Obseg: Cesa naj se slovenski gospodarji poprimejo, da dokažejo napredek svojemu gospodarstvu? — Kako ravnati z moštom in vinom, da je vino dobro. — Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. — Špitalie, Tabor, Kozjak in Kozji hrbet. — Književstvo slovansko. — i stavoverci se čedalje bolj odkrivajo za nasprotnike ustave. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — NoviČar. Cesa naj se slovenski gospodarji poprimejo, da dokažejo napredek svojega gospodarstva? Gospodarski napredek nikakor ne obstojí v tem, da se lotimo mnogovrstnih novotarij, ampak pri nas na Slovenskem , kjer ne stoji gospodarstvo še na tako visoki stop oji, kakor v nekatenh drugih deželab, pri nas je to uže velik napredek, če opustimo to, kar je slabo in se poprimemo boljega, če nam uže sama pamet kaže, da je bolje. Take slabe šare pa je pri nas se prav veliko ; to šaro skusimo odstraniti, in potem uže smemo reci, da napredujemo v gospodarstvu. Pa pustimo samo besede in lotimo se kar narav-noBt stvari. Letošnja huda zima nas je menda še bolj kot druga leta podučila, kolika dobrota so peci, zato je menda popoloo upravičeno, Če zaćnemo 5 ;pecmz. Pri pečéh pogostoma nahajamo toliko napák , da je groza. Mnogo je taeih starih pecí in še zmerom delamo radi take, ki kurijo dve sobi. S tem mislimo veliko drv prihraniti in tudi kurjavo hitreje opraviti. To je res lepa misel, pa navadno je vendar to velika neumnost. Ce peč ne stojí prosta, ampak je vzidana v stěno in zid med dvěma sobama ni tako tanek, kakor papir, ampak je le kakih 8 palce v (colov) širok ali pa še sir ji, takrat velik del gorkote, ki ima sobo greti, greje le zid in mnogo sežnjev drv si pokuril, da si le sténo med soboma grel, ne pa sobe. Le primi za zid; pa bos videi, koliko si — na škodo sobam — zidu kurii. Recimo, da peč od gori do doli obsega le 12 čevljev — kar ni veliko — zid (steua) med soboma pa je 1 čevelj debeí, po takém gorkota zakurjene plosnjave 12 Čevljev ne gre v sobo ampak v zid. Ugovarjati bi se utegnilo: „vsaj zid stoi#i med oběma sobama in gorkota zatega del ne uide iz histe" — al o mrzlih dnevih, ko zakurjena peč le takrat kaj i zdil, če gorkota hitro v sobo buha, nam s tisto mrvico toplóte, ki jo zid iz sebe daje, ni prav nič pomagano. Tudi ni dobro, če peč stojí na močnem in visokem zidanem podnožji, ki tudi veliko gorkote požre in jo sobi vzame. Podnožje naj je tedaj nizko in tanko, še bolje je pa, če stojí peč na stebričih. Velika napaka nekaterih sob (izb) je njih vlažnost, posebno tacih, kjer na pečéh perilo sušijo io celo zimo ne odpró okenj , marveč jih še prav zadelajo in zapopajo. Pozimi se s čevlji prinese veliko snegá ali drage mokrotě v hišo, v kateri prebiva vcasih velika družina. Zmerno vlažni, gorki pa čisti zrak je zdrav in prijeten, preveč mokri in nečisti zrak pa je nezdrav in neprijeten. Al še bolj nezdravo pa je bivanje v tacih sobah, kjer je zidovje mokrotno. Vpraianje nastane potem: s čem se dá vlažnost iz sob odpraviti? — Prav lahko in prav gotovo s tem, da si postavimo v sobo peč, ki se o d z not raj, to je, v sobi kuri. Take peči, katerih se dandanes uže veliko nahaja po svetu, vlecejo vlažnost v se, ki izpuhtí potem v dimnik; koliko vlage pri vsaki kurjavi taka peč v-se potegne, to so prav natanko ne dá zmeriti, — da je pa veliko požre, kaže nam sledeča preiskava. Ce pepel drv odštejemo in pa vodo, katere je tudi v na j bolj suhih drvah nekoliko , pogori od 10 funtov mehkih drv malo več kot 8 funtov drv. Ne pogori pa vse popolnoma ; to vidimo v tem , da z dimom še marsikaj druzega uide, kar ni popolnoma zgorelo. Recimo pa, da od 10 funtov mehkih drv jih pogori le toliko, kar dá 4 funte oglja. Ti 4 funti oglja potrebu-jejo pa vsakako kakih 46 funtov zraka, da zgorijo, tedaj blizo 600 kubičnih čevljev zraka, in toliko zraka se nahaja v prostoru, ki je 8 čevljev dolg in 8 čevljev širok. Ta množina posrkanega zraka je pa menda še pre-majhna, kajti pec veliko več zraka v-se vzame in po dimniku iz hiše izpusti, kakor je potreba, da 10 funtov mehkih drv pogori. Po takem se menda ne bomo mo-tili, če trdimo, da enkrat zakurjena peč ves zrak, koli-kor ga je bilo v sobi, v-se potegne. S tako množino zraka pa gotovo izpuhtí tudi nekoliko maslicev vode (sobne mokrotě). Res čudno je, koliko vode včasi v kakošno kmet-sko sobo pride, če ondi mokro perilo sušijo. 6—8 suhih srajic tehta najmanj 10 funtov, mokrih pa gotovo 20 funtov. Če se to perilo na peči suši, se ž njim prinese 10 funtov ali pa 4 bokale vode v sobo. Odraščen člověk v 12 urah — to je po skušnjah ispričano — kaka dva maslica vode iz pljuč in pa iz kože izhlapi. Če tedaj 6 osob v eni sobi čez dan skupaj biva, se srne računati, da teh 6 osob 2 — 3 bokale vode iz sebe iz-hlapijo. Po takem ni čuda, da je v nekaterih kmetskih hišah toliko vlage. Po vsem tem je menda do dobrega dokazano, da so peči, ki se v sobi kurijo, najbolja pomoč za odpravo prevelike vlažnosti v sobah. Take peči narejajo uže tudi nasi navadni pečarii in ker tudi niso dražie memo druzih in manj drv" požíó veho y ki obstojí iz lesene ali pa piehaste posodice. v uiuzjiu m uiouj uiT naj ui o gosposke, tako tudi v kmetske sobe. bi se vpeljale kakor v kateri je potrebna voda, in sredi posode pa je uže ome- potem oi treba dru^e posode (Dal. prih.) Kako ravnati z moštom in vinom dobro. » da vino (Po predavanju gosp. Dolenca, vodje slapenske vinorejske sole, v Kostanjevici, spisuje L. A. * Gosp Dolene nam je v Kostanjevici razlagal, kako ravnati z vinom, da je dobro, in sicer, kako s crnim kako z belim vinom Vsa vina razredil v ) vrste 1) vina s brez cve t (bouquet) t m vina „ljutomerec dajajo tnegaduha, pa vendar izvrsfcna, na pr ( y na vedra y navadna namizna vina, ki se pro 4) nizka vina , kakor so po navadi nasa vina. Kdor h oče pridelati izvrstno vino, mora imeti dobra plemena trt, mora ž njimi ravnati po vodiiih umne vi-noreje, posebno pa mora paziti, da grozdje