Ob vrnitvi.
,.Minila je vojna, prišel sem domu;
Bodite pozdravljeni, btaiiii mili !"'
„Prišel si domu — a nimaš miru.
Kam precej od naj! korak te sili?"
„0 starisi moji, saj veste lahko :
Iz bojnega vleče me pless.
Tja doli, tja doli.
Kjer rože cveto,
Ropočejo mlinska kolesa !-
„Tako se mi zdi, da čujem nje glas,
„lvi tožiio in sladko ob jednem nie vabi:
O pridi, o pridi še k meni ti v vas,
Nikar me, verne ljube, ne zabi !
Kako te čakam željno težko I —
Iz bojne<;a vrni se plesa
Sem doli, sem doli, icif-
Kjer rože cveto,
Ropočejo mlinska kolesa!''
„Sin najin, gorje! Pozabi jo ti!
In najina vest te smrtno ne lani !
Umrl je mlinar in njega hči — —
Pod zemljo spi ob očetovi strani.
Njo, ki si jo ljubil tako srčno.
Zakriva prstena zavesa
Tam doli, tam doli,
Kjer rože sahno.
Počivajo mlinska kolesa...
Nikdar, nikdar ! Ivako zadušim
Spomin na njo, kraljico spomina!
Pustite me, starisi, da pohitim
Do mlina in h grobu dalje od mlina.
Na grob zasadim naj cvetje novo,
Kropim je le z roso očesa
Tam doli, tam doli,
Kjer rože sahno,
Počivajo mlinska kolesa...
Ant. Medved.