SLOVENSKI
Naročnina: Za Ameriko in za celo leto § arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev.
PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA
Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires
Loto VIII.
BUENOS AIRES, 13. MARCA 1937
"št. io
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
POLITIKA ¡N 1ZSELJEMŠTVO
Prejšnji teden smo se morali baš nr, tem mestu hudovati na one nepoboljšljive elemente v našem izsel-jeništvu, ki so si postavili za glavni smoter vsega svojega delovanja to, da skušajo, kjerkoli se pojavijo, vsiljeivafti našim ljudem svoje za vsakega našeg?t človekjaj v današ-■nčih prilikah nevarne politične nazore in ki, kjerkoli morejo, ovirajo sleherno akcijo, katera ne spada v njihov politični okvir. Pri tem nikoli ne izbirajo sredstev s preveliko tamkovestnostjo marveč se najrajši poslužujejo laži, računajoč na lahkovernost tega in onega rojaka. Rad: svojih destruktivnih nastojanj so ti ljudje za našo naselbino skrajno škodljivi, ker rušijo slogo in o-virajo sodelovanje večje mase pri akcijah, pri katerih bi uspeh bil brž in z lahkoto dosegljiv, ko bi ne bilo teh izseljenskih krtov, tki zactoejo na skrivnem riti, kjerkoli zapazijo, da se polagajo kakšni temelji.
že mnogokrat smo naglasili, da praveg® in plodonosnega sodelova,-nja v naših naselbinah ne more biti, dokler se bo vlačila v ospredje politika tudi v takšnih stvareh, kjer je prav nič treba ni, kakor je to slučaj na našem izseljenskem gospodarskem in kulturnem polju. Ko bi politike ne vlaičili naprej, da nas cepi v nasprotujoče si skupine, bi prav lahko, mirno in koristno sodelovali pri stvareh, ki bi bile vsemu našemu izseljeništvu v prid: z razmeroma majhnim naporom bi si lahko postavili svoj društveni dom v Buenos Airasu; ustanovili bi si lahko kreditno zadrugo, ki bi marsikateremu tnašemu človeku ^rešiiSa bajtica ali pa ga drugače spravila iz stiske; ustanovili bi si lahko celo vrsto šol, kjer bi se vzgajal naš naraščaj, ki bi za mami prevzel naše organizacije, — da naštejemo le nekatere možnosti ki je bil o njih že govor v naših listih. S politiko pa ne moremo priti nikamor, ker nikoli ne bomo dosegli, da bi v tej stvari vsi enako miiffflii, da bi bili vsi socialisti, ali komunisti, ali nacionalisti ali klerikalci ali liberalci in kar je še raznh političnih struj, barv in odtenkov.
Tega se gotovo zavedajo tudi oni, ki v našem jzdeljeništvu politiko uganjajo, in baš zato smo upravičeni sklepati, da svojo politično lajno zato venomer gonijo, ker nočejo, da bi se kaj pametnega in koristnega ustvarilo.
In je res vsega obžalovanja vredno, da tem maloštevilnim hujskačem verjamejo ter jim nasedajo ljudje, ki spadajo mnogokrat po svoji značajnosti, delavnosti in požrtvovalnosti med najboljšei elemente našega, izseljeništva in ki bi pri konstruktivnem delu v izseljeništva bili res dragocene moči.
Zato se nam zdi potrebno, da v našem listu podrobneje obdelamo vprašanje "politika in izšeljeništvo". Obdelali ga bomo z vso iskrenostjo in z neprikritim namenom, da odpremo oči' onim rojakom, ki so doslej preradi verjeli lažem in sledili vsakemu hujskanju ter zato neza-upno gledali na vsako akcijo, če ni izhajala iz krogov naših iseljenskih politikantov.
Obrazložili bomo stališče Sloven-
Devet mesecev bratomornega klanja
POLOŽAJ NA RAZNIH BOJIŠČIH V ŠPANIJI — NIČ NI MOGOČE PREROKOVATI, KOLIKO ČA SA BO TRAJALA DRŽAVLJANSKA VOJNA — V GUADALAJARI SE BI JE JO REDNI ODDELKI ITALIJANSKE VOJSKE — DANES SE ZAČNE NADZIRANJE ŠPANSKIH OBAL
Dsvet mesecev žo traja strašno klanje v španski deželi. Koliko gorja je že prestalo špansko prebivalstvo in koliko gorja ga po vsej priliki še čaka! Tragične bilance, ki seveda no morejo biti v vsem točne, a dajejo vendarle približno sliko onega, kar se na Iberskem polotoku dogaja, prinašajo listi vsega, sveta: v sto in stotisoče gre število mrtvih in v milijarde gre povzročena materialna škoda. Kako strašno nesrečo so nakopali uporni generali španskemu narodu, glede katerega so zatrjevali, da ga hočejo rešiti!
Danes je položaj tak, da, ima polovico dežele v rokah valoncianska vlada, drugo polovico pa kontrolirajo revolucionarci. Vsak izmed o-beh taborov ukazuje nad približno desetimi milijoni prebivalcev, sile so precej uravnovešene in zato ni mogočo prav nič predvidevati, kdaj bo španske državljanske vojne konec. Toliko republikanci kolikor revolucionarci se sedaj le še z večjo vnemo pripravljajo na nadaljnji boj, ker se zima nagiba h koncu in bodo eni in drugi skušali nagniti vojno srečo na svojo stran tekom spomladi in poletja, ko je letni čas za vojne operacije bolj ugoden.
Poročila, ki prihajajo z bojišč, si stalno nasprotujejo in si čiovek more zato ustvariti le približno sliko o resnični situaciji na bojiščih. Madrid se še vedno krepko drži. General Miaja je skušal pretrgati pri Talavori de la Reina zvezo med To-ledom in revolucionarno vojsko, ki operira južno od Madrida, in mu je to deloma tudi upelo. Glavni boji pa se bijejo ob rekah Manzanares in Jarama, kjer naskakujejo oziroma odbijajo napade zdaj ti zdaj oni. Zadnje dni so sprožili revolucionarci večjo ofenzivo v pokrajini Gua-dalajara, kje<r so nekoliko napredovali, a so kmalu naleteli na trden odpor ljudske vojske. V bojih, ki so se tam vršili, so republikanci zajeli tudi večje število italijanskih oficirjev in vojakov, ki pripadajo redni italijanski vojski in ki so izpovedali, da se skupno z revolucionarci bijeta proti vladnim čotam dve italijanski diviziji pod povelj« stvom generala Zoppija. S prodiranjem v Guadalajari skušajo uporniki odrezati Madrid od Barcelone. Če bi jim uspelo to in bi se jim tudi posrečilo preprečiti vsako zvezo gla-nega mesta z Valencijo, bi prišel
skega lista brez slehernih zavijanj, da bo mogel vsak, ki zna z lastnimi možgani misliti, jasno videti da nimamo nikakega namena zastopati v izseljeništvu kakšne nacionalističnei, klerikalne ali ne vemo še kakšne tendence — kakor trde naši politi-kanti — marveč, da z vso odločnostjo odklanjamo vsak poskus političnega cepljenja in opredeljevanja v našem izseljeništvu, pa naj prihaja od koderkoli, ker smo globoko uverjeni da je vsako takšno cepljenje ne samo brezkoristno, marveč in predvsem za vso našo skupnopt skrajno škodljivo.
Madrid v zelo težak položaj. Z njegovim padcem, ki ga v revolucionarnih krogih tako pogostokrat napovedujejo za najbližjo bodočnost, bi se pa položaj v mnogem ne izpre-menil. Tuji časnikarji, ki se mude v Španiji in ki poznajo razpoloženje v oboh taborih, zagotavljajo, da vojne ne bo konec, dokler ne bo e-den izmed nasprotnikov popolnoma strt in uničen. In ker sta oba tabora približno enako močna, bo to še dolgo trajalo.
Za vladni tabor vsekakor ugoden pa je položaj v kantabriškem pri-morju, kjer se gre za to, kdo bo obdržal v rokah bogate rudnike ter velike tvornice orožja. Vladne čete so 'vdrlo v Oviedo, se utaborile v nekaterih okrajih ter oblegajo vojaško posadko pod vodstvom Arande, kateri ima s seboj 5.000 mož. Precej močne oddelke Galicijancev, ki so z uporniki, je vladna vojska ustavila, ko so hoteli oblegancem v Ovie-du na pomoč.
Čudno so človeku zdi, da iz Ka-
talonije ni več nobenih vesti o kakšni večji akciji v prid valencianskj vladi. Pripravljali so sprva, vsaj kolikor je bilo mogoče razumeti iz časopisnih poročil', veliko vojsko, ki naj bi krenila Madridu na pomoč, pozneje pa je vse nekam utihnilo, začelo pa so se širiti vesti, da so med Valencijo in Barcelona nastala ne-sporazumljenja, ki se le s težavo izravnavajo.
Na jugu so se prilike po zavzetju Malage precej umirile.
Danes se začno izvajati mednarodna, kontrola nad španskimi obalami, katera naj prepreči sl'eherno vmešavanje tujih vlasti v špansko državljansko vojno. Portugalska 'vla da je dovolila, da se v Lizboni in v Maderi preiščejo vse trgovinske ladje, ki bodo iz Portugalsko krenile proti Španiji, in pristala je tudi na to, da posebna komisija organizira na*špansko-portugalski meji nadzorstvo, ki naj onemogoči sleherno tihotapljenje ljudi in vojnega materiala v Španijo.
Demokracija se krepi
Zadnji dogodki v politični delavnosti demokratičnih vlad v Evropi in Severni Ameriki kažejo, da, so njili narodi ubrali ravno in pravo pot do miru v Evropi in na svetu. V zadnji štovilki Slovenskega, lista smo na tem mestu očrtali nekatere imed teh dogodkov, med katerimi je pač najvažnejši angleški načrt oborožitve britanskega imperija v obrambi 1'astne varnosti in v utrditev miru v Evropi. Dogodki pravkar minulega tedna pa pričajo, da je to bil le začetek v strnjeni vrsti obrambnih podjetij, ki jih demokratične vladavine, brez dvoma dogovorjene med seboj, nameravajo izvršiti, da za v dno končajo nespodobno igro z društvom narodov in da zopot zagotove veljavo načelom pravičnosti in prava nad samovoljo in brezobzirno nacionalistično sebičnostjo.
Francija eledi Angliji ,
Komaj je bilo petletno veliko oboroževalno angleško posojilo zagotovljeno, je z enakim načrtom stopila pred svoj parlamemt in senat tudi francoska vlada. Vladni predlog ima namen, da se razpiše posojilo, ¡ne tako veliko kakor angleško, ki Franciji tudi ni potrebno, a vendar še vedno zelo veliko, ki naj se porabi izključno za nadaljnjo vojaško okrepitev republike.
Ko so se slišali prvi glasovi o tem načrtu francoske vlado, se je diktatorsko časopisje tolažilo z upanjem, da niti finančno stanje republike, niti ostra razdvojenost obeh velikih francoskih političnih skupin ne bo dovolila, da bi se načrt izvršil, zakaj znano je, da je francoska vlada imel'a zadnji čas gospodarske težave, in vsakomur je bilo jasno, da bi parlamentarna in senatna odobritev posojila pomenila znatno okrepitev Blumove levičarske vlade na zunaj in na znotraj. Toda ono upanje je bilo prazno. Z naglico, ki je običaj-
na le v najresnejših tronutkih državnega življenja, je francoski senat 10. t.m. sprejel glavni predl'og o najetju obrambnega posojila v znesku 10 milijard in pol frankov. Isti dan je zbornica nanovo sklepala o predlo
Razen naglice, s katero se» je za-gu ter ga odobrila in nato je predsednik republike, zopet istega dne zakon podpisal in dal takoj objaviti v službenem listu, s čimer je postal izvršen.
Razen naglice, s kater o se je zadeva reševala, je značilno zlasti dvoje v usodi tega predloga. Senat je sprejel zakon 258 glasovi proti enemu in poslanska zbornica s 474 proti 39 kar pomeni, da dejanski ni bilo opozicije proti njemu. Levica in desnica sta se vkljub vsem globokim medsebojnim nasprotjem zdiüuzili v obrambi debele in sta hkrati pokazali, da je vsa Franei-cija, čeprav z lastnimi gospodarskimi žrtvami, pripravljena braniti mir in pravo v Evropi. Dalje je značilno, da je razpisano posojilo, kateremu je takoj pritekel na pomoč tudi angleški in severnoameriški kapital, bilo v 24 urah razgrabi j e-no. Že naslednji dan je bila celotna vsota obrambnega posojila podpisana.
Z angleškim oborožitvenim posojilom se je dvignil' ne le ugled britanskega imperija, marve« se je o-krenila tudi veljava društva narodov, v čigar mirotvorno službo je Anglija postavila svojo oboroženo silo. Danes je veljava Društva narodov večja, ker mu je pritekla tudi Francija na pomoč in ker ga je na svoj način zadnji čas podprla tudi Severna Amerika, čeprav ni včlanjena ,v njem.
Ameriški opomin
Predsednik Združenih držav Severne Amerike se je že v svoji prvi predsedniški dobi ukvarjal z načrtom, da zagotovi ameriško nev-
RAZNE MESTI
Avstrijski monarhistd so zborovali na Dunaju ter zahtevali, naj bi se takoj spet vzpostavila monarhija. Razni govorniki so ostro napadali "rdeči in rujavi boljševizem", torej toliko Moskvo koliko Berlin. Na zborovanje so se vštulili tudi nekateri nacijevci, ki so med zborovalce vgli enkaj smrdljivih ^omb baš ko je bilo navdušenje največje. Poročila pravijo, da so ljudje začeli bežati z zborovališča in le "višje glave" ,so strumno vzdržale na svojem mestu vkljub strahovitemu smradu, ki se je razbežal šele ko so mu na stežaj odprli vsa vrata.in okna.
Briandu so postavili spomenik v Parizu, da se mu oddolžijo za velike zasluge, ki si jih je stekel za Francijo in. za svetovni mir.
Monarhistično zaroto je baje odkrila policija v Madridu. Zarotniki so bili zelo nespametni, ker so vodili poseben zapisnik članov, ki je prišel oblasti v roke, Polovili so mnogo ljudi in jih bodo v kratkem strogo sodili.
Argentinsko poslaništvo pri španski vladi se je z vsem preselil iz Madrida v Valencio. če bi se kdo zanimal za naslov, evo ga: Cirilo Amores 52.
Egipet bi rad vstopil v Družbo narodov; tako je sporočila vlada iz Kaira v ženevo, odkoder so odgovorili, da bodo o tem vprašanju razpravljali na prihodnem zasedanju društva, ki se bo vršilo meseca maja.
vedno prihajajo v svetovni tiisk vesti o strahovitem klanju, katero so izvršili miliCniki v Addis Abebi takoj po atentatu na podkralja Grazianija. Poročila pravijo, da so fašistične tolpe neusmiljeno poklale vsakega Abesinca, ki jim je prišel v roke. Pred divjaki se je kakšnih 160 "barbarskih" Abesincev zateklo v severnoameriško poslaništvo, katero pa so morali na intervencijo italijanskih oblasti kmalu rapustiti terse predati v roke svojih krvnikov. Da so se v Addis Abebi dogodile strahovite grozovitosti je potrdil tudi zastopnik angleške vlade v parlamentu; pripomnil je, da angleška vlada to obžaluje.
tralnost v primeru da se vname Vojska v Evropi ali kje drugod. Za kar je bil tedaj še preslaboten, je imel izvršiti po svoji ponovni izvolitvi. Pretekli teden je severnoameriški senat sprejel zakon o nevtralnosti, ki je odločilen prav tako za uosodo Združenih držav samih ka kor za usodo vojne in miru v Evropi.