popolnoraa dozori, in da se spravlja popolnoma suho in zdravo y 3e Da bo pa vinorejec naredil dober mošt, ni zadosti da spolni ravno rečeno, ampak vedeti in storiti mu pustiti nikakor ne sme. se marsikaj dražeg kar Zato moral bi imeti veaki gradnik eno y ali po trebi več velikih kadí, v katere pride stlačeno grozdje za toliko časa, da se most more spraviti v sod; poleg te kadi pa se dve manji. Na prvo manjo kad se postavi malen, 8 katerim se grozdje mečka. (Takih strojev je pri nas uže mnogo, vendar se pa grozdje tudi se z betom tlači.) Na drugo majhno kad pa se položi mreža, narejena iz pocinjenega vlaka (drata); na to mrežo se dene zmečkano grozdje iz prve kadi. ter se z leseno greblico sem in drgn > tako > da ostane]o na mreži sami peclji, kateri se potem vržejo v kako posodo , y • n f I i • i • i • • i se ctečejo. Mleti se pa mora grozdj da dobi vino potrebno ereslovino. s Nek peclj da vred zato y } gradnik mi je pred nekoliko leti pravil, da je grozdje, kakor je bilo obrano, z roko pecljal, ter upal tako dobiti izvrstno kaplj ) pa zmotil se je; vino je bilo sicer prosto za- gatnosti, a tako mehko, da ni nihče maral za nj se dene zmleto in pecljev oČišČeno grozd) se Zdaj v veliko kad. Zdaj je treba dobro paziti, kdaj bo most v kadi priČel poganjati mehurčke, kar je znamenje vrenja; od tega Časa mora ostati most še 48 ur v kadi, potem se se le odtoči in v sod spravi. Ce je vřeme toplo Pr v mošt v kadi kmalu vreti » f in trop se dvigovati ; će pa je vreme mrzio, gre to bolj počasi. Zato pa vendar ne gre most spraviti v sod, dokler ni dokončal prvo vrenje v kadi y kakor je bilo rečeno Trop pride v stiakavnieo. al le to> kar se po prvém stiskovanji dobi (prvi prešovec), naj se dene v sod med tako imenovano „župo", drug spravi v drugo posodo za domačo rabo bolj pusti pa naj se Sod se ne sme popolnoma napolniti; za eno dlan mora praznega prostora ostat: tako naliti sod se vtakne kipelna veha tako, da zrak poleg nje ne more v sod prihajati. Kipelna veha je kositrasta cev, katere spodnji konec se vtakne v sod, drugi pa v posodo > z vodo napolnjeno y tako > nec po njej pride v vodo, od tod v zrak da vhajajoči ogije a zrak pa, njena cev. za vodo. voda Pri taki vehi Vse to, kar je tukaj povedanega y veljá o na- prav Ij an ji belega vina, croina se napravlja drugaČe Naj tukaj še pristavim , da mreža, na kateri se pecljá mora na vsak način biti iz pocinjenega vlaka, iz vzroka ki sem ga omenil pri opisovanji, kako ravnati s sodi, ▼ lanskih „Novicah". f * Vem y da kakor pri nas , bo tudi drugej maraikdo rekel: vse bi biio dobro ko > imam se za eno komaj 83 dve mali kadi napraviti, ne bo šio. Tudi prišla prostora, to tako, da bi tej napaki bi se menda dalo pomagati mreža precej na veliko kad. Mreža pa bi morala biti vdelana v leseni okvir, na katerem bi m(in nekoliko vzvi8en stal, tako, da al kaj tacega bi se dalo zopet hramu narediti. bi se kar pod njim lahko pecljalo; v dovolj visokem Znabiti bi utegnil kdo prašati: zakaj pa mora most 48 ur na tropinah vreti? snovi v pravi meri, Zato, da dobi vse ekstraktne ne premalo, ne preveč. Ekítraktne snovi nekako zakrivajo viosko kisjjno, na priliko; tako, kakor sladkor grenkobo kave. Ce smo pa přidělali dobro vino, je treba paziti, da si ga pozneje ne pokva- rimo z zaíivanjem. Za zalivanje mora vinorejec imeti mali sodcek dobrega vina. Paziti je tudi treba, kakor bil sod napol- bolje raz- Je bilo uze omenjeno da , v.« se vino, ko je njen, ne okisa po cunji, katero po vadi, okoli vehe ovijajo. navadi, ali liavnanje z moštom za Črno vino je od onega za belo vino nekoliko drugače. Tu niti moram najprej opom- , da po Dolenjskem imajo le ono crnino za dobro, ki je precej v jeseni sladka. Gosp. Dolene pa je rekel, da crnina mora biti s prva trpka, da tako viao se poleti omeđi in sladko postane, ter da taka crnina je sposobna za trgovino. Kad za črnino mora biti posebno narejena. Ker mora pri crnini priti trop sam na dno kadi ljuknjic, tako, da mora biti nad njim dno, ki je čez in čez polno most do tropa pride , a trop se vzig niti in med mošt pomesati ne more. To dno mora imeti v sredi luknjo, skozi katero se trop vsiplje, ki se pa, ko je trop v kadi, zamasi. Ko se je prvo dno na sredi zamašilo , se mošt v kad vliva toliko časa, da ostane pod pokrovom, ki je 4 prste pod vrhom, in ima tudi v sredi lukojo, za malo ped zraka. Zdaj 86 luknja zapre, m kakor pri belem vinu v sod, se tukaj v kad vtakne kipelna veha. Mošt ostane tako v kadi tedne. tem Času alkohol iz lu- vzame vso črno bat m zdaj se se most sme pretočiti v sod. Za zalivanje se mora tudi prihraniti dobre crnine. Pri crnini se sme ves presovec med do- bro vino vliti. Opomniti se y da mora tu popisana kad meti zdolej vratica, kakor sod Gospod vodj nas še podučii, kako se vino čisti s klejom, kako porabiti trop za delati izvrstni kis. kako kisati > kako iz tropa z njim repo in elj Al ker sem ,,Novicam" z mojim spisom uže dovolj prostora vzel, bona to opisovati opustil; saj bo gosp. Dolenćeva knjiga gotovo tudi o tem go mošlu ne smemo pustiti, zavoljo vode v sod Sponiin na zaslužne kranjske sadjerejce. Mnogo ž!ahnega sadja je uže zasajenega po slovea- katerega I ne more. Ta priprava je dobra tudi zato, po njej lahko vé , kdaj je mošt nehal vreti in je čas v Loki ali v Kranji, posebno pa v Ljubljani polně koše ker vinorejec ski zemlji in veselje je o dobrih letinah gledati na trgu Sr J » » ▼vy^ » V* «J jV/ uu VUV UVUM1 f*VWI xu Viuo - J / 1 i------—J J £------- sod zabiti. Gosp. Dolene je priporočil drugačno kipelno rudecib jabelk in rumenih hrušek. Al lani pogra sali smo žalibog tega veselega pogleda. Sedaj cenimo dobroto, katero nam děli sadje v kmetijskem go- ') Ker gosp. ju. a. oDsirneje poroca o tem preaavanji, se le aooroto, Katero nam deli sadje v KmetijSKem go- smo to porocilo uvrstili med „Gospodarske stvari"* Yred. spodarstvu in v živ spomin nam stopajo imena za sad- gosp L. A. obsirneje