Političen list za slovenski narod.
ptiti prejemaš Telja: Za celo leto predplačan 15 fld.. za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za «a mesec 1 fld. 40 kr. J i^inlnlgtracljl prejeman velJA: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta t |W., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Possmeiae številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Kaznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna oetit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne.

V Ljubljani, v četrtek II). jaiiUčirija 1890.
Letiiili XVIII.
(Vško-iiomška pogajanja. i
Ali bodo U pogajanja imela vspeh? To je vpra- : •šanje, katero se te dni vsiljuje vsakemu avstrijskemu domoljubu. »Politik" piše v zadnji številki o tem vprašanji: Slavni ameriški elektrotehnik, Edison, je gotovo za časa zadnjega svojega bivanja na Dunaji podaril nekaterim časnikarjem svoj fonograf, katerega uporabljajo jako srečno. Ta fonograf so postavili v dvorano, v kateri se vrš^ pogajanja, ter love na uho vse govoie. Le tako je mogoče umeti, da nekateri listi vedo drugi dan po vsaki seji poročati posameznosti, akoravno so se vsi udeležniki zavezali, da obravnave ostanejo tajne.
Tako poročajo nemškoliberalni listi, da namerava pl, Plener povodom teh pogajanj zanetiti jezikovno vprašanje po vsi Avstriji ter to kočljivo stvar zopet spraviti pred državni zbor. Mi pa, in gotovo tudi vlada, ostanemo na tem stališči, da se stvari še bolj ne zamotajo.
Sedaj se gre le za spravo na Češkem; celo do tega je težko prišlo. Od vseh strani se poroča, da se bodo pogajanja ugodno končala, ker sprava ni nemogoča. Posvetovanja se vrše o miru na Češkem, da se konča prepir med narodoma, ki živita na Češkem. Ako torej tekom teh pogajanj kdo zahteva, naj se zopet spravi v tok jezikovno vprašanje v vsi Avstriji, državni jezik, ne strinja se to s potrebo, temveč kaže le namen, da bi se razbila pogajanja. Tega menda celo pl. Plener ne želi, torej je to le elabopoučena gorečnost nekega lista ali pa pomota, katero naj odpravijo v prvi vrsti oni, ki se udeležujejo pogajanj.
Poljskim listom se poroča z Dunaja: Ako zastopniki jed ne stranke izražajo želje ali stavijo zahteve, potem odposlanci druge stranke in vlada izjavijo, v koliki meri morejo odjenjati v dotičnih
vprašanjih. Nato pridejo zopet druga vprašanja na vrsto, obe stranki in vlada pa označijo svoja stališča. Te referate glede obestranskih izjav o posameznih vprašanjih bodo predložili parlamentarnim klubom v presojo in odobrenje. Ako se stranki ne zjedinite o kacem vprašanji, vršila se bodo o tem nova pogajanja. Soglasni sklepi, ki spadajo v delokrog češkega deželnega zbora, predložili se bodo zboru v potrjenje.
„Moravskd Orlice" piše, da so ta pogajanja že radi tega za vlado velike koristi, ker ima priliko, da spoznava obestranske želje in zahteve. Ako vlada izkoristi to, prepričala se bode, da se tudi tedaj morejo vrediti notranje razmere države, ako bodo pogajanja brezvspešna. Vse je na tem ležeče, da vlada spozna prave meje med pravico na jedni in pretirano zahtevo na drugi strani. Nemci so gotovo opravičeni, da zahtevajo svojo pravico, toda nikakor ne, da za Čehe zahtevajo brezpravnost.
lladimir 8olovjev o Knsiji.
Človek res ne ve, komu bi se bolje čudil, ali kratkovidnosti onih politikov, ki trde, da le pravo-slavje mora biti vera slovanskih plemen, ah pa urnej gotovosti onih, ki bi bili izmed katoličanov takoj pripravljeni, premeniti svojo vero ter zameniti jo s pravoslavjem, tako brez razsodka, kakor se v jeseni lahka poletna suknja zamenja z debelim kožuhom. Vidi se, da ljudem še dosti manjka poduka in pravega prepričanja o verskih resnicah in da bi mnogi utegnili to storiti ali vsled kakoršne-koli strasti ali pa zaradi tega, ker jim tako storiti velevajo drugi. O da bi vsi taki, pa Se tudi drugi katoliški Slovani prečitah knjigo V. Solovjeva, katere naslov smo zgoraj podali in katera je izšla v zalogi Alberta Servine-a minolo leto v Parizu!
Pisatelj Vladimir Solovjev znan je deloma tudi Slovencem po svojih poprejšnjih delih in spisih, v katerih je kot Rus čiste krvi obsojal pravoslavje, trdeč, da prava cerkev Kristusova nikdar ni iu ne more biti ona, ki se naziva pravoslavna. To je že zadostno izpovedal v lanskega leta izišlej knjižici „L' Id^e Russe". Tukaj pa je podal čitateljem ia vsem pravoslavnim kristijanom pojasnilo te ideje, katero je tako važno, da tudi spoštovanim »Sloven-čevim" čitateljem podamo vsaj nekaj drobtinic iz tega velezanimivega dela, katero pozdravljajo zlasti katoliški Poljaki in gotovo tudi Slovenci z največjo radostjo.
Knjiga se deli na tri oddelke: na obširni predgovor in tri dele, ki so razdeljeni na več poglavij^ Prvi del govori „o verskem stanju Rusije in vzhodnega kristijanstva", drugi »o cerkvenej monarhiji,' osnovanej po Jezusu Kristusu" in tretji »o prvot-nosti Trojice in nje uresničenju v človeškej družbi".
L
»Pred sto leti" — tako začenja pisatelj svoj 67 strani obsežni „Predgovor" — »mislila je Francija dati početek nove dobe zgodovini, ko je oglašala pravo človeka. To ni bilo nikakor nepotrebno. V istini je krščanstvo že od davnih časov dalo človeku prdvo in način, da postane otrok božji.
Revolucija francoska vendar ni bila zmožna stvari predrugačiti, ker se ni opirala na pravičnost, ker je njena točka izhoda bila napačna. Prdvo človeka, ako bi ono imelo postati osnova političnega in društvenega reda, moralo se je pred vsem opirati na resnične pojmove človeka. Prekucija pa je poznala samo nekakega človeka, abstraktnega, teore-tiškega. Abstraktni človek je postal po teh pojmovih jednako abstraktni deželan in jeden kakor drugi moral je postati lastnina in brezorožna žrtva absolutne
LISTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
Tak je bil moj načrt, in negoval sem ga, no videč ničesar nespametnega v njem. Živel sem le še za to, da ga izvršim. Največja težava je bila priti v Belgijo. Od Marseilla v Bruselj je daleko.