Po tem zakonu so ustvarjeni predpogoji, da. se zabrani možnost, 3a slučajna vojna v Evropi poterna tudi Ameriko v svoj vrtinec. A še mnogo več. Z njim Amerika za-branjuje Amerikancem v primeru oboroženega spopada kjerkoli na svetu vsako prodajo orožja in vojnega blaga vojskujočim se državam, s čimer jo sleherna dolgotrajna vojska kjerkoli na svetu onemogočena. Zadnja velika vojna je dokazala, da nobena država, nima ne dovolj surovin ne dovolj produkcijske kapacitete za izdelavo vojnih potrebščin, če se vojna razteigne na dolgo dobo.
S tem je Severna Amerika dala Evropi zelo resen opomin, ki ga bodo tisti, ki se igrajo z življenjem narodov, radi ali meradi morali slišati. Tri največje demokracijo ter gospodarski in vojaški najmočnejše države so tako z energičnimi ukrepi svojih vlad v zadnjih dveh tednih za bližnjo bodočnost dejanski pregnale vojno nevarnost.
Vesti iz organizacij
POROČILO I 8. OBČNEGA ZBORA SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA L
Kot jo bilo javljeno se je vršil v nedeljo 7. t. m. 8. redni občni zbor SPD. I.
Ob navzočnosti skoro vsega v društvu udejstvujočega se članstva je predsednik pozdravil navzoče v kratkih in jedrnatih besedah, ter opomnil, d ana.j so v bodoče ne samo odbor temveč tudi vse ostalo članstvo z veseljem in ljubeznijo o-prime del'a, kajti le na ta način bomo kulturno in gospodarsko napredovali. Sledilo je dolgo in zelo zanimivo poročilo tajništva, ki ga žal radi pomanjkanja prostora ni mogoče v coloti objaviti. Iz istega sledi, da je letošnje leto odbor zel'o živahno deloval. Imel je 29 rednih in 3 izvanredne seje, poleg tega je šestkrat odposlal delegate na seje za prireditev v prid fašističnih žrtev, štirikrat za v proslavo ujedi-njenja in trikrat za šolo. Vršili so se tudi štiri članski sestanki. Društvo je priredilo pet večjih prireditev, ki so žele razmeroma zadovoljiv uspoh, bodisi moralno kakor tudi malterijalno; tri domače zabave, eno proslavo v spomin bazoviškim žrtvam, en skupen pik-nik z društvom Tabor in sodelovalo na prireditvi v proslavo ujedinjenja skupno s 15 drugimi jugoslovanskimi društvi; kjer je naš mešan zbor edini iz med vsoh nastopil samostojno ter nas tako častno predstavil' ostalim jugoslovanskim organizacijam.
Glavni in najvažnejši korak se je pa napravil z združitvijo obeh naših listov.
S tem je naše društvo kot lastnik S. Tednika dokazalo, da mu je res vedno in «lini cilj skupnost in prepričani smo, da bodo od tega samo blagodejne posledice v celi naši koloniji.
Društvo je z letošnjim 1'etdm začelo orati novo kulturno izseljensko ledino s tem, da je izdalo prvi slovenski izseljenski koledar za. Južno Ameriko, ki obsega 160 strani. V njem je tudi opisano vse naše izseljensko društveno delovanje v J. Ameriki. Pol'eg tega prinaša, obilo zanimivih člankov, nasvetov in nebro j slik našili mest, trgov in vasi iz obeh strani meje našega, slovenskega ozemlja.
Sledilo je poročilo blagajnika iz katerega se je« izkazalo, da se je navzlic velikanskim stroškom in razmeroma majhnimi dohodki, ime-l'o še vedno prebitek, za kar gre v prvi vrsti vsa čast blagajniku samemu, ker je bil tako zelo požrtvo-valon. Knjižničar je poročal, da se je prečitalo 380 knjig proti plačilu in nad 80 brezplačno, ki se jih je posodilo brezposelnim in bolnim rojakom. Kupilo se je za 30 pesov novih knjig tako, da imamo sedaj po seznamu 655 knjig in nekako 100 španskih, srbskih in hrvatskih. Knjižnica jo v najlepšem redu za kar gre vsa čast požrtvovalnemu knjižničarju Kovjaču, keV s tako ljubeznijo skrbi zanjo.
Nato so poročali ostali načelniki odsekov. Revizorji so našli račune v najlepšem redu in blagajnika pohvalili. Nato se je prešlo na volitev novega odbora. Volilo se jo z dviganjem rok in so bili izvoljeni sledeči člani:
Predsednik ponovno Franc Treb-še, podpredsednik Albin Rogelja, tajnik Mirko Peljhan, podtajnik Stanko Lisjak, zapisnikar Rado Ličen, blagajnik Stanko Stantič, bla-gajničarka Olga, Mavric, gospodar Josip Zlobec, knjižničar Franc Kovač, nač. dram. odsoka Stane Rija-vec, načelnica žen. od. Jelka Špao:u pan, nač. pev. od. Polde Škrbec, nač. vesel. ods. Josip Pezdirc ter Janko Koron in Franc Cigoj, Revizorji Rudolf Klarič, Jos^) Kavčič in Edvard Metlikovec, odborniki Josip Škabar, Jan Kacin in J°sip Lojk, namestniki Mirko Metlikovec in Jakob Turk.
Prešlo se je na slučajnosti, ter se je začelo živahno debatirati o na-daljnih smernicah in delovanju društva. Soglasno se je sklenilo, da se bomo vsi brez izjeme potrudili kolikor bo v naših močeh za kulturni in gospodarski napredok društva.
Zato pa dragi sočl'ani in članice ne ostanite sarho pri obljubi temveč skušajte tudi v resnici obljube izpolniti iú iti novemu -odboru v vseh ozirih .na roko. Naj ne bo med nami nobenega, ki bo prihajal na dan z igovori: "saj nisem v odboru" itd. Veditež da odbor brez Vas ni nič in pri najboljši volji ne more vedno vse prav in vsem prav po volji ustreči ako mu .ne boste stali ob strani, bodisi z dobrim nasvetom kot tudi z delom.
Vse ostale rojake in rojakinje pa ponovno vljudno vabimo, da naj se
Paternalskim staršem
Slovenski starši na Paternalu, ki bi radi videli, da bi se njih otroci učili tudi našega jezika ter še mnogo drugih lepih in koristnih reči, naj se javijo v uredništvu Slovenskega lista oziroma, v SPD. ali' pa v Taboru.
RESTAVRANT - PARILLA
IN PIVO ZA DRUŽINE (FAMILIAR)
* 1 O R D E L L l
Pripravno za bankete — Poseben pokrit prostor na dvorišču. Odprto čez dan in ponoči
Av. San Martin 2688 — U. T. 59 -1656
MODERNO ZDRAVILIŠČE
V VSAKEM SLUČAJU
Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v tem zdravilišču specializirano zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak
dr. K. VEUANOVIÓ sprejemamo bolnike v popolno oskrbo
in elcer po jako zmernih cenah. . . . Izvršujemo tudi operacije . .. 1'osobeii oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko.
TALCAHUANO 1060 Buenos Aires Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure
VINSKA TRGATEV
Slovensko prosvetno društvo priredi jutri dne 14 marca popoldne večjjo družinsko zabavo z bogato vinsko trgatvijo.
Trgatev se bo vršila v društvenih prostorih v ul. Gral. Cesar Diaz 1657, to je tri kvadre od Av. San Martin po Dto. Alvarez proti Gao-ni.
Društveni bufet bo založen s svežim pivem in drugo pijačo, za prigrizek pa se bodo dobile dunajske in kranjske klobase.
Določeno je tudi lepo darilo za tistega, ki se bo največkrat pre^ grešil in ga bodo biriči zasačili pri kraji grozdja.
Sviral bo slovenski orkester.
Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje.
Odbor.
Glasovi iz naselbine
Proč s hujskači /
t
Tradicionalna trgatev
Grozdje je dozorelo in zato so se tudi društva spomnila na naše tradicionalne trgatve. Nocoj, od 8.30 zvečer dalje bo ena v Taboru (Paz Soldán 4924), jutri, v nedeljo, popoldne pa druga, trgatev v SPD. I.
Tabor je izuril biričlei in jim pre-skrbel očala, da bodo skrbno pazili in dobri videli vsakega tatica; sodnik si gladi dolgo brado, da bo dostojno izgledal; v špehkamri so se naselili debeli pajki in nevarne miške, ki bodo hud strah za vse one grešnike, ki se ne bodo marali pokoriti pravičnim sodnikovim sklepom, pa še marsikaj drugega je že pripravljeno, da ne govorimo o lat-niku, ki bo bogato naložen z izkuš-njavpjni. Sviral bo društveni orkester in bufet bo skrbel za lačne in žejne.
Takšna presneta jeza me je popadla, ko sem v zadnji številki našega lista (katero som sicer dobila z veliko zamudo) čitala, da se najdejo med nami hudobneži, ki rova-rijo celo proti naši šoli, da sem sklenila vzeti pero v roke ter Vam poslati nekoliko vrstic, coprav nimam časa preveč na razpolago, kajti družina je precejšnja in dela nikoli ne zmanjka.
Sem slovenska mati in kot taka hočem da govore moji otroci tudi moj jezik. A verjemite mi, da imam mnogo truda in jeze, ko se mučim z njimi, da mi odgovarjajo v istem jeziku, v katerem jim jaz govorim. Tudi v drugih družinah sem že neštetokrat opazila, da gre naši sloven ski deci vse bolj na kasteljanščino, kar je pač tudi razumljivo, ker je španščina za otroška usta gotovo lažja in kor vsak nov pojm dobe iz ust argentinskega učitelja oziroma učiteljice; glavni vzrok da jo naši otroci rajši na kasteljanščino obrnejo je pa ta, da nimajo družbe drugih slovenskih otrok, s katerimi bi se — pod nadzorstvom vzgojiteljev — razgovarjali v jeziku svojih staršev. Manjka jim pač slovenska šola. Koliko muke bi bilo vsem slovenskim mateiiam — vsaj tistim pametnim slovenskim materam ki jim ni treba razlagati, zakaj je potrebno, da govore otroci jezik svojih staršev — prihranjene ko bi imoli tako šolo, v katero bi naši otroci redno zahajali. In koliko časa bi tudi prihranile, če je res, kar sem čitala da bi otroci v slovenskih tečajih opravljali tudi svoje naloge za kasteljansko šolo. Imam dva pa-glavčka ki hodita v "colegio"; vsak popoldan imam z njima vsaj dve uri opravka, ko ju moram nadzirati, kako pišeta naloge ter, jima pomagati — seiveda, kolikor pač morem.
Za vse slovenske matere bi bil'a taka slovenska šola, kakor se ustanavlja, velika razbremenitev in res prava sreča tudi zato, ker bi yede-lc« da se njihovi otroci v rokah zanesljivih vzgojiteljev ali vzgojiteljic. No — pa se najdejo taki, ki proti šoli rovarijo in ljudi liujska-jo, da je to "fašistična akcija"! Koga bi takšna stvar ne ugrela? Fašistična. akcija naj bi bila. če naj se
naši otroci uče našega jezika? Po fašistovsko delajo tisti, ki se proti naši šoli bore, saj delajo roko v roki z onimi, ki naš jezik na Primorskem preganjajo in zatirajo; eni in drugi delajo na to, da. bi naši potomci našega jezika ne znali.
To naj bi uvideli vsi slovenski starši ter naj bi se odločno postavili kjerkoli nalete na kakšnega izmed onih nesrečnih in zaslepljenih hujskačev, ki niso vredni, da. jih je poštena slovenska mati rodila!
Buenosaireška Slovenka,.
vpišejo v našo društvo. Članarina, ki se jo plača je tako nizka, da jo vsak brez dvoma lahko utrpi. V zameno ima nedeljo za nedeljo na razpolago zdrave in najcenejše zabave v primeri z vsemi ostalimi. Razen tega se vsem nudi prilika, udej-stvovanja na kulturnem polju.
Opustimo tukajšnje argentinske zabave, ki so, predvsem drage, nevarne zdravju in polne razočaranj ter oklenimo se naših organizacij, ako hočemo kdaj kaj doseči.
Tajnik Mirko Peljhan.
Kaj pa z našimi gospodarskimi organizacijami ?
Že nekajkrat jo bil'o v našem izseljenskem tisku govora o tem. da. bi se morali gospodarsko organizirati, ke.r bi od tega imeli korist posamezniki in skupnost. Nekaj iniciativ je tudi že bilo, a >vse je ostalo — vsaj kakor izgleda — le pri načrtih. Morda bi ne bilo slabo, ko bi se počasi spet začeli gibati na tem polju, ker so razmere gotovo sedaj ugodnejše za vsako tako pobudo, nego so bile pred leti in pred meseci. Naša dva izseljenska lista sta se združila v eno samo glasilo, kar je gotovo velikega pomena za vsako skupno akcijo v izseljeništvu. .Te« pa še nekaj drugega, česar ne smemo prespati: gospodarski položaj se je začel očitno boljšati in v listih beremo, kako ta in oni razlaga, da je kriza minula in da smo spet- na pragu nove dobo človeka dostojnej, šega življenja nego je bilo ono zadnjih let. ko nas je tudi Slovence hudo tepla brezposelnost. Če gospodarski izvedenci ne lažejo — oziroma. če> se ne varajo — ter se bodo prilike še dalje boljšale, bi čas res bil ugoden za to, da začnemo misliti tudi na doslej skoro popolnoma zanemarjeno vprašanje gospodarskega organiziranja naše izseljenske skupnosti. — S. T.
"Slovenski list" v vsako izseljensko hišo
Krojačnica MOZETIČ
Nudi cen j. rojakom veliko izb ero vsakovrstnega blaga za poletne obleke, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin.
SLAMNIKI so na prodaj po oenah kakor jih ne dobite nikjer.
Prepričajte se!
^ebastfan Mozetič
PTTENOS AIRES 5019 - OSORIO - 5025
(PATERNAL)
ZA VELIKO NOČ
ne pošiljajte samo voščila ampak tudi
DENARNO NAKAZILO
potom
SLOVENSKEGA ODDELKA
BANCO HOLANDÉS UNIDO
Sucursal Buenos Aires CANGALLO No. 360
• katero bo omogočilo Vašim dragim resnično
VELIKO NOČ
IZVANREDNO DOBRO POGOJI ZA TE PRAZNIKE
Argentinske vesti
Izvoz se je močno povečal
Izvoz iz Argentine je bil v zadnjih dveh mesecih izredno močan. Prav te dni jo bila objavljena uradna statistika, da se je izvoz v januarju in februarju tek. leta podvojil 'v primeri z izvozom v prvih dveh mesecih leta 1936. Lani so eks-porterji vkrcali 2.321.000 ton blaga, katerega vrednost je znašala 274 milijonov 276.000 posov, letos pa je šlo iz republike 4.634.000 ton blaga, vrednega 555.277.000 pesov. V tej statistiki ni vsebovan promet z zlatom.
Izvoz se je povečal predvsem radi prodaje ogromnih količin pšenice, koruzo, lanu, ovsa ter drugih žit. Izvoz pšenice in koruze je prekosil v teh dveh mesecih vse dosedanje rekorde.
Ker jo gospodarski položaj Argentine odvisen od izvažanja, njenih poljedelskih proizvodov in ker so se cene tem proizvodom 'v zadnjem času močno popravile, obstoja, upravičeno upanje, da so bo boljšanje gospodarskih pi/lik d/ežele, ki" se opaža v vseh panogah argentinskega gospodarstva, še stopnjevalo.