poroca o tem predavanji jerfjo zaslužnih mož, katere iz tega ozira m ore na o imenovati dobrotnike svoje. Ozrimo se tedaj na preteklost in stavimo si pred oči sadjerejce, katere je naša družba kmetijska odlikovala od leta 1841. počenši. Na prvém mestu stoji „oče umne sadjereje kranjske', precastiti starček gosp. Franc Pire, bivši misi-jonar v Ameriki, zdaj v pokoji živeČ v Ljubljani, kate-rega je leta 1841. posiavila družba kmetijska s sreberno STetinjo. Leta 1842, so přejeli od družbe kmetijske sreberne Starozgodovlniske šivan. Novic Spitalič Razpn * Tabor » Kozjak in Kozji hrbet. mi daj 77 7 sedo gosp. gr a fič ne raz m ere Spitališk povod, tabor << v 40 listu lanakih da tej stvari spregovorim be . ker svetinje e deći : à fner Simon iz Formaha pri fckof}i čeravno nisem starinoslovec. To pa zato pisatelju onega članka, kakor se vidi, niso topo- tega kraja natauko znane, in zato se tudi posledice njagovega mneoja ne vjemajo s krajevnimi razmerami. Loki fare Jenčič Martm iz moravške fare, Janežic France Se- tre dus Dekieva Juri) iz Male Pristave sta Prvo je treba pomniti, da Spi tali č in Tab različn kr a o>. ulic , lycEwicva i/uiij i l* uiaiQ t. j kj\j Gregor iz Tujnic, Pengal Janez iz Našce , L)o lenec Janez iz Vipave, Gostiša Gregor iz črnega vrha pri larijí, Hadnik Gregor iz Lom. temu pride v starih listinah še „Gassruck" in „Bocksruck", in tuk kaj znamenujeti ti vprašanj besedi : Kozjak ali Kozj y Leta 1843. so Smi eorj ik a ) přejeli svetinje: Jeraj Jakob iz Sušnik Anton iz Škofje Loke, Eržen Primož hrbet, ki sta tudi dva razlicna kraj To pa je ravno pri starinskih razpravah se kraji ne zamenjujejo drug z drugim v okolici ? aj vazuej da od sv. Duha, Habjan Jakob iz Trzina, Totošič Neža iz Planine. poznamenovanju vsakeg S p i t a I i č, kak kraj posebej Idimo sedaj Antona znano, je daj fama eerke sv. zraven j« /niiuun j aveu ^(«jovžiua Leta 1844: Župan Anton iz Kovorja, Zalokar Gre- faltrerna. Podoba Vaivazorj jščina, sedaj last barona Ap gor iz Zgornjib Jarš, Sare Matevž iz Preaerjev, Pobušan še precej dobro predočuj v XI. knjigi, str. 407 ta Matija iz Rudnika. Leta 1845: Ferlan Luka iz Godesič, Tavčar Tomaž ni povacd posreći i kar se slavnému Oj Na od Boštanja Jerneja , Cotei J iz ? Dermelj Jožef iz ravnice oddaljen je bribec Tab strani cerkve, kakih 400 korakov preko ? jec ? z gozdom brasčen in na južn skor p03aiD eto- in hodni strani Leta 1846: Dular Jožef iz Velikih Škrj Vernik precej strm. Na vrhu njegovem se Tomaž o Andre i skevasi, Sedušafc Mib pri i iz Loki Taj 7 à rc Tomaž iz Stran rega zid in kakor uže ime kaže i biti. idij ostank sta tukaj tabor ali kaj podobneg > moral ekdaj iz Leta 1847: Pretner France iz Begunj, Kos Luka oga, Florijan Karol iz Kranja, častao diplomiran. Kake pol ure od Špitaliča dalj proti padu se Leta 1849: Dekle Jožef Male Pristave Jurij iz Podjele v Bohinji Leta 1850 je dobil: > Stare stisne sicer ozka dolina in začne se vzdigovati gora Kozjak s sedlom, čez katero gre ceata iz Kamnika z državno cesto na Staj Rek ozler Aodrej iz Kočevske koja vodj iBjoiisaw, »jci SO pri Ločíci zdiu&i i* ui^a uu v^coiu, pride čez Trojane na Štajarsko. Kozjak delà raz- med Gore nj ako in ijsko dolino. Spitalič leži kin za 20 lir, Rozma Matij mladi cek akudi, katera je daroval g. Janez Primic ? c. za dvorni toraj koj pod Kozjakom še v savinjskem porečji Na padni strani grajščine in cerkve se kapi na Dunaji S r e b tin iz Taji ti nje pa so dobili: Kočár Valen Pernač Jožef v Spodnjih Gorjah 7 Bizjak Fra iz Dobrove Čast diplomo so dob Brence Janez , in a lek F učitelj ka Mencirger Jakob v bohinjaki Bistrici Mo > iz Dolenj vasi í grajščine v M vzdiguje hřib in na tem hřibu je vasica s tremi hišami z imenom Kozji hrbet. Taka je topografična lega teh krajev. Naj prijavim sedaj svoje mnenje o tej stvari in omeoim áe nekaj posameznosti. Da je sedanji Spitalie neivomno av. Antona špital ali ustav, sozidan v 13. stoletji po m ej ne m grofa iater- 7 kronogu in Rakovníku, Gulič Aoton, okrajni zdravnik skem Henriku, uže kaže slovensko ime ^Spitalie << v Z.tić Zatîéi min v > Grobnik Tom duhovnik v Vidu men ni Hrb Fra virez Fodransperg. Janez, župnik zatiČinsk 7 c. posestnik iz Podgabra, Benj pn temu, da vasica K 7 V pn hrbet nima nikakega pomena za ta ustav. „Stifft und Hospital S. Antonii am po à» na Hudem, Kopecki Bocksruckíť je bilo toraj oficijal ker ».«ttAv/n jv> unv luiuj vuvijMtuv poznamenovanjc, kakor se vidi, kraj takrat v oficijalni nemščini se 7 Leta 1851: Orežnik France iz Volčjega Potoka ni imel lastnega imena. „A m Bocksruck ne znamenuje ravno v nemseim ucu* JLUt^x . vicůuia X.10UU0 » j. wvwo.», no Zfuauueuujtj ravuo , ua Mencinger Jakob iz bohinjske Bistrice, Ogorevec Jožef jaku, marvec pomeni tudi da bi ustav moral stati n a K iz o kale 3 Stare Mihael iz Mengša 7 častno diplomiran. ali bi danj Leta 1853. dobili so svetinje: Resman Anton iz Be- se nemško ime ,,Neuth potem, Kozjaka Se gunj na Goreojakem Kleindienst Lovrenc iz Gorice v viktrinjskega samostana H al c je ta kraj gotovo dobi! ko je omenjeni ustav kupil leta 1608. od Mosnj a 7 JI cupasi-i.» , u,iviuuivuo« ju ju^UV I« * Ales France iz V rasice pri Meogšu, Samsa Thail ? kateri ga goto Jakob iz BUtrice pri Trnovém 7 častao diplomo pa noval popravil, ali morebiti prezidal in po sebi ime N e u thali, kakor je stara pisava 80 přejeli: baron Leopold Lichtenberg, grajšóak v Ja- Kdor bi hotel to zadevo dalje slediti, bi se gotovo 7 baron Alojz j Apfaltrern, grajsčak Št. Križki pri nasel vire in pomocke v dotičnih arhivib blab Kamoiku, marquis Ferd. "zzam 7 grajsčak na Volčjem Kar se tiče pot i in nje oskrbovanja, ki je vodila Staré Janez, grajšćak v Mengšu, potoku, , ^ c. kr. okrajni glavar v Crnomlji. (Dalje prihodDjič.) Derbič Jožef, memo, v kateri namen bil imenovani ustav usta ovijen, bi bila ta pot po mojem mnenji ona, vodeća Kamnika skoz tuhinjsko dolino čez hrib Kozjak memo Špital