Iti čez Francosko, na to ni bilo misliti. Domneval sem si, da, ko bo meja med menoj in mojimi stariši, pač ne bo nihče imel več moči, peljati me nazaj v očetovsko hišo.
Preudarivši ves račun, — treba je bilo računati še z mojimi pičlimi pomočki, — sklenem iti na tuje čez Alpe. Do tja bi mogel priti. Enkrat v Italiji, — mislim si, — bom živel, kakor bo mogoče, poprimajoč se zdaj v tem, zdaj v drugem mestu kakoršnegakoli dela, pridržujoč to, kar bi zaslužil, jedino le za troške potovanja. Tako bi prišel počasi do te obljubljeno dežele svoje razbrzdane domišljije, do Belgije.
Nisem čutil v sebi poguma, razodeti svojemu očetu, da sem prišel ob vero; a pripravljal sem se, zapustiti za vselej svojo družino. Razl6ži, kdor more, to nepravilnost!
Vendar nisem bil jaz sam domA, beroč skrivaj bogotajskc časnike in prekucijske knjižure. Moj brat.
dasi starejši, prišel je pod moj vpliv. Štiri leta starejši od mene, naju je ločil vendarle en razred v kolegiju. Tako je bil on v Mongretu v četrtem, ko sem bil jaz v petem razredu. Med počitnicami sva bila še bolj vkupej. Nihče ni šel sam brez drugega na izprehod. Če tudi se ni zatelebal toliko v politiko, kakor jaz, bil je vendar klativiteškega duha, in on je bil sokriv z menoj hlinjenja, katero sem jaz zadolžil proti svojemu očetu.
Brat torej rad vsprejme moj nasvet. Ko je prišlo na vrsto vprašanje bežati iz očetove hiše, da se odtegneva stanju, ki naju je težilo, pridružil se je on mojemu načrtu potovanja.
Vse, kar sva imela, izpremeniva v denar. Enega za drugim znosiva svoje slovarje, učne in druge knjige k prodajalcem starih knjig; imela sva pa prav dobro preskrbljeno knjižnico. Prodala sva to previdno, tako, da najini stariši niso mogli sumiti, da so knjižnjaki, kamor sva devala svoje reči, prazni. Ničesa pridržavši si, kakor neobhodno potrebno, oskrbela sva, da je zginila tudi najina obleka in šla k starinarjem, če je bilo mogoče kaj zilnjo dobiti. Pet ali šest tednov nisva izdala niti krajcarja od denarja, kar sva ga dobila od svojih Ijudij za kako majhno veselje. Poslednjič, na dan odhoda, sva prodala svoje ure in dragotino. Nasproti sva si pa tudi kupila vsak po en žepni revolver in bodalo. Ostalo nama je še krog stoinpetdeset frankov; ker še nisva nikoli imela toliko imetja, mislila sva trdno, da s tem moreva dospeti, če treba, do konca sveta.
Odšla sva 18. oktobra zjutraj. Bila je nedelja. Na nevihto se je pripravljalo. Rečem očetu, da greva z bratom k maši, v cerkev »Naše Gospe de la Garde", in da po tem malem romanju, če se vreme razjasni, pojdeva vozit se po morju.
Da bi nihče ne sumničil najinega bega, bil sem toliko nesramen, da sem prosil mater, naj pripravi za kosilo jed, katero sem prav rad imel, s pristavkom, da o polu dvanajstih bova gotovo domii. Vihar je navstal; bila je strašna nevihta. Jaz in brat sva se tega veselila: »Stariši bodo mishh," — dejala sva, — ,da sva šla vozit se po morju, ia da sva postala žrtva svoje neprevidnosti."
Pa evo še ene posebnosti, ki bo čitatelja natanko seznanila z mojim značajem.
Ker nisem nikdar priznal duhovniku Jouetu, kako sem se izpremenil, ostal sem zoper svojo voljo gorečnik »malega dejanja" ; kot posestnik listin udov pa sem moral, če nisem hotel videti svojih namer razkritih, nabirati dalje doneske ondi, kjer sem prej razširjal pobožnosti do »Naše Gospe presv. Srca". Lahko si tu mislite nevoljo in zadrego mojo. Ta denar ni bil moj; dasi je bil namenjen cerkvi, katero sera takrat sovražil, in če tudi sem neizmerno želel, kakor si že bodi več denarja skupaj spraviti, vendar nisem mogel tega denarja sebi prilastiti; to bi bila tatvina.
Nekoliko dnij pred najinim begom srečam duhovnika Joueta. Voditelj »malega dejanja" bil je gotovo po mojem odhodu iz Saint-Louisa zaupno
države, ali abstraktnega ndroda, predstavljenega po določenem številu ljudi, dvignenih po prdc|ovih slučajev na po^ifSioo (JfuStveneg* življe^H- Nap.^aa osnova, ta [^^em človeka, kot bitja saf(iega po skončanega in dovršenega, ni bila iznajdba niti kucuhov, niti njih predhodnikov eqe^klopedistov, več bila je Čin in dedičina davnejše doktrine.
Človeštvq je mislilo, da že zadoščuje priznavati božanstvo Kf^a^usa, da pa na njegove besede ni treba dosti ozirtvti. J^o^iavljalo je predpis: „daj cesarjju, kar je cesarjevega" in provzročilo je takoŠno stanje, da se je res cesarju dajalo vse, a Bogu nič. Besede »kraljestvo moje ni od tega sveta" služile so kot dokaz, da pozemeljsko kraljestvo more smelo ostati pogansko. Besed: »dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji", nihče ni navajal. Sprejemal se je Jezus Kristus kot Odrešenik in žrtva, toda zameto-val se kakor kralj. Zato tudi namesto njegovega kraljevega urada imamo vsake vrste poganskega tri-noštva ter se kažemo kot društvo, katero priznavajoč krščansko vero, je pogansko ne samo v svojem življenju, marveč tudi v pravilih in osnovah svojega življenja.
Ta napačna osnova in napačno prdvo našega življenja je razlika vseh delov jedne prave celote. Tej razbitej celoti je prinesel Kristus osnovo in možnost zjedinjenja; toda jednota, ako ima biti popolna, morala bi biti trojna. Zjedinjenje vernih, ali splošna cerkev, ki se najprej pojavlja in razvija se kakor združenje duhovniško, ali cerkev v tesnem pomenu besede, kot združenje kraljevo, ali krščanska država, naposled kot proroško združenje, v katerem se božje in človeške prvine vzajemno prešinjajo ter tvorijo krščansko družbo.