VOLITVE V DVEH POKRAJINAH
Preteklo nedeljo so se vršilo volitve» v pokrajinah Catamarca in Tu-cuman. Potekle so mirno v obeh, dasi so se volitve v Catamarki razlikovale od onih v Tucumanu kakor noč in dan. V tucumanski pokrajini so bile volitve res svobodne in udeležile so se jih vse tamošnje stranke. Radikali, ki se tam dele v dve struji, so zmagali 'v 6 okrajih, "concordancia" pa v enem samom.
V povsem drugačnih prilikah so se izvršile volitve v Catamarki, kjer je bila že v predvolilni dobi svoboda tako okrnjena, da so se morale opozicijske stranke odločiti za abstinenco. Volili so samo koncerva-tivci, katerim se seveda ni bilo treba prav nič potiti za "zmago".
ARGENTINSKA ^PROPAGANDA V TUJINI
Znano je, da je argentinska, zvezna vl'ada ustanovila poseben urad, katerega naloga bo seznanjati svet z argontinsko kulturo, z njenimi socialnimi prilikami, z njenim gospodarstvom, z naravnimi krasotami
Dr. ADOLFO HELMANN
Bivši zdravnik bolnišnice Alvear, po rodu Ukrajinec Sprejema od 16. do 18., v nujnih slučajih pa ob katerikoli uri
Av. SAN MARTIN 6059 U. T. 50 — Devoto — 1523
ANA C H R P O V A
Slov. babica
dipl. v Pragi In Bs. Atresu, z vei-letno prakso v praSkl porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", ae priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzlonistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene Izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38 Muyo 8182
itd. Vlada je sedaj sklenila pové-čati delokrog tega urada ter je pozvala tudi pokrajine, naj bi po svojih najboljših močeh prispevale, da bo argentinska propaganda v inozemstvu zares uspešna.
S tem je Argentina sledila zgledu drugih velikih dežel, ki so v zadnjem času začele posvečati veliko pažnjo svoji propagandi v tujini, ker so v celoti zavedajo njene važnosti. In takšna propaganda je za Argentino še bolj potrebna, saj poznajo deželo 'v tujini prav malo in Argentinec niti protestirati ne sme, če ga v inozemstvu izprašujejo, ali letajo indijanci šo zmerom nagi po bueno.saireških ulicah, ter poizvedujejo, kje je svojo "gauchovsko" nošo zamenjal' z evropsko obleko...
ulic in avenid, ki je bila v mnogih mestnih okrajih, in colo v središču samem, kjer je tudi v nočnih urah promet velik, zelo pomanjkljiva. 0-krog 400 kvader raznih avenid in ulic je že dobilo boljšo razsvetljavo in prizadevanja mestne uprave v te«m pogleelu se bodo še nadaljevala.
NEURJE V ROSARIU
V torek zvečer je divjal' v Rosa-riu silen vihar, ki je več hišam odnesel strehe ter povzročil po mestu precej škode. Zahteval je tudi človeške žrtve: štiri osebo so bile namreč ubite in mnogo ranjenih je moralo iskati zdravniško pomoč.
MOST ČEZ RIO DE LA PLATA
črez reko Río de la Plata bodo začeli pri Magdaleni graditi most, ki bo dolg 206 metrov.
ČETRT MILIJONA ŠOLARJEV
Letos se je v osnovne šolci v Buenos Airesu vpisalo 255.451 šolarjev, in sicer 132.056 dečkov ter 123.395 deklic.
VOLITVE V POKRAJINI BUENOS AIRES ODGODENE
Dne 28. t. m. so se imele vršiti v buenosaireški pokrajini volitve za dolno obnovitev pokrajinske poslanske zbornice. Kakor sedaj izgleda, bo vlada volitve odgodila za nedoločen čas, ker je volilni odbor ugotovil, da so 'volilni imeniki baje v takem neredu, da se volitve nikakor ne morojo vršiti v po zakonu predpisanem roku. Opozicija razla^ ga to odgoditev na drgačen način; eni zatrjujejo, da, se sedanjim oblastnikom pokrajine zdi, da "teren" za volitve še ni tako pripravljen, da bi bila zmaga vladne stranke žo v naprej zagotovljena, pa potrebujejo radi tega še nekoliko tednov, da volitve primerno "organizirajo", kakor so jih na primer lani v marcu; drugi trde celo, da namerava guv. Fresco izvršiti volitve tik pred bodočimi predsedniškimi volitvami ter vplivati z njih izidom na splošne volitve v republiki.
VEČ SVETLOBE
Mestna intendanca je začela posvečati večjo pažnjo razsvetljavi
AVENIDA 9 DE JULIO
Tako se bo imenovala nova velika avenida, ki bo rezala mesto ,v smeri od severa proti jugu in bo tekla med ulicama Carlos Pellegrini in Cerrito ter med Bernardom de Iri-goyenom in Limo. Široka bo torej približno eno kvadro ter bo velikega pomena za vedno naraščajoči promet buenosaireškega velemesta. Intendanca je že zahtevala od sodnika razlastitev vseh hiš in zemljišč med ulicami Carlos Pellegrini in Cerrito tor med Tucumanom in Bmé. Mitre, kjer bodo v kratkem začeli s podiranjem zgradb. Sodnik je stanovalcem dal 20 dni časa da izpraznijo hiše, intendanca pa je postavila sodniku na razpolago 17 milijonov pesov za odškodnino razlaščenim posestnikom.
DOBIČEK CENTRALNE BANKE
Bilanca Centralne banko izkazuje za preteklo poslovno dobo 6.000.173 pesov čistega dobička, od katerega dobi vlada 41,8 od sto. Iz poročila upravnega svetal je razvidno, da se je splošni bančni položaj v Argentini izboljšal ter je«, kar se likvidnosti tiče, popolnoma zadovoljiv.
Svojo bilanco je zaključila tudi poštna hranilnica, ki lepo napreduje v svojih poslih. Dobiček njene zadnje poslovne dobe znaša 1.012.316 pesov.
NOVA PALAČA FINANČNEGA ,, MINISTRSTVA
V kratkem bodo začeli graditi novo palačo, v katero se bo preselilo finančno ministrstvo. Poslopje bodo zgradili na Paseo Colón med ulicama Victoria in Balcarce ter bo stalo svojih 5 in pol' milijonov pesov.
NOV ZASTOPNIK FINSKE V BUENOS AIRESU
Dosedanji finski opolnomčemi minister Eino Wal'ikangas bo konec tega meseca odpotoval v Río, de Janeiro, kjer bo prevzel vodstvo ta-mošnjega finskega poslaništva. Na njegovo mesto v Buenos Aires prido Niilo Gideon Orasmoa.
STRAŠNA NESREČA PRI ADROGUEJU
ni vlak vozil med postajama Clay-n vilak vozil med postajama Clay-pole in Villa Calzada pri km 33, je v istem trenutku hotel črez progo tudi avto, ki ga je vodil' 391e«tni Sixto Montanares in v katerem so bili še štirje moški od 18 do 46 let. Vsi so bili vinjoni in niso zapazili vlaka, ki se je bližal. Tako se je zgodilo, da. je na progi lokomotiva zadela v avto, ga razdejala ter vlekla s seboj še precejšnjo razdaljo, obenem pa je bil stroj zgrabil tudi trupla nesrečnih potnikov ter jih tako razmesaril, da so morali posamezne dele telesa iskati po progi tor jih spravljati v vrečo. Nesreča bi bila mogla postat še hujša, ker so tudi lokomotiva in nekateri vagoni skočili s tira.
NEVARNA RAZVADA
Mnogi kadilci so vdani razvadi, da v postelji kade, preden zaspijo. Ta razvada je nevarna, ker se prav lahko takemu človoku tako zgodi, kakor se je v nedeljo zjutraj zgodilo Angelu Barzariju. Mož je v soboto popival pozno v noč. Ko se je 'vrnil domov, je legel v posteljo, a si je še prižgal' cigaro, da bi jo pokadil, preden zaspi. Utrujeaiost in vino, katerega se je bil nalezel, sta povzročila, da. je zadremal s cigaro v ustih. Postelja je začela goreti in nesrečni človek jo zadobil tako hude opekline, da je zjutraj izdihnil.
DOPISOVANJE
Kerajžne može izberite!
V needljo ima naše tukajšnje Gospodarsko podporno društvo Slovencev občni zbor. Dasi (iz raznih razlogov, ki jih tu ne bom navajal) nisem član te organiacije, sem pa v začetku zelo simpatiziral z njo radi resnih stremljenj, ki jih je kazala. V zadnjem času pa sem dobil vtis, da je GPDS začolo tavati po čudnih stezah in zato mi je danes žal, da nisem čl'an in da nimam pravice postaviti njegovim sedanjim voditeljem na občnem zboru naslednje vprašanje: Govorili ste in pisali — in tudi društvena pravila tako pravijo — da je oden izmed glavnih namenov društva, tudi podpiranje slovenske šole. Kakšno podpiranje slovenske šole pa je to, če ste na primer v zadnjem hipu odpovedali (.svoje prostoro za sestanek, na katerem smo se imeli devotovski starši pomeniti o slovenski šoli, dočim dovoljujete, da na Vaših zabavah delajo svojo propagando tisti ki so slovenski šoli napovedali boj?
Če jaz tega vprašanja ne morem sprožiti na občnean zboru GPDS, sem pa prepričan, da so si ga postavili že vsi pametni člani društva, katerih je dovolj, ter da so tudi že sklenili izbralti v novo društveno vodstvo razumne in korajšne može, ki se ne bodo bali na pr. dveh ali treh... nun! Prav to dni sem namreč iz zanesljivih ust izvedel, da je odbor odpovedal prostore za zgoraj omenjeni sestanek slovenskih staršev, ker so so nekateri junaki zbali, da bi set ga utegnila udeležiti tudi kakšna slovenska šolska sestra...
Če bodo taki junaki vodili tudi v bodoče društveno barko, prav gotovo ne bo daleč prijadrala. In bi bilo škoda za organiacijo, ki je v začetku mnogo obetala in tudi nekaj pokazala. Zato: izberite v novi odbor korajžne može, ki ne bodo pred praznimi strahovi izgubili glav, in razumne« može si postavite za voditelje, da bodo znali širiti krog sim-patizantov GPDS, ne pa da bodo" še stare prijatelje odganjali!
Devotčan.
Banco Germánico
DE LA'AMERICA DEL SUD'
L. N. ALEM 150
BUENOS AIRES
Res, da je
VELIKA NOČ PRED PRAGOM
_toda še zmerom imate, čas spomniti se svojih dragih v domačem ¡kraju ter
jim s primerno denarno pošiljko omogočiti, da, prežive te krasne pomladanske praznike v nekoliko večji zadovoljnosti.
POŠLJITE JIM POTOM NAŠIH ODDELKOV DENARNO DARILQ
katero bo po zračni pošti še vedno pravočasno prišlo v njih roke. Kakor vedno, tako bost« tudi. ob tej ¡priliki pri nas najtočneje postreženi.
U
1
KROJAČKICA
"GORICA"
ima v zalogi veliko iz-bero poletnega blaga po izredno nizkih cenah.
Rojakom se vljudno priporoča
FRANC LEBAN
Av. del Campo 1080
U. T. 59-3102
Zobozdravnik
Sprejema vsak dan izven četrtkov od 14 do 19 ure
PALPA 2584 — U. T. 73-1900 Buenos Aires
INSTSTUTO - DENTAL POPULAR
2261 - Av. SAN MARTIN - 2261
Pregled brezplačno
Sprejemanje od 9—11 ure in od 3—9 pop.
Izdiranje zob brez bolečin $ 2.—
. Nov način in različne vrste stavljanja zob.
lovenci doma in po svetu
MEDNARODNI POLOŽAJ JUGOSLAVIJE
Dne 4. februarja je ministrski predsednik dr. iMlan Stojadinovic na seji finančnega odbora narodne skupščine, podal daljše poročilo o mednarodnem položaju Jugoslavije. Naglasil je predvsem, da. je dandanašnji vojska važen činitelj v zunanji politiki ter da zato z velikim zadoščenjem ugotavlja, da imamo vojsko, "ki bo jutri štela poldrug milijon najboljšili vojakov v Evropi, v vsem pripravljenih, da, izpolnijo svojo dolžnost" kadarkoli bi bilo treba.
Poudaril pa je, da je politika Jugoslavije, ne glede na njeno vojaško pripravljenost, v vsem miroljubna v skladu s težnjami vseh držav Malo antante in Balkanske zveze, ki predstavlja 70 milijonov prebivalcev, katere druži ena sama želja: Ohraniti in varovati mir v 0-srednji Evropi ter na Balkanu.
Govoril je o paktu večnega, prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarsko, podčrtal njegovo važnost ter nadaljeval:
"Ena najzanimivejših našlih so-| sedinj je na zahodu, namreč Italija. Ne bom vam popisoval zgodovine naših odnošajev s to državo, ne razpoloženja duhov, ki je na tej in na oni strani Jadrana vladalo dolgo vrsto let. Hočem vam le povedati, da je bila za to slabo razpoloženje krivda, pri mnogih čini-teljih. Verjetno je, da je bil eden teh činiteljev tudi ta, da je bila I-talija najbrž slabo poučena o naših notranjih razmerah. Kraljevina Italija ima vzroke in interese, da živi z nami v dobri soseščini. Iste želje imamo tudi mi.
Pred kratkim se je sklenil sporazum med Anglijo in Italijo. Videli ste, da se ta sporazum nanaša na ohranitev teritorialnih meja na vsem Sredozemskem morju. Morem vam reči, da je naša vlada dobila uradno obvestilo, da ta sporazum obsega tudi kraljevino Jugoslavijo. Mi smo na ta način postali eden izmed činiteljev mednarodne politike, da se nam jamčijo meje na Jadranu po dveh državah, ki v Evropi nekaj pomenita. Mi moramo zato to pogodbo med Anglijo in Italijo pozdraviti kot činitelja miru v Evropi. Posebno jo moramo podra,viti tudi zato, ker so se v njej v popolnem ob-
KROJAČHICP
LEOPOLD USAJ
segu vpoštevali interosi kraljevine
Mi smo po enem delu bakanska, po drugem delu pa srednjeevropska država. Želel' bi, da to tudi ostanemo: med prvimi na Balkanu in ne med zadnjimi v Evropi. Ohranili smo vsa stara prijateljstva in vse naše zveze so ostale neokrnjene. Toda poleg tega smo si pridobili še prijateljstvo Velike Britanije. Še nikoli ni bilo naše razmerje do te kraljevine tako prisrčno kakor danes.
Znano vam je, da nam je Musso-lini ponudil roko v spravo v svojem govoru v Milanu. Mislim, da ne bi smelo biti vl'ade v naši državi, ki ne bi sprejela te ponujene roke v spravo. Počakali bomo, da za temi besedami pridejo dejanja, in če bodo dejanja potrdila besede, ne bomo imeli razloga, da. ne bi ustvarili o-zračja dobre soseščine in dobrega prijateljstva.
Mi smo posebno dobri tudi z Nemčijo. Mi smo v zadnjem času posebno dobri tudi z Italijo, tako da nas vse države v Evropi cenijo. Vodimo politiko, da se nikomur ne zamerimo in da ostanemo zvesti starim prijateljem, pri tem si pa pridobivamo novih prijateljev, da tako okrepimo naš mednarodni položaj.