na Štajarsko v pot bila res le tovorna pot, nam kaže to, ker stari ijsko dolino. Da je ta možje pripovedujejo 7 daj bilo prej, pređeni danjo okrajn© cesto napravili, na poti od Kamnika do Motnika 72 pre-lazov. (Prelaz se imenuje tukaj prehod čez plot). Ta poè 3e> po cesta. po sedanjih razmerah soaiti, gotovo šla iz Spitaliča roda hrvatskega" , kakor knjiga našega Vaivazorja o dolini memo Motnika na Ločico, kakor sedanja Kranjski ,.Ehre des Herzogthums Krain". Jako ob- a m > bila kaka druga tovorna pot iz Spitaliča vrčeva* A^a KU WMO ft»aa «iuwilic» Jíui ^IV uptt^iiv» SlfDO unw , fa U J^ oiavui U C IC6 I u , veu t'Htta V cez hřib v savinjsko dolino vodila", kakor gosp. Sumi trojedni kraljevini bivsjoč , s čuda neumornim trudom del o za katero je slavni Berezin, več časa v „Čez hrib" se mora najbrže nabíral gradivo, popisuje navedene jugosiovanske dežeie pr. je iz Kam- v zemljepisnem, zgodovinskem, statističnim, politiškim meni, ni lahko misliti, ker misliti „čez Kozjak". V Gornjigrad na nika za polovico krajša ona pot, koja drži iz Tesnic literarnim, gospodarskem m trgov8kem f v obce kultur- nad Kamnikom čez hribe memo Nove štifte proti nem oziru tako temeljito, da se z enacim delom menda Gorenjemu gradu, in ki je morala uže tudi ta čas biti, ne Nemci, ne Francozi in drugi narodi ponašati ne moker je znano, da so ljubljanski škofje memo Nove- rejo. — Delo tolike vrednosti je napotilo našega za slo- štifte jezdarili. Ako bi pa bili vtehtni dokazi da o h i * i V |V0UM 111« Ml f w un» v HV^ umi uvnoui } u« ]8 tcuovtv uvum uui jit v uciat uv^ga guop» Ul< U U 1 U a U U, res vodila kaka važneja pot iz Spitaliča čezhrib v zdaj vrednika „Reforme", da je, podpiran od preblagega rejo vsnstvo neutrudljivo delavnega gosp dr. Jordana savinjsko dolino, potem bi bila pa tudi cela stvar dru- jugoslovanskega bila ta pot znak celó čez Kozji ški jezik prestaviti to velikánsko delo, ako vsaj 300 > se- gačoa in nazadnje hrbet voditi. Da so Rimci še gotovo imeli pot iz Sut danjega Kamnika, skoz tuhinjsko dolino na Stajarsko si moramo misliti uže iz strategičnih ozirov, in oni. ki so bili v tej zadevi mojstri, se gotovo rodoljuba, sklenil, iz rusčine v nem- } subskribentov na-nj dobi. izdane pole, ki nam kažejo ako Nam 80 došle y da v pokušnjo res obžalovati bilo ne t ssadovolj Z krasno delo prišlo na svetio. Zato toplo pri-poroČamo rodoljubom posamesnim in znanstvenim zavodom . naj žrtvujejo 5 gold., ki jih bo stala ta knjiga. edino potjo po radomeljski dolini med tako važnimi Gospod dr. Jordan ne zahteva prenumeracije (pred > mesti Emono bil tu skozi gla Celej in Petovium-om, sosebno ker je plače), ampak le to, da, kdor želi knjigo, mu po poštni prehod iz Italij • « Tako je jako verjetno, da je na hribu Tab v Norik in Pano- listnici (Correspondenz-Karte) naznani subskripcijo n nijo. blizo Spitaliča » Dunaj (Wien VI. Kaunitzgasse 2). Podpirajmo tudi so se sedaj ostanki starega zidanja, *»i Slovenci prevodnika, da pride velike hvale vredna moral nekdaj res tabor in vtrjen kraj biti To pa go knjiga na svitlo > tovo stí za rimskih časov, kajti, ako bi bil tabor i turskih bojev, bi bilo o njem gotovo več sporoeil, še posebno zato, ker je bil ustav Špitalič postavljen davno brati jugoslovanskimi. vsaj smo v najbližji dotiki z našimi raz- pred turškimi boji. Za tega del bi bilo natančnej iskovanje teh krajev za starinoslovca jako hvaležna Politične stvari. loga dop iz Motnika" v 49. listu „Novic" omenj Ustavoverci se čedalje bolj odkrivajo za na Križnik nekega kamna pri Kropivšku. To mi daje povod, da omenim tukaj na vrhu Kropivškoveg 9 hriba narod pripoveduj^, kdaj stala cerkev da je po kakor sprotnike ustave. Ceho8lovani vstopivsi v državni zbor so izročili, bralci vedó, Njeg. veličanstvu cesarju in naši svečena sv. trem kraljem, od katere pa sedaj ni nobe- ministerstvu spomenico, ki zahteva za slovanski nada bi bila utegnila rod ravnopravnost prav po besedah avstrijake res nega znamenja več. Mogoč kdaj tam cerkev stati, a meni ni znano, da bi bilo o ustave tem icui ».jo ka} zapisanega, »»i ui uuu pnua&uvaii, a&u ihishu mora vsán posien cloven, aa usu ljuuje, ki cerkev ni stala celó v prvi krščanski dobi. Kaj pa, so si přiděli itné „ustavovercev", bodo po vse pritrdili kar bilo pričakovati > ako ki jih 19. osnovnih drž. postav odločuje. Misliti mora vsak pošten člověk, da tišti ljudje ki bi bil utegnil kdaj tam stati pagansk tempelj , zna- omenjeni češki spomenici. Al kaj vidimo zdaj? ki 18 let slepari s svojim „ustavoverstvom" Ona biti posvećen slovanskému „Triglavu44, ksr je nekoliko tremi kralji"? Da so v teh krajih bila se s identic slovanska, paganska svetišča, zato imamo tehtne dok Morebiti bo omenjeni kamen v kaki zvezi z onim sve- Poljake hujska in kliče sebi na pomoč. tisčem, in morebiti se g. Križniku posreći, kaj ,vec o tej stvari pozvedeti. A. Piskar. klika na vse kriplje upira ustavi! Spomenica česka je ogenj v streho tej koteriji. In zdaj nepoboljšljiva svojat celó Kjer tudi „81. Gosp. u v svojem prvem letošnjem listu odkriva svetu v Mnjiževstvo slovansko. Teoretično-praktično pevska sola se zove ravnokar pomnoženem natisu na svetio prišla lična knjižica lažnjivo ustavoverstvo nemčurskih naših nasprotnikov naj nekoliko vrstic iz ovega lista našim bralcem obja vično v dokaz, da po^sod, kjer biva Slovenec 9 V*« yw^uu , XVJOI. Ulï« ^YOUV.