Naloga in namen človeštva je, da bi v družbi božjo resnico izražalo in uresničilo, ali da bi resnico vsprovelo v praktično življenje. Eesnica zopet, v svojem praktičnem izrazu in prisposobljenju, postaja in naziva se pravičnost. Potrebno je samo, da bi svoje človeško delo nadaljevali in izvrševali božje delo zjedinjenja, vsled katerega je prišel Bog na svet. V istinitosti pa življenje in delovanje človeštva pokazuje na trojnovrstne opovire io samolastne ovržbe tega priiva in pravičnosti. Ta samolastna ovržba nastane: 1. kadar jeden narod sega na bit-uost ali svobodo drugega; 2. kadar jeden del prebivalstva (družbe) pritiska drugega; 3. kadar se posamezni ljudje javno puntajo proti društvenemu redu doprinašajoč zločinstva.
Obstoji sicer splošna zavest solidarnosti človeškega rodu in čuti se splošna potreba mednarodne sprave, „pax christiana", ali vsaj »pai humana". Očiten fakt pa je, da tega miru ni, da prva iz treh velikih nalog višje naznačenib, je v našem času baš tako malo razvezana, kakor v svetu poganskem. Drugi dve tudi ne dosti bolje."
To je početek in v njem potrjilo tega, kar je. Eako je do tega prišlo, na kakošni način je nastalo to stanje? Ta pogled v minolost tvori nadaljevanje predgovora.
podučen od duhovnika Carbonnela, zadnjega mojega učitelja; verjetno mu je ta razodel svoje skrbi glede mene. Kes, duhovnik Jouet bil je zelo hladen, ko me zagleda. Jaz, na ulici, se razgovarjam z nekim svojih novih prijateljev, česar kretaiije je bilo v posebni meri demokratsko.
Ondi pustivši svojega prijatelja, grem naravnost proti misijonarju »Naše Gospe". Zelo je osupnil.
»Gospod duhovnik," — mu rečem, — »imam še ostanek doneskov, odločenih »malemu dejanju". Blagovolite mi povedati, katero uro bodete jutri dora<1, da vam izročim omenjeni denar."
Denarja je bilo okroglo petindvajset frankov. Drugi dan ob določeni uri prinesem ga duhovniku Jouetu.
Ko misijonar mesec pozneje po žalostnih naznanilih, dobljenih v Saint-Louisu, ni imel več dvoma o mojem sprijenju, katero so smatrali vsi za neozdravljivo, ni mu šlo iz glave moje vedenje glede »malega dejanja". Če mu je kdo rekel: »Naš ubogi Gabrijel je za zmirom izgubljen," je edini duhovnik .Jouet med profesorji katoliškega kolegija imel zaupanje, da se bom izpreobrnil. »Ne," — zavrnil je, — »ni mogoče, da bi milost zapustila našega dragega otroka; preganjala ga bo, ko jo bo najhuje zametaval, in ga bo premagala v hipu, ko ee bo mislil najbolj oboroženega s hudim. On ima za-s^ varstvo Marije, in naj se je tudi peklo zapriseglo zoper njega."	(Dalje slždi.)
»Po prihodu Kristusa je cerkev in država ž njio) vkopno imela delovati na to, da se izprovede nj^v aakoi^ y društf^i^« In po>^^čno ži«Ueqje. bi se to izvriilo, mor^a je drži^|| najpopr^ sprejeti krščansko' vero. prvi koral je bil storjen \ Oarjigradu, to^« le ta jedini. Tsa zasluga iij krščanska akcija bizantinskega cesarstva konča se na teta začetku. Ta država je bila krščanska le fo, imen^i; prdvo, zavodi, v značnej icieri tudi javn^ običaji, ostal^ so poganski. Ker se p«k to protivje tako na dolgo ni moglo vzdržati, torej je bizantinsko cesarstvo, namesto da bi posvetilo svojo pogansko prvotnost, začelo mamiti in kaziti prvotno čistoto svoje krščanske vere. Ta sprava med resnico in lažjo je bil začetek in bitje vseh krivover, katere so tra-pile človeštvo od IV. do IX. veka."
Sedaj sledi dokaz in pripovedovanje, kako je bizantinsko cesarstvo, da bi mu ne bilo treba konečno priznati zveze države s cerkvijo in bi ne bilo vezano z nikakoršuimi obziri vere, sprejemalo v varstvo in podpiralo vse krivovere po vrsti; kako je vzhodna cerkev brez razlike vere in prepričanja, toda jedino vsled sovraštva do višjih poglavarjev, kakoršen je bil po sv. Petru rimski papež, iskala in izmišljala čedalje novih dogmatičnih vprašanj, da bi konečno prišla k nekakej razliki in imela vsaj vzrok k razkolništvu; kako imajo ta dogmatična vprašanja in krive vere vse le jeden cilj in predmet, dokazati, da ni bilo edinosti med božjo in človeško naravo Jezusa Kristusa. V ta namen se navajajo razne trditve mnogih krivovercev. Tako so trdili krivo-verci :
»Jezus Kristus ni Sin božji, enega bitja z Očetom; Bog je postal človek, človeštvo nikdar ni bilo združeno z božanstvom — torej državi ni potreba družiti se s cerkvijo, vero in zakonom. To je nauk. Arija in ob enem razlog, da ga podpira in brani Konstancij ali Valens.
Jezus Kristus kot človek je samo po notranjih odnošajih združen z Besedo božjo, pa ne v njej samej. Takisto le po notranjih odnošajih more obstati država sama v sebi skončana in dovršivna s cerkvijo. To je kriva vera Nestorijanska in ob enem razlog k naklonjenosti, kakoršno je imel k njej Teodozij II.
Clovečanstvo Jezusa Kristusa je, pogoltneno po njegovem božanstvu , jenjalo obstati. Vtelesenje, združenje jednega z drugim, bila je le časna in mimogredoča stvar. To je kriva vera monofizitov, katero jemlje v varstvo zopet ta Teodozij II.; kajti če je Kristus vzel s seboj v nebo vse, kar je bilo božjega in človeškega, nima na sebi nič, pa ga zemlja in vse kar je na njej, več ne briga, ne pripada njemu; je cesarska in brezmejno ima biti oddana cesarju."
Politični pregled.
v Ljubljani, 16. januarija. Notranfe dežel«.
Spravne obravnave. Poljski listi poročajo o postopanju pri tej konterenciji: Pri točkah, pri katerih ne dosežejo sporazumljenja, dovoljena so nova kompromisna pogajauja. One točke pa, ki so bile sprejete in spadajo v področje češkega deželnega zbora, predložili bodo slednjemu v konečno potrdilo. Y najugodnejšem slučaji bo prišel tedaj odločilni tre-notek spravne konferencije še-le v jeseni, ko se bo sešel češki deželni zbor — Predvčeraj je konferencija načeloma pritrdila, da se ustanovi nova trgovinska zbornica za iztočni del Češke.
3liniatersl;i aovet se je predvčeraj in včeraj vršil na Dunaji. Pri njem so se posvetovali, katero stališče naj zavzame vlada gled^ posameznih točk spravnih obravnav.
