuje se ljudstvo in navdušuje in napeljuje k odporu in boju proti sovražniku. V tem oziru mislimo, bode tudi shod v Negovi obrodil zaželjenega sadu. Zbralo se je tu mnogo ljudstva iz celega okraja. Seveda je bilo tudi nekaj nemškutarskih pokvek vmes, ki so koteli že med shodom in pozneje pri prosti zabavi zdražbo delati. A takšnim ničvrednim ljudem je najbolje odgovarjati z zaničevanjem, in tako smo tudi mi storili. Ob V2 4. uri je otvoril podpredsednik političnega društva shod in nazdravil svetlemu cesarju ter podelil besedo državnemu poslancu velčast. gosp. dr. Gregorecu. Le-ta nam je v celo uro trajajočem govoru podal jedernato poročilo 0 svojera delovanju in nam narisal naše politične, gospodarske in narodne razmere. Vse naše bede in vseh tužnih razmer v Avstriji je kriva nemškoliberalna stranka, ki zahvaljuje svojo moč krivičnemu volilnemu redu. Prej v Avstriji ne bo bolje, dokler se volilni red ne prenaredi. Ko je bila liberalna stranka na krmilu, zapravila je milijone in milijone za židovske interese, za kmeta pa ni storila nič, akoravno ta plačuje največ davka. Tudi v narodnem oziru zavira vsako napredavanje nenemškik narodov, in če bi ne bilo od svetlega cesarja nam danega člena XIX. osnovnih postav, bi mi ubogi Slovenci še nič ne imeli. S pomočjo tega daru pa se še vendar gibljemo in razvijamo. Mi smo jednokopravni z drugimi narodi, ali v resniei še ne vživamo tistih pravic, kakor drugi. A dosegli bodemo s časom vse, kar nam gre po božjih in državnih zakonih; treba samo, da delujemo, kakor dosedaj, tudi v prihodnje vstrajno in neupogljivo po starem slovenskem geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Viharno ploskanje je sledilo temu govoru. Takoj sta se oglasila dva kmeta in predlagala sledeči resoluciji: »Pri drugem shodu političnega drušlva v Negovi zbrani volilci izrekajo svojemu državnemu poslancu, veleč. g. dr. Gregorecu, svoje popolno zaupanje in želijo, da bi slovenski poslanci tudi v naprej odločno in po jednotnih sklepih postopali v prid slovenskega naroda«. Druga resolucija pa se je glasila: »Pri drugem shodu političnega društva v Negovi zbrani volilci želijo, da bi slovenski državni in deželni poslanci z vsemi silami delali na to, da gornje-radgonski sodnijski okraj zopet dobi svojo lastno davkarijo, katero je že preje imel«. Obe resoluciji ste bili jednoglasno sprejeti. Kot drugi govornik je poprijel besedo gospod J. Slavič, veleposestnik v Bučečovcih. Dajal je kmetom prav dobre nauke za javno življenje. Slikal nam je potrebe in koristi raznih društev ter priporočal posebno bralna društva^ ki dajejo kmetom mnogo podučnega in koristnega berila. Za njim je govoril čast. g. župnik Alojz Šijanec 0 raznih gospodarskih stvareh. Tudi on je priporočal kmetom poštene slovenske časopise in knjige in posebno kmetijske. Kazal nam je na raznih slučajih, kaj se z umnim in pametnim gospodarstvom doseže. Kot zadnji govornik je nastopil na to g. dr. Rosina. Govoril je 0 bližajočih se volitvah v okrajni zastop ter hudo bičal tiste omahljivce, ki obožavajo orebovskega preroka, ki nič ne zna, nič nima in nič dati ne more. To niso možje, ki pred tem človekom vedno v prahu ležijo. Ali se vam še niso oči odprle? Ali še niste razvideli, da bo ves okraj prišel pod sedanjim načelnikom v velike dolgove? Sedaj ga železnica tožuje na plačilo 20.000 gld. Pravda se bo vlekla morda še par let in konec bo, da bo okraj moral plačati teh 20.000 gld. in nekaj jezer stroškov. Toda postaje v Gornii Radgoni še vedno ne bo, in vsako orehovo deblo, katero bi ta ali oni prodal, moral bode .voziti skoz mesto na radgonski kolodvor. Temu je prerok kriv, ker je s svojimi ljudmi dovolil tistih 20.000 gld. brez vseh pogojev. Škoda, da preroka ni bilo na shodu. Mogoee, da bi se bil spreobrnil in spokoril. A za njegovo spreobrnitev nam nio ni. Mi želimo le, da bi se njegovi zaslepljeni pristaši spametovali in se vrnili zopet na pravo pot, dokler še ni prepozno. To jim v njih lastni prid želimo.