^ , je lO da zahteve Cehov so pravične, skozi in skosi en g ? a s 9 katero je »ložil in založil g. Anton y Foerster, učitelj ustavne, in da to, kar oni zahtevajo, so tudi zahteve naroda slovenskega, ki ne bode miroval. dokler dobi y ■ kar je nj ego v ega in kar so mu dozdaj oropali nem petja na c. kr. srednjih šolah in vodja godbe v stoloi cerkvi. Na 88 stranéh razločno in jako lepo tiskane čurji. Pred vsem pise Slov. Gosp. Cí tirjajo Cehi v Pevske sole" nam < gosp. pisatel), kateri tudi kot skla- t 9 datelj slovenskih napevov sluje na daleč okrog, podaje vse h za petje potrebnih naukov, pojasnjujoc jih s primernimi pevskimi znamenji. , Pevska sola" se dobiva pri A. Foerster ji v Ljubljani po 75 kraje. Kdor je želí po pošti pod križnim zavitkom dobiti, naj ki da naj sodniki tam, kder je več Čehov nego Nemcev česki uradujejo, govorijo, sodijo in pišejo Češki. Dalje: češkim ulogam se ima česki odgovarjati pri vseb aod-nijah do najvišega sodisča. Dalje zahtevajo, da se vse-učilišče v Pragi letos uže tako prenaredi in s českimi profesorji preskrbi, da se bo vsak predmet tudi v če- priloži krajc. več. Toplo io priporočamo vsacemu i šcini razlagal in se uči peti * Poziv na mbskripcij o W B 9 U V kem i ja, Dal macij i vo- ku e tako izvrstno knjiga: „Hrvatsk jaška Kraj delo, da po zagotovilu „Obzora ' (glej 132. listlanskega češke sole plačuje dežela 1 milijon ia 285.265f za nemleta) ga mu ne v brvatskem . pa tudi v nobenem dru- ške pa 211.917 gold, več, namreč 1 milijon in 497.182 bodo Č03ki dijaki mogli izpits za dok- torstvo delati v materinsčini. Jednake so tirjatve gledé na ljudske sole, na gimnazije in realke, kjer je vse tako sedaj uravnano, da je Nemcem na korist Cehom pa na duševno in gmotno škodo, kajti ljudskih sol imajo Cehi proti Nemcem 500, mešČanskih šol pa 30 premalo. Za j jjM iUU uu * u»i. iniaivv- lii , t. lU <» * uv WV.41WU4 «»M ÛU.C pa I ^UIU« V C v j uauiicu JL LUlIljUU 1U It/ltiUU gem jeziku ni para. Delo res zasluži ime „slave na- gold. Slovanov je na Českem 3 milijone in 183.123 dus, Nemcev pa ie 1 milijon in 922.946, ^ j**, y««- — j- ----- cqjejo Nemcem sole, da ti svoje otroke laže izobrazu- postal direkt to je Slovani pla- da je profesor tukaj c. gimnasîj giro o a z i j Franc Haf a er v P Noví jejo, u.u.fluuuivr —-------? j---------— —j- — ponemóujejo. Se hujae raamere so pri gimnazijab in Slovanom^pa težave delajo, jih na stran tiščijo in ravnatelj je nas domaćin iz Sežane. Služil je veliko let v Celí y realkah. Tukaj se nemitvo prav sopiri __-___: - __: 11 r\Mâki ft a I af tro Pragi f na ga imajo še danes v dobrem spominu « _____r _ l _ řs ____j _ Tudi Gorica ga bode močno pogreáala Ze pred no- primer, je ko maj imajo Nemci /5 V8ega prebivalatva nemska, veudar Čebi pa samo 4 gimnazije in realke. mesečnika „Cvetj vim letom e přisel tukaj na svetio prvi zvezek novega * J U ncm^l • , V^wu« f -«. • i" KX^UIJ w ---------77 ~ * J celi deželi je samo 14 srednjih čeakih sol zraven 21 mikavnega, podučne z t s v. Frančišk ) pole in nemških. Goropadne so razmere na Moravském kjer Uouio&iUt uuiup^uug o vj i. »«tnul \j u« 4.U. ví w t o a v ujy » jui ---— w ---j 1 prebiva 1 milijon in 471.254 Slovanov, zraven 525.645 (katoliška) kov šteje dozdaj že nad tri tiaoé podbudnega gradiva. Naroč Nemcev. Vkijub temu imajo Slovani samo 4 realke in gimnazije in 2 mescanski šoli, Nemci pa 15 gimnazij in reaik Litorale" leta > » tiskarna, v kateri Soča" in naprej „ iu „O vet) O , iiucu u j o ats uu uuvegit Jilarija tisKarna"' („Tipografia a » ee tiskaj imenuje se od Maj ling Eco del novega mešČanskih sol pa 23. V Šleziji so Slovani Mariana"). Sv. Jilar — Hilarius — mučenec Óglejaki najboíj na slabém. Tolikim kriviénoatira nasproti za- je patron naše prvostolne cerkve ia města Gorice htevajo Cehi, da se število šol in raaredov, potem plača je i^haj ~ tako uravna, da kakor števiío éeskega in nemškega f „Goriciano , tiskárno v Gor Ko so oa prebivalstva kaže, da je prav in pravično. — Slovenci razkroplj ) areo Čebom precej podobni, vsaj kolikor zadeva žaloatno Z daj misli) ------ — — — » U9tavila se je ta „tipografiji Do meli amo tudi četertt bili nasi ..iredentarčki' nazionale" in nesrečno stran nase zgodovine. Tudi nam je se bo- bode se v njej tiskal spet oživiti riti za enakopravnost aloveaščine v javnem življenju, v ne pogme Povikšal ,,L' Isonzo , pod drugim imenom in če popřed za sušico j šolah vzdigujemo iz pri sodnijah in političnih uradib. Tudi mi se groba lOOOletne narodne in politične mu in smrti, to pa od leta do leta živahneje in krepkeje. Slo-venščina nam mora dobiti město v uradih in šolah. ki Jej P° §• 19- gre> ljudskih šolah se mora poduče- cam u ápade polovica naročnikov cl j a deželne p Kójnice na Štajarskem namreč naroČnino; zarad tega U Fr i je Poli pianikar a c i g. jan - (Telegram „Novi Danes je umrl prečastiti gospod Jožef Virk Ki ■ â * * l/ •il tf • t à á t A M M, vati v materinščini vseakozi na Slovenskem. Na gira- nazijah, realkah ne moremo potrebovati profesorjev in tudi bralcem „Novíc satelj. Na Radečah » v prejšnjih letih priijubij P» lan {Ni volitev.) Včeraj vo- ravnateljev slovenščine nezmožnih. Nemški profeaorji državnega poalanca princa Ernesta Windisch naj se preatavijo k Nemcem, a slovenski naj se vrnejo grâtza izvréiia se je po 50 volilc:h našega okraj domov. To moramo tirjati in dognati. Pravico do tega gi Sijajm ta izid pričakovaii smo uže za imamo v postavi od svitlega ceaarja podpisani , jo mo- gotovo po iziđu prvotnih volitev, ki so se vršile popolno ramo postavno tirjati, ^dokler je ne dobimo. In to ho- brez opozicije. O nasprotnikib ni bilo ne duba ne sluha: ni upala na dan. Izvolj nemčurska stranka se čemo po zgledu vrlih Cehov storiti tudi mi Slovenci!" Taki glasi se'čujejo zdaj povsod. Konec mora biti ti- 80 bili poprejšoji volilni možje — vsi pošteni domoljubi, ranatvu, po katerem nas, kakor je Turek kristjane mu- Volitev poalanca včeraj se je zato vršila v najlepšem čil zarad vere, nemcurstvo muci zarad jezika maternega ! redu. Volilni možje prihajali so tako veatao, da je od Ko imamo svoje, kar nam gré, borao radi se učili na 51 mož došlo jih 50, samo eden je izostal; bolj odda- da pravém městu in o pravém času tudi tujih jezikov, vsaj so uže dan poprej bili tukaj. Ako pomislimo tudi Slovenec vé veljaš y da ,,kolikor jezikov znas, toliko ljudi nekateri imajo prav daleó do nas, in da v taki budi v c» i ao, o» pred všem moramo imeti svoje, da ne bomo tlaèani tujcu na naši lastni zemlji. Mnogovrstne novice. Pridelovanje piva v Avstriji. 