Driavni »bor se bo zopet sešel koncem tekočega ali začetkoma prihodnjega meseca. Nekateri listi naravnost imenujejo 29. dan januarija.
Zoper hu8iti»em objavlja »Ceh" dan za dnevom izjave raznih društev in občin, ki odločno oporekajo obrekovanju, da se ves češki narod udeležuje tega protikatoliškega gibanja. »Nar. L." so začetkoma izkazovali po 1200 gld. na dan daril za Husov spomenik, za kateri je do danes 34.000 gl. nabranih, toda .sedaj dohajajo ti nepotrebni groši že bolj poredkoma. V komisiji pražkega mestnega zbora je Naprstek nasvetoval, naj me^to zastonj odstopi prostor za spomenik. Prof. Tomek se je temu pro-tivil. On je sicer tudi čestilec Husov, vendar je pa I naglašal, da so med narodom tudi drugače misleči i možje. Zaključil je svoj govor z besedami: Varujmo I se, izzivati katoliško duhovščino, da ne postane nasprotnica narodne solidarnosti.
TnanJ« držare.
Itini. Cesarica-^ova Frid^ik^H. ki je zaradi penai^ne smrti cesarice Avguste ai^Hia	od-
potovati iz Bima, opr<HiUla se ^ pri pi^a Leonu ^m., da ga ne o|ore obiskati, kakof Je to na-maraviU storiti.
Srhifa. Uradni list bo ž^ »rihodnje dni objavil qkize, s katerimi 90 umirovljeni bivši poslanik na D4naji, Boglčevič, btvii poslapik v P^Mtu, Ma-tinovid, in bivii poslanik v Bero(|Qq, Krtatr^, kakor tudi prejšnji konzul v Trstu, CankOvi^. Poslanik v Bukareštu, Kraljevič, je stalno odstavljen.
Srbija — Bolgarija. Najnovejša brzojavka iz Belegagrada oporeka vesti, da so obravnave zaradi trgovinske pogodbe pretrgane. Srbski pooblaščenec Stefanovič je zbolel ter se zaradi tega povrnil v Belgrad. Kakor hitro okreva, odpotoval bo zopet v Sofijo.
Ituslja. Proračun za leto 1890 je objavljen ter izkazuje preostatek P/, milijona rubljev, in sicer ne da bi bila vlada povišala davke, časopisje smatra to okoliščino za nov dokaz, da je carjeva miroljubnost odkritosrčna.
Nemčija. V dobro podučenih berolinskih krogih zatrjujejo, da ni nobene ovire več zoper zakon princesinje Margarete (sestre nemškega cesarja) z ruskim prestolonaslednikom. Cesar Viljem je baje dovolil sestri, da sme prestopiti k pravoslavju.
Francija. S predvčerajšnjim dnem se poroča iz Pariza: Seji zbornice in senata sta se brez posebnega dogodka izvršili. Starostna predsednika nista imela nagovorov. Senat in zbornica sta sejo preložila do četrtka. Zbornica je Floqueta z 215 izmed 226 oddanih glasov zopet izvolila za predsednika. Gerville-Beache je svojo interpelacijo zaradi Carnotovega potovanja v Bruselj umaknil. — Bou-langisti imajo najboljšo nado, da bodo pri pariških občinskih volitvah zmagali z dvajsetimi kandidati. S tem bodo radikalno večino razrušili ter oportun-cem veliko uslugo izkazali. »Parti national" očitno priznava, da bo vlada, ki se klanja radikalnemu mestnemu svetu, brez obotavljan a razpustila bou-langistiški mestni zastop ter se polastila uprave. Občinski zbor je svojim članom dovolil 4000 frankov letne plače in 1421 frankov povračila za dejanjske troške, kar znaša na leto lepo skupno sveto 593.000 frankov. To je Parižanom trn v peti in boulangisti izrabljajo to okoliščino za svoje volilne namene.
Švica. Kakošen razloček je med prostozidarjem in anarhistom? To nam pojasnjuje nastopna dogodbica: V Neufchatelu se je minole dni vršila kazenska obravnava zoper tri anarhiste, ki so v raznih švicarskih mestih po vogalih nabili vstajne pozive. Glavni državni pravdnik, ki je zastopal za-tožbo, bil je prostozidar br. . • . Stockmar, znan kulturni bojevnik bernskega kantona. Glavni zato-ženec A. Nicollet se je sam zagovarjal ter konečno prosil dovoljenja, da bi smel prečitati pesem, ki je bila v francoskem jeziku dne 1. novembra 1870 natisnjena v listu »Tribune de Peuple". Ta pesem pravi med drugim: »Kdaj, o kralji, bo prišla bližajoča se ura, ko bodete ugonobljeni bežali, ko vas bodemo z žezlom, korono in mečem, kakor tudi moriščnimi odri vred vrgli v ogenj? Kupice bodo zahtevale zadnjo kapljo krvi, in ta kri bo vaša, tirani!" Nicollet se je potem obrnil do sodnikov in porotnikov ter rekel: »Vprašam Vas, ali ni ta pesem bolj vstajna, nego naš manifest? Oče te pesmi sedi tukaj med nami (tu pokaže s prstom na državnega pravdnika Stockmarja). če hočete biti pravični, zatožite ob enem tudi Stockmarja. S temi stihi nam je dal vzgled, kateri smo posnemali. On je učitelj, mi pa le njegovi učenci." Vtis teh besedij je bil velikansk. Prostozidar Stockmar je prebledel ter povesil oči. Nicollet je zmagal, — porota je vse tri zatožence oprostila. — Male tatove obešajo, veliki pa se vesele prostosti in svojih ropov. Vlade izdajajo izjemne postave zoper socijalne demokrate in anarhiste, ki pa smejo popolnoma opravičeno s prstom kazati na prostozidarje in liberalce, rekoč: Vi ste naši učitelji in vzgledi, vi ste nam pot ugladili, po kateri mi zdaj korakamo. Učili ste nas v časopisju, na katedru in v parlamentih načela, katera sedaj mi uporabljamo. Pravičnost! Ce smo mi kaznjivi, kaznjivi ste tudi Vi še v veliko večji meri kot naši duševni očetje!
