štev.: i Din, PoštoaiKssE- pst v ša,llK»a m a. Sfew» II- Liiiilsliagisig w SE®©®!® 14» fehpia^pia 1923» Letsa 1= isaaja vsak čas oB 3h pop. rasea islelj In praznikof. ■ i .-CLtgggm; ... IssoBim Ba?o§filBa: ea Ljubljano . . . Din IO-— po pošti................ 12' — sa inozemstvo . . , 22’— Oglas! po tarifa. eisBsi!© HaFsdiie IJsidske StFanlcea ifefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor. Poštno čekovni račun St. 13235. Uredništvo: Breg, 12. II. nadstr. Telefon ši. 1!9. Uprava: Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423. MiSOLJUENOST RUSIJE. Veliko se siiši zadnje čase o vojni napetosti v Rusiji. Neposrednega povoda za take vesti pa v resnici ni. Vseprej bi človek mogel trditi nasprotno. Iz Poljske veje milejši veter; kljub vsem izjavam poljske vlade pred parlamentom je verjetno, da prevladuje miroljubno razpoloženje. To razpoloženje ima veliko skupnega z željo po miru, ki jo Rusija oficielno povdarja, in sicer na način, ki ni soroden običajni taktiki, s katero se nasprotiiik s pretnjo obvladuje. Saj je Trockij te dni zunanjim zastopnikom izrecno povdarjal, da hoče Rusija mir in da bo storila vse, o’a ga- ohrani. Dalje je celo naglašal, da se bo Rusija tudi v resnih slučajih omejila na defenzivo. Treba pa je tudi omeniti, da Trockij dvomi, da bi se mogel ohraniti popolen mir. Za vse slučaje je ruska armada pripravljena. Smemo pa verjeti izjavam Trockega o miroljubnih željah že zato, ker se je Rusija intenzivno posvetila gospodarskim vprašanjem. Če smemo verjeti poročilom, je zadnje čase opažati v upravnem delu vlade- gotov stalen ritem in v tem ritmu je obseženo najmočnejše upanje, da se bo gospodarsko gorje Rusije izboljšalo, če bi pa vendar Prišlo do rusko-poljskega dvoboja, Rusija z ozirom na svojo preteklo mirovno dobo ne bo bogvekaj na slabšem. Vojna bi bila za sovjetsko državo v tem trenotku samo nepri-■b-b211 presledek — komaj več. Idejo absolutne defenzive vzdržuje gnjev komunizma pred posredno ali neposredno udeležbo z „imperialistični-mi“ vojskami. Iz izjav Trockega se lahko posname, da ne izključuje možnost težkih odločitev za Rusijo. Vsaki vest o francoskem nastopu v Po-ruhrju zvišuje nemir in pesimizem y Rusiji, ki se zaveda, kaj zanjo n sključeno. Najmočnejša činjenica z; nemir in pesimizem je misel, da jt zasedba Poruhrja političen avtonomizem, ki se je nenadoma sprožil Poleg tega pa še s skrbjo čitajo, d: je Romunska istočasno zaprosila \ Parizu za posojilo 100 milijonov rrankov. Rusija pa ima tudi obilico aktivnih političnih interesov, ki se obračajo na Vzhod. Zahodne in srednje azijske države, ki ločijo Rusijo ir Anglijo, postajajo od dne do dne ži vahnejše. Rusija je dobila v Tehe ranu svojega šaha. Kaj so v zamene dosegli Angleži kje drugje, še do tre notka m znano. Na daljnem Vzodu j< slika bolj razveseljiva. Njen poslani! -foffe odpotuje iz zdravstvenih ozi fov na — Japonsko. Pač le delomr xZ zdravstvenih ozirov. Bivanje bolj-»^viškega pooblaščenca na Japonskem je bilo še pred kratkim nemo-je, da bo nastalo vslec oI?iska boljše razmerje z Ja-ni izkliučeno, da bo dobila tisu naza?N 1ahalin v dogledne času nazaj. Na Japonskem sreča ka lahko gospod Joffe gospoda Joffra. 8k, ,mUM m nav0bl.tk“- Vsa poli-uka se giblje po zakonih privlačno« časno. odbijanja. Rusija čuti oboje iste Naročajte »LJUDSKI DNEVNIK«! Otvoritev angleškega parlamenta. PRESTOLNI GOVOR. London, 13. febr. (Izv.) Kralj je otvori! danes parlament z običajnim ceremonijelom. Prestolni govor obžaluje, da se na pariški konferenci ni dosegel popolen sporazum in izjavlja, da je angleška vlada, želeč pospešiti popolno ureditev reparacij-skega problema, dala zaveznikom glede aliiranih dolgov obširne koncesije, da pa kljub temu ni bilo mogoče doseči občen sporazum. Zato sta francoska in belgijska vlada postopali po svojih načrtih, Italija pa podpira to akcijo. Britanska vlada ni v stanu sodelovati pri poruhrski operaciji ali se je udeleževati, toda ona ravna na tak način, da ne množi aliirancern težav. Prestolni govor omenja nato okolnost, da so se Turki branili podpisati