9 zimi potovati ni sala, pripoznati moramo radostni, kako se narod nas zaveda imenitnega posla, ki mu je v roke položen pri volitvah. Zato cast in hvala takim moža- kom komisar Omeniti pa moram tudi to, da je c. kr. vladni gosp Schwarz hvalevredno, nepristransko vodil iz V celi Avstriji je 1878. leta 2352 pivo varen přidělalo 11 milijonov in 323.444 hektolitrov piva, ki so píačale 21 milijonov in • **V «XtV/Al VX V » JL/1 * t« ^ XX JL U V k/IMIVUXV Ml mili I UUV f AU 41.631 gold, davka. Dobro obložene so! Na Kranj- volitev. Centralni volilni odbor v Ljublj nega izida naše volitve, kakor tudi voiifcve v Trebojem pa --• <* V . vx , »«raut «-«Ui » ín Kočevji očitno vidi, da narod naš pij posluša sk em je 8 pivovarn naredilo 33.423 hektolitrov piva, za kar so plaćale davka 73.481 gold. Od tega pridela- nega piva pride na vsacega prebivalca po 7 litrov ali pa 15 krajc. davka. Več kakor Kranjska ste přidělala piva Štajarska in Koroška. Štajarska 550.942 hektolitrov, Korojska pa 113.964 hektolitrov. Davka njegove nasvete in se strogo po njih ravná. In tako Dolenjci zdaj mirno pričakujemo, da nam bode naš državni poslanec světli princ, združen z našimi druzimi poslanci, v marsikakem oziru na pomoč. Trebnje 4. jan. (Nasa volitev.) Včerajšnji dan nam oatane v živem spominu; vreden vpisaa Je ? biti v zgodovini narodnoga gibanj s zíatimi črkami 24. in leta za to je plaćala Štajarska 1 milijon in 196.740 gold., Koroška pa 223.531 gold. * Vlada srbska je določila, da se po novem letu pošiljajo časniki in knjige brezplačno po vseh srbskih poštah. S tem je pokazala majhna Srbija, kako mar jej je za razvi tek književstva in pouk svojega ljudstva in s tem dala drugim državam lep izgled. 30. )unija pretekleg áčanaki voiilci povzdignili svoj odlocilni več služiti jev ko so naši kmecki in me da nečej r O v VJ I/UAUUIKUI 6 J ' karskim nameaom ljubljanskih kazinar da so národni in da si hočejo narodne jw» j wv/ uHivuui «u v»« 01 uyuosw uoiuuuQ ^ tO je, * v svoje možé izbrati, ki jih imajo zastopati v državnem zboru. Dolenjci so se ta dan skazali zavedne možake. le Kakor imajo vrli G ore nj svojega ga zastop ima nika grofa Hohenwarta na Dunaji, na katereg srne vsak Avstrijan ponosan biti, tako imamo tudi Do Naši dopisi. ienj zdaj odlićnega zastopnika moza ? ki je popol Gorici jan. 1880. noma naš, kakor se je sam izreke!, kneza imenitnega stanu, čegar predniki so iz stare naše slovens&e kore-Najbolje je .pri nas novo nine, ki se ponašati smejo svoje slave , kar so storili v leto zacel presvetli cesar; podari! je 200 gold, ljutih bojih ne le za našo deželo, ampak za celo cesar društvu katol. gospà za napravo odgojilnice. stvo. Da bode potomec te zgodovinsko Novega leta dan nam je prinesel tudi veselo novico, dika in krepka podpora oa dvoru družine preavitlih via- G darjev in cela habsburške dinsstije, tega ne dvomim, a da bode nam branil tudi naše narodne pravice, smo prepričani. Porok so nam njegove iastne besede, ki niso besede kakega omahljivega kruboborbca, — porok nam je pa tudi veljava naših izkušecih rodoijubov pri centralnem volilnem odboru , ki so nam ga nasvetovali. Zato smo mu dali vse svoje glasove. Lep dan je bil včeraj ; nenavadno huda zima je odnehala; ogrevalo nas je prijazno soince. Ž6 na jutro so se zbirali volilci trebansko-žužeuaberskega okraja. Ob 3/410. se podá vrsta svetskih in duhovenskth mož v tre banjski grad, da izberó državnega poslanca namesto prezgodaj nam umrlega, blagega grofa Barbo-ta. Biii so veči dei stari, uža od prejšojih volitev pozuaoi možje, katerih misli smo lahko uganili, a med njimi je bilo tudi nekoliko nepoznanih obrazov, katerih na tem potu še nismo *ideli dozdaj. Da-si smo bili nase narodne zmage uže pre) zagotovljeni, vendar nas je nekada skrb navoajala o iziđu volitve , ker je bila tudi med ne&ate-rimi narodnjaki nekaka omabljivost zasiran osobe , kateri naj bi se dalo častno zaupanje državnega poslanca. Ce tudi so si bili v tem edini, da dajo svoje glasove narodnjaku , vendar so imeli nekateri pomislike, aii bi se upogniii nasvetu volilnega odbora in bi od njega pri-poročenega kandidata volili, ali pasetrmasto držali »vo-jega mnenja in razcepih glasove. Ker je nas naroa va-jen, preziranemu biti od svojih med njim zivečin, toda potujčenib grajščakov , ki so bili većinoma vseskozi so-vražni njegovemu jeziku, njegovim segarn in doka) tudi verskemu prepričanju, zato se nekaterim, sicer poštenim rodoljubom zameriti ne more, da so hoteli samovlaatoo postopati, a sprevideli so, kako hude nasledke bi uteg-nil imeti tak razdor in premagalo jih je prepnčanje, da centralni odbor v Ljubljani mora uže vedeti, koga pri-poroca. Zato so se zedinili še o pravém času. Toćno po 10. uri se volitev prične ; vodil jo je okrajûi glavar g. Ekel sam, prav nepristransko in bvalevredno. Naši volilci se niso čisto nió terorizirali, kakor se je godilo večkrat pri prejšnjih volitvah. Volitev se je prav mirno vršila, — ni bilo s Ušati druzega glasú, kakor: princ Ernest W i n d i s c h g r a t z, ki je bil od vseh 40 vo- lilcev enoglasuo izvoljen. Očividno veselje z nekakim ponosom se je bralo na licih volilcev, ko so se uže ob poi 12. uri vrnili cazaj. „Ga uže imamo, ni ga odpadnika med na m i — so radostno odzdravljali — vse glasove dali smo knezu Enestu Windischgraczu; ou je naš poslanec!4' Navdušeno so se zbrali svetni volilci v gostiinici našega narodnega župana g. TomšiČa, čegar spretna po-strežba je navdusenost povzdigovala ; duhovni volilci, kateri so bili prav vsi prišli, če tudi nekateri prav od daleč, katerih tudi sobotni dan ni zadržel, pa so bili povabijeni k gostoljuboemu in občeljubijenemu gospodu dekanu. Ko smo po obědu bili vsi volilci skupaj, kraljevalo je občno veselje in vsestransko zaba vaoje, kakoršoega ne pomnimo pri nobenih volitvab. Okrajni glavar gosp. Ek ei sam je poČastil voliice pri