Anglija bo svojo vojno mornarico pomnožila z osmimi oklopnicami (14.150 ton vsebine), dvema oklopnicama (9000 ton), 6 križarji (7350 ton), 23 križarji (3400 ton), 4 križarji (2575 ton) in raznimi torpedovkami. Bojna ladija »Superb" je dobila nove stroje z 8500 konjskimi močmi, 16 težkih topov z 18 tonami, 6 manjših in 3 hitrostrelne topove. — Brezozirno postopanje Salisburyjevo nasproti Portu-galu so pričeli tudi že v Angliji sami obsojati. Mogoče je, da bo ta njegova »zmaga" v zunanji politiki postala »poraz" v notranji politiki — pri volitvah.
l*ortugiško ministerstvo je vsled svoje popustljivosti nasproti Angliji samo sebe obsodilo. Ko je lisabonsko prebivalstvo zvedlo, da je vlada pritrdila angleškemu ultimatumu, začelo se je po cestah zbirati ter klicati: »Živel Serpa Pinto! Propala Anglija!" Minisler.stvu so okna pobili, angleškemu konzulatu odtrgali grb. Ministerstvo, ki je reklo A, reči ie moralo tudi B ter se je narodu umaknilo. Kralj je ostavko skupnega ministerstva ie sprejel
ter izročil sost&ro novega kabineta Serpi Pimentelu, Todji ene obeh vladnih strank.
Italija. V rimskem mestnem zastopu je delavski odbornik Penna opisal žalostni položaj delavskega stanu ter prašal župana, kaj hoče storiti, da olajša to bSdo. Župan je odgovoril, da so mestne blagajnice prazne in da morajo prenehati javna dela. Penna mu je na to zagrozil, da delavec ne more Teč čakati; lakota ga bo prignala do dejanj, katerih posledice bodo čutili v prvi vrsti premožni meščanje. — Giordanu Brunu so postavili dragocen spomenik, za lakoto trpečega reveža pa nimajo pomoči. To je prosveta, liberalizem; iz tega pa tudi razvidimo, v iakušne roke bodo vsled nove postave prešle »pobožne ustanove".
Kreta. »Corr. de 1'Est" javlja iz Aten: V Milopotamu na Kreti so orožniki zastave krščanskih cerk»a raztrgali in v dveh vaseh križe razdrobili in poteptali. To razžaljenje verskih znamenj je med narodom vzbudilo veliko razburjenost. Nastal je boj med ljudstvom in mohamedanskimi orožniki; na mestu sta ostala dva mrtva, mnogo osob pa je bilo ranjenih. Tudi včerajšnja brzojavka nam je povedala, da so Krečanje zopet jako razdraženi, ker je vlada dala zapreti kanejskega sodnega predsednika in so odstopili vsi načelniki kretskih sodišč. Jako verojetno je, da postane kretsko vprašanje zopet pereča točka dnevnega reda.
Izvirni dopisi.
Iz Borovnice, 15. januarija. Včeraj so položili na tukajšnjem pokopališči v hladni grob truplo ponesrečenega Ign. Hauser-ja, železničnega nadspre-Todnika. V ponedeljek zjutraj peljal je s tovornim vlakom v Trst, od tukajšnje postaje do Postojine pomaga težjim vlakom še drugi stroj, ker je pot na več krajih težavna in gre polagoma navzgor. Na kolodvoru so bili naenkrat trije stroji v službi. Ponesrečenec pride iz pisarne ali čakalnice do natirja, vstopi se v sredo, gleda na vlak, ki je prihajal od enega konca, od druzega konca pride ravno stroj od skladišča, podere ga in vrže pod kolesa. Čudno je, da ni slišal znamenja, ki ga daje strojevodja. Pri njem so našli uro popol io nepoškodovano. Lep pogreb so mu priredili njegovi tovariši, katerih se je veliko sem pripeljalo, vsega osobja dva voza. Milo se je moralo storiti vsakemu, kdor je videl ubogo vdovo z otroci; zapustil je vseh osem, še nedoraslih. Nobeden ne ve, kje ga čaka — smrt.
Hripa je tudi pri nas močno gospodarila, skoro v vsaki hiši so imeli trpeti za to sitno boleznijo. Prikazujejo se tu in tam koze, toda večinoma pri mladini. V pretočenem letu je v dveh vaseh prteej otrok za kozami pomrlo.
Pri tej priliki naj še omenim, da se je naše »Bralno društvo" preselilo v nove prostore; društvo prav vrlo napreduje, število udov se pomnožuje in se še novi pričakujejo. Preteceni mesec bil je občni zbor, katerega se je veliko zavednih udeležilo, debate bile so silno živahne, posebno pa zadnja, katera bode dolgo v kroniki društva ostala v spominu !
S Pohorja. (Tukajšnje ljudstvo in Amerika.) Enkrat v življenji navadno nori vsak človek, pravi narodna prislovica, če ne nori mlad, ; pa star postane — bedak. Tukaj pri nas je zdaj dosti norcev, starih in mladih, norost pa je menda nalezljiva, ker se tako naglo širi po ljudeh, imenuje so: poželenje po Ameriki. Nič se prej ni kaj j slišalo o tem pri nas, kar je predlansko jesen dobil | neki tkalec knjigo: »Wegweiser nach Amerika" v roke, katera ga je tako razgrela, da je prav pošteno z nekim tovarišem — tudi tkalcem — začel noreti in tiščati v Ameriko. Mislili smo vsi, da je to le debela šala, ali v spomladi sta se res z nekaterimi tovariši v bližnjem trgu in okolici spravila na pot preko širokega merja. Gez par mesecev sta poslala nazaj, kar jima je preostalo denarja na potovanji, ko sta že dobila delo v nekem kamnolomu v državi Michiganu. Pri trdem delu sta res prihranila nekaj denarja, katerega sta parkrat poslala vsak svoji ženi. To pa je zopet druge razgrelo, da so začeli misliti in sanjati o »dolarjih" in sedaj v jeseni šla sta že dva druga tje iskat »kovane sreče". Eden je celo prodal kočo, da je dobil potreben denar za pot, ženi pa je pustil baje le borna dva goldinarja za prihod-njost. Drugi je pri rodbini zberačil potrebno svoto, da je mogel na pot v »obljubljeno deželo". Se več pa jih je zopet namenjenih na spomlad odriniti, in ker nekateri niso imeli dosti denarja še skupaj (okoli 120 gold. za osebo), potovali so v Galicijo, kjer bodo čez zimo kot drvarji si prislužili, kar jim še manjka.
Spoštovani bralec bi gotovo rad še vedel, katera sila goni Ijtidi od tod, morda revščina ali glad.
uime ali druge nesreče? Niti eno niti drugo. — »Kruha so pijani", rekel bi naš kmet. V župniji, katero mislim, broječi okoli 8000 duš so še v primeri z drugod precej trdni kmetje, ker za les dosti spečajo, in če ima kmet denar, gotovo ga dob< tudi služabniki. Tu imajo moški po 60—70 gld. letnega plačila, ženske pa po 25—35 gld. Zraven lega potrebuje skoraj vsak kmet Žagarja, ki navadno zasluži toliko, da more pošteno preživiti sebe in družino. Navrh so v župniji še trije kamnolomi (granite), kjer dober delavec zasluži poletni čas po 2 do 3 gld. na dan, pa še po zimi po goldinarji. Kje je torej pomanjkanje dela in zaslužka! In kar je še več vredno, vse in povsod se plačuje v gotovem denarji in pravočasno, kar ni povsod v navadi. Da ljudje tiščijo proč, kriva je prvič le prevelika lakomnost po denarji, drugič pa pomanjkanje domoljubja.