lausannsko pogodbo, in izraža nado, da bodo Turki podpisali, kadar bodo dospela popolna poročila o konferenčnih razpravah v Angori. Uravnava angleškega dolga v Ameriki se omenja z zadovoljstvom. Prestolni govor izraža končno težko skrb radi resnega stanja delavskega problema. DEBATA O PRESTOLNEM GOVORU. London, 13. febr. (Izv.) Danes ob 3. popoldne se je pričela v poslanski zbornici, ki je gosto zasedena, debata o prestolnem govoru. Član unitaristične stranke Roberts je predlagal zahvalno adreso ter je izjavil med drugim glede ruhrske akcije, da so simpatije Anglije na strani zaveznikov. Anglija želi Franciji uspeh pri akciji, ki ga seveda po njenem mnenju ne more imeti. Nadaljni govornik unitaristov Collingwood Hughes je izvajal, da so vsi upali, da se bo dosegla ureditev težkoč v Evropi s sodelovanjem Francije in Anglije. Govornik delavske stranke Ramsay Macdonald je izjavil, da francoska zasedba ruhrskega ozemlja ne more imeti uspeha. Obžaloval je duha, ki je vladal med zavezniki, ko so določali reparacijsko politiko v Versaillesu. Govornik je izrazil upanje, da bo Anglija zasledovala dobrohotnost z ozirom na dogodke v ruhrskem ozemlju. Na to je govoril ministrski predsednik Bonar Law, ki je najprej naglašal, da se je brezposelnost zmanjšala za 25 odstotkov in da so se zboljšale trgovinske razmere. Govoril je nato o razmerah v bližnjem vzhodu ter je dejal, da nihče v Angliji ne želi vojne. Trdno je prepričan, da ne obstoji nobena vojna nevarnost. Obenem pa sc mora povdariti, da ne sme Turčija preveč upati, da se bo Anglija morda naveličala vojne. Glede reparacijskega vprašanja je izjavil Bonar Law, da je Anglija predlagala, naj Nemčija plača 250 milijonov funtov šterlin-gov. Anglija bi bila pripravljena razpravljati na tej podlagi. Bonar Law sodi, da so v Franciji odločila čustva nezadostne varnosti, kar je tudi vzrok, da so bili turški reparacijski predlogi odklonjeni na pariški konferenci. Glede zasedbe ruhrskega ozemlja je izjavil, da je bilo francosko javno mnenje zadovoljno s položajem, dokler se ni izvedel poizkus okupacije ruhrskega ozemlja. Poizkus je bil sedaj storjen. Mislil je, da bi se preosnova Evrope mogla izvesti skupno s Francijo. Takoj v početku pa je bilo gotovo, da podvzema Francija na tej poti nekaj usodnega nele za Evropo, temveč tudi zase. Po mnenju angleške vlade je to postopanje nevarno in usodno za gospodarsko življenje Evrope. To se je tudi pokazalo. Česar se je bal, je na-sto. do, in to še ni vse. Poruhrje je glavna žila gospodarskega življenja Evrope in Francija je sama sebi več kot pa komu drugemu. London, 13. febr. (Izv.) Kakor poročajo listi, je izjavil Lloyd Ge-orge v nekem govoru, da poizkusi, ki jih je napravil s svojimi tovariši za združenje obeh liberalnih strank, niso našli odmeva pri pristaših Asquitha. Konflikt s Turčijo. POLOŽAJ V SMIRNI. INTERVENCIJE SOSEDOV TURČIJE. Pariš, 13. febr. (Izv.) Z ozirom na novi položaj, ki je nastal pred Smirno vsled turškega ultimata zaveznikom, priporoča »Echo de Pariš«, naj Francija, ki je trenotno preveč zaposlena z Nemčijo, vpliva na Grško, Rumunijo in Jugoslavijo, da zavzamejo stališče proti Turčiji. Pred Smirno se nahaja 22 vojnih ladij in sicer ednajst angleških, štiri francoske, tri italijanske in štiri ameriške. Pričakuje se še dvanajsta angleška vojna ladja. CASUS ODSTRANITEV MIN BELLI. Carigrad, 13. febr. (Izrv.) Angleški viri javljajo, da je turško poveljstvo angleškega admirala Ni-cholsona obvestilo, da bo smatralo vsak poizkus, odstraniti mine, položene ob vhodu luke v Smirni, za časne belli. VPOKLICI. London, 13. febr. (Izv.) »Times« poroča iz Carigrada, da je bil vpoklican letnik 1920. POGAJANJA Z JUŽNO ŽELEZNICO. Belgtad, 14. febr. (Izv.) Včeraj se je na sejd ministrskega sveta od 6. do 9. zvečer razpravljalo o vprašanju južne železnice. Prometni minister je podal daljše poročilo o tej zadevi, nakar je finančni minister podal svoje mnenje s finančnega stališča. Vlada se ne strinja s predlogi južne železnice, ker ščitijo le delničarje, ki so večinoma Italijani. Vlada je mnenja, da je