gosp. župaou , kjer je bil prisrčno sprejet. Navdusenost je na vrbunec priki- pela pri vstopu gosp. okrajnega glavarja , pri napitoici na Njih Veličanstvo našega presvitlega ce-sarja, vso habsburško hišo in na n a m e a t n i k a Njih světlosti, ki je tako nepristraDsko vodi! volitev. — Zastopnik vladni se je danes zopet osebno sam prepriča! zvestobe in udanosti naroda našega, ki je vedno krepák steber Avstrije. Da smo s i j a j n i izid volitve tudi od drugih volilnih okrájev uže prej izvedeli po telegrafu , vnelo se je tem bolj naše veselje. V našem okraji so se volitve, razen treh, vsi volilci vdeležili in kakor rečeno , volili eno-glasno. Izostat je le eden zarad bo'ezni, fužinski v» dja v Dvoru in Koćevar Fink, gosp. Mausar, tudi Koč^var, volil je z rami. Iz Ljubljane. — Novo leto se je pri nas z jako veselo dogodbo pričelo. Ne le, da je bil od narodnega volilnega odbora volilcem trebanskega, radeškega in čevskega okraja priporočani kandidat — Ernest princ Windischgrâtz — za državnega poslanca iz voljen, temveč izvoijen je bil na vseh 3 voliščih enoglasno — v Rade Čah namreć z vsemi 50, v Tre bn) em z vsemi 40 in v Kočevji z vsemi 23 glasovi. Zmaga národnih naših volilcev pri tej volitvi je bila tako gotova, da si nasprotna nam stranka še z nobenim svojih privržencetn ni upala na dan, s tem pa je pred svetom izpričala, da na zemlji slovenski, če je volitev naroda prosta, brez agitacij birokratiškili, nemčurija nima nobenega terena več. Zato slava vrlim Dolenjcem ! Kako radostno je to soglasno volitev tudi nprejel plemeniti princ Windiscbgrit z, kaže naš list na drugem mestu. — (lz seje družbe kmetijske 4. dne t. m.) Předsedo val je gospod baron Karol Wurzbach in pričujoči so bili odborniki: gospodje dr. Ahačič, Jerič, Lasnik, Mur-nik, dr. Poklukar, Ko bič, Seunig, Witschl, pl. dr. Maks Wurzbach in Brus kot zapisnikar; poročevalce je bil tajnik dr. Jan. Bleiweis. — Ker je to prva seja bila no-vega leta, pozdravlja predsednik prićujoče gospode, se jim zahvaluje za njihov trud v preteklem letu na korist domaćemu kmetijstvu, povdarja lepo složuost odborovo v vsem njegovem delovanji, ki ne pozná nobenega stran-čarstva, in željo izreka, da bi vse to ostalo tudi v novem letu tako, kakor je bilo v starem. Odbor odzdravlja prijazni pozdrav z navdušenimi živio-klici gospodu predsedoiku in se mu zahvaluje za neutrudljivo in sku-šeno vodstvo družbe, katere cilj je, pospeševati napře-dek domaćega kmetijstva, kolikor je mogoče. Potem je tajnik dr. Bleiweis pričel poročati o pred-metih današnje seje. Prvi je bil sklep, da se gosp. La-pajnu izroČí dařilo gosp. viteza Schneid - i reuen-feldskega za rokopis popularne knjižice m to preblagomu daritelju naznani, — rokopis takoj v natis dá in knjižica v majhnem, ročnem formatu v toliko sto-terníh iztisih natisne, kolikor ima odbor državne podpore za izdavanje poučnih knjig na raz polaganje in da se s tem denarjem pokrijejo stroški še poseoej tiskanih 700 iztisov P. Kozlerjevega poduka: „Kako umno napravljati vodnjake." Ker pa pouk ,,o umni napravi vodnjakov" in „kako naj posestniki majnih kmetijstev kmetujejo, da umno kmetujejV , utegne dobro služiti tudi kmetovalcem primorskim, doljno štajarskim in koroškim, se bodo po predlogu dr. Poklukar jevem vprašale tudi dotične kmetijske družbe: ali ne bi hotele tudi one za majhno povračilo stroškov posebnih iztisov obeh brošuric si naročiti. — Dopis si. ministerstva kmetijstva. da še za letosnje leto do voli plačo gosp. i omažu H i t z u, da ostane voditelj sirarskih zádrug na Kranjskem in Go-riši*em, je bil po dogovoru z Goriško kmetijsko družbo radostno naznanje vzet. (Konec prih.) — (Kmetovalci, ki želijo ruskega lanu), se opomin-jajo, naj se podvizajo s svojim naročilom v pisarnici kmetijske družbe. — [Iz seje močvirskega odbora 29. dec.), pri kateri I je předsedova! gosp. dr. Josip Kosler in so bili pri-ćujoći siedeči odborniki: gospodje Babnik, Bavdek, Borstnik, Gams, Knez, Kotník, Korče, Lasnik, Peruzzi, I Potoćmk, Šenk in Tomec, je došlo „Novicam" sledeče poročilo: Razpravljalo se je 9 toček. Pri prvi točki se je zapisnik zadnje seje , ki je vsem udom znan , brez braoja putrdil. Potem je sledilo poročilo prvomestnisa. Nazoanil je, da ata gospoda inženirja Klemencič in Karoi Potoňnik, prvi 12 in dru 18 1» UlW^Uil^; Mi VI X ÍU iU V4.C U^i ^ ^ —« bili odbornikom na ogled razpolo ačrtov predložila i ki 80 Goip pred8ednik Novomestu, ki je bil pri D&znapja > da Gosp. Jakob Hren, c. k. državni pravdnik v po adnj odoor do aedaj od vlade přejel 1648 slanca od več strani trebanskeg gold. 46 kr in trebljeoj Ta deaar se obrnil volitvi državneg okraj aledečihlvodnih kanalov za gold kraj y za Skofe za kandidata za izdelovanje priporočan, pa se je na ljubo pri volitvah potrebni disci- kandidaturi prosto voljno odgovedal, pride za svet- Z 312 141 gold. 5 kr y sa Cedov grab 312 gold. 4S kr y za Orel nika město pa gosp. Jos. Grd c. kr. deželni sodniji v Cel vra b 3 58 gold. 70 kr. za Farj kr. in za T . , - ««» * «• * t 185 gold. 97 kr î 247 gold, pravdnika namést nik v Ljublj zarazne je bila to, ~ iruge stroške 505 gold. 74 kraju., xj-x^u«, u IVtV/O ZáUjJtft JJl Či Y ltSpU 1Z~ vršili. Prihodnjič kaj več povemo o teh društvenih koli je bilo mogoče in da se po ztrebilo. Odbor vzame to poročiio na znanj Náčrt > pelj {Samostan naših Ursulink) je zadela velika rova, ki bi osuševal doljsko-borovniáko moč- lost. Po kratki pljuóni boíezni za- rirje, se po poročilu g. Borštnika enoglasno odobruj ?otem sledil naórt o napraví crteže v za popolno vana prednica gospá mati Jo ze fa S umrla mu občespošto i dpeljevanje močvirakih voda tej zadevi poroćal je vod bi a v njk boto popoidne je kazai, kako priljubi? spre ;08p. Peru KACáiJk » pO UMOifc ^ww — --j---- dr. Kozler, Potočaik in Tomec oba podj debati, katere ao se vdeležiii našim mestjanom (ťrisrčno za b val o) izrekamo za tako mnogo > glasno po- stranako blago sočutje