RADI PREPEVANJA BOŽIČNIH PESMI
Gorica, febr. 1937. — Vest o aretaciji, ki so jo izvršili v Podgori pri Gorici v nedeljo po Božiču, smo že priobčili. Danes prinašamo nekaj podrobnsti:
Strojno olje, ki so ga morali piti aretiranci je zapustilo pri posameznih težke posledice. Gotov Furlan, ki je bil svojčas že operiran na želodcu, je moral takoj po dogodku v bolnico, kjer so mu želodec izprali ter je po nekaj dnevih lahko bolnico zapustil, čeravno še danes ni po-poinoma zdrav. Medtem ko je znani pevovodja in inšpektor pevskih zborov Lojze Bratuž odnesel težje posledice. Dobil je živčni napad, ki pa ga je prenesel. Toda kljub skrbni negi in vsestranski pozornosti se njegovo stanje tudi po dolgih tednih ni obrnilo na bolje, pač pa so se v zadnjem času pokazali novi znaki. Pred kratkim je bil poklican iz Padove specialist, ki je ugotovil, da je nastopilo zastrupljenje. Njegovo stanje se jo toliko poslabšalo, da so zdravniki igubili vsako upanje.
Bratuž je tako postal žrtev fašističnega terorja na. Goriškem, ki z vsakim dnem terja od našega ljudstva nekaj novega. Poleg tega jo oče dveh neodraslih in nepreskrblje nih otročičkov, ki bosta, če se ne
zgodi čudež, postali siroti.
VELIKA ŽEJA V LJUBLJANI
Poročilo o ljubljanskem želodcu, o katerem vodijo na mestnem doho-darstvcinem uradu zelo skrbno, strogo knjigo, prinaša tudi o prometu lanskega leta nekaj prav zanimivih, za čas in razmere v katerih živimo, nadvse značilnih številk.
Kakor so v dohodarstvenem uradu namerili, so Ljubljančani lani popili nič manj kakor dober poltre-tji milijon litrov žganih pijač, za katere so potrošili 47 in tri četrt milij ona Din. Vsekakor je zanimivo da popije povrečen Ljubljančan okrog 30 litrov žganja, likerjev in podobnih -dobrot na leto, uradna statistika nam pa na žalost ni izračunala številke o pijačah ki jo je pogoltalo najbolj prometno in najbolj zaposleno grlo. Nesorazmea-no velik delež v konzumu pijač zavzemajo domače alkoholne industrije. Nič manj kakor 141.000 litrov doma zvarjenih rumov in likerov je 1'ani popila Ljubljana in ob njem je zapravila 491/4 milijona Din. Uvožcaiih to se pravi pristnih ali vsaj prist-nejših znamk ,so ljubljanski krčma-ri potočili lani nekaj manj kakor 7.000 litrov v ceni nad 200.000 Dinar jev. Zato pa je brez primere večja potrošnja špirita in iz špirita žganih pijač ,ki je za dobršno mero presegla milijon litrov in pivcean pobrala iz žepov nad 11 milijonov Dinarjev. Domačega žganja pa so Lju-anbljančani popili nekaj nad l1^ milijona litrov, a plačali so zanj nekaj nad 32 milijonov Din. Predlanskim je konzum žganih pijač presegel 3 milijone litrov, kar bi kazalo, da so lani našle te pijače manj gorečih pivcev. V resnici pa potrošnja najbrž ni zadostovala le doliodar-stveni urad ni utegnil vsega zabeležiti, ker se je, odkar imamo Veliko Ljubljano in je zaradi podaljšane trošarinske linije meja manj kompaktno zavarovana, v večji meri razmahnilo tihotapstvo.
Vina smo lani v celem popili nekaj nad 3% milijona litrov in krč-marji so pobrali nekaj manj ko 44 milijonov Din. Daleko pretežni del tega vina je bilo prodanega iz so-| dov (3% milijona litrov za 42*4 milijona Din.) eVrmuta, proseka, maraskina Ljubljančani ne uživajo tako radi saj je število litrov komaj preseglo 4.500, a šteli so zanje nekaj manj kot. % milijona Din. Piva so lani popili nekaj nad 600.000 litrov in pri njem zapili nekaj nad 6 milijonov Din. V colosti pa je konzum alkoholnih pijač dosegel sko raj 7 milijonov litrov in je veljal Ljubljančane dobrih 98 milijonov Din. Konzum piva je nasproti predlanskemu letu padel za okrog 60.000
medtem ko je konzum vina narasel skoraj za pol milijona litrov. Ko jo Ljubljana pred vojno pila cenejše pivo, je potrošnja po navadi presegala 2 milijona litrov.
OČE USTRELIL SINA
Novo mesto, 5. februarja. — V vasi Vrhtrebnjem se je 4. t. m. okrog 23. ure v hiši uglednega posestnika 50-letne'ga Franca, Planinška pripetil krvav dogodek. Oče, ki je lovec, je ustvaril lepo družinska ognjišče sti ustrelil z lovsko dvocevko svojega 26-1'etnega nezakonskega sina Lojza Mora vea.
Strašni dogodek se je pripetil v veži Planinškove hiše. Lojze Mora-vec je živel pri svojem očetu, ki si je ustvaril lepo družinsko gnjišče in ima v zakonu več otrok. Lojzo-va natura je bila nekoliko čudna. Fant je hotel' imeti vsega, predvsem pa denarja. Če mu ga oče ni hotel ali ni mogel dati, si ga je priskrbel sam. Poleg tega je imel fant, razmerje z nekim deícletom, kir domačim ni blo po volji. Zaradi vsega tega so bili v hiši prepiri na dnevnem redu. Včeraj je prišlo v napetem razmerju med očelom 3n sinom do žalostnega zak'juéka.
Razvil' se je spet hud prepir in sin je skočil v ve>žo, da napade očeta z gozdno sekiro. Oče pa je v razburjenosti pograbil za puško in sprožil. Sin je bil zadet v trebuh in se je zgrudil oblit s krv.'O na vezni tlak, Za. silo so ga obvezali in nato takoj prepeljali v novomeško bolnišnico usmiljenih bratov, kje;* so ga danes operirali. Dobil je v trebuh okrog 25 svinčenih zrn, ki so mu poškodovala, črevesje, jetra in tudi želodec. Zdravniki nimajo nade da bodo nesrečnemu fantu ohranili življenje.
KOROŠKE NOVICE
Prebivalci Št. Jakoba pri Brnci so si sami napeljali vodovod. Njihovi predniki so se o vodovodu pogovarjali že pred 40 l'eti, a dela se niso lotili in pomoči ni bilo od nikoder. Pred letom pa so se sedanji prebivalci sami lotili dela, delali so tlako brez vsake pomoči, sosed-me-hanik je montiroval' cevi od vrolca do vasi v dolžini 900 m in zdaj imajo v vsaki kuhinji in vsakem hlevu dobro pitno vodo. — V Kamnu je umrl 68-letni župnik Anton Šturm. Doma je bil iz domačalske fare bogoslovne študije je dovršil v Celovcu, služboval pa je v Šmohoru, na Višarjah v Borljah na Brdu in 20 1'et v Kamnu. Z dobrosrčnostjo zna-čajnostjo in narodno zavednostjo si je pridobil velik ugled.
Dr. MAČEK O RUSIJI
V Zagrebu je začel izhajati meseč nik "Za nacionalno Rusijo". Izdaja ga "Društvo prijateljev nacionalne Rusije", boriti pa so hoče proti bol-ševizmu in za novo nacionalno Rusijo. V prvi številki prinaša tudi izjavo dr. Mačka, ki pravi, da je po njegovem mišljenju sedanji komunistični režim v Rusiji samo prehoden pojav ker nima opore med ljudstvom.
"O bodočnosti Rusije jo težko govoriti," pravi dr. Maček dalje: "gotovo je samo to, se ne more vrniti k carizmu boljševizem pa bo prebolela. Komunizem, ki ga skuša izvesti sedanja sovjetska vlada, ni izvedljiv in doživlja polome že tudi povsod v inozemstvu. Edina nada je popolno izdravl'jenje ruskih razmer med maso ruskega kmeta, ki se mora končno organizirati in na solidnem temedju preboleti sedanjo strahovito narodno krizo. Za nas Hrvate kot slovanski kmečki narod ne more biti kolebanja. Naše simpatije so v celoti na strani trpečega ruskega kmeta, ki se sodaj bori za ustvaritev nove nacionalne Rusije in za osvoboditev svoje domovine izpod jarma tretje internacionale".
NADŠKOF Dr. UJČIČ PRI PAPEŽU
Papež je 26. januarja sprejel v posebni avdienci novo imenovanega beograjskega nadškofa, bivšega vse-učiliškega profesorja v Ljubljani dr. Ujčiča. Avdienca je trajala pol ure. Papež se je podrobno zanimal za položaj katoliške cerkve v Jugoslaviji. Nadškof Ujčič je ostaf še par dni v Rimu, nakar se je vrnil v Beograd, da izvrši priprave za svoje posvečenje.
ZLATO V DRAVI
Industrijec Braun v Gjurgjevcu je pred dvema letoma vzel v zakup izpiranje zlata iz Drave od Legrada do Barča. Na tem področju se ukvarja z izpiranjem zlata okrog 150 prebivalcev "zlatarjev". Pri primitivnem izpiranju ostane znaten del' zlata neizkoriščen ker obleži v pesku, in je podgetnik svoje naprave že precej moderniziral. Za pridobivanje zlata iz peska Dravo se zanimajo razni inozemski podjetniki in je Braun zdaj celo iz Londona dobil ponudbe o soudeležbi pri podjetju.
LADIJSKE VOZNE LISTKE
za vse parobrodne družbe pri nas dobite po najnižji oeni.
Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnjo krojačnice, kjer boste zmerom in v vsakem o žiru najbolje postreženi.
GARMENDIA 4947 — Bs. Aires Paternal
Kabino
za gotovimo vsakemu potniku brezplačno.
Podružnica v Montevideu:
Calle Misiones 1327
CA.CENTRAL EUROPEA
469 5AN MARTIN 469
Ruska klinika za vse bolezni
Zn venorlčne bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, sploSno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-znltorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni
Dra. A. IZAGUIRRE-a.
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni
Ženske no sprejemajo v ponebnili prostorih s posebnim vhodom in postreiene po gospej Dr. Matildi Krastinc, katera so jo diplomirala v llusiji, v Parizu in Ttucnos Af-re«u. — Imamo zdravnike socialiste za vse vrsto bolezni. — Žarki X, laboratorij, Električno zdravljenje.
Za bolnike iz notranjosti imamo Rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za mofike) a posteljami.
Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom,
za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih
od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
VOJAKI SO PRIŠLI IZ ABESINI-JE OKUŽENI OD GOBAVOSTI.
Trst, januarja. — Kakor poročajo, so se v nekaterih ki-ajih pojavili slučaji okuženja od gobavosti. To bolezen so prinesli s seboj vojaki, ki so se vrnili iz Abesinije. Ker je tožko pravočasno dognati in ugotoviti, ali je kdo okužen ali ne, ker se pojavijo zunanji znaki bolezni šele kasneje, ni čudno da se je tudi pri nas raširila ta bolezen. Znanih jo več slučajev to bolezni v Barkovljah kjer so bolnike takoj izolirali. Najtežji slučaj pa je v Gabrovici pri Komnu, kjer bodo morali najbrže zažgati vso vas. V Gabrovico sta se namreč vrnila iz Abesinije dva vo-jaka-domačina, ki sta prinesla s seboj kali te nevarne kužne bolezni. Poskušali so najprej izolirati samo hišo, v kateri sta stanovala toda to ni imelo uspeha in obstojala je nevarnost, da se bolezen razširi po vsej vasi. Oblasti so bile prisiljene izolirati najprej vso vas, a kor tudi to ni uspelo jo bodo morale najbrže izprazniti in zažgati. Na vsak način bodo morali pristopiti k temu skrajnemu sredstvu, da obvarujejo daljne nevarne širitve gobavosti po sosednjih krajih. Pričakuje se, da bo država, ki sama nosi odgovornost za to ljudom postavila in zgradila nove domove.
KMEČKA POSOJILNICA V ŠEN TIVIŠKI GORI PROPADLA.
Gorica, januarja. — Poročajo nam iz šentiviške gore, da je propadla
VSEVRSTNE BOLEZNI
NOTRANJE IN ZUNANJE
se zdravijo na gotov in modera način. — Ugodno plačevanje — Prvi pregled brezplačcii — Govo-.. . .ri se jugoslovanski., .. Ordinira: Od 3 — 8 zvečer
Dr Antonio Pereda
Medrano 151 — Buenos Aires
■ROBNE VESTI
V	Trstu je v torok po kratki bolezni umrl dr. Edo Šahar, star šele 34 let. Bil je v službi pri neki tržaški zavarovalnici. V krogu nekdanjih slušateljev tržaške trgovske visoke šole je bil dobro znan Pro ostalim naše sožalje!
Sličoia nesreča je doletela 151et-nega dečka Sil vi j a Ličena iz Roco-la pri Trstu. S kolesom so je v polnem diru zaletel v avto, ki mu je izza ovinka privozil nasproti. Ličen je nekaj ur po nesreči izdihnil.
V	Idrijo je prispela vest, da je 16. januarja v neapeljski vojni bol-
znana Kmečka posojilnica, ki je obstojala' in redno poslovala v korist našim kmetovalcem dolgo let. S tem niso prizadeti samo oni ki so imeli v njej kaj denarja, kor so ga s tem izgubili, ampak vsi člani, katerih je okoli 40 morajo plačati še po 1200 lir, kar znese 16.800 lir. ki so sedaj popolnoma vržene vstran, a marsikdo bo moral radi tega prodati vse kar ima, nekaterim pa bo tudi pognano premoženjo na boben. Tako se izvaja sanacija našega zadružništva.
fwrus
niči umrl sanitejec Ljubomir Trak, star šele 26 let, ki je po rodu iz I-drije. Pokojni je moral pred dobrim letom dni v Afriko, kjer je obolel. Pred nokaj meseci so ga prepeljali v Neapelj. Njegovo zdravstveno stanje pa se vendar le ni zboljšalo. Podlegel je eni izmed tropskih bolezni.
Z nadškofijskim dekretom so bili imenovani: g Krištof Monti za pomožnega kaplana v Št. Petru pri Gorici, Oton Vanon za pomožnega kaplana v štandrežu, Viktor Kos za upravitelja v Pliskovici, g. Janez Debevc za upravitelja v Vrhpolju, Karel Oblak za. upravitelja v Del Grande (?). Radi smrti Filipa A-brama jo prosto mesto župnika v Pliskovici, v Vrhpol'jti pri Vipavi pa ravno tako radi smrti župnika Antona Papeža. Obe mesti sta sedaj razpisani.
Pred goriškim sodiščem se je vršil pretekli petek proces proti trem Slovencem zaradi bega čez mejo. Obsojeni so bili 27-letni Josip Ko-njedic in 281etni Peter Simčič iz Deske! ter 261etni Ladislav Jakon-čič iz Košane na 3mesečno ječo in po 2000 lir denarne kazni.
Dolino reke Mirne v Istri že nekaj let mel'ijorirajo. Zaradi abesin-
ske vojne so osuševalna dela zastala. Sedaj je ministrstvo za kmetijstvo in gozdove pooblastilo posebno zadrugo, ki vodi ta dela, naj s svojim poslovanjem nadaljuje. Po proračunskih podatkih, ki so bili objavljeni, bodo izsuševalna dela stala 1,150.000 lir.
V	Trstu je umrl gostilničar Josip Gregorič iz Dekanov. Z motornim kolesom je bil po opravkih. Med potjo se je popesrečil. Dobil je« smrtno nevarne poškodbe, katerim je kmalu nato podlegel.