Ce že prej omenjeni zaslužek delavcu ni zadosti, more pač biti to poseben vzrok, kateri se tudi lahko zadene, namreč — pijančevanje. Kakor sem že rekel o delavcih v kamnolomu, zasluži brzen delavec povprek računjeno okoli 400—500 gld. na leto; lep denar, ki ga marsisateri kmetič z vprežno živino in pridelki vred težko skupaj spravi. Ali vprašaj ga, koliko ga ima kje prihranjenega? Navadno je tak najhujši pijanec, kateri z družino hodi razcapan okoli, slabše od najbornejšega kočarja! Sicer pa ga poznajo najbolj krčmarji in trgovci, največ zato, ker je povsod — dolžan. Takim pa, mislim, tudi v Ameriki ne bo kaj izdalo, le to je dobro, da ondi ne dobijo dosti omotne pijače (vina ali žganja), temveč za žejo imajo navadno le pivo. Drugič pa je dobro to, da postava v Ameriki delavcem prepoveduje pogosto se upijaniti; takega baje hitro dalje poženo.
Drugi vzrok, kateremu se je pa le skoro že čuditi, ker ljudje tako tiščijo odtod, je pomanjkanje domoljubja. Kako je nekateri žalosten, ko ga nemila usoda premesti iz domačega kraja, n. pr. mladeniče v vojake itd.; ali naši ljudje se tudi za to ne zmenijo. Ce ga vprašaš, kaj bo potem, ko v Ameriki kaj prihrani, ne ve ti gotovega odgovora. Oo sicer zida gradove v oblake, ali siromak ne ve in niti ne sanja, od kolikih okoliščin je njegova nenasitljiva sreča odvisna; in če se mu tudi vsi napori posrečijo, ali bodo njegove telesne moči presegle vse trude in mu bode konečno uživati zaželjeno srečo, — brezskrben pokoj? To je več nego dvomljivo, in zato štejemo takšne ljudi kot zgubljene za domovino.
Sicer pa mislim, ko bi se domd tako trudili in
—	varčevali, kakor sedaj, ko se nekateri še le pripravljajo na pot v Ameriko, bili bi kmalu v dobrem materijalnem stanji in ne bilo bi jim treba v dvom-Ijivej prihodnjosti prebroditi polovico zemlje,
—	in če bi ti dve čednosti ohranili, zagotovljeni bi smeli biti brez daljne Amerike srečne prihodnjosti.
Obžalujemo te »zgubljene sinove" največ zato, ker namesto njih tiščijo v naše lepe kraje nenasit-Ijivi tujci, kateri se našega kruha preobjedo in postanejo, žalibog, navadno le preveč prevzetni, gledajo naše lepe šege zaničljivo od strani in naš jezik kolikor le mogoče teptajo. To je žalostno, če delajo domačini radovoljno prostor tujcem, proti katerim bi treba bilo, da bi se delalo složno, kadar bi se hotel kateri kje vgnezditi! Torej ne v Ameriko, temveč domd bodimo pridni, varčni in — složni, da ohranimo lepo našo domovino neoskrunjeno svojim potomcem!	Pohorski.
Dnevne novice.
(Umrl) je včeraj v Starem Trgu pri Ložu on-dotni župnik, č. g. Blaž Len ček, po dolgem bo- | lehanji. Pokojnik se je rodil dne 3. februarija 183l' na Brezovci, v mašnika bil posvečen 1. 1854, služboval je na Ježici, v Št. Rupertu in kot samostojen duhovnik že veliko let v težavnem Starem Trgu. Pogreb bode jutri dopoludne. R. I. P.
(Primorski Slovenci.) Pod tem naslovom pišejo zadnje »Novice": Ko je baron Pretiš dobil modro polo, pričakoval je vsakdo, da se politična uprava na primorskem premeni korenito, ker jasno je bilo vsakemu, da je narekavala to važno osebno premembo skrb za avstrijske državne interese. Za tržaško na-mestniško mesto je težko najti na vse strani sposobne osebe, toda, ko je Pretiš odšel, sodil je vsakdo, da ima vlada že zbranega mu naslednika. Pokazalo pa se je, da ni bilo tako, ker izročilo se je začasno
vodstvo namestništva Pretis-ovi desnici, dvornemti svetovalcu Rinaldiniju, in takrat se je reklo, da pač ni mogoče tikoma pred volitvami v deželni in mestni zastop postaviti na tako odlično mesto moža, kateremu bi očividno prvi politični korak, vodstvo volitev, moral izpodleteti in ga s tem spravil ob veljavo. Rinaldini vodil je torej mestne volitve tržaške. Ali je ta korak imel kaj vspeha ali mu je izpodletel? Ves političen svet trdi, da mu je ta korak popolnoma izpodletel in sicer so o tem vprašanji čudovito soglasni slovenski in laški tržaški glasovi in prav tako tudi patrijotični nemški časniki in politiki, le tržaški vladni glasovi trdijo, kako sijajno se je obneslo postopanje Rinaldini-jevo, da je bil po teh volitvah sijajno pokopan iredentizem v Trstu in videti je, da je osrednja vlada na Dunaji te tike tržaške sprejela za prave zlate, ker Rinaldini postal je pravi c. kr. namestnik v priznanje izredne spretnosti, izredno zato, ker je plačilo, pripoznano mu za to delo, izredno veliko. Po volitvah ostalo je v Trstu lepo vse pri starem, stari mestni zastop (deželni zbor), stari župan (deželni glavar), stari njegov namestnik, stara tržaška lahonska politika, edino, kar je bilo novo, bil je nagovor namestnikov na novo potrjenega župana, v katerem izreka, da Trst mnogo podpor potrebuje od države in da si mora zato prizadevati, da si pridobi dobre razmere z vso državo. (Bivši in sedaj zopet potrjeni mestni župan bi o tem lahko povedal kaj več in dr. Smolka tudi.) — No in kaj je odgovoril preobrnjeni župan Bazzoni na to? Odgovoril je slovesno, da Trst mora čuvati najskrb-neje svojo latinsko narodnost in zapretil je z brezozirno strogostjo onim (slovenskim) agitatorjem iz okolice, ki bi hoteli motiti to prizadevanje. Upamo, da vsaj vlada ne bode preslišala tega pretenja nasproti domoljubnim Avstriji zvestim slovenskim okoličanom. Primorskim Slovencem pri tej priliki kličemo: Cujte in pazite in glasite se na pravem mestu: Vigilantibus jura!