v bo rdi predlog gosp. Kotnika, naj se vsi nacrti latere void iii. a, u»} oc v ai uawii, tjouo předním, uasu guspe m. Manie jozere ôtru imenovana inženirja izvedeucu gosp. in prelepo se zahvaljujemo vaem dotičnim za tako mao ča at goape i\ in pa o smrti preljub Mariie Jozefe Stru ta predložila gori 5odhajskemu na Dunaj posljejo, da on o tej zadevi 1z- eče voj mnenje Naavet, (la naj se najme za ure- o pogrebu gobrojao vdeležbo m podarjenje mnogih krasnih vencev vanje odborové regiatrature p se »otrebnega priznava in prvoaednik pooblaatuj eaogiasao za za y kaže o deio posobnega pisarj najeti Prošnja obči (Bratovsko socutj res tuai pri nas povsod za Žalujoče Uršulinke stradaj oce Istrijane) se Celo m konferenca ke in borovnisk za izpelj ceate od ) odpeči čez Bistro loko do Dolzega grabua ae oaobri zadevi prosilneg pisma ataega odbora ljublj keg da se kopavanju kantonske ceste poieg Knez da Dornovca v okom prišlo, o kateri gosp. župan >oroča, se volijo gospodje Peruzzi, Lasnik in Kne o reč dalje preiskujejo in v prvi odoorovi seji poro-jajo. — Za preglednika konečaega računa se voiita družbe sv. Viaceacija ste svojo zbirko nabrano za tukaj šaje ubožne v znesku 25 gld. blagovoljno prepustili za isterske stradaj oče. (Goveje kuge) ni več na Kranjskem. Po preteku mesecev in pol je nehala. Zato oklicuje danes c. deželna v 1 a d prt bil y SO ej m in d kug prekl poved d e ž e 1 vse drug pet y poda Bavdek in Tomec Zadnja točka ao bili na (V štacuno s specerijskim blagom blizo Ljubljane) se vzame za učenca fant, ki je čez 14 let star, zdrav ^vo^vua JL/« > uwi» iu * vujvvi —. --j — —------------------w~ ----------------i ju \J\scj X X IVI ovan j ^uia v^ iveti posameznih odbornikov. Po naavetu gosp. prvo- in slovenski in nemški brati in pisati zna. Ker ima ta 4 > t 1 I « ^ 1 V . • f « . - m . .A uestaika se dovoli 120 gld za odb I V V • rebaci jroai Bi je et > da Predlog goap Borštnika, naj se vlada ua- uradniske po- štacuna živahno kupčil je sicer hiša jako poštena ogl pisma tnoćv>rskega odbora poštniae prosta sprejme. — S tem je bila seja končana pobožna, se naorejo stariši zanesti, da pride njih sin v dobre roké Več pové vredništvo „Novic" seje deželnega odbora 3. januarija.) Oddaja priprege in hrane za odgonce odgonako postajske obóine (Pobirki iz casnikov.) „Laibacher Tagblatt", ki je patent na to vzel, da njegovi patroni, vecinoma cea. kralj uradniki Velike L za ieto 1880. je biia potrj skle ailo se je, dežeiai viaai na dotični dopis odgovoriti, «« oo uuuuvmiic, j ae deželni odbor ne more spuščati v razpravo zarad od- med drugim ćeli program da h uja kaj y delaj nemir v deželi svoje privržeace z umazanim orožjem zoper narodne može in še posebno duhovnike v svojem razkrii, kako veze bških bilu na naročbo bode postopal P kakor je zdaj, a da naj vlada skrbi za to, aa ampak da naj ostane ta 8tvar zopet v ietošnjem letu. Naj damo iz te njegove ribstvo tako bolj di in da bi se za povzdigo ribstva vpeljala pro dovoljna ribška društva nekoliko vratic na znanje. ,,Mi bodemo se krepko upirali onemu navalu vladohlepoin farj piše deželnemu šolakemu svetu in feudalnih „Yateriandovih" vitezov , kateri se dg > U UlUOlVti , --BWIW«VU4H VIIU .w»v»v.iUlii ^ » HlVliOUUUriU VHOŮU V y Ok. a ICI i , pod pret- da deželni odbor pritrdi mesecni remune- vezo, da branijo narodne pravice, nadarjeai slovenski raciji 25 gold, za pomočnega učitelja v Ho tiču, in da narod za podnožje oaebne čaatilakomnosti pooižujejoťí. se neki učiteljski vdovi daje 130 gold, milostné penzije Se ve da domačim iznevernikom in tujim pritepencem y na leto in njenima otrokoma po 30 gold, odgoj pod hudo dé, da je judovska klika tudi v naši dežel ob pore (.Dezelne dobrodelne napu v letu 1879.) vse poštenje preumazano prišla y 7 oskrbi in ozdravljanji je bilo bolaikov in bolme v b f n i š n i c i 3536. v bláznici 263 ? v porod (169 pravice naroda avojega „modrega" dopisnika v Ljublj in da zato jim nobeao sredstvo ní se bojujejo za v obraz pljuvati možem. ki Nova yy Presse" ima tako > da vidi ti rasti ; y mater in 153 otrok) 322, skupaj 4121. Odpadlo jih je kateremu se pa zmerom to primerL da, če dvakrat zim po izatopu ali smrti v bolnici 3209, v bláznici 138, v se trikrat ziaže. Tako ta modrijan o zadnjih volitvah porodišnici (159 mater in 150 otrok) 309, skupaj 3656. na iJolenjskem svetu poroča , da je grof Hohenwart r ~ . v v, . w « . v, . K — ^^^ vv* v«; «---- ^ -. Koncem leta 1879. jih je tedaj ostalo 465, ia sicer v , razpor bolnici 227, v bláznici 125, v porodišnici (10 mater in a y med ,jStaro- in mladoalovenci" s tem p n a i 3® da jim je „nad oběma strankama stoječega*' princa Ernesta Windischgrátza za kandidata nasvetoval, in da otrok) 13. Stevilo bolnikov in bolnic leta 1879 znašalo 4121, tedaj proti predlanskemn številu (3783) je pred razglasom te kandidatuře „oče<ť Bleiweis imel z dolgo konfe- 6 za 836 deželnim predsednikom vitezom Kal Tenco. id „Vaterland" pravo vse je res preneumno, da smešno bilo trdi 9 9 pisoé y da taka poročila so „an den hochwohlweisen Bíirgermeister von Saardam erinnernde Capriolen". Novičar Dunaj domaćih tujih dežel. Razglas živinorejcem prodaji goved. C. k. kmetijska družba kranjska bode 17. dne tega vlada ni še nic storila Novo leto ni iz rok vlade še ničesa přineslo narodom, kar se jim je obetalo o shcdu državnega zbora, da se povrne toliko potrebni notranj v mir notranjstvu Avstrij nálog av8trijske vlade 9 zadovoljstvu narodov leži o tem obziru dosihmai meseca dopoldne ob 9. uri začenši v Ljubljani na dvo- „Fabius cunctator". Ravnopravnost __• v v • i • 1 • r\ • • 1 rx />/ y TA • Y » . f ' ___ . X groi Taaffe je še zmerom rišči gostilnice ,,zum Baieriscben Hof" na Dunajski cesti ničiti, toj d biizo kolodvora po očitni dražbi prodajala iz državne prvo, čem bi vlada pokazala, da jo je resna zadovoljiti narode, in lahko bi to brez daljnega ----- ----^ ~ . ^ ^ v^.uu« j/iv«»]».« «« » v J 9 <