V	Postojni so.25 januarja t. 1. potrdili okoli 400 otrokom organizacij balile in malih Italijank faši
V STARI KRAJ JE ODPOTOVAL
V soboto 13. t. m. se je z motor-nikom "Neptunio" odpeljal v stari kraj rojak Štefan Petrič iz Gradišča pri Vipavi, s svojo ženo in dvema otročičkoma. Ker so ni mogel od vseh osebno posloviti, pozdravlja potom "Slov. lista", vse številne prijatelje in znance.
Mi pa želimo celi družini srečno vožnjo in srečno bivanje v domačem kraju.
stične logitimacije, kar se je vršilo seveda z velikimi ceremonijami pred vojašnicami.
RESTAURANT "KRON A"
337 - Calle TUCUMAN u. 337 BUENOS AIRES
Največji slovenski restaurant v centru. — Krasni prostori. — Zelo pripravni za svatbe ali bankete. Cene zmerne. — Prenočišča samo 70 ct». — Vsak večer s vira prvovrstna godba.
Se priporočata lastnika:
TEMLIN & GOMBOC.
POZOR
POZOR
Naznanjam, da sem otvoril v svojih lastnih prostorih
ČREVJARNICO „EMILIO"
kjer imam v zalogi veliko izbero orevljev za dečke in deklice. Izdelujem nove ter sprejemam tudi v popravilo.
Tobakarno — Prodajo igrač — Šolskih potrebščin
Lastnik EMIL ŽIVEC
OSORIO 5085
PATERNAL, Bs. Aires
F A VST A
"Prismojena nesrečnlca, gospod plemič. Zastavljena je pri meni. Pred nekaj dnevi se je nastanila v moji gostilni družba glumačev, ki »o jedli in pili na upanje. Ko je račun dovolj narasel, so vsi izginili, samo vedeževalko so pozabili vzeti s seboj. Da se nekoliko od-škodujem, mora zdaj vsak večer prerokovati gostom iz rok. Plačujejo mi po dva denarja; to je manj ko po bratov-sko..."
"Razumem. Le idite ponjo, da ne postanejo gostje nestrpni."
Krčmar se je preril iz gneče in je izginil skozi zadnja vrata. Kmalu nato se je vrnil s ciganko. Ob njenem pojavljenju je hrup utihnil; vso družbo je izpreletel trepet skrivnostne groze.
Saizuma v svoji kričeči obleki, z rdečo krinko na obrazu in s krasnimi lasm razpletenimi po ramah, je vstopila veličastno in pošastno, kakor smo jo že videli na Grévskem trgu. Sredi izbe je obstala.
"Nu .ciganka," je rekel krčmar a prisiljenim smehom, "povej nam kaj iz svojega življenja..."
"Ne, ne", je zarenčal Rusoglavec, "srečo naj nam pove!"
"Pa naj pove oboje", je kriknil drugI.
(Saizuma je mahnila z roko. Okoli nje je zavladala globoka tišina.
"Zakaj me tako gledate?" Je izpre-govorila, božaje svoje bujne lase. "Po. védala sem resnico. Laž je na Škofovih listnicah, ne na mojih... Zakaj sem ga ljubila, nesrečnica!. . ."
Govorila je z ubitim glasom, polnim neskončne otožnosti. Pardaillan jo je strmé poslušal.
"čuijte", je nadaljevala Saizuma, stiskajo si čelo z dlanmi. "Poslušajte zgodbo... kdo ml Jo Je neki pripovedoval ?. . . Ne vem. Glas govori in jaz
ga poslušam. . ."
Potoesila je glavo, kakor bi res prisluškovala. Dekline so trepetale, ro-kovnjači so jo gledali z izbuljenimi očmi.
"Večer je bil", je povzela ciganka. "V dvorcu je bilo vse tiho. .. Njen slepi oče je spal, ko je prišel dragi. Vsaj mislila sta, da spi. In sta se objela. . . oh, tako vroče, oh, tako presladko! Tedajci pa so se odprla vrata. . .'
"Joj!" se je zdrznila ena izmed deklin.
"Oče, slepi starček, je stopil čez prag in je taval po sobi, iztezaje roke pred seboj. . . Ljubimec se je stisnil ob zid, devojka je vztrepetala od groze... ,S kom si govorila, dete moje?...' — nikomer, oče; nikogar ni v sobi razen mene. . .' Prišel je do nje in jo je prijel za roke. ,Joj, hči, kako mrzle so tvoje ročice!' — ,Noč je, očka, hladno je. . .• — Jn kako ti trepeče glas!' — ,Od presenečenja, oče, ker ste prišli tako iznenada. . .' Strahoma se je ozirala na ljubimca in lagala očetu v slepe oči. . ."
"Uboga gospodična!" je rekla deklina, ki so jo zvali Loizonko.
Saizuma ni čula teh besed. Nadaljevala je svojo žalno pesem... zakaj njen glas je res zvenel, kakor bi pela. . .
"Slepec je blodil z ugaslim pogle. dom okoli sebe, kakor bi izkušal videti. . . Oh, gorje mu, da je videl! . . . .Hčerka, hčerka, ali dobro veš, da ni nikogar?...' — Dobro vem, očka!' — Prisezi!' — ,Pr)sežem vam, oče, na sveto pismo in na vaše sive lase: sama sem...' Ubogi oče se je nasmehnil in je prosil hčer krivoprisežnico odpuščanja. Ona pa je vedela, da jo bo od tega, trenutka spremljalo gofje kakor senca..."
"Ubogo dekle!" je ponovila Loizon-ka.
Saizuma je molčala.
"še!" je prosila druga deklina. "Kaj se je zgodilo potlej?...''
Toda v Saizumini duši se je maho. ma nekaj preokrenilo. Z rezkim, čisto izpremenjenim glasom je povzela:
"Ko sem v ječi zrla v svojo lastno dušo, sem se naučila gledati v duše drugih ljudi. Gospodje in plemenite dame, ciganka ve vse in vidi vse; vsaka bodočnost ji je očitna. Kdo hoče spoznati svojo bodočnst? Kdo hoče, da mu Saizuma prerokuje?..."
Gotovo ji je bil vtepel te besede Bel-goder, da je z njimi privabljala občinstvo.
"'Le bliže, gospoda!" je ponovila.
"Meni, meni!" je kriknila ena izmed ženščin, moleč ji roko.
"živela boš dolgo", je rekla Saizu. ma, "toda bogata in srečna ne boš nikoli."
"Prekleta ciganka! Mar bi mi dala r.ekaj bogastva v zameno za stara leta, ki se jim rada odrečem!"
Toda Saizuma je že ogledovala Loi-zonkino roko.
"Čuvaj se tistega, ki ga ljubiš'', je dejala, "in glej, da ti ne prizadene zla."
"Zastran mene!" je bevsnil Rusoglavec. "Prav nič ne ugovarjam."
Tako so se vrstile dekline in rokov-njači; Saizuma je vsakomur povedala, kaj ga čaka.
"Kmalu boš nosil konopljeno ovrat. nico", je rekla enemu izmed nepridipravov.
RokovnJač je prebledel in zamrmral:
"«Moj oče in vsi moji bratje so poginili na vešalih. Vem, da pridem kmalu na vrsto."
Tedaj je tudi Rusoglavec iztegnil šapo.
"Tvoja kri bo tekla", je dejala ci. ganka. "Varuj se meča, ki je ostrejši od tvojega bodala.''
"LažeS, čarovnica, ali pa se motiš. Bolje poglej!"
"Rekla sem", je odvrnila Saizuma.
Rusoglavec je bil pijan in prerokba mu je šla do živega. Prebledel je in divje zaklel. Vsa kri mu je udarila v lice. Vstal je, zgrabil ciganko za roko in zarohnel:
"Prekleta čarovnica! Takoj mi zaroti zlo in reci, da si se zlagala, ali pa bo tekla tvoja kri in nihče ne bo več nesrečen zaradi tebe!..."
V izbi se je vzdignil obči hrup. Rusoglavec je bil strah vseh svojih znancev. Bali so se ga zaradi njegove divjo, sti in nasilnosti in nihče se mu ni upal postaviti po robu.
Saizuma je ostala mirna. Niti se ni ganila z mesta, niti ni dvignila roke, da bi se branila.
"Reci, da je laž!" je rjovel razbojnik, med tem ko so ženske prestrašene bežale na vse strani.
"Rekla sem!" je mrko ponovila ciganka. "Tvoja kri bo tekla."
.Rusoglavec je vzdignil pest... Tedajci pa je začutil na ramenu težko roko. Omahnil ie in se srdito okrenil proti predrznežu.
"Aha!' se je zarežal. "Loizin ljubi.
mec!..."
Ta beseda, ki rokovnjač ni mogel slutiti njenega učinka, je presunila viteza tako zelo, da je umaknil roko z ro-kovnjačeve rame.
"Vidiš, Loizonka," je kriknil Rusoglavec, 'tvoj ženin ima ciganko rajši od tebe!"
Ne meneč se zanj, je Pardaillan pri. jel Saizumo za komolec in jo odvel na svoje mesto. Rusoglavec je tolikanj osupnil nad to smelostjo, da se nekaj časa ni mogel ganiti. To njemu, ki je vladal pri "Dobri nadi" kakor v Louvru kralj! Vse je utihnilo. Rokovnjači so se pripravljali, da planejo glavarju na romoč, dekline so pomilovalno gledale Pardaillana. Loizonka je bila bleda kakor zid. Vitez pa je sedel k Saizuini, ne
da bi se zbrknil za ta znamenja bližnje nevihte.
"Gospa", je dejal, 'ali bi hoteli tudi meni povedati srečo?"
"Gospa!... se je zdrznila Saizuma. "Kje so me imenovali tako?... Oh, kdaj so že minuli tisti časi. . .''
"Ne maram, da bi vam ciganka prerokovala!" je zarohnel tisti mah Ruso. glavec in stopil k mizi.
Pardaillan Je počasi dvignil glavo ter premeril rokovnjača od vrha do tal, rekoč:
"Ali hočete dober svet, prijatelj?"
"Ne svéta ne drugega nočem od vas. Kaj pa delate tukaj? V tej krčmi ni mesta za plemenitaše, razen če jim jaz dovolim. Izginite pri tej priči!"
Gledalce je najbolj prestrašil baš njegov mirni glas. Kadar je govoril tako mirno, mu je togota vselej najbolj divje naraščala.
"In če ne izginem?" je vprašal Par-dailan z drobnim nasmeškom in s čudnim nasmeškom in s čudnim tlenjem v očeh.
"Tedaj vas jaz ponesem na cesto!" je zatulil razbojnik.
Njegove kosmate pesti so se iztegni, le s klopi. Loizonka je zavpila od groze. Vsi rokovnjači so vstajali s klopi. A že so za trenutek odreveneli od začudenja.
Rusoglavčeve šape se niso utegnile spustiti na Pardaillana. Vitez je bliskoma planil na noge. Njegove pesti so se sprožile kakor dva metalna stroja in so udarile razbojnika v prsi. Pre. den so se prisotni osvestili kako in kaj, Je zletel Rusoglavec po izbi in pal na eno izmed miz, ki se je prevrnila z vsemi vrči in kositrnimi čašami vred. Toda že se je pobral in zakričal:
"Rokovnjaštvo naprej! Smrt plemiču! Kol ji!. . ["
'Smrt mu! Kolji!" so zarjoveli raz. bojniki.
RAZISKOVALNA POPOTVANJA PO MONTEVIDEO IN OKOLICI
Že čez mosec dni je, kar sem Vam zadnjič pisal. Tačas sem Vas obis-' kal v Vaši argentinski rezidenci in zato pač nisem nič preveč hitel s svojimi novicami. Danes bom skušal popraviti zamudo s košem novic iz naših sosednih severnih krajev.
Monogo bi Vam pripovedoval o svojih raziskovalnih potovanjih po blodnjaku tega mesta, ko še vedno izsledujem naše ljudi: kako sem se znašel med našimi hrvatskimi delavci v gostilni našega Hercegov-ca in se je nabralo v par minutah okrog trideset moških, ki so mi stiskali roke, zatrjujoč mi svoje veselje, da sem prišel med nje; pa kako govori vrla žena tega našega štacunarja hrvatsko, čeprav je rojena Litvanka; kako sem našel sta^ rega znanca, ki nam je žo v Gorici prepleskal prostore Zadružne zveze in sedaj "farba" tu Urugvajce in njihove hiše, naš Pavle Figelj; kako mi je gostoljubno postregla že večkrat, njpgova, žena, navdušenji pevka. (Imata ljubezniva otroka, Jožka in Marijo); kako smo se dobro imeli in prepevali že prvič, ko se je pri njih nabralo menda za pet naših družin itd.
Ta moj poslednje imenovani stari znanec je tako srečen, da ima svoj avto. Sam pravi, da je sicer
"škatja", saj ga vozi okoli po vsej prostrani deželi po najslabših poteh za delom in zaslužkom, teče pa le. Kaj to, če ima nekoliko naduhe. (Namreč avto, ne Pavle!)?
Ono nedeljo smo jo prav lepo ucvrli v Carrasco na par vrčkov piva do tistega Hrvata, ki nam je razlagal, ela je bil navdušen Jugoslovan do smrti našega kralja Aleksandra, potem pa da je nad domovino obupal in sedaj ostane samo še Čilenec, ker jo tam našel svoj novi dom. Ko sem mislil', da me Pavle spravi domov spat, smo prifrčali še le do Mirenca Batističa, ki tu pri Carrascu z ženo in otroci kmetuje in si zraven še pomaga s tovornim avtom. Ta mi je marsikaj pripovedoval o pokojnom Piriji, ki je bil poročen z našo Ljubljančanko g. Prane in katerega je osebno dobro poznal. Od njega je tudi svoj svet kupil. Narezal nam je lastnoročno — češ, ženske niso zato — "pršuta" tako na "tenko", da sem ga na veliko ženino veselje — saj me poznate, da sem včasih hudoben — vprašal, ali ga je s "fovčem".
Še en avto sem našel v naši koloniji: Ima ga prijatelj Rok Ples-ničar. Saj Vam že njegovo ime pove, ela njegova zibolka ni tekla daleč od Gorice. Ta je moj najbližji sosed in menda eden najstarejših
ZA SAMO $ 19.- DOBITE OBLEKO
Cene, kakršnih niste še nikoli videli. Prodajam, poleg oblek, vse druge potrebščine za moške, kakor srajce, površnike itd.
VSE PO NAJMODERNEJŠEM KROJU
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
SASTRERIA RECORD
CORRIENTES 2084 — U. T. 47 - 4927
naseljencev, ne po rojstvu ampak po naselitvi. Z ženo Štefanijo in otrokoma Wilmanom in Lilo so je vgnezdii' z lastno čedno hišico na Pocitosu, sosednem mestnem okraju. Tako se širi moja družinica.
Obiskal sem tudi naše šolske sestre, ki jim je urugvajska vlada v pokrajini Canelones pri mestu Las Piedras, kakih 35 km oel Montovi-dea, izročila zavod, v katerem naj privaelijo na kmetijsko delo dekleta, izročena jim iz državne pobolj-ševalnice.
*
Preteklo nedeljo smo med našo radio uro slovesno obhajali 87. rojstni elan sivolasega prvega predsednika češkoslovaške republike, velikega dr. Tomaža Masaryka. Govoril» sta v španskem jeziku urugvaj-ski minister v Pragi, g. Elíseo Ricardo Gomoz in čehoslovaški generalni konzul g. Jan Sikaček, srbo-hrvatsko in slovensko pa ga. Elza Kopric in pisec. Po oddaji smo šli vsi skupaj na prijateljski sestanek v prostore češkoslovaškega kluba, kjer se je vršila prisrčna družinska proslava. Bili so v naši družbi še gospa Ana Jakše in g. Jožko Franc, sestra in nečak pok. gospe Fran-Piria, gospoda Sardelic in Kopric, in voditelj tukajšnje šole "Escuela Checoslovaca". Zelo so me ganile lepe dekl'amacije otrok, posvečene "tatičku" Masaryku. Nikdar nisem mislil, da je bratska češ-čina oziroma slovaščina tako sladka, tako pevna, kakor sem jo ta večer slišal iz ust teh ljubkih nedolžnih deklic.