(Imenovanje.) Gosp. dr. Julij Dereani je imenovan okrožnim zdravnikom v Kamniku.
(Jnžnoštajarska hranilnica) je izvolila za pi-sarničnega ravnatelja g. dr. Ludovika Filip iča, ker se je g. M. Veršec odpovedal.
(Gimnazijo v Celji) so zaprli zaradi hripe med učenci. — Štajarski dež. šol. svet je sklenil z ozirom na veliko število za hripo bolnih dijakov, da ostanejo šole zaprte na nedoločen čas.
(Potres.) Iz radovljiškega okraja se nam poroča, da so dne 14. t. m. zvečer okoli polu 8. ure čutili močan potres.
(Iz Cerkljan) na Gorenjskem se nam poroča, da je tam zelo veliko ljudij za bripo zbolelo; — I le šolskih otrok je do dvesto bolnih.
(Žrebca pincgavskega plemena) bode kupil konjarski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske po javui konkurenciji. Kdor ima takega žrebca-pleme-njaka na prodaj, pripelje naj ga dne 20. t. m. dopoludne ob 10. uri na Selo pod Ljubljano.
(V Ameriko) je dn^ 13. t. m. potovalo skozi Prago dvanajst oseb s Kranjskega.
(Za knpovalce pomoranč.) Bliža se doba, ko se zopet oživi naš sadni trg za vodo s pomorančami. Nekateri prodajalci tega južnega sadja pa puste po-moranče nekaj časa v vreli vodi, vsled česar se napno in so obsežnejše, toda zgube sočnost.
(V konknrzn) je vse premično in nepremično imetje Matije Kropfa, posestnika v Želeči Vasi na Kočevskem. Konkurzni komisar je okr. sodnik gesp. Stuchetz, upravnik g. Flor. Tomitsch v Kočevji.
(Okoličanska pevska društva »Adrija", »Velesila" in »Zarja".) Podpisani veselični odsek uljudno vabi slavno občinstvo na veliko veselico z igro in plesom, katera bode do^ 18. januarija t. I. v prostorih gledišča »Fenice" po sledečem vsporedu: 1. Jenko: »Naprej!", godba. — 2. Godba. — 3. Haj-drih: »Na boj!", zbor »Adrija". — 4. Godba. — 5. I. pl. Zaje: »Kolo", zbor »Velesila". — 6. L pl. Zaje: »Hrvaticam", zbor z bariton-samospevom, »Zarja". — 7. Godba. — 8. »Berite Edinost", igra v enem dejanjn, izvršuje dramatični odsek tržaškega nSokola". — 9. A. Bendl: »Svoji k svojim", zbor 8 četverospevom »Adrija". — 10. Fr. Qrbi(5: »Slovanski brod", zbor »Velesila*. — 11. Godba. — 12. Milakovič: »Bojna pjesma", zbor »Zarja". — Odmor. — 13. Ples. — Vstopnina k veselici in plesu 60 kr., samo k veselici na galerijo 30 kr., sedeži v pritličji 20 kr. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Radodarnosti se ne stavijo meje.
Veselični odsek pevskih društev »Airija", »Velesik" in »Zarja".
(Novi pošti) ste bili danes otvorjeni v Podnartu in v Dolu pri Litiji.
Raznoterosti.
—	Gorko zimo imajo v Solnogradu. Že od novega leta naprej kaže toplomer opoludne v seuci 17 do 18, na solncu celo 23 do 23 stopinj. Tudi noči so jako prijetne.
—	Poluur ad n a pi sa v a. »Gen.-Corr." poroča: »Če smemo pričakovati, da se v kratkem povrne knez Bismarck v Berolin, storil bo to, kolikor moremo soditi, blizu srede januarija." — Komur ni vse jasno, ko to čita, temu ne moremo pomagati.
\aro(liio gospodarstvo.
Osuševanje ljubljanskega barja.
Poročilo deželnega poslanca Fr. Povse-ta v XV. seji deželnega zbora.
(Dalje.)
Mesto Ljubljana ima tudi svoj očividen interep, ker poleg zboljšanih zdravstvenih razmer dobila bo kaj lepa obrežja, s tem se bo mesto olepšalo in odprla se bodo nova pota za pešpot občinstvu. Saj so le za te zgradbe obrežnega zidja (kejov) troški nad 300.000 gld. znašajoči in dražji alternativni projekt izdelal se je le, da se interesi mesta ljubljanskega bolje varujejo, vendar je deželni odbor le 10% odmeril mestu, ker ima ono še marsikatere druge troške vsled tega prevzeti. Ako vsi interesentje store svojo dolžnost, upati smemo, da bode potrebna svota kmalu zložena.
Deželni odbor je dal izdelati po svojem hidro-tehniku načrt o posameznih doneskih, in ta načrt so konečno vsi udeleženci-zastopniki v enketni komisiji načelno in soglasno odobrili. Po tem načrtu prevzeti bi imela visoka državna uprava 50%, dežela Kranjska 12%, glavno mesto Ljubljana 10%, interesentje barjani 28«/o vse na 1,380.000 gld. izračunane potrebščine.
Donašala bi tedaj država 690.000 gld., dežela 165.600 gld., mesto Ljubljana 138.000 gld. in interesentje barjani 386.400 gld.
Ker imajo interesentje barjani prevzeti ne malo svoto 28®/o od potrebščine in ker je vsled toliko letnih slabih neugodnih letin večina posestnikov bar-janov zelo ubožanih, ni pričakovati, da bi oni mogli takoj vplačati jim pripadajoči blizo 400 000 gl. znašajoči znesek.
Zato treba misliti, da se jim od visoke c.kr. državne uprave izprosi za več let n. pr. za 25 let neobrestno posojilo od 300.000 gld-. Kar bodo z zboljšanjem ter rodovitniše postalega zemljišča, ki jim bo rednejše dohodke dajalo, v toliko letih gotovo lahko zmogli. In ako se sprejme določilo, da se tudi v prid interesentov barjanov sedaj blizo 87.000 gld. znašajoča glavnica močvirskega zaklada zaračuna, mogoče bo tedaj tudi barjanom zložiti jim 28% pripadajočih troškov.
Po predlogu deželnega odbora razdeliti imajo se doneski barjanov ne po davkih in sicer zaradi tega, ker imajo posestniki višje ležečih, torej po-vodnji manj izpostavljenih in zaradi tega višje ob-dačenih zemljišč na močvirji manj koristi od nameravanih osuševalnih del, kakor posestniki nižje ležečih in torej v veči nevarnosti nahajajočih se zemljišč. Pač pa, da se od enake mere površja, če tudi več davka plačuje, zahteva tudi enaki donesek, kakor pri manj rodovitnih, zato pa osušenja še bolje potrebnih zemljišč.	(Konec sledi.)
Telegrami.
stari Trg, 15. januarija.*) Župnik Len-ček umrl; pogreb v petek dopoludne.
Dunaj, 15. januarija. Državno sodišče je pritožbo zoper razpustitev „šulferajna za
*) Za včerajšnji list iirepozno prejeli. Brzojavka je bila v Ljubljani vsprejeta ob 4. uri 30 minut, a nam dostavljena ob 5. uri 40 minut.	Opomba vred.
Nenioe" zavrglo. — Spravna konferencija je danes razpravo o pravosodnih zadevah nadaljevala. Prihodnja seja jutri.
Berolin, 15. januarija. V beli dvorani je bil deželni zbor otvorjea. Minister BOtticher je prestohii govor prečita). Odlomka o štraj-kih in posebno o razmerah k inozemstvu sta bila z odobravanjem sprejeta. Vojvoda Rati-borski je kralju zaklical „hooh!"
Peterburg, 10. januarija. Vladni list objavlja carjevo ročno pismo generalnemu gu-bernatorju moskovskemu, ki pravi: „Stopa-joč v novo leto prosim Boga, da bi so notranje moči ljubljeno domovine neprestano in nemoteno razvijale sredi osrečujočega miril, kateri vsi želimo."
Bukarešt, 16. januarija. Ministerski sovet se bo v kratkem pričel baviti z zopetninii obravnavami z Avstro-Ogersko zaradi stalne trgovinske pogodbe.
Madrid, 10. januarija. Danes bodo zopet pričeli obravnavati, da rešijo ministerstveno krizo.
Zanzibar, 15. januarija. Stanje Emina paše je jako neugodno.	j
Umrli ho:
13. januarija. Jožefa Brausberger, strojevodjeva vdova 63 let, Marije Terezije cesta 5, pljučnica.
13.	januarija. Matija Perdan, hišni posestnik, G8 let. Hra-deckega \as 30, pljučnica. — Karol Fritsoh, umirovljeni poštni sprevodnik, 73 let, Poljanska cesa 8, jetika.
14.	januarija. Angela Magister, delavčeva hči, 7 mesecev. Krakovske ulice 8, influenca.
]5. januarija. Antonija Slivar, gostija, 65 let, sv. Petra cesta 57, srčna hiba.
v bolnišnici:
10. januarija. Ana Jerasa, delavčeva hči, 3 leta, anaemia.
13.	januarija. Jožef Janežič, dtlavžev sin, 7 let, jetika. — Franc Mrak, delavec, 29 let, pljučnica. — Jakob Brajar, delavec, 20 let, jetika. — Jakob Markovec, gostač, 81 let, ma-rasmus. — Jera Muhovne, gostija, 78 let, pneumonia.
14.	januarija. Gregor Bartel, orglar, 18 let, jetika. — Neža Bremšak, gostija, 79 let. marasmus.
Trcmensko sporočilo.
Tužuim srcem javl|amo, da je Vsemogočni k Sebi v boljše življenje poklical pre-častite^ii gospoda
Blaža Lenček-a,
župuika v Starem trgu pri Ložu,
včeraj dne 15. januarija t. I. previdenega s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb bode v petek, dn6 17. t. m., ob 10. uri dopoludne.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Starem trgu.
V LJUBLJANI, dn^ 15. jan. 1890. O)	Žalujoči sorodniki.
Mrfvfi.ihi fisfi iie botlo razpoHUjani.
J (diplithe-ritis),
vsem katarom dihal imamo v katranovih pastilah lekarja PiccoU-ja v Ljubljani
izvrstno sredstvo, ki jih ozdravlja iu človeka varuje pred njimi. Škatljica 25 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto. (6)
J Cas stanje S g ---— Veter Vreme iS;* 1
________■ zrikomera toplomera	"
opazovanja ^ „„ p, c.iziju	S g
[7. u. zjut. I 7?3~4 —6"2 fl. svzh. megla 15 2. u. pop. 7416 0-0 „ oblačno 0 0 9. u. zveč. 740-5 -3-2
Srednja temperatura —3-1° za 0-7° pod normalom.
]>unajHka borza.
(Telegrafično poročilo.) 16 januarija.
Gospodarska tehtnica
odlikovana, nedo-sežna, dobra in po ceni z 10 klgr. nosivnosti, zajamčeno .jako trajna in natanka (kaže staro in novo težo) za čudovito nizko ceno le treh goldinarjev komad. Tudi zasebnikom pošilja proti go-naravne vdikosti.	»ovini ali povzetju
„Klossovo opravilstvo s patentovanimi novostmi" v Brnu. (lo-e)
Ko hi hUn/o ne itrjajalo, jtovrne se denar.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16^ davka) 88	gld.	10	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 88	„	30	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109	„	75	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	60	„
Akcije avstr.-ogerske banke...... 937	„	—	„
Kreditne akcije .......... 326	„	—	„
London.............117	„	90	„
Srebro .............—	n	—	n
Francoski napoleond.........9	„	33'
Cesarski cekini...........5	„	55	„
Nemške marke ..........57	„	60	„
Prečast. duliovščiiii in slavnemu p. 11. občinstvu se priporočam za izdelovanje
Šopkov in vencev,
katerega obrta sem se popolnoma izučila pri ranjki gospej Krašovic-ovi.
Antonija Snoj
(3-1)	v Celjl na Velikem trgu št, 3.
"Važno za Tjolne na prsih in plučihl^^fi
Neobhoden za kaSelJ, lirlpavost, zasllzenje, kalar, oslovski kai^clj,
in za take,, ki žele ohraniti si čist in glasen glas; za skiofulozne, krvične, slabotne, bledične in krvirevne je
Icffiiijslci
sol[ \i Dliiisl zeli
prlmešanlm podfosfprnasto kislim apnom in zeiezom.^TpS
Lastni izdelek. — Cena 66 kr.
(o)	Dobiva se v
lekarni Trnkoczv
t
l)oI o^r i-ot o-^-ŽH V lL.jiil>\jni»i. IfSr Hazpošilja se vsak dan po pošti.
Mnogobrojiiini čestitanjem, katera so mi (lošia po telegramih in ročnih pismih od bla-gorodnih p. n. gospodov in prijateljev ob času cesarjevega odlikovanja s križcem Frane Jožefovega reda, se najtoplejše zahvaljujem.
Ribnica, dne 14. januarija 1890.
Martin Skubic,
dekan in častni kanonik.
Iidajatelj: Matija Kalar.
Odgovorni vrednik: l|RUli 2itaik,
Tisk „Katoliike Tiskarno" v Ljubljani.
Vrelec „Carinthia",
alkalična kiselica,
naiiajajoča se poleg s»'«<lu Hagene?;g na Koroškem,
odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zalegla je v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miiia Kastner
v Liubliani.	/■SQ^