zakupnina, ki bi po predlogu družbe južne železnice znašala 22.50% brutto - dohodkov, prevelika. Našim delegatom so izdana navodila ter odpotujejo danes v Rim. Za delegata sta določena pomočnik prometnega ministra Avra-movič in pomočnik trgovinskega ministrstva Radosavljevič. Delegaciji bo vodil višji uradnik zunanjega mi-mstrstva, ki se določi danes. Komisiji bosta dodeljena tudi dva eksperta. KRALJEVINA m. (Dalje.) Naš politični sistem se mora hitro in temeljito spremeniti, drugače ne pridemo naprej. V ta namen se morajo reformirati stranke v zapadne-deniokratičnem zmislu, pod uplivom naroda in pod vodstvom posvetljenih mož, ki so opažati v raznih strankah, ki pa doslej žal še niso uspeli, da bi zasadili sekiro na korenine zla. Avtoriteta države napram državljanom mora biti moraličnega značaja in mora izvirati iz njenega nespornga ugleda. Največji del tega ugleda pa leži v dobri upravi. Dobrota uprave pa leži v sistemu in v ljudeh, ki ga izvajajo. Eno je tako važno kot drugo. Dober upravni sistem se prilega naravnim razmeram zemlje, kateri služi. Slab upravni sistem hoče dane razmere prilagoditi sebi in sili naravo v Prokrustovo postelj. Dober upravni sistem z dobrim uradništvom pomenja del rešitve notranje-političnega problema, ker dviga moralični ugled države in nudi zanesljivo podlago in pripravno orodje za srečno reševanje vseh drugih vprašanj, ki tvorijo ta živ-Ijenski problem naše države in našega naroda. Zgrešeni upravni sistem vodi do etatističnega tiranstva ali pa do anarhije, eno enako slabo kot drugo. Posledica je, da državljan gleda na državo kot drago bitje, ali pa nima nobenega zanimanja zanjo. »Esprit civique« se ne more razviti, ali pa se celo ubije, če ga je kaj. Kar je pa najhujše, to je, da tam, koder državna uprava degenerira, četudi magari le navidezno, v etatistično tiranstvo, državljan vidi v državi svojega protivnika ali celo sovražnika, — kakor je to n. pr. bilo v stari Avstriji. Dobro državno upravo občuti državljan le, kadar jo rabi, da mu pomaga do pravice ali sploh nudi legalno pomoč državne oblasti, tedaj občuti državo le v simpatičnem zmislu, da mora zato tudi iz svojih sredstev plačevati za državne potrebe, se mu zdi samoobsebi umevno, če ni popolnoma gluh. Slaba državna uprava pa križa pota državljana pri vsakem koraku in vzbuja vsak hip njegovo nejevoljo, ker mu je vedno le na poti. Državna uprava, ki se odlikuje po vsakdanjih neštetih naredbah, odredbah in uredbah, ki vsako uro ukazuje, reglementira življenje in korake državljana, — je zanič, ker omejuje po nepotrebnem osebno svobodo in se tedaj občuti kot neprestana in neslana šikana. To ju za državo prav slabo, če se delovanje njene uprave občuti le kot nadlega in pokora, kot nepotrebno sit-narenje ali celo kot samovoljno tiranstvo, kot stalna rankina. Državljan občuti državo v tem slučaju le kot svojega sovražnika in ni čuda, če godrnja^ in kolne, kadar nese svoje »groše« v davkarijo. Zal, da nimam tu prostora, da bi vprašanje državne uprave še dalje razglobil in razpredel. Samo zase zasluži celo literaturo. Konstatiram le še eno: da je najboljša državna uprava tudi najcenejša, najslabša pa najdražja. Naš notranji problem pa tiči še vse globlje. Iz poruhrskega ozemlja. PROTEST FRANCOSKIH MIROVNIH DRUŽB. Pariz, 13. febr. (Izv.) Francoske mirovne družbe izjavljajo v nekem protestu proti zasedbi Poruhrja, da bodo pozvali javno mnenje, naj zahteva mednarodno rešitev repara-cijskega vprašanja, ki je edina sposobna, da napravi konec sedanjemu stanju, ki ima že lice mednarodne krize. MEDNARODNI SPLOŠNI ŠTRAJK NEMOGOČ. Frankfurt, 13. febr. (Izv.) Prvi tajnik mednarodne amsterdamske strokovne zveze je govoril sinoči funkcijonarjem frankfurtskega strokovnega društva in obžaloval, da amsterdamska internacijonala ob zasedbi Poruhrja ni zadostila pričakovanju nemškega delavstva. Spričo nemoči delavstva v aliiranih deželah je skoraj nemogoče, pripraviti delavstvo do mednarodnega generalnega štrajka. USTAVLJENI PROMET. ARETACIJE. Berlin, 13. febr. (Izv.) V okraju Ludwigshafen je od včeraj popoldne ustavljen vsak promet na železnicah in cestah proti nezasedenemu ozemlju. V Gelsenkirchnu so Francozi aretirali nadžupana in župana, policijskega predsednika in policijskega majorja, kakor tudi vodjo podružnice državne banke. Aretacije so se izvršile ob veliki asistenci vojaštva in tankov. Vojaštvo je zasedlo tudi mestno hišo in pošto. Popoldne so nastopile v mestu francoske čete; FRANCOSKE ODREDBE. Berlin, 13. febr. (Izv.) Telefonski promet z Duisburgom, Krdhfel-dom, Offenburgom in Appenvveiher-jem je pretrgan. Brzojavni urad v Wiesbadnu je prenehal poslovati radi zasedbe. Pri poštnem uradu v Mainzu so Francozi zopet uvedli nadzorstvo notnih listov. V Saar-burgu, okraj Trier, so francoski orožniki pobrali v poštnem uradu vse časopise in tiskovine ter zahtevali od poštarja imenik naročnikov, kar pa je odklonil. Na kolodvoru so danes popoldne uradniki in delavci ustavili delo, ker so Francozi zahtevali, naj se vzpostavi zveza z južnimi militariziranimi progami. BELGIJCI REŽEJO TELEFONSKE NAPELJAVE. Aachen, 13. febr. (Izv.) Belgijci porezujejo vse telefonske napelja- ve, tako da je Aachen že popolnoma odrezan. Ob štirih popoldne je bila zveza s Holandskim in Diisseldor-fom že pretrgana. FRANCOZI STRAŽIJO CESTE. KONTROLA OBMEJNEGA PRO META. Frankfurt, 13. febr. (Izv.) Uradno se objavlja, da stražijo od danes naprej Francozi vse ceste, ki držijo iz zasedenega ozemlja v Frankfurt. Na različnih mestih so že postavljene cestne prečnice. Vozila kontrolirajo in jih pač puščajo v zasedeno ozemlje, ne pa ven. SPOPAD MED FRANCOSKIMI OROŽNIKI IN NEMŠKIMI POLICISTI. Geisenkirchen, 13. febr. (Izv.) Dva francoska orožnika sta včeraj razorožila policijskega stražmojstra, ki je ustavil francoski avtomobil brez luči, ter ga skušala odvesti s seboj. Nemški policisti so prihiteli na pomoč, na kar sta francoska orožnika streljala in je bil policijski stražmoj-ster ranjen na glavi. Nemški policisti so istotako odgovorili s streli, na kar sta francoska orožnika, ki sta bila oba ranjena, pobegnila. NOVA NASILJA FRANCOZOV. Berlin, 13. febr. (Izv.) Iz Reck-linodiausena so prišli v Geisenkirchen (gotovo radi včerajšnjega dogodka med francoskimi vojaki in varnostno policijo) močni oddelki francoske kavalerije in artilerije ter tanki. Glavna masa se je podala k pplicijskemu predsedstvu. Razorožili so s silo glavno stražo, policijske uradnike so odpeljali in med potjo do krvi pretepli. V Reckling-hausenu so zasedli Francozi dva rudnika, na kar je delavstvo takoj odšlo. Pred poslopje policije so se pripeljali trije francoski avtomobili z okoli 50 vojaki in zahtevali izročitev orožja. Zadovoljni pa so bili nazadnje s karabinkami in so pustili policiji revolverje. V Bochumu in Dortmundu so zahtevale francoske vojaške oblasti 150 osebnih avtomobilov in celo šoferje zraven. Ker so se mestna oblastva branila, so zaplenili Francozi vse avtomobile, ki so jih mogli dobiti, ne da bi bili dali kako potrdilo. NOVE ZASEDBE. Essen, 13. febr. (Izv.) Wesel in Emmerich sta bila davi zasedena. Imamo v skupno državo ujedinjen narod. To stoji. Stoji pa tudi, da je vsak del ujedinjenega naroda prinesel v jedinstvo svojo doto: svoja posebna svojstva, svojo posebno zgodovino, svoje posebne razmere, svoje posebno gospodarstvo, svojo posebno ideologijo, svojo posebno kulturo in svoj posebni teritorij, — kot sadove svoje vekovitc zgodovine in vekovitega ljudskega dela. To so činjenice, s katerimi je ljudstvo zraščeno kot-s svojo kožo in ki se ne dado odpraviti ne potom zakonodajstva in ne potom polica jskega pritiska. Nobena državna sila ne more iztrgati duše ljudskega telesa, saj ni vspela s tem poslom niti Velika Britanija v več stoletjih napram malemu irskemu narodu. Pritisk rodi v takih razmerah baš nasprotni učinek od nameravanega: čimvee nasprotnega pritiska, tem trdovratnejše brani ljudstvo — svojo kožo. Država je le potem res močna, če je njena moč identična z naravnimi življenskimi silami naroda — vsa posebna svojstva narodnih delov pa, ki sem jih zgoraj omenil, tvorijo bistven del teh narodnih sil, ker izvršujejo na ljudskem telesu isto funkcijo kot koža na človeškem telesu — a vsak anatom mi bo potrdil, da je koža najvažnejši organ človeškega življenja. Poglavitna naloga državniške umetnosti je, zbrati vse ljudske živ-ijenske sile v harmonično organič-no celoto državnega naroda in jih strniti v zmagovito živo silo narodne države; največja temeljna državniška pogreška pa, delati siio naravnemu ljudskemu življenju. Tedaj združevati je treba brez sile in pritiska. Združili so še razni teritoriji s svojim prebivalstvom v državno narodno edinstvo. Dobro! Zdaj pa treba še združiti raznolično ljudstvo v organično narodno celoto, zasidrano v srcu naroda. 18. januarja spomenico, s katero so uslužbenci prosili, naj bi se jim dno 1. februarja izplačal enkratni nabavni prispevek v znesku K 2500.— za samce, K 3000.— za oženjene brez otrok iu K 3500.— za oženjene z otroci. Ta nabavni prispevek bi stal upravo v celoti K 212.000.— Uprava pa do 1. februarja na to spomenico ni niti odgovorila. Z ozirom na občinstvo nismo takoj izvajali posledic, temveč srno dne 1. februarja izročili obratnemu vodstvu ponovno dopis, s katerim smo zahtevali odgovor do 5. februarja. — Pa tudi na ta dopis uprava ni dala nobenega odgovora. — Z ozirom na občinstvo smo tudi takrat še potrpeli; obenem pa smo z dopisom z dne 5. februarja obvestili pokrajinsko upravo, inšpekcijo rada, delavsko zbornico, mestni magistrat in obratno vodstvo c. e. ž., da bodo stopili uslužbenci dne 7. februarja opoldan v stavko, če dotlej ne bo povoljnega odgovora. — Dalje smo dne 8. junija 1922 sklenili z dunajsko upravo dogovor o raznih uslužbencev tičočih se ugodnostih. Zastopnik dunajske uprave g. ravnatelj Poschen-rieder je po končani razpravi dejal, naj se mu pošlje zapisnik o tem dogovoru na Dunaj v podpis. To smo tudi storili. Dunajska uprava pa je podpis odklonila, češ, da ni v skladu z dogovorom. Konštatiramo, da je to le prazen izgovor, s katerim hoče uprava iz-begniti uveljavljenju sklenjenega dogovora. Na ponovne urgence po tem zapisniku je dunajska uprava odgovorila obrat, vodstvu ljubljanskemu takole: »Im Falle wegen Nichtuntersehrei-bung des zugesendten Protokolles eine Betriebseinstellung erfolgen solite, dann bitten wir, mit der Ausperrung der Bediensteten zu antworten.« — S 1. oktobrom je uprava sporazumno z uslužbenci njihove prejemke nekoliko povišala. Za vseh 68 uslužbencev znaša ta povišek mesečno približno kroti LJUDSKI DNEVNIK Gospodarstvo- 30.000.-—, ki pa je bil krit še v tedanjih rednih dohodkih iz voznih listkov; vozni listki so bili takrat po K 3.— Navzlic temu pa je uprava z 22. novembrom 1922 povišala ceno voznih listkov od 3,— na K 4.—, kar je utemeljevala tudi s tem, da je morala uslužbencem povišati plače. Dohodki uprave so se s tem poviškom voznih cen povečali več kot za 200.000.— K mesečno; ta svota je ostala v celoti upravi. — Dohodki cestne električne železnice znašajo sedaj dnevno povprečno K 30.000.— brez upoštevanja mesečnih, letnih in dijaških voznih listkov. — Do torka 13. t. m. zvečer bo imela uprava valed stavke K 210.000.— izgube, torej ravno toliko, kolikor bi jo stal zaprošeni nabavni prispevek. — Iz tega sledi, da dunajski upravi ne manjka denarja, pač pa, da le iz trme ne ustreže uslužbencem. Pri tem svojem vsega, obsojanja vrednem postopanju ima seveda oporo pri svojih ljubljanskih vodilnih uslužbencih. — Iz zgoraj citiranih odgovorov dunajske uprave pa sledi, da je dunajska uprava stavko izzvala. — Nesramnost dunajske uprave presega vse meje. Iz dohodkov ljubljanske električne železnice ima ogromne dobičke; od slovenskih žuljev se redi in živi; zato menda čuti potrebo, uslužbence izkoriščati in ljubljansko občinstvo šikanirati s tem, da je pognala uslužbence brez vse potrebe nenadoma v stavko. — Uslužbenci v svojih malenkostnih zahtevah spričo ogromne draginje no morejo popustiti. — Danes dne ’2. februarja se je zglasila pri g. po-kranjskem namestniku Hribarju in načelniku oddelka za socialno skrb dr. Goršiču naša deputacija, ki jima je obrazložila vse okoliščine sedanje stavke. — Predsedstvo Zveze jugoslovanskih železničarjev. — Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg št. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 12 Družila ILIRIJA, Ljotiljaim Kralja Petra trg, 8. — Telefon štev. 220. Nakup gozdov. — Eksport lesa. Prodaja drv in premoga v Ljubljani na drobno in debelo. Dopisi. d G. F. Beltram nam piše: Nasilje SLS proti krščansko mislečim železničarjem, ki pa nočejo brezpogojno slediti farbarijam političnih voditeljev, se je začelo že po zgledu fašistov. Sinoči so odnesli moji „dobri prijatelji" in „krščanski" možje pisalno mizo z vsemi akti „Prometne zveze" iz pisarne v „Rokodelskem domu", Komenskega ulica 12. Ko sem prišel danes ob 8. uri v pisarno, sem našel v predsobi tov. Kodeljo in glavnega tajnika Cviklja, ki mi nista hotela povedati, kam so mizo odnesli. Vidi se, kako spoštujejo gospodje v SLS avtonomijo. Storil bom potrebno, da se gospodje poučijo spoštovati zakone in društvena pravila. d Iz vrst „Prometne zveze4* smo prejeli še sledeči dopis iz Maribora. „Prometna zveza" je in mora biti strokovna organizacija krščansko mislečih železničarjev. Nikdar pa ne sme biti političen privesek kakšne stranke. Svobodno izvoljeni predsednik nikdar ni hlapec kakšne stranke. Delati mora tako kot določi in zahteva večina. Tega pa se menda ne zaveda sedanje načelstvo SLS in J SZ v Ljubljani. Naj pa to vzame na znanje od kršč. soc. železničarjev v Mariboru. d Iz Maribora smo prejeli: Resnico, poštenost in pravico so menda zatajili gospodje okrog „Slovenca" in „Straže". Vsaj tako je razvideti iz poročil o shodu v Mariboru in o tov. Beltramu. Da vesti ome-rjenih listov ne odgovarjajo resnici, mora pač. vsak potrditi, ki je bil na shodu navzoč. Da bi pa shod povsem drugače izpadel, če bi pustili govoriti tov. Beltramu, pa je gotovo, zato pa mu niso dali besede in so shod predčasno zaključili. Sramota pa je, da se tov. Beltrama sramoti in obrekuje na tako podel način. Človek bi naposled res dvomil, če je SLS sploh še katoliška. Že radi tega, ker resnice nočejo slišati in tudi ne dopuste, da bi jo slišali drugi. — Član JSZ v Mariboru. g Državni kurz. Finančni minister je predpisal za čas od 14. do 28. februarja t. 1. nastopni državni kurz: napo-leondor 356, zlata turška lira 403, angleški funt 446, dolar 95, francoski frank 636, švicarska frank 1776, grška drahma 105, italijanska lira 460, nemška marka 0.76, češkoslovaška krona 266, mažarska krona 3.80, lej 50, lev 51, holandski forint 3750, danska krona 1880, avstrijska krona 0.14, poljska marka 0.47. g Povišanje delniške glavnice vevške papirnice. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo sklep izrednega občnega zbora združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, da se poviša delniška glavnica od 40 na 50 milijonov kron in da se more še nadalje povišati do 89 milijonov kron. g Nov premogovnik v Srbiji. Ministrstvo za šume je izdalo rudarsko koncesijo invalidu D. Pavloviču za izkoriščanje premogovnika, ki se nahaja polog postaje Džep. Premog iz tega premogovnika je dober, ker se more uporabljati tudi za železnice. g Cene zlata na Mažarskem. Zadnje čase je mažarska krona zelo padla. Tako velja 20 kronski zlatnik 15.000 mažarskih kron. g Carinski dohodki v tretji desetini februarja naših glavnih carinaren so zdašali 46,287.417 dinarjev. Največ dohodkov je imela zagrebška carinarnica in sicer 9,020.999 Din, na drugem mestu je mariborska s 7,962.005 Din, na tretjem skopijanska 3,365.946 Din, na četrtem ljubljanska 3,193.004 Din, na petem pa belgrajska carinarnica s 2,992.224 Din. g Poljska petrolejska produkcija. »Kur j er Polski« zavrača v članku prof. Grzybowskega neupravičen strah, da bodo petrolejski vrelci Poljske usahnili in navaja: »Poljska poseduje v Karpatih 37 ležišč nafte, ki zavzemajo površino 28.000 oralov. Ta polja vsebujejo, kot so ugotovila znanstvena raziskovanja, najmanj 8,500.000 vagonov petroleja. Še večje pa je ozemlje, ki še ni raziskano in obsega 53.000 oralov in more vsebovati po domnevanju znan- železnorjem »Prometne zveze«. Kakor je razvidno iz letaka, ki sem ga izdal 3. t. m., hoče SLS in njej popolnoma udinjena JSZ izrabiti „Prometno zvezo" v politične namene, dasi je ta strogo strokovna, nepolitična organizacija. Gospodje pri SLS bi radi videli, da bi železničarji, katerim je dr. Korošec dal nekaj drag. doklad namesto pragmatike, slepo služili in sledili čez drn in strn stranki, ki je izmed vseh političnih strank v Sloveniji najbolj hinavska in lažnjiva. Za delavce zahteva prepoved vsakega izvoza živil na škodo kmeta. Za kmete pa zahteva prost izvoz vseh pridelkov, živine in prašičev brez ozira na delavce in konsumente. Posebno jasno se je pokazalo, kako je SLS sovražna delavstvu, uradništvu, vpokojencem, malim rentnikom in sploh vsem tistim, ki žive od stalnih prejemkov, ko se je dne 7. t. m. v „Slovencu" odkrito postavila na stran velekapitalistov, ter zavzela stališče proti vpeljavi avtomatične regulacije plač in prejekemkov za vse tiste, ki žive od stalnih prejemkov. Podpisani sem se večkrat obrnil na vodstvo SLS z nasvetom in zahtevo naj se v SLS dela v smislu stanovske vzajemnosti na podlagi avtomatične regulacije plač delavstvu in uradništvu. Toda gospodje so mnenja, da ob času draginje ali slabega razmerja valute kapitalisti ne smejo trpeti. So menda mnenja, da je najboljše, če delavec in kmet trpita, ker sta trpljenja in stradanja vajena. Ker sem kot načelnik „Prometne zveze" gospode v SLS in JSZ večkrat zavrnil, so začeli nelepo gonjo proti meni. Nahujskali so ves stari in novo Izvoljeni od- stvenikov svojih 16,600.000 vagonov petroleja. če ostane uporaba petroleja dosedanja, zadostujejo poljski petrolejski vrelci še za 460 let.« g Nova tovarna ogledal v Sarajevu. V Sarajevu se osnuje nova tovarna za ogledala s temeljno glavnico 8,000.000 dinarjev. Poleg optičnih, brušenih in beneških zrcal, bo tovarna izdelovala tudi sferična ogledala. g Gospodarski položaj v Bolgariji je bil početkom tekočega leta zelo ne-povoljen. Trgovina je bila živahnejša samo s kolonijalnim blagom in igračkami. Položaj grosistov in detajlistov je neugoden ter ne kupujejo niti za spomladansko sezono. Ta položaj obte-žuje tudi pomanjkanje denarnih sredstev, vsled česar so tudi cene stalne. Samo stavbinskemu gradivu so nekoliko narastle cene, ker se za spomlad pričakuje največja delavnost. Nekateri železni predmeti so se podražili za 5 do 10 odstotkov. Na carinarnicah leži mnogo blaga, ker ga trgovci radi neznatnega kapitala ne morejo plačati. Upanja je malo, da bi se razmere kmalu zboljšale. BORZA, Zagreb, 13. febr. (Izv.) Devize: Dunaj 0.1435 — 0.144, Berlin 0.33 — 0.36, Pešta 3.85 — 3.95, Bukarešta 50 — 52, Milan 485 — 490, London'475.25 — 477, Newyork ček 101 — 103, Pariz 630 — 635, Švica 1900 — 1920. Valute: dolar 97.50 — 98.50, češke krone 295 — 300, funti 470, lire 480, efekti: Ljubi j. kreditna 205 — 210, Slavenska 102.50, Praštedio-na 1145 — 1150, Trb. premog. 670 — 710. Curih, 13. febr. (Izv.) Berlin 0.0186, Newyork 532.75, London 24.95, Pariz 32.85, Milan 25.62, Praga 15.75, Budimpešta 0.2025, Bukarešta 2.60, Beograd 5.15, Sofija 3.20, Varšava 0.0135, Dunaj 0.007475, avstr. žig. krone 0.0075. PEEDBORZA. Zagreb, 14 febr. (Izv.) 1 dolar 99, 1 funt. šterl. 480, 1 švic. frank 19.25, 1 franc, frank 6.35, 100 mark 0.38, 100 av. kron 0.1445, 1 češkoslov. krona 3.05, 1 ital. lira 4.90. bor P. Z. proti meni. Celotni odbor je na pritisk gospodov pri SLS in JSZ odložil svoja mesta. Ker ne morem organizacije voditi sam, sklicujem IZREDNI OBČNI ZBOR ki se vrši v nedeljo dne 4. marca 1.1. ob 10. uri dopoldne v ljubljanskem rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12, s sledečim dnevnim redom: L poročilo načelnika; 2. volitev načelstva, strokovnega in nadzorstvenega odbora; 3. slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil na istem mestu in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov. Da se onemogoči nepoklicanim pristop na občni zbor, odrejam, da imajo na občnem zboru pravico glasovanja in pristopa k zborovanju, samo redno plačujoči člani. Na člane, ki ne plačujejo članarine, se ne moremo ozirati. Kot legitimacija za pristop na občni zbor bo služila vsakemu udeležencu njegova članska knjižica, iz katere mora biti razvidno, da je do 28. februarja 1923. poravnal članarino-. Kdor slučajno še ni poravnal članarine jo lahko pravočasno poravna, ako jo prinese, ali pa poš'je v pisarno, Komenskega ulica št. 12 v Ljubljani. S tovariškim pozdravom Franc Beltram, t. č. načelnik P. Z. Izdaja konzorcij „Ljudskega dnevnika." — Odgovorni urednik Fr. Jereb. —-Tisk J. Blasnfka naslednikov v Ljubljani. Šolstvo. š Volitve v višji šolski svet. Včeraj se je vršil skrutinij volitev zastopnikov ljudskih in meščanskih šol v višji šolski svet. Oddanih glasov je bilo 3107. Kandidati UJU so dobili 2508 glasov, kadidati Slomškove zveze 449 do 453 glasov. Za elane višjega šolskega sveta so izvoljeni : Luka Jelene, (1597 gla- sov), Anton Gnus (1536 glasov) ter Ivan Tomažič (1672 glasov). Za namestnike so izvoljeni: Ga. Janja. Miklavčičeva (1527 glasov), ga. lika Waschtetova (1604 glasov) ter ga. Marija Godčeva (1659 glasov). Kandidati Slomškove zveze so dobili: Slapšak 453, Pečjak 449, Humek Dragotin 120 glsov. Narodno gledališče. DRAMA. Sreda, 14. februarja: »Za pravdo L srce«. Izven. Četrtek, 15. februarja: »Čudež sv. Antona« in »Črna dama iz sonetov . Red E. OPERA. Sreda, 14. februarja: Zaprto. Četrtek, 15. februarja: »Vrag- in Katra«. Izven. k Premiera Medvedove tragedije »Za pravdo in srce«. V sredo, dne 14, v. m. bo v dramskem gledališču premiera Medvedove tragedije v petih dejanjih »Za pravdo in srce«. V burne prizori-iz kmetskih uporov je vplel pisatelj romantično ljubezen graščaka Erazie do Grajanove hčerke Katarine. Snov. zajeta iz domače preteklosti, razporejena v pestrih slikah, bo gledališko občinstvo gotovo zanimala. Tragedija L eden najresnejših poskusov, ustvari>: Slovencem historično dramo. V glavnih vlogah nastopijo: ga. Šaričeva, g s. Juvanova, g. Drenovec, g. Gregorič, g. Skrbinšek, g. Plut, g. Lipah, g. Ter-čič itd. Režijo vodi g. Danilo. IZPRED SODIŠČA. s Povožen otrok Dne 22. dec. je povozil voznik France Zemljič v Mostah. 2 letno Slavico Guštinovo, ki je 6 dni kasneje vsled poškodb na. glavi umrla. Mati in voznik sta bila oproščena r sicer prva ker ima še pet otrok in k-radi slabih razmer brez služkinje. Ponesrečeno dekletce je pustila samo kakih pet minut v kuhinji v varstvu starejših otrok, sama pa je morala iti k 6 mesečnemu detetu v sobo, ker je dete bolehalo za oslovskim kašljem. Med tem ko je reševala mati eno dete, se ji je ponesrečilo drugo. Voznik pa je bil oproščen, ker je priletel otrok od strani k vozu in je padel pod zadnje kolo, vsled česar se je pripetila nesreča brali jegove vednosti in krivde. s Ponesrečen ženin. Dne 22. dec, je izvabil zvijačnim potom posestnikov sin France Šifrer iz Praprotna od Ljudske posojilnice v Ljubljani posojilo 16.000 kron, ki jih je kmalu, ne da bi se oženil, zapravil. Izdal se je za lastnika očetovega posestva. Sleparijo so odkrili in še le, ko se je oče upri vknjižbi dolga na njegovo posestvo. Obtoženec je vse priznal. Obsodili sega zaradi goljufije na 6 mesecev ječe. Obtežilno je bilo, ker je bil že večkrat radi tatvine predkaznovan. s Kriva prisega. Dne 5. dec. se je vršila obravnava v zadevi zakonskih Stegu iz Ljubljane. Kot priča je nastopila mlada služkinja Helena Smodej, ki je kmalo po obravnavi šla k odvetniku in mu priznala, da je po krivem pričala. To je storila na prigovarjanje in po pouku soobtožencev Stegu. Soobtoženca sta tajila, sodišče pa je verjelo končno skesani obtoženki in, je obsodilo soobtoženca na 6 tednov ječe, Smodejevo pa z ozirom na prostovoljno priznanje in kes samo na 14 dni ječe. ■■#ee»eeeee»eiB#aBees«eeeBeeeee«ee«;g m 5 g ■ S s m m m m m in m t2£i im m m m ni us m m s b Pisalne sfi^efe Ideal - C Mx [o., [piana Zastopnika in akviziterja marljivega, solidnega in poštenega išo© za Celje, Maribor, Ptuj, Kranj, Novomesto, Kočevje, Zagreb, Osijek, Novisad, Subotica, Beograd, mtnt: flnončag in rtMamno podjetje 30SD ZORIM!!, JLjv-tolf GBeda-lištea. «1. S. Tel, 231. Uprava Stenskih reklamnih načrtov mest In kopališč kraljevine SHS.