Sredi te družbe mi je g. predsednik kluba pripeljal kar šest naših Vipavcev, ki so z brati Čelioslova-ki prav po domače kramljali vsak v svojem jeziku. Torej imamo tudi tu most od Soče do Moldave: naš narodni jezik.
In šo bi Vam moral pripovedovati o lepem prijateljskem razgovoru v prostorih jugoslovanskega "Bratstva" in o prijetnem obisku v društvenih prostorih naših' P rok mulcev, a še tako najbrž g. urednik godrnja, da je pismo predolgo. Za-
ZAPOMNICA ZA ŽENINE IN NEVESTE
Ameriške društvo za pospeševanje zakonskih ločitev je izdalo zapom-nico za vso, ki se pripravljajo na skok v zakonski jarem. Zapomnica sestoji iz petih točk.
1.	Ne ženi se tako dolgo, dokler nimaš vsaj ene četrtine letnih izdatkov za zakonsko življenje na strani.
2.	Tvoja mesečna najemnica ne sme presegati več nego eno šestino tvoje plače.
3.	Za hišo ali vilo, ki je nameravaš postaviti, ne smeš izdati več nego dvakratnega letnega zaslužka.
4.	Po poroki ne pošiljaj žene v službo.
5 Tvoji obročni dolgovi naj ne presegajo eme mesečne plače.
Imenovano društvo izroči vsakemu ženinu in nevesti to zapomnico, ela si mladi ljudje premislijo vsako točko posebej, kajti le, če morejo urediti svoje življenje po navedenih petih točkah se jim obeta srečno zakonsko življenje.
to ga zaključim z najlepšimi pozdravi vsem, ki ga bodo do konca prebrali. — David Doktorič.
OČE ODSEKAL HČERKI ROKO.
4
V Szumogu na Madžarskem se je pripetila neverjetna surovost poži-vinjenega očeta. Posestnik Melhjor Kis je poslal svojo sedemletno hčer v vaško gostilno po stekle nico vina. Ko se je deklica vračala domov,, pa je padla. Steklenica z vinom se je razbila, pijača pa se je razlila po tleh. Očeta pa je to razkačilo, da je vzel' sekiro, položil roko hčerke na tnalo in jo odsokal. Deklica je zaradi tega skoro izkrvavela in je malo-upanja da bi okrevala. Vaščani sonad nečloveškim početjem očeta tako razburjeni, da zahtevajo za zločin smrtno kazen.
STA VIŠKA NASTOPI V FILMU.
Arletta Staviska, vdova po velikem francoskem sleparju, bo v krat-kem nastopila v nanovo predelanem filmu "Arsene Lupin salonski razbojnik". Na to ulogo je pripravil Stavisko igralec Jules Berry.
Za zastopnika Abeiúnije na kronam ii,iu angleškega meseca maja v Londonu bo zastopal negušev sin Asfaou, ki imakomaj 21 let.	^
Ako hočete hiti zdravlieni od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje —
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- listi za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE	*
Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SIOVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
Bodala so ee zlovešče bliskala v mraku. ženščine, vajene takih prizorov, so se zgrnile vse v en kot, vreščeč, kakor bt jih devali iz kože. Mize so bile mahoma odrinjene k stenam in rokovnjači so z bodali v rokah in z Rusoglav. cem na čelu navalili na viteza.
Tedajci pa jih je osupnil nov nezaslišan dogodek. Pardailan je z mogočnim prijemom zgrabil Rusoglavca in ga je položil na mizo, držeč ga z eno roko za grlo, med tem ko je z drugo izdrl bodalo ter ga nastavil razbojniku na goltanec. . .
"Nazaj, vi drugi!'' je dejal hladnokrvno. "Samo še korak proti meni in vaš tovariš je mrtev!..."
Rusoglavec, ki je v kleščah te želez, ne roke izprva otrpnil od groze in o-suplosti, je besno napel vse sile, da bi se izvil.
"Naprej!' je zatulil.
Bodalo je pritisnilo. Kri se je ulila iz grla! . ..
"Rekla sem!" je zamrmrala Saizu-ma.
Rokovnjači so odstopili. . . Toda Rusoglavec, ki je zaman poizkušal o-svoboditi svoj vrat, je s hropečim gla. eom ponovil:
"Naprej... Satan!.. To j)i moja smrt!. . . Naprej..."
To pot se je pet ali šest najhujših besnežev iznova zapodilo v viteza. Krik In vik je postajal čedalje hujši.
"Pa izgrda!" je zagrmel Pardaillan. "Meni je prav!"
To rekši je pograbil skoro nezavestnega Rusoglavca in se je naslonil s hrbtom ob zid... S srditim naporom je vzdignil sikajočega in drgetajočega sovražnika nad glavo in ga je z vso mo_ čjo treščil v napadalce, baš tedaj, ko eo dospeli do njega. . . Petorica ro-kovnjačev se je zavalila po tleh. Rusoglavec je obležal kakor mrtev.
"živel plemič!'' eo zavpile navdušene dekline.
Rokovnjači so se umaknili v brez. glavem strahu. Nekaj trenutkov ni bilo slišati drugega kakor divje preklinjanje. Vitez jih je opazoval stoje, s pre-križanimi rokami in tihim muzanjem na ustnicah. V njegovih blečečih očeh, njegovem gibčnem, jeklenem stasu in njegovem izzivajoem nastopu je bilo nekaj neodoljivega. Razbojnikom se je zdel ta človek strašen: bil je nasprotnik, zoper katerega ni zalegel noben napor. Več jih je vrglo bodala od sebe.
"Ta človek je vrag!" je zatulil eden izmed njih.
"S peklenščkom je zvezan!" je kričal drugi.
"živel lepi gospod!" so vikale žen. ščine.
Bilo je končano! Pardaillan je zmagal. . . Mirno je sedel na svoje mesto, čakaje, da se hrup poleže. Rokovnjači so od daleč zrli nanj s tistim boječim spoštovanjem, ki ga čuti praznovefen človek do zaveznika temnih sil. . .
"Gospa", se je vitez prijazno obrnil k Saizumi, kakor da se ni nič zgodilo, "ali morem kaj storiti za vas J"
"Da,"' je rekla ciganka; "pomagajte mi, da pridem odtod.'. ."
Pardailan je vstal, poiskal z očmi krčmarja in ukazal: "Odprite vrata."
Preden se je utegnil krčmar ganiti, so že gostje sami ustregli vitezu. Pardaillan se je nehote nasmehnil. Prijel je Salzumo za roko in jo odvel s seboj. Rokovnjači so se Jima plašno umikali s poti. Na tleh je ležal Rusoglavec ves krvav in s počrnelim obrazom ter hro-pel. Loizonka je klečala zraven njega in mu jokaje oplakovtvla čelo s svežo vodo. Vitez se je sklonil, pogledal ra. njenca in dejal:
"Ne plakajte, ubožica, popravil se bo... Ali ste mar hudi name?"
Deklina ga je krotko pogledala in odgovorila:
"Nisem, ne..."
Vitez ji je stisnil v roko zlatnik.
"Zato, ker vam je ime Loizonka," je zamrmral.
Na pragu se je obrnil, potegnil iz žepa pest srebrnega in medenega denarja ter ga vrgel med goste, rekoč:
'Drugič, prijatelji, si boste dvakrat premislili; za nocoj vam vitez de Pardaillan odpušča...''
In je odšel s Saizumo, med tem ko so oni planili za denarjem, ki se je trkljal po tleh.
Bila Je črna noč. Mesto je tonilo v tišini in temi. Po tesnih ulicah, ki so se mrežile okoli Mestne hiše, je dospel Pardaillan v Montmartrsko ulico, rav-naje se po ciganki, kamor je sama krenila. Zdelo se Je, da ga Je Saizuma čisto pozabila. Stopila Je naravnost proti Montmartrskim vratom.
"Gospa", jo je vprašal vitez, "zdaj ste rešeni tistih ljudi. A kam pojdete? Ce bi hoteli. .."
"Rada bi odšla iz tega mesta," je rekla Saizuma. "V tem mestu me duši. Kako sem prišla semkaj?..."
"Toda kam se obrnete? . . . Uboga žena!... Pojdite z menoj; nedaleč odtod poznam gostilno. . . dobro gostilno in dobro gostilničarko, ki bo rada celila rane vašega srca. . . Ali hočete?"
"Ce imate usmiljenje z menoj, pe_ ljite me odtod!...'' Je zaprosila ciganka. "Ako me ne odpeljete, vas bom preklinjala. V tem mestu je zame pekel. . ."
"Vaša volja naj se zgodi," Je dejal Pardaillan, presunjen po čudni bolesti, ki jo odmevala v njenem glasu. "Poj-diva!"
Dospela sta do Montmartrskili vrat. Bila so zaprta. Toda Pardaillan je ve. del, kako prideš stražarski vestnosti do živega; odrinil je dve llvri in most na škripce se Je odprl. Kmalu Je stal s ciganko na slabi cesti, ki se je vila po močvarah proti znožju griča.
"Picouic in Croasse sta govorila re
snico", je mislil sam pri sebi. "Blazna je. Kako bi mogel kaj izvleči iz nje?"
Jel jo je izpraševati.
"Ste li dolgo živeli pri ciganu Bel-goderu?''
"Pri Belgoderu? . . . Hudoben člo-> vek je. A kdo more biti hudobnejši od škofa?'
"In Violetto ste poznali J..."
"Ne poznam je... Nočem je pozna, ti."
"Dajte, spomnite se: Violetta... pevka..."
"Nočem je poznati," je osorno ponovila Saizuma.
Pardaillan je osupnil.
"Zakaj?" je vprašal. "Ali jo mar sovražite?"
".Ne. Sovražim je ne. A ne maram je. . . Nočem je ne poznati ne videti."
Prijela je viteza za roko ln zamrmrala komaj razločno:
"Pogled v njen obraz me muči... obuja mi toliko spominov. . . nikar ne govorite o njej!"
Prišla sta na vrh griča. Tam je sta. la opatija sester benediktink, ki je bila tedaj že malone razvalina In je imela Ramo še dva tisoč liver dohodka na leto, čeprav so Jo šteli prejšnje čase med bogate samostane.
Pardaillan ni vedel, kaj naj stori s svojo varovanko. Prišlo mu je na um, da bi Ji lahko izprosil zavetje pri redovnicah. Ne samo da bi se potlej lah. ko mirno vrnil v Pariz, ampak lahko bi jo tudi spet poiskal In nadaljeval svoje izpraševanje ob ugodnejših prilikah.
"Gospa", Je dejal, "evo naju zunaj Pariza".
"Da", je rekla ciganka, "tu ml je lažje. Misli, ki so v mestu rojile okoli mene kakor mrtvaške ptice, me tu zapuščajo . . . Vsa druga postajam . . . Kdo sem? Ali sem še Saizuma?... Saizuma sem. Hočete 11, da vam povem srečo? Kdo ste?...''
"Popotnik. Vaš prijatelj, ako hoče_ te".
"Moj prijatelj?... Kdo more biti prijatelj izobčenke Saizume?..."
'Tisti, ki je sam izkusil dovolj gorja, da vas ume pomilovati."
"Vaš glas mi dobro de, čutim, da vaše srce ni človeško srce, zakaj srca ljudi so polna okrutnosti... Junak ste. Kako ste v krčmi nagnali one tuleče volkove; Dajte, da vidim vašo roko."
Pardaillan je pomolil vedeževalki roko. čeprav bistra glava, je bil vendar otrok svojega časa. S tajnim nemirom je čakal cigankine sodbe. Saizuma je zmajala z glavo.
"Ce bi Jaz, ki ne ljubim nikogar in nisem in ne bom nikoli nikogar ljubila, kedaj vzljubila koga, bi hotela, da bi imel roko, kakršna je vaša. Morda ste siromak, in vendar ste knez med knezi. V sebi nosite gorje, okoli sebe pa trosite srečo..."
To rekši Je izpustila Pardaillanovo roko.
"Tako mi Pilata!" je pomislil vitez. "Gorje da nosim v sebi?... Nu, videli bomo. Cujte, uboga žena'', je povzel na ves glas, "evo vam hiše, ki Je njena dolžnost, da gostoljubno sprejema lju. di, ki tavajo brez miru po svetu. Dajte, počijte tu nekaj dni. Potlej pridem po vas."
"Res pridete pome J. . ."
"Obljubim vam. Težko vas je pozabiti, kdor vas Je enkrat videl... ali bolje, kdor je videl vaš zakrinkani obraz..."
"Tedaj vas počakam tu", Je rekla Saizuma, ne meneč sa za njegovo o-pazko o krinki.
Vitez, ki se Je bal, da se blaznica ne bi premislila, je brž pozvonil. Po dolgem čakanju so se vrata odprla in pokazala se je ženska v posvetni obleki. Ko je ugledala zastavnega plemiča, sc je čudno nasmehnila in je ganila z roko, kakor bi ga vabila, naj vstopi.
TRIDESET MILIJONOV LJUDI ŽIVI IZVEN SVOJE DOMOVINE.
Mednarodni urad za delo pri društvu narodov v Ženevi je statistično ugotovil, da živi na svetu 30 milijonov "inostrancev". Pod tem imc«nom je razumeti ljudi ,ki so prisiljeni, da ne žive v svoji domovini, tenrveč v kakšni drugi državi.
Število takšnih inostrancev je po vojni in raznih revolucijah zelo naraslo. 1.6 odstotka vscih Zemljanov je prisiljenih danes da žive v tujni. Največje število inostrancev živi seveda v Ameriki, namreč 6,300.000. V Argentini je 2,800.000 tujcciv, 'v Franciji 2.700.000, v Braziliji 1 milijon 500 tisoč, v Nemčiji 787.000. Najmanj tujcev v primeri s številom domačega prebivalstva je v Italiji in na Finskem. Tam pridejo na vsakih 1000 domačinov po 3 tujci. Značilno je. da je štovilo Aziatov, ki žive v Evropi po svetovni vojni naraslo skoraj za dvakrat. Leta 1913 so živeli v Ameriki in JBvropi kakšni 4 milijoni Aziatov, 1'. 1935 pa že devet milijonov.
LETNE DOBE IN NJIH VPLIV NA NASTAJAJOČEGA ČLOVEKA
Veliko pozornost zbujajo v znanstvenih krogih odkritja vseučiliško-ga profesorja dr. W. F. Petersena z illinoiškega vseučilišča o vplivih podnebja, letne dobe in sončnega stanja na človeka. Dočim je znanost doslej s skepso govorila o učinkih zvezdnih konstelacij in celo sončnega stanja na nastajajočega človeka, kažejo Petersenove raziskave, da so takšni vplivi mogoči, če prav jih povzročajo seveda drugačni činito lji, nego si predstavlja tako zvana astrološka "veda".
Petersen je ugotovil, kar je bilo delno sicer že prej znano, da učinkuje vsaka lotna doba po svoje na človeka na njegov krvni pritisk, njegovo duševno živahnost, sestavo njegovih sokov in moč njegovih
hormonov. Tako je n. pr. dognal, da more zimsko in pomladno vreme človeka do dna vznemirjati ter iz-prominjati njegov krvni pritisk, na-petnost njegovih mišic in napetosti v notranjosti tkiva.
Ker veljajo ti vplivi na žensko prav tako, kakor za moškega, je torej neposredno vplivanje letne dobe na dvojico staršov mogoče. Če je pa takšno vplivanje mogoče tedaj je .naravno, da no izostanejo niti posledice za potomstvo.
Tako je prišel Petersen do zaključka, da imajo ljudjo, ki so prišli na svet v mesecih aprilu, maju, juniju in juliju razmeroma dobro nadarjenost, za premagovanje življe-náskili težav in delno celo genialne sposobnosti. Ti ljudje so bili spočeti v polotnem in jesenskem času, ki ima razmeroma malo motenj in sprememb.
Za ostale mesece je mogoče dati; včasih naravnost presenetljive navedbo o lastnosti in nagnjenjih, ki jih dajejo starši oziroma podnebja otrokom na pot v življenje. Toda znanost je v tem področju za sedaj še V povojih. Iz stotin življenjepisov si zbira potrebno gradivo, da bi dobila iz dobe spočetja in rojstva j dokaze, za teorijo, da utegnejo vremenske in podnebne prilike odločno j vplivati na značaj in talent kakšne-ga človeka.
NAJBOLJ ZDRAVA DEŽELA
Ameriški bakteriolog dr. Viktor Reiser je prepotoval po nalogu svojega ministra za narodno zdravje« vse dežele »veta in proučeval' higienske razmere. Natačno je preštudi-rcval statistike ljudstev tor stvoril na podlagi teoretičnih študij praktične zaključke, ki so mu pokazali, da je najbolj zdrava dežela na svetu Novi Zelsnd oziroma njegovo o-točje. Ugodno podnebje povzroča, da ljudje, v teh krajih ne trpe zaradi tropskih bolezni, ne poznajo pa tudi klimatičnih tegob polarnih de-
žel. Tudi sicer so pogoji za življenje na Novem Zelandu kolikor mogoče idealni.
ZAŠČITNIK ABESINIJE
Rimski listi pišejo, da bo proglašen sv. Benedikt za patrona Abesinije pod italijansko oblastjo. V ta namen bo izdal' orientalski zavod v Neaplju poseben življenjepis svetnika. Knjiga bo prestavljena v vsa narečja ,ki jih govore abosinska ljudstva. Sv. Benedikt je bil rojen v Palermu ter je bil tako trdi vsaj poslanec Martiro. abesinskega poko-lc-nja. Širil je krščansko vero poglavitno mod črnci.
25 MILIJONOV FORDOVIH AVTOMOBILOV
V Fordovih delavnicah v Detroi-tu so praznovali nenavaden jubilej. Tega dne so bili izdelali 25-milijon-ski Fordov avtomobil. Ob tej priliki je Ford daroval 25 milijonov dolarjev za dobrodelne namene v korist svojega delavstva. Delavci so sklenili, da postavijo na zemljišču tovarne spomenik najstarejšemu avtomobilskemu tipu ki so ga izdelali tu.
NAJSTAREJŠI SLADKOR
Japonsko me§to Nara hrani najstarejši sladkorja na svetu. Ta sladkor je star najmanj 1200 let.
V letih 710 do 784 jo bilo mesto Nara prestolnica Japonske. Njegovi prebivalci so poznali niz zdravil, ki so bila drugim ljudstvom neznana. V zabojih iz tedanjih časov so našli tudi košček sladkorja iz sladkornega trsa. To je bil prvi poskus za pridobivanje sladkorja na svetu. Japonci so torej poznali sladkor žc< pred več nego tisoč leti, dajali pa ; so ga v prvi vrsti bolnikom za krep-čilo.
ZOBOZDRAVNIKA
Dra. Samoilovic de Falicov
in Dr. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od ¿ 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 $
U. T. &y - 1723	t
Slovenska gostilna
"GRUTA DE POSTUMIA"
; Dobra postrežba, čisti in zračni ¡prostori ter zmerne ce*ne. — Rojakom se priporoča
IVAN GAŠPERŠIČ
Avenida Forest 621
Buenos Aires — Chacarita
KROJAČMCA Peter Capuder
se priporoča cenjenim rojakom'
I
Río Bamba 879 — Bs. Aires
Veliki zavod
"I
VENEREAS
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
S7TILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. TJltravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota, šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
ČSEVA: colitis, razširjenje, kronična za-
t peka.
<*RLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: brez dijeracije in bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edin: te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Plaza Once Rivaáavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
r~
i
IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi •noseče v popolno oskrbo.
ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr.
U. T. 23 Bueno Orden 3389 Buena? Aires
Fotografija "LA MODERNA"
rm
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NOVOPOROČENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je Jepa in dobro izdelana povečana slika, ti Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od 5 5.— daljo ducat. Obiščete nas laiiko vsat dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires
CARIČIN LJUBLJENEC
Zgodovinski roman
Nadaljevanje 24.
Dvajset let ju preždel nesrečni Tvan Antonovič v temnici. V vsej tej dobi ni posijal nanj niti žarek solnca. V kleti je vladala večna in grozna noč. S stropa celice je viser la mala svetilka, ki je razsvetljevala to -žalostno podzemeljsko sobo.
V celici je bil divan, mali stol, v kotu je stala postelj. V sredi cálice pa je stal leseni konj, kar je v polni meri govorilo za duševno razpoloženje nesrečnega Ivana Antono-viča. Bilo je mogoče naviti to malo igračko iu jetnik je jezdil na njej iz kota v kot. Dvajset dolgih let jetništva mu je zateinnilo razum.
In 'vendar ni bil popolnoma blazen. Telo mu je bilo še precej odporno, kljub temu, da je bila barva lic siva, ker je žci toliko let vdihaval saan o izprijeni podzemski zrak. Lasje so popolnoma osiveli.
In bile so ure v njegovem bednem življenju ko je legla noč na njegov razum. Tedaj je izginila vsa njegova možatost in kakor pijan je blodil po celici, se valjal po tleh in se igral s svinčenimi vojaki ali s konjem. Tedaj je tudi v njegovih naj-krutejših stražarjih zatrepetalo sočutje.
Častnikom, ki so ga stražili v o<i-lici, je bilo strogo prepovedano pripovedovati mu, kaj se godi po svetu.
Te noči pa je bdel'. Sedel je v kotu in igral na gitari otožne melodijo.
Za mizo je sedela dvojica častni-
kov ki sta imela službo. Kadila sta, kartala in si na ta način krajšala čas.
Globoka tišina je ležala po stolpu, v katerem je ležala carjeva temnica. Vojaki so polegli po stopnicah pred etílico.
Tedaj poči zunaj strel. Častniki skočijo in eden izmed njih, Men-čikov po imenu, plane k vratom.
Tudi jetnik se zdrzne, gitara mu zdrsne iz rok.
"Vendar", spregovori, "vendar — prišli so moji osvoboditelji!"
"Kaj je?" je spraševal Menči-ko'v, zbijajoč na vrata. "Podčastnik, kaj pomeni ta strel?"
In prislonil je uho na vrata, katerih ni idprl'. Po kratkih hipih se obrne k svojemu tovarišu ter mu pošepeče razburjen:
"Izdajstvo! Poveljnik ukazuje vojakom, da polože orožje! Ha, general Boršik, ti si podlež!"
"Kdo ve zakaj general tako dela", gospod, moder je."
"Izdajalec jo!" vzklikne Menči-kov. "Tudi on se je zarotil! V tem trenutku začujeta častnika trkanje podčastnika in pojemajoče besede umirajočega.
"Al'i si slišal?" šepne Menčikov tovarišu. "Zdaj je troba dokazati, da smo zvesti naši carici!"
Menčikov plane k jetniku. Ta se je postavil sredi celice poleg stebra, ki je podpiral obok.
Častnik izdere svoj meč in naskoči jetnika, Tudi on jo dvignil gita-ro, s katero se je hotel braniti. Ivan Antonovič je bil izredno močan človek, katerega moč je sicer radi dolgoletnemu bivanja v ječi zelo oslabela, ki pa so je zdaj, v odločilnem
trenotku spet povrnila.
Posrečen udarec z gitaro pogodi častnikovo sabljo da mu odleti iz rok in se razleti na dva kosa.
"Ubijalec", krikne Ivan Antonovič. 'Ti se drzneš dvigniti roke zoper carja? — Ha, podlež, zdaj je prišla, ura obračuna! — Na pomoč! — Na pomoč!"
Menčikov je stopil' za korak nazaj, ko je videl, da mu je razbita sablja. Ozre se na tovariša, ki se je bled umaknil v kot sobe in za-kliče:
"Strahopetec kaj mi nočeš pomagati? Mari me tako podpiraš v izvrševanju caričinega ukaza? — Pojdi sem! Vzemi svoj meč in ga zabodi jetniku v srce!"
In res njegov tovariš potegne sabljo in se nameri proti jetniku. Menčikov je bil že uverjen, da bo izvršil njegovo povelje, ko tovariš obstane in klone na tla.
"Ne morem, — ne morem umoriti carja! — Raje umrem sam! — Nosil sem to sabljo kot pošten 'vojak in preden me prisiliš, da izvršim ta zločin — jo raje zlomim!"
In proden je mogel Menčikov preprečiti, pritisne častnik na sabljo na tla, ki se zvije in potem poči. In kos zlomljene sablje, ki bi mu mogel služiti v obrambo vrže pred Ivana Antonoviča.
Ta se skloni in dvigne del sablje, ki bi mu mogel' služiti v obrambo.
"Hvala ti Bog! Poslal si mi o-rožje! Po dvajset letih prvo orožje v moji roki!"
"Zadušim te!" kriči Menčikov. '"Ne smeš živeti."
In že plane na Ivana Antonoviča. Toda ta ga sprejme s svojim orož-
jem in mu ga zabode v desno ramo.
Zadet od udarca zakriči. Toda rana ni težka. ...Bil je mlad in to ga ni moglo onesposobiti za boj.
Menčikov spet plane nanj, stisne ga nase in že ga je držal v svojem železnem objemu. Polagoma je na-merjaval svoje roke proti vratu jet-riikovemu in za nekaj hipov se mu je posrečilo stisniti njegov vrat.
"Na pomoč!" je stokal Ivan Antonovič. "Zadušil me bo. — Umor. — Na pomoč!"
Vedno močneje jo stiskal Menčikov nesrečnežev vrat. Obraz Ivana Antonoviča je rdel bolj in bolj. Zrak mu je pohajal.
"Milost, — milost!" je liropel nesrečnež. "Bog to bo kaznoval, če u-moriš svojega carja'".
Toda zaman. Menčikovo lice se je spačilo od surovosti. In vedno močneje so oklepali njegovi prsti jetnikov vrat. Samo še minuto in car bi bil mrtev.
Ivan Antonovič jo kleenil na kolena.
Menčikov se 'vrže nanj in ga pri tisne k tlom.
Tedaj dvigne umirajoči svoje roke k drugemu častniku ter mu reče z zadnjim naporom človeka, ki se bori s smrtjo:
"Čo si človek — če je tudi tebe rodila mati — pomagaj mi! Mar ne vidiš, da umiram, zadušil me bo, — a jaz sem tvoj car".
Častnik je kakor okamenel stal v kotu. Prekrižal je roke na prsih in velike solze so mu lile iz oči. Toda pomagal ni nesrečnožu. Pregloboko so se mu vkoreninili pojmi o vojaški pokorščini. Izvršiti ni hotel groznega povelja — toda preprečiti,
ga — se ni upal.
"Stori naglo, Menčikov!" pravi svojemu tovarišu. "Nikar ga ne muči!"
Menčikov ga ni slišal. Svoja kolena jo pritisnil žrtvi na prsi. Roke pa so mu vršile grozni posel. — Še pritisk, — nesrečnež se skuša osvoboditi. Žrtev zastoka, zatrepeče — ia Menčikov je menil da jo izpolnil caričino povelje.
Vstal je. Obrisal si znoj s čela. Ivana Antonoviča ni pogledal — zgražal se je nad svojim lastnim delom.
"Umoril' som ga!" pravi mrko. "Toda jaz sem nedolžen! Odgovorni so tisti, ki so nam dali to povelje!"
V tistem trenutku se začuje grozen krik. Umirajoči car se dvigne in premeri poln mržnje svojega morilca. Hotel je govoriti.
Tedaj skoči Menčikov tovariš in pobere ostanek lomljene sablje.
"Nočem, da trpiš. Izgubljen si itak!"
In mladi častnik porino sabljo ñe-srečnežu naravnos tv srce. In tako je zadnji car iz rodu Rurikovih izdihnil svojo dušo.
Zunaj pa so s pestmi in z orožjem razbijali po vratih celice.
"Odprite!" so klicali. "Gorje vam, če ste se dotaknili carja! Živel pravi ru^ki car!"
"Tu ga imate! Kronajto mrtveca !" zakliče Menčikov in odpre 'vrata. "Postavite mrliča na prestol."
Mirovič, Voroncov iu Brankov navale v celico. Groza jih obide ko zapazijo kaj se je zgodilo.
Prišli so prepozno! Mirovič se skloni k mrtvecu in mu dvigne gla-
»SLOVENSKI LIST" -- antes: „NOVI LIST" y »SLOVENSKI TEDNIK"
ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Pismo primorea iz Madridske fronte
IXMHSKP^ V	.....
Mariborski tednik "Neodvisnost"
od 6 pr. m. prinaša pismo primorskega emigranta iz Madrida, ki se bojuje kot prostovolec na strani vlade. Redakcija. "Neodvisnost" se je obrnila s pismom nanj, da bi jim opisal zakaj je odšel v Španijo in kakšni so njegovi vtisi v sedanji državljanski vojni. Od njega so dobili odgovor, iz katerega posnemamo :
so morali zapustiti svojo, domovino Nemčijo, kakor mi svojo. Ker znamo skoraj vsi italijanski in za silo francoski, smo se tudi španščini kmalu prilagodili. Nekateri moji tovariši govore španski že tako dobro, da jih smatrajo kar za pristne Špance. Slovenci imamo menda poseben dar za jezike in prilagoditev v vsakih razmerah.
Ako ostanemo živi in se doma Madrid, januarja 1937. - Sem ^aznK;r®. ^Premene^bomo najbr-Primorec in kot tak protifašist. Po
odhodu iz Italije brez potnega lista, sem bil nokaj časa v Ljubljani, pa tudi v Zagrebu in drugod po Jugoslaviji, a zaposlitve nisem mogel najti. Iz bede in potepanja me je rešil prijatelj v Franciji, ki me je Bd ui)3s jaCj[ 'eftiasjBjj A jiAejds moral delati kot pristaniški delavec.
Ko je nastala v Španiji državljanska vojska, je med v Franciji živečimi italijanskimi protifašističnimi emigrant močno završalo. Pojavil se je klic: "Pomagajmo Špancem v boju proti fašizmu!" Ta klic je dvignil tudi mene, da sem se odločil in javil kot prostovoljec v vrste bojevnikov madridske vlade. Sprašujete me če sem morda komunist? Ne, ampak slovenski nacionalist. Prav zato sem tu. Tistega prepričanja so tudi skoraj brca izjeme vsi slovenski in hrvaški primorski emigranti, ki so z menoj, ali pa kje drugjpe na dolgi španski državljanski fronti. Nam vsem gre l'e za boj proti fašizmu, ki nam je uničil eksistenco in nas pognal z rodnega do ma v potepanje po tujem svetu.
/Primorski Slovenci in Hrvati smo večinoma, tu skupaj in tvorimo svojo sicer malo, a neustrašno četo. Zelo veliko je pa italijanskih protifašističnih emigrantov, ki so prišli vsi iz Francije in s katerimi imamo prav dobre in prijateljske stike. Pre cej je tudi nemških protifašistov, kista več dni iskala priliko, da bi po
že ostali tudi po končani vojski v Španiji. Španci nam obljubljajo, da bomo imeli posebno .prednost pri zaposlitvi. Razen,tega imamo tu kot svojega zastopnika nekega Slovenca, ki je že dolgo let v Španiji in uživa posebno zaupanje na najvišjih mestih. On zelo skrbi za nas in uživamo radi njega še poseben u-gled. Ta ugl'ed nam je dvignil tudi naš ubogi tovariš Križaj, ki so ga kot letalca ujeli nacisti in ustrelili, kar gotovo že veste. Njegova smrt nas je vse zelo potrla. Razen njega smo izgubili, kolikor jaz vem, Slovenci šei tri tovariše, a več jih je bilo ranjenih.
Poseben dogodek smo doživeli pred enim mesecem, ko so se nam na bojišču vdali trije "francovci". Ker so španščino le lomili, smo takoj videli, da. so Italijani, toda dva od teh "Italijanov" sta bila Slovenca, Primorca. Ko smo z njimi govorili v italijanščini, je moj tovariš naenkrat zaklel "preklete barabe" in dva "Italijana" sta kakor iz sebe skočila k njemu, in spoznali smo se.
Saj si sami lahko predstavljate, kakšno veselje je potem nastalo za nas in za njih. Povedala, sta, da sta bila v Abesiniji, od koder so ju že poslali domov, a po dveh tednih sta morala zopet z doma in bila sta odposlana kot "prostovoljca" Francu na. pomoč. S tovarišem Italijanom
vo. Z breemejno bolestjo je gledal v mrtvi obraz.
"Torej smo se zaman bonj¿i za te, Ivan Antonovič", vzklikne. "Revna lesena vrata so delila tvoje osvobo ditelje od tvojih morilcev. Katarina se veseli, edini pravi naš car pa je mrtev 1"
Jezen se obrne proti častnikoma.
"Vi dva sta ga umorila. Uničila sta naelo Rusije! Vi, plačanci lažne carice priznajte krivdo, če niste podli strahopetci!"
Menčikov se ponosno vzravna. Prezirljivo se nasmehne, pljune pred Mirovičem in pravi:
"Da jaz sem ga zadavil s svojima rokama. Storil sem to, ker sem pošten vojak in ne podle« kot ste vi."
"Tedaj v pekel s teboj 1" mu besno zakriči Mirovič.
Prsti se dotaknejo samokresa strel poči in Menčikov se zgrudi, zadet ,v čelo.
Polkovnik Brankov skoči v istem trenutku k drugemu častniku in ga prebode s svojim mečem.
"Umiram nedolžen!" zastoka častnik. "Branil sem carja — nisem ga umoril!"
Grobna tišina. Trije mrtveci so ležali v ozki celici. Tedaj sei Mirovič, ki se je prvi zopet osvestil', obrne k svojim tovarišem:
"Izgubljenega je mnogo, toda ne vse! Ivan Antonovič ne morei več na carski prestol. Toda tudi kot mrtvec bo Katarini nevaren. Pomagajte mi, da odnesemo mrtveca. Ponesti ga hočemo po petrograjskih ulicah in kjerkoli bo videl narod blodo, izmučeno lice, se bo zbiral v tisočih in zarotil se bo, da maščuje to smrt. — Ha, to je osveta! Katarina je mar-
sikoga uničila zdaj pa bo mrlič uni čil Katarino!"
"Izvrstna, misel!" zakliče Voron-cov in dvigne mrtvega carja kakor otroka v svoje naročjei.
Mirovič stopi predenj, za njim pa se uvrsti Brankov. Na stopnicah niso srečali žive duše. Niti generala Boršika, niti vojakov. Bili pa so preveč vznemirjeni, da bi pripisovali temu kako posebno važnost.
Prišli so do generalovega stanovanja, šli skozenj in pohiteli na dvorišče.
Ko je pogledal Mirvioč skoz okno na dvorišče, je zakričal. Strašna slika se je nudila njegovim očem.
Danilo se je in v polomraku je spoznal Mirovič med mrtvimi koza-ki tudi mrtva trupla svojih tovarišev.
Beseda mu je umrla na ustih. Vo-roneov je hotel dalje, toda pred njim se pojavijo vojaki s puškami in v trenutku so bili obkoljeni od granadirjev, nek častnik pa stopi pred nje in zakliče z močnim glasom :
"Vi ste moj ujetnik, poročnik Mirovič! Predajtet mi sabljo. Če boste skušali pobegniti, vas dam ustreliti 1"
Mirovič zatrepeta — verjeti ni mogel svojim očem.
•"Alekáandeir Potemki¡n|! C|aJ*i|čih ljubimec. Torej smo izdani. Izgubljeni smo!"
"Da, izgubljeni ste, poročnik Mirovič!" odgovori Potemkin brez po-rogljivosti, skoro žalostno. "Bojim se, da gre za vašo glavo. — Vojaki, zvežite tega človeka!"
Vojaki so se vrgli nanj in ga zvezali z vrvmi.
IZ UPRAVNI STVA
F. G., Patagonia. — Naročnino smo prejeli v redu. Hvala! — Pravite, da je tam v Patagonji dovolj dela in da tudi plača ni slaba, samo Slovenci da ne pridejo tja, kot bi se bali podnebja ali mora drugod zaslužijo več. Kot so nam razmere znane, je med našimi rojaki zelo malo ali pa nič brezposelnosti, samo plače imajo nekateri zelo slabe. Vsekakor bi bilo dobro in naši naselbini v splošno korist, če bi si rojaki medsebojno pomagali s tem, da bi potom S. L. obveščali, kje je kako boljše delo. Pa med Slovenci je še vedno preveč zavisti in vsak gleda le preveč zase, kako se njegovemu bljižnjemu godi, ga pa prav malo ali nič ne briga.
Sprejmite najlepše pozdrave!
M. M., Berazategui. — Ker nismo imeli Vašega priimka pravilno -zapisanega, je prišel Koledar nekemu drugemu, ki ga ni naročil. Oprostite. Sedaj smo Vam poslali drugega. Pozdrav Vaši družini!
M. M. F., Chile. — čudna je vaša logika: List se Vam dopade, pa ga iz vzrokov, ki se jih Vam ne zdi primerno navajati, odklanjate?! Sicer pa — kakor želite. In bodite pozdravljeni.
J. G., Isla Noel. — Vaša naročnina je poravnana do konc februarja 1938. Pozdrav!
J. M., Mesto. — Polletno naročnino smo prejeli v redu. Hvala! Pozdrav!
V. Z., Puerto Diamante. — Naročnino imate plačano do konec septembra 1937. Mi imamo Vaš naslov v redu in tudi list odpošiljamo, če želite zgubljene številke, Vam jih pošljemo. Pozdrav!
T. S., Jujuy. — Vaša zaostala naročnina N. L. stane do konc leta 1936 $ 8. Zelo lepo in pošteno bi bilo, da bi tudi drugi sledili Vašemu zgledu ter poravnali zaostalo naročnino. Da ste nam zdravi!
E. M. L., B. Aires. — če ste res tako naudušen Slovenec in ste, kot pišete, šele po devetem letu vibanja v Argen-
begnila na našo stran, in nazadnje se jima je to tudi res posrečilo. Sedaj sta oba v naši četi. Pozdravite vse naše rojake, pomorske emigrante v Jugoslaviji!
CERKVENI VESTNK
14. marca maša na Avellanedi, ve-černice na Paternalu.
21. maA-ca maša na Paternalu za rajno Marijo Penko, večernice na Avellanedi.
19. marca je god sv. Jožefa. Slovenske službe božje ta dan ne bo.
Na Veliko noč bo sv maša ob 8. na Avellanedi, ob 10. na Paternalu. Tudi v Rosariju bo maša za naše ljudi ob 10. Večernice pop. ob 4. na Paternalu.
Iz Montevidea sporoča g. Doktorič, da ima za sedaj vsako nedeljo versko radio uro. Eno nedeljo s slovensko, eno s hrvaško božjo besedo.
Prilika za slovensko spoved je vsak dan od pol 8. do pol 9. ure dop. v cerkvi sv. Antona (Casares 2780) v spo-vednici pri prižnici. V ponedeljek, torek, četrtek in soboto tudi zvečer po 6. uri.
Vsak dan, razen veliki teden tudi, v cerkvi duh. doma (Condarco 545) vhod v cerkev iz ulice Avellaneda 2685. In sicer od 7. do 8. ure zjutraj, vsak dan, v soboto zvečer in v nedeljo do 8. ure.
Tudi ob priliki slovenske službe božje kjer je; pred in po službi božji dopoldne in popoldne.
Hlatlnik Janez
tini zvedel, da izhajajo tukaj slovenski listi, ko ste kupil eno številko Slovenskega lista, ter ste bili naravnost presenečeni in naudušeni obenem, da imamo Slovenci tak list v tujini, tedaj pač pričakujemo, da Vas bomo kmalu šteli med zveste naročnike našega lista. Pisali ste nam v španščini, na koncu pisma smo videli, da tudi slovensko še znate; zato nam drugekrati kar slovensko pišite. Sprejmite naše pozdrave!
F. C... Salta. — Naročnino prejeli v redu. Hvala. Pozdrav!
J. N., Misiones. — Skupno naročnino za Slovenski list in koledarje smo v redu prejeli. Najlepše pozdrave vsem!
M. B., Rosario. — Naročnino prejeli. Hvala. Pozdrav Vam in Vaši družini!
F. K., Florida. — Za Koledar prejeli v redu in smo ga Vam tudi že odposlali. Upamo, da ste prejeli. Pozdrav.
PREČITA J!
Pošlji en peso in znamko za deset ctv. pa dobiš v nekaj dnevih lep izseljenski koledar z raznimi navodili ter povestmi in slikami iz domovine.
Ker je prešča mejo v Jugoslavijo brez potnega lista, da bi si poiskala delo, je bil'a obsojena na 9 mesecev zapora, in 3000 lir kazni Ema Lut-man, stara 34 let iz Št. Petra pri Gorici.
V Gorici je umrl znani profesor Eugon Simonetti zadet od kapi. Bil je fašist od leta 1921 in znan kot skrajno sovražen našim ljudem.
EXPRESO "GORIZIA"
Najstarejse prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba
FRANC LOJK
Calle nUjAROEIi 1476
Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah.
Atelje MARKO RAD Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD
Slovenski restavrant
Edino slovensko zbirališče na Avellanedi — Lepi prostori — Postrežba točna — Cene zmerne Vsako nedeljo ples
Se priporoča lastnik
KAR0L TERPLAN
Chacabuco 501 — Avellaneda
V istem trenutku poči streJ.
Nihče izmed .vojakov ni streljal'.
—	Poročnik Brankov si je nameril samokres na čelo in sprožil. Ustrelil se je sam.
"Blagor tebi prijatelj Brankov!" vzklikne Mirovič trgajoč svojei vezi.
"Ognil si se mukam, katere bom moral pretrpeti jaz."
"In zdaj tega tu!" reče Potemkin in pokaže na Voroncova, katerega obraza še ni videl in ga toreij še ni spoznal. "Odvzemite mu mrtveca in zVežite ga!"
"Da, zvežite me!" reče Voroncov. "Vrzite me v ječo, sit sem življenja, sit te blaznice ki jo imenujete svet!
—	Tu leži mrtvi car! — Kakor si zdaj ti mrtvo telo tako bo mrtva tudi Katarina. —"
"Ustrelite tega predrzneža!" za-pove general Boršik.
Še preden je moglo vojaštvo izvršiti dano povelje, zakliče Potemkin, ki je po glasu spoznal starega Voroncova:
"Ne streljajte! Da se mi nihče ne drzne! — Peter Voroncov, mar si ti tudi zarotnik? O Bog, kako težko nalogo imaml"
¡Potemkin stopi k njemu, ki je stal mirno kakor kip.
"Peter Voroncov!" pravi general' major. "Ujeti ste v imenu carice. Toda ne, nočem se še odločiti o vaši usodi. — Mogoče ste samo slučajno zašli' v družbo zarotnikov.
—	Kaj ne, prišli ste sem, da ubijete Ivana Antonoviča preje, preden ga osvobode zarotniki? — To ste že preje javili carici? — Govorite starec, ko vam gre za vaše življenje!"
"Poznaš me, Aleksander Potemkin", odgoviri rezko Voroncov, "in
■\eš dobro, da nisem izdajalec in laž-njivec. Kakor je Bog v nebesih, nisem izdal svojih tovarišev — bil sem celo vodja zarotnkov. Jaz sem za vse odgovoren — in nihče drugi. — Dol Katarina, lažna carica! Dol njen ljubimec, podlež Potemkin!"
Potemkin je trepetal da je komaj držal svojo sabljo. Zatisnil je oči, bilo mu je, kakor da ga požira zemlja, potem je dejal:
"Starec je zblaznel. Zvežite ga in vrzite ga v ječo!"
"Izborno, generalmajor Potemkin!" je kričal' smejaje se starec. "Tako ste mi všeč! Upropastili ste mojo Elizabeto, zakaj bi še deda ne vrgli v temnico? — Prorokujem vam sijajno bodočnost! Eden najbogatejših in najžlahtnejših ljudi v Rusiji boste! Toda spremljalo vas bo prokletstvo prevaranega dekleta do konca vašega življenja!"
Vojaki so planili na starca ter mu zamašili ustu. Potemkin se jc« vzravnal. Bil je bled.
"General Boršik", poreče "tudft vi ste moj jetnik. S tem prenehate biti poveljnik te trdnjave. O nadalj-ni vaši usodi bo odločalo vojno sodišče. Poveljstvo naj za zdaj prevzame najstarejši častnik."
'Truplo Ivan»' Antonoviča naj ednesejo 'v isto celico, kjer je bilo doslej. Poročnika Matuško naj tekom ene ure ustrel'e. Oba še živa zarotnika bodo odpravili moji vojaki v Petropavlovsko trdnjavo. In zdaj, vojaki zakličemo: Živelo njeno veličanstvo, carica Katarina!"
"Živela Katarina Velika!" so vpili vojaki, na tleh pa je ležalo s krvjo in zemljo zamazano truplo Ivana Antonoviča, pravega carja Rusije.
Aleksander Potemkin je odšel iz trdnjave. Toda odhajal ni kot zmagovalec, temveč kot človek, katerega se je dotaknila hladna roka usode sredi njegove sreče.
Potemkin je napravil Katarini veliko uslugo. In ta mu bo prinesla novih časti bo utrdila zaupanje Katarine.
Zamišljen je jezdil na čelu svojih vojakov proti Petrogradu.
28. Poglavje
Orlov in hetmaji.
Medtem, ko je Aleksander Potemkin užival sadove svoje zmage nad zarotniki, ki se je šibil pod pezo pocvaščenj odlikovanj in bogastva, medtem se je grof Orlov še vedno boril na daljnem vzhodu s Tatari.
Vboju s Tatari ni dosegel niti najmanjšega, uspeha. Slednji so se znali izogniti vsaki večji btki. Velika ruska vojska pred njimi ni imela nikdar miru, toda, ko je Orlov zbral' vojsko, da odločno potolče sovražnika tedaj ni bilo Tatarov. Izginili so.
Poleg tega je Orlovu zelo primanjkovalo vojske, hrane, in streliva.
Govorilo se je, da so Tatari vtihotapili v ruski tabor nekoliko bolnikov obolelih na kugi, da bi se ta grozna bolezen razpasla tudi v ruski vojski. In res je razsajula ta bolezen v ruskem taboru.
Razumljivo je, da Orlov ni bil torej v razpoloženju, ki bi bilo prijateljsko napram Katarini.